LETO XLV, ŠT. 5 Ptuj, 6. februarja 1992 CENA 30 TOLARJEV Ob kulturnem prazniku. Foto: L dani. Uradno sporočilo 29. januarja se je v Ptuj na povabilo Sekretariata za kmetijstvo občine Ptuj na uradni razgovor odzval dr. Jože Osterc s sodelavci. Po predstavitvi osnovnih podatkov o kmetijstvu v občini Ptuj je pogovor tekel o: — organizaciji razstave Dobrote slovenskih kmetij — razvoju Kmetijske šole v Ptuju — nalogah Kmetijske svetovalne službe pri razvoju kmetijstva v občini Ptuj. Udeleženci razgovora so sklenili, da bo razstava »Dobrote slovenskih kme- tij« organizirana v Ptuju konec aprila letošnjega leta in bo kot skupen projekt Ptuja in mlade slovenske države predstavila bogastvo slovenske kmečke kulina- rike. Minister si je s sodelavci ogledal Kmetijsko šolo v Ptuju ter proizvodno- izobraževalni center Grajenščak. Izrazil je osebno zavzetost, da mora kmetijska šola v Ptuju pridobiti v najkrajšem času tudi svoje posestvo. Razgovor s svetovalci javne kmetijske svetovalne službe za območje občine Ptuj je bil prvo uradno srečanje ministra dr. Osterca s svetovalno službo na tere- nu. Poudarek je bil dan dejstvu, da vsako znanje hitro zastara in da je hitrost naše vključitve v Evropo odvisna tudi od hitrosti uvajanja novih znanj v naše ži- vljenje in delo. Spomin na počitnice Med zimskimi počitnicami smo imeli» nižinah snega le za vzorec, zimska smučar- ska ^^i^a pa so bila polna snega in - začuda — tudi smučarje*. Posnetek je s ^lujukb.^i je verjetno najcenejše slovensko smučišče, saj je veljala dnevna karta t le 100 tolai^ . ; uilUUi (Foto: M. Ozmec) » Jti MINULI KONEC TEDNA ZA TRGOVCE DELAVEN Prometni davek za bogate fSovi zakon o prometnih davkih — velja od sobote naprej — je po- žel ogorčenje vseh tistih, ki komaj povežejo začetek in konec meseca. Li- ter mleka je prej stal 30,40, zdaj 35,50 tolarja. Dražji so moka, sladkor, sol, olje, kis, čaj, med, kakao, svinjsko meso, perutnina ... Kaj bi našte- vali — dražja so živila, brez katerih ne gre, pa če je prehrana v družini še tako skromna. Cenejše so alkoholne pijače, medtem ko je sadni sok dražji. Da o pivu sploh ne govorimo. Pi- vo zlatorog je prej stalo 33,60, zdaj ga dobite za 29,90 tolarja. Ce ste varčni, boste, kot kaže, popili več piva kot mleka, ki je dražje. Zdaj si lahko privoščite tudi drage avtomobile, krzno, zlatnino. Vendar nasvet: če ima- te denar, kupite te izdelke zdaj, takoj, saj jih bodo proizvajalci prav gotovo v kratkem podražili. To se pričakuje tudi za pralni prah; cena je sicer nižja, kot je bila prej, vendar je vprašanje ka- ko dolgo. Potrošniki smo razen ogorče- nja v domačem krogu ali za šan- kom vse to sprejeli zelo stoično. Še največ preglavic je novi zakon o prometnih davkih prinesel tr- govcem, ki so morali tako rekoč čez noč spremeniti cene, čeprav so opozarjali, da bi bilo bolj ra- zumno, da bi zakon začel veljati 3. februarja, torej v ponedeljek. Tako bi bilo mogoče v nedeljo opraviti v miru delo, ki ga je pri- nesel novi zakon. Še posebej za- to, ker je republiško ministrstvo za trgovino vsem trgovcem pri- poročilo, da v soboto, 1. februar- ja, ko je zakon stopil v veljavo, preskrba naj ne bo motena, to pa pomeni odprte trgovine. Vsega smo se že navadili; tako se je tu- di devalvacija tolarja zgodila skoraj neopazno, vsaj za večino, ki že dolgo ne hodi več prek me- .ie- NaV Kulturni dela prost dan v preteklih letih je, vsaj za večino ljudi, kulturni praznik minil neopazno. Zdaj to ne ho več mogoče, saj Je dela prost dan. Tako bodo vrli Slovenci imeli priložnost z urico, dvema več spanja zjutraj in »nedeljskim« kosilom pokloniti .se spominu Franceta Prešerna in mnogih drugih, kijih največkrat ne poznajo, njihova zasluga pa Je, da smo Slovenci ohranili to, kar nam Je priznala letos tudi svetovna politika: da smo država. Tako tudi SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK ni več to, kar Je bil. Koliko bodo Janezi in Micke zaradi tega več brali, obi- skovali gledališča, filmske predstave, koncerte, koliko bodo umetni- ki zaradi tega irtieli boljše razmere za delo in koliko več bo tistih, ki bodo to. kar bodo ustvarili, tudi kupovali. Je ob prvem »kulturnem« prostem dnevu težko napovedati. Prosti dan ljubiteljskim društvom pomeni toliko kot lanski sneg, če Jim za vaje v kulturnih domovih zaračunavajo najemnino, ker tudi krajevne skupnosti nimajo več samopri.spevka, s. katerim Je bilo mogoče kdaj pa kdaj le ogreti kakšno vaško dvorano. Ob raz- vrednotenju dela in vedno več brezposelnih ho tudi vedno manj otrok, ki bodo lahko šli v »pravo« gledališče: vedno več bo odvisnih od predstav, ki si Jih lahko ogledajo v šolski telovadnici — tam, kjer Jo imajo. Brez ustvarjalne kulturne vzgoje pa ni vrhunskih umetnikov in tudi ne porabnikov. Težko Je pričakovati, da bi si kdo to vzel k srcu v prostem dnevu, četudi Je letos na nesrečo ta dan v soboto. Je pa pomembno, da bomo v ptujski občini imeli od 6. do 8. februarja kar štiri »manijestacije«, če ne štejemo tiste, ki naj hi v ptujsko občino privabila okrog sto umetnikov ali kako drugače zaslužnih gospa in gospodov, katerih korenine izhajajo od tu ali pa se Je njihova ži- vljenjska pot za nekaj časa ustavila v Ptuju. Je to namen in pomen kulturnega praznika po novem, pa v dela prostem dnevu razmišljaj- te sami. Nataša Vodušek Letos enajst in pol milijonov kosov opeke v ptujski opekarni Opte so po- leg tega, da so pred dnevi po ob- novi spet prižgali peč za žganje opeke, obnovili tudi sušilnice, to je 36 komor. Obnova je stala 18 milijonov tolarjev. V letošnjem letu načrtujejo povečanje proiz- vodnje opeke za 20 odstotkov, kar pomeni namesto dosedanjih devet enajst milijonov in">pol ko- sov opeke. Povečali bodo tudi proizvodnjo opečne galanterije, med katero so bili že doslej zelo iskani njihovi vinotekarji. V prihodnjem tednu bodo pri- čeli delo pri deponiji gline in su- rove predelave, ki jo želijo avto- matizirati in s tem zagotoviti več- jo kakovost. Hkrati to pomeni tudi racionalnejšo porabo ener- gije. Vrednost investicije je 44 rpilijonov tolarjev. Pričakujejo, da jim bo pri tem pomagala tudi republika, saj je mogoče načrto- vati ohranitev proizvodnje le s posodobitvijo proizvodnega pro- cesa. Lani decembra so v Italijo iz- vozili preklade v vrednosti treh milijonov tolarjev, za enako koli- čino pa se v teh dneh spet dogo- varjajo z italijanskim partnerjem. Izvoz jim je nujno potreben, saj za izdelavo preklad potrebujejo betonsko železo, ki ga v Sloveniji le občasno izdeluje železarna Štore. Betonsko železo iz Zenice je skoraj polovico dražje kot uvoženo prek Italije iz Češke. Za kilogram zeniškega betonskega železa morajo odšteti 60, za če- škega pa 35 tolarjev. Izvoz pomeni tudi rednega plačnika, doma pa so plačila ob splošni nelikvidnosti zelo nered- na. Med nerednimi plačniki so tudi stanovanjske zadruge, ki si- cer od svojih članov poberejo de- nar, račune v njihovem imenu pa plačujejo dokaj neredno. NaV Sušilne komore v opekarni. mi-. « •• . < acHaamn* Peč je prižgal direktor Marjan Pišek. (Foto: Langerholc.) Poslušalke In poslušalci Radia Ptuj! Od ponedeljka, 10. februarja, bo Radio Ptuj odda- jal na novi frekvenci na UKV področju. NOVA FREKVENCA BO 98,2 MHz. 2 - DOMA IN PO SVETU 6. februar 1992 - TEDNIK DIREKCIJA ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO OBČINE PTUJ Prešernova 29 62250 PTUJ Štev.: 362/1-90-14-PA Datum: 31. 01. 1992 Na osnovi 9. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ptuj (Ur. Vestnik občin Ormož in Ptuj štev. 17/77) Direkcija za go- spodarsko infrastrukturo občine Ptuj poziva neposredne uporabnike zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (upravite- lje, najemnike, lastnike) na območju mesta Ptuja in dela naselja Rogoznica, Hajdina, Kidričevo in Majšperk, ki so zavezani k plačilu nadomestila za upo- rabo stavbnega zemljišča, da do 29. 02. 1992 posredujejo strokovni službi Direkcije za gospodarsko infrastrukturo občine Ptuj, Prešernova 29, tele- fon 772-731, podatke o stanovanjskih oziroma poslovnih površinah stavb oz. o nezazidanih stavbnih površinah. Tukajšnji upravni organ ugotavlja, da je od zadnjega evidentiranja podatkov prišlo do številnih sprememb tako v površinah kot lastništvu površin. Zato prosimo zavezance, da na priloženem obrazcu pisno posredujejo podatke o imenu, naslovu ter o površini stanovanjske oziroma poslovne stavbe ali nezazidanega stavbnega zemljišča. To velja tudi za zavezance, pri katerih se podatki v zadnjih letih niso spremenili. Neodzivnost In dajanje napačnih podatkov je prekršek za katerega je pred- pisana po odloku In zakonu o prekrških denarna kazen. Direktor: Slavko Vamberger, s.r. Datum: DIREKCIJA ZA GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO OBČINE PTUJ Prešernova 29 62250 PTUJ Na osnovi javnega poziva, objavljenega v časopisu Tednik z dne vam posredujemo naslednje podatke o osnovah za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v občini Ptuj 1. Ime in priimek _:_ 2. Naslov _ 3. Stanovanjska površina _ 4. Poslovna površina _ 5. Nezazidana stavbna površina __ Pojasnilo: Za nezazidalno stavbno zemljišče se šteje zemljišče, ki je po prostorsko iz- vedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdelal lokacijsko dovoljenje. Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinji, kopalnici, shrambi In drugih zaprtih prostorov stanova- nja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora In vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. (podpis) V Ormožu 702 vlogi za slovensi(o državljanstvo Do 27. decembra, ko je potekel šestmesečni rok za vložitev proš- nje za pridobitev slovenskega državljanstva, so na Sekretariatu za no- tranje zadeve občine Ormož prejeli 702 ustrezni vlogi. Okoli 170 so jih na Republiškem ministrstvu za notranje zadeve že rešili, ostali pa na rešitev še čakajo. Največ vlog za pridobitev slovenskega državljanstva so vložili dr- žavljani Republike Hrvatske, ki v obmejnih krajih, predvsem v Središ- ču ob Dravi ter na Kogu, živijo 30 ali pa celo 40 let. Največja migraci- ja iz sosednjih hrvaških krajev v obmejna območja občine Ormož je bila po letu 1975. Državljani drugih republik z območja nekdanje Ju- goslavije so v ormoški občini v manjšem številu. Nekaj je Srbov, Bo- sancev, Makedoncev, Črnogorcev in Albancev. Vida Topolovec Zajamčen osebni dohodek Neodvisni sindikati Slovenije se ne strinjamo s predlaganim zajamčenim osebnim dohodkom za mesec januar, ker menimo, da je občutno prenizek. S strani ZSSS je bil predlagan bruto OD 15.500,00 SLT (neto cca 10.000,00 SLT). Tudi ta je prenizek, ker ne upošteva predvidene februarske in marčne inflacije. Zato predlagamo bruto znesek 15.500,00 SLT, povečan za 20 % pred- videne inflacije. Obrazložitev: Januarski dohodek dobijo delavci po KP do 18. v nasled- njem mesecu, marsikdaj pa tudi šele konec februarja. Zaradi te- ga delavci januarski dohodek trošijo še v drugi polovici februar- ja in marca. Tako en osebni dohodek zapade pod trimesečno inflacijo. Zato je predlagani dvig v višini 20 % minimalen. Vprašujemo tudi, kaj je iz dogovora o življenjski košarici, realni najnižji osebni dohodek bi moral biti v višini življenjske košarice, kar pa je mnogo več, kot je predlagani zajamčeni OD. Od vlade zahtevamo ureditev notranjih socialnih in gospo- darskih razmer in preprečitev divjih privatizacij družbene lastni- ne ter izplačilo dela kupnine le-te tistim, ki sojo v resnici ustvar- jali. V primeru, da se notranje zadeve ne bodo v najkrajšem času uredile, bomo NSS uporabili primerno obliko protesta. Predsednik predsedstva NSS: Rastko PLOH L Optiplast — štirje profitni centri Pravni naslednik nekdanje delovne organizacije tovarne Jože Kerenčič v Ormožu je podjetje Optiplast, sestavljeno iz štirih profitnih centrov, ki so nastali z manjšo reorganizacijo v aprilu 1991. leta. Razlog za tak- šno organiziranost je bil v temeljitejšem spremljanju stroškov, vodenju nabave in prodaje, s čimer so želeli dati večji poudarek odgovornosti posameznih direktorjev profitnih centrov in večjo zavzetost za delo. V prvih mese- cih takšne reorganizacije so bili rezultati ugodni. »Tudi danes ne bi mogli reči, da je slabo, vendar so zadnje šti- ri mesece lanskega leta obrestne mere pri nejetih kreditih za obratna sredstva praktično po- jedle ves zaslužek celotnega le- ta,« je povedal Lado Fric, direk- tor podjetja Optiplast. Poslovno leto 1991 so sklenili s pozitivno ničlo, denarja za novo opremo, ki jo potrebujejo, nimajo, kaj še- le za kakršnokoli delitev dobi- čka. Že nekaj let se trudijo najti ustrezna sredstva za nakup nove opreme. Pohvalijo se sicer lahko, da imajo naročnikov blaga zado- sti, nimajo pa opreme, s katero bi lahko hitro, konkurenčno in kvalitetno izdelovali izdelke za dogovorjenega kupca in za širo- ko potrošnjo. »Strojna oprema, ki nam naj- bolj primanjkuje, postaja polno- letna. Čeprav dobro vzdrževana, ne more vzdržati konkurenčnega boja na tržišču, zato je, če govo- riva o bodočnosti našega podje- tja, to najpomembnejša naloga v letu 1992. Nakazujejo se nekate- re možnosti, da bi lahko vsaj dva pomembnejša profitna centra preuredili z novejšo, boljšo opre- mo. To sta Ferroplast, kjer zdru- žujemo kovinsko in plastično embalažo, ter Plasteks, kjer izde- lujemo pretežno pihano embala- žo. Naslednji profitni center so očala, predvsem za zaščito, ki jih že dobro leto izdelujemo za tuje- ga partnerja, vendar za naše raz- mere v premajhnih količinah. Gredo dobro v promet tudi na domačem, sedaj zoženem ob- močju države Slovenije. Posku- šamo jih prodati tudi zunaj Slo- venije, vendar v manjših količi- nah. Skupna naložba, ki je stara že skoraj dve leti, tudi z nemškim partnerjem v profitnem centru Pumo daje sicer izvozne rezulta- te, vendar so pozitjvni šele v dru- gi polovici 1991. leta,« je pred- stavil reorganizacijo podjetja in namen vsakega posameznega profitnega centra Lado Fric. Veliko je v podjetju odvisnega od mednarodnega priznanja Slo- venije kot samostojne in enako- pravne države, tudi investicijska vlaganja v podjetje. Pridobili so si garancijo Ljubljanske banke — Kreditne banke Maribor za povsem novo opremo v vredno- sti 2,7 milijona nemških mark po sistemu leasing; 90 odstotkov proizvodnje je predvidene za iz- voz na zahodno tržišče. »Ali se nam bodo te želje ures- ničile, danes ni več v toliki meri odvisno od nas samih, temveč od objektivnih razmer v republiki Sloveniji,« je sklenil direktor Optiplasta, kjer je zaposlenih 190 delavcev. Vida Topolovec Nad vhodom v podjetje visi od lanskega maja nov napis: Optiplast. Prodajni sejem Pomlad 92 Letos bo Pomurski sejem v Gornji Radgoni odprl vrata že 31. marca za prodajni sejem Pomlad 92. Se- jemska prireditev je nastala na pobudo proizvajalcev in kupcev in organizatorji si želijo, da bi tudi posta- la tradicionalna. Moto sejma je Pomlad se prebuja in y štirih dneh bo mogoče kupiti rse za kmetijstvo, vrtnarstvo, gradnjo, ureditev okolja, živila in drugo blago široke potrošnje. Ponudili pa bodo tudi orga- nizacijo tržne proizvodnje za bučnice, vrtnine, zdra- vilna zelišča ... Sejem bo 4.000 kvadratnih metrov zaprtih in odprtih površin velika trgovina kmetijske mehanizacije, zaščitnih sredstev, krmil, krmnih do- datkov, sadik, cepljenk, semen, orodij za vrtnarstvo, sadik, čebulic, cvetlic, ratlinjakov, gradbenega orod- ja, izolacijskih materialov, stavbnega pohištva, no- tranje opreme, načrtov stanovanjskih in kmetijskih objektov . . . Namen sejma INPAK 92 — mednarodnega sej- ma embalaže, transporta in tehnike pakiranja od 1. do 5. junija — je predstaviti logistično zvezo embalaže m sistemov pakiranja s kvakovostjo iz- delka na poti do poslovnega uspeha na prodajnem mestu. Razstava bo predstavila vse vrste embalaž- nih materialov in embalaže, strojev za proizvodnjo embalaže, za polnjenje in pakiranje izdelkov, ti- skanje in označevanje embalaže, opremo za skla- diščenje in transport, opremo in delovne stroje za prodajalne in živilskopredelovalno industrijo, na- prave za sortiranje odpadne embalaže in materia- lov, sistemov za reklamiranje, predstavljanje in oblikovanje izdelkov. V okviru tega sejma bo tudi seminar za embalažo 92, na katerem bodo obrav- navali teme: Embalaža in ekologija v Evropi, Em- balažni posvet trgovcev. Slovenske železnice v Ev- ropi in Embalaža za nevarne snovi. Pod pokrovi- teljstvom Gospodarske zbornice Slovenije so orga- nizatorji (Pomurski sejem) razpisali tudi natečaj SLOVENSKI OSKAR ZA EMBALAŽO in SLO- VENSKO PRIZNANJE ZA EMBALAŽO. Na sejmu želijo razstaviti tudi modele embalaže, ki so dobili najvišja priznanja v Italiji, Avstriji in Švici. Z Mednarodnim kmetijsko-živilskim sejmom bo Pomurski sejem proslavil letos 30. obletnico ob- stoja. Sejem je danes osrednji slovenski kmetijski sejem in eden vodilnih kmetijsko-živilskih sejmov v prostoru Alpe-Jadran. Letošnji bo predstavil rastlinsko pridelavo in živilskoindustrijsko prede- lavo, kmetijsko mehanizacijo, sredstva za prehra- no rastlin in živali, semena, sadike, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Na sejmu bodo ocenjevali me- sne izdelke domačih in suhomesne izdelke proiz- vajalcev iz dežel Alpe-Jadran, mlečne izdelke, vina slovenskih kletarjev, kmetijsko mehanizacijo in inovacije ter sadje in vrtnine. Posebna pozornost bo letos namenjena strokovnim razstavam goveje živine s prikazom dosedanjih rezultatov pri selek- ciji treh glavnih pasem govedi v Sloveniji, praši- čev, konj, vinogradništva, sadjarstva, perutninar- stva ter predstavitvi selekcijskega dela Biotehni- čne fakultete Ljubljana in prikaz alternativne reje perutnine. Strokovna posvetovanja se bodo nave- zovala na te razstave. Organizatorji Pomurskega sejma si prizadevajo s sejemskimi prireditvami ustreči tako razstavljal- cem kot obiskovalcem, na področju živilskoprede- lovalne industrije pa je njihova ambicija, da bi po- stala Gornja Radgona središče Kmetijskih doga- janj v tem delu Evrope. N. V. Lani na sejmu v G. Radgoni. (Foto: J. B.) ZDA — bivša SZ: Boris Jelcin je minule dni potoval po ZDA in Kanadi. Z ameriškim predsedni- kom sta napovedala skupno de- lovanje v. morebitni vojni zvezd. Kako naj si to razlagamo? Do kakršnegakoli sklepa že pride- mo, veliko je vredno predvsem to, da si velesili ne bosta več me- rili moči na Zemljanih. Boris Jel- cin seveda potrebuje predvsem gospodarsko pomoč za izpeljavo svojih reform. Rusi so ga namreč pričakali še bolj ogorčeni kot pred odhodom, nekateri pa so celo ocenili, da bo nadaljeval po- litiko Mihaila Gorbačova — v svetu ugleden in uspešen, doma pa zapleten v politične nemire in gospodarski padec. • • • ITALIJA: Italijanski predsed- nik se je odločil za potezo, ki v Italiji ni redka, v drugih evrop- skih deželah pa bi bila precej ne- navadna: razpustil je parlament. Ocenil je, da je vlada izčrpala uresničevanje svojega programa. Nove volitve bodo v pol leta. • • • CIPER: Tam so se ta teden se- stali predstavniki neuvrščenih držav. Razpravljali so tudi o po- litični krizi Jugoslavije — torej o politični krizi države, ki je ni več in ki je povrhu vsega še njihova predsedujoča država. Kot kaže, so glasovi za priznanje posamez- nih jugoslovanskih republik uti- šani in bodo neuvrščeni še na- prej podpirali Beograd. Njihove poteze so razumljive, če vemo, da ima veliko teh držav tudi zno- traj svojih meja nerešljive nacio- nalne spore in da svojo oblast gradijo na poenotenju naroda in pokoritvi neposlušnih pokrajin. • • • INDIJA: Prihodnji mesec naj bi pričeli sojenje vodji tamilskih upornikov Velupihaju Prabhaka- ranu in šefu njegove obveščeval- ne službe Potu Omanu, ki sta osumljena atentata na Radživa Gandhija. Oba osumljenca se skrivata na severu Šri Lanke. So- jenje bo v Madrasu. • • • ZDA - EVROPA: Pentagon je objavil seznam še 83 oporišč, ki jih namerava v kratkem v Ev- ropi zapreti. Večina teh oporišč je v Nemčiji. Nekatere bodo po- vsem zaprli, druge pa bistveno zmanjšali. ZDA so zaprle že 463 oporišč od 1402, kolikor so jih namestile v Evropi v času hladne vojne. • • • RUSIJA - UKRAJINA: Spo- ri, ki so se začeH že ob razpra- vah, pod čigavim poveljstvom naj bi bila črnomorska flota, se nadaljujejo. Najbolj sporno vprašanje je sedaj Krim. Leta 1954 ga je Vrhovni sovjet s skle- pom dodelil Ukrajini, pred tem pa je bil ruski. Ukrajinci so to dejstvo sprejeli in so si po preo- blikovanju SZ Krim kar prilasti- li. Rusom to ni všeč, saj je večina prebivalcev Krima Rusov. Zahtevajo ustanovitev poseb- ne komisije, ki bi spor obravna- vala s pravne plati. Sicer pa bo Rusija s svojimi mejami imela še veliko težav, ker je le 12 odsto- tkov nespornih. • • • FRANCIJA: Zaradi prihoda Palestinca Georga Habasha v pa- riško bolnišnico je Francijo zajel val protestov. Javnost je protesti- rala zaradi tega, ker so v Pariz sprejeli vodjo ene najtrših terori- stičnih organizacij. Organiziral naj bi številne atentate in med njimi tudi niz tistih iz leta 1986, ko je življenje izgubilo 13 oseb. Zaradi njegovega zdravljenja v Parizu so morali že odstopiti predsednik francoskega Rdečega križa, generalni sekretar zunanje- ga ministrstva in šef kabineta no- tranjega ministrstva. Opozicija pa zahteva še odstop zunanjega in notranjega ministra ter ugoto- vitev osebne odgovornosti pre- mierke Edith Cresson. pripravila: d. 1. TEDNIK ~ februar 1992 POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3 Govori se.. . ... da v Ormožu še vedno delujejo OK SZDL, OK ZKS, ZSS in še kakšna, uradno si- cer pokojna DPO. Vsaj po ta- blah pri vhodu v ormoški grad je to mogoče soditi. ... da se s pfojektom, vred- nim okoli 300 tisoč DEM, iz visokega ptujskega gradu ozi- ramo proti Jutrovemu, to je onstran Balkana. S kakšnim vrednim projektom bi se kaza- lo ozreti tudi prek Slovenskih goric. Tam pa je Evropa. ... da je naš direktor šele zadnje dni ugotovil, da je pri nas še vendarle nekaj zastonj, tudi v turizmu. Brezplačno vas peljejo na AKIJU. Pogoj:poče- na kost. ... da so ljudje v neki fari bosi in lačni, če to ne drži, pa so požrešni. Celo njihov go- spod so jim morali z višjega mesta povedati, da se za soli- darnostno pomoč ne spodobi grebsti celo s pestmi in komol- ci, sploh pa ne pri tem upora- bljati nespodobnih besed. Sve- tnik vse Vid. ... da je neko v Tedniku ob- javljeno pismo dregnilo v pred- volilni hoj. Iz tega sledi nauk: pred volitvami delajte v rokavi- cah. Tudi z otroki. ... da se neki ptujski mini- ster pripravlja na službovanje v kakih notranjih ali obramb- nih organih. Izkušnje si nabira na sestankih za zaprtimi vrati. Morda pa so razstave, šolstvo in pospeševalno delo strateške naloge, zunaj dosega javnosti. ... da v Ptuju ustanavljajo novo, zaenkrat neparlamentar- no stranko. Po vzoru iz vesolj- ne Slovenije bodo ustanovili (79.) napredno, demokratično stranko jebivetrov. Doslej 1 2 vlog za denacionalizacijo v lanskem letu so la vračilo premoženja ► občini Ormož preje- li 318 vlog, pa so jih do konca leta vlagateljem vrnili. V skladu s sprejetim zakonom o denacionali- zaciji so jih do sedaj prejeli šele 12, pa še pri teh je nekaj primerov s pomanjkljivo dokumentacijo, smo izvedeli od sekretarja Sekre- tariata za gospodarstvo in finance občine Ormož Janeza Zadravca. Kljub kadrovskim problemom pri ormoških upravnih organih so se odločili za dve komisiji, ki bosta v procesu vračanja razlaš- čenega premoženja reševali vlo- ge razlaščencev. Prva bo področ- je vračila zemljišč, druga pa za poslovne prostore, stanovanjske objekte in podjetja. Komisiji so po besedah predsednika ormo- škega izvršnega sveta Vilija Tro- fenika uspeli sestaviti tako, kot to zahteva zakon. Kar pa je po mnenju Vilija Trofenika najpo- membnejše, v njih so mladi lju- dje, ki s povojnimi nacionalizaci- jami in drugimi podobnimi krivi- cami niso obremenjeni. Pred- stavniki razlaščencev se s tem ni- so povsem strinjali. Menili so, da bi bilo prav, če bi predvsem pri vračanju zemljišč lahko sodelo- vali njihovi predstavniki. Kot je na ponedeljkovem in- formativnem sestanku povedal predsednik ormoškega izvršnega sveta, kljub sprejetemu zakonu o denacionalizaciji republika na tem področju še ni storila vsega. Do sedaj občinam še ni priznala niti dinarja za stroške, ki v tem procesu že nastajajo, prav tako še niso sprejeti nekateri podza- konski izvedbeni akti, ni še vse jasno glede zakona o zemljiških skladih, pa tudi ne, kako bo z vračanjem zemljišč, ki so last agrarnih vaških skupnosti, o ka- terih zakon o denacionalizaciji ne govori. Na območju ormoške občine je takih primerov kar pre- cej. V to sodi celotno območje ob Dravi med Frankovci in Sre- diščem ob Dravi, kjer bi denimo v samem Središču več kot 100 deležnikom morali vrniti 160 ha nekdanje skupne trške zemlje. Vida Topolovec Oživitev Slovenske ljudske stranke v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru je bila v soboto slovesna predstavitev razširjenega programa in konvencija SKZ — Ljudske stranke. V bistvu je šlo za oživitev Slovenske ljudske stranke, ki prav letos slavi 100-letnico obstoja (leta 1892je nastal njen prvi program), dosedanja Kmečka zve- za pa bo delala znotraj te (nove) stranke kot stanovska organizacija. Slovenska ljudska stranka je stranka vseh sredinsko usmerje- nih Slovencev. Sestavljena bo iz vseh slojev: kmetov, delavcev, obrtnikov, uradnikov, podjetni- kov, izobražencev, mladine in upokojencev. Njena dejavnost bo slonela na spoštovanju slo- venske zemlje in krščanskega etosa. Prvaki dosedanje SKZ — Ljudske stranke so na konvenciji v Mariboru poudarili, da je stranka dosegla svoje bistvene ci- lje, ki so bili v lastni, mednarod- no priznani državi, napredni ustavi in političnem pluralizmu. Čas je torej, da se lotimo eko- nomske preobrazbe države, to pa bo po njihovem mnenju mogoče doseči le znotraj močne politične stranke, kakršna naj postane SLS. Na konvenciji so obširno predstavili program dela SLS. Ta je takšen, da bo gotovo pritegnil množico Slovenk in Slovencev, pa tudi drugih v mladi državi ži- večih ljudi. Osnova programa je v želji in potrebi, da postane Slo- venija enakopraven subjekt ev- ropske unije, OZN in drugih mednarodnih institucij, da z vse- mi goji prijateljske odnose in za- gotavlja evropske in svetovne standarde za šolstvo, zdravstvo, kulturo, znanost in vse druge de- javnosti. JB pismo »od blizu« »Igraju se delije usred zemlje balkanske«. Srbi očitno niso samo spretni z bizantinsko diplomacijo, temveč jemljejo politiko tudi kot zabavo. Najboljši »štos« preteklega tedna je vsekakor srhljivka iz Beograda, kjer naj bi menda protagonisti kar z orožjem obračunali med sabo. Zaostrovanje odnosov med Beo- gradom in Kninom glede prihoda modrih čelad je samo fasada za Miloševičevo strategijo nadaljeva- nja vojaških spopadov in »dokončne« rešitve srb- skega problema. Miloševič že drugič ali tretjič igra v paru z diasporo. Pri Evropski gospodarski skup- nosti je zaigral na spor s črnogorskim predsedni- kom Bulatovičem. Rezultat tega je, da dvanajsteri- ca ukine ekonomske sankcije tudi Črni gori in jih zadrži samo za Srbijo, kar je v bistvu nonsens par excellence, saj bo Srbija prek Črne gore dobivala vse morebitne strateške surovine. Spor z Babičem je zaigran oziroma vsaj dobro »fingiran«, češ srb- ski narod na Hrvaškem ne dovoli razorožitve TO in odhoda JNA iz Krajine, prihod modrih čelad pa skuša izkoristiti samo za potrditev samostojnosti — tako politične kot tudi gospodarske. Miloševič, zvezna vojska in »Beograd« ostanejo čisti pred mednarodno javnostjo, medtem ko Babic prevze- ma vlogo grdega račka. Seveda drži, da je Miloševič rad zavrgel politi- čno klientelo, recimo na Kosovu, kjer je deloval zloglasni boksar Bogdan Kecman. Zaenkrat z Ba- bičem še vedno igrajo timsko. Te dni se znova oglaša tudi Vojislav Sešelj, ki prekinitev ognja pri- pisuje zgolj zimi, medtem ko za pomlad napovedu- je ponovno odpiranje sezone. No, kakorkoli že, modre čelade bodo verjetno kmalu prišle, toda ne bi se čudil, če bodo predvsem s strani srbskih upornikov dobile pozdrave s kro- glami. Ni mi namreč jasno, kdo bo prevzel odgo- vornost za morebitne napade na vojsko OZN, če bi Hrvaška poskušala ponovno jurisdikcijo nad zase- denimi ozemlji. Zapleti s Hrvaško se nadaljujejo, tudi ko gre za Slovenijo. Neznosna lahkost osamosvojitve, ki so mi jo že pred leti napovedali v Beogradu, namreč odpira problem za problemom. Čimprejšnji gospo- darski sporazum, nato pa še odpiranje ambasad in tudi srečanja na najvišjem nivoju hi morda zača- sno lahko probleme omejili v mejah normalne meddržavne komunikacije, sicer hi veljalo o mo- drih čeladah razmišljati tudi na slovensko-hrvaški meji, kjer že imamo nekatere »fortifikacijske« ob- jekte. Sicer pa je Slovenija modrim čeladam že po- nudila »dobre usluge«. Kdo ve zakaj, morda tudi zato, da bi pomagali pri razdvajanju sprtih strani znotraj samostojne slovenske države. Vladimir Vodušek Kulturni variete na ptujskem gradu v prireditve v počastitev slo- venskega kulturnega praznika se bodo letos vključili tudi člani ob- činskega odbora LDS (Liberal- nodemokratske stranke) v Ptuju. Za vse kulture željne občane (ne glede na strankarsko pripadnost) bodo v sredo, 12. februarja, pri- pravili VARIETE ali umetniški večer. V viteški dvorani ptujske- ga gradu se bodo ob 19. uri pred- stavili: avtor knjige »Slavna naša zgodovina« Franco Juri, urednik te knjige Jaša L. Zlobec ter kant- avtor Vlado Kreslin s svojo kita- ro. Vstopnine NI, obeta pa se za- gotovo prijeten kulturni večer, zato vabljeni. -OM Zeleni Ptuja o svojem delu Konec prejšnjega tedna so se sestali Zeleni Ptuja na občnem zboru, ki je bil od vseh doseda- njih najbolje obiskan. Verjetno tudi zaradi tega, ker se delo stranke zrcali v mnogih uspešnih akcijah, vse skupaj pa se kaže v dvigu ekološke zavesti. Zeleni so svoje dosedanje delo ocenili kot uspešno, niso pa po- zabili s prstom pokazati tudi na svoje neizpolnjene naloge. Zeleni bodo tudi v prihodnje ostali zvesti svojemu začrtanemu programu. Med konkretnimi ak- cijami za letošnje leto so omenili delitev drevesc za sajenje, orga- nizirali bodo ekološki tabor, dve čistilni akciji, sodelovali bodo na drugih ekoloških taborih, tesneje se bodo povezali tudi z medna- rodnimi ekološkimi gibanji. Se- veda bodo še naprej aktivno na- stopali na političnem področju in se v parlamentu borili za dose- go svojih ciljev. Na občnem zboru je bil tudi predsednik Zelenih Slovenije in član Predsedstva Republike Slo- venije dr. Dušan Plut. Več o ob- čnem zboru in pogovor z dr. Plu- tom bomo objavili naslednjič. JB Opravičilo v prejšnjem Tedniku smo na 8. strani med Mladimi dopisniki objavili razmišljanje mladih o samostojni Sloveniji. Žal smo pri prepisovanju izpustili, od kod so pisci. To so bili petošolci iz Os- novne šole Ljudski vrt (kot naj bi se po novem imenovala Oš Franca Osojnika). Njim in njihovi tovarišici Ančki se opraviču- jemo. ■ Uredništvo IZVEDELI SMO IZVEDELI SMO IH TEŽAVNO USKLAJEVANJE KOLEKTIVNE POGODBE V Agisu potekajo te dni aktivnosti pri usklajevanju kolektivne pogodbe za letos. Vodstvo podjetja ocenjuje, da lahko podpiše takšno pogodbo, na osnovi katere bo zagotovljen le 80-odstotni tarifni del. Delavci skupaj s sindikatom so s takšno ponudbo nezadovoljni. Vrsti- jo se zbori, na katerih vodstvo pojasnjuje, zakaj ni mogoče 100-od- stotno uresničevati kolektivne pogodbe. Direktor Jože Botolin pravi, da bo takšno stanje trajalo vse dotlej, dokler ne bodo rešili problema presežkov delovne sile, najmanj pa do letošnjega polletja. V drugi po- lovici leta naj bi se razmere uredile v toliko, da bi bilo mogoče kole- ktivno pogodbo v celoti uresničevati. HI PTUJSKI GRADBENIKI ŽELIJO V HRVAŠKO IN TUJINO Sekretariat za gospodarstvo občine Ptuj vodi aktivnosti pri obli- kovanju občinske ponudbe gradbeništva. Zaposleni v tej dejavnosti želijo delati v Hrvaški, prek gospodarske zbornice Slovenije pa naj bi prodrli tudi na tuji trg. Glede na to, da v občini investicijske dejavno- sti v zadnjih letih skoraj ni, so prisiljeni iskati delo drugje. Po nepo- polnih podatkih naj bi bilo v ptujskem gradbeništvu (visoke in nizke gradnje ter končna dela) zaposlenih več kot 1300 delavcev. ■i 17. OBRTNIŠKI PLES Na slovenski kulturni praznik bo v motelu Podlehnik tradicio- nalni obrtniški ples. Gre za najstarejšo družabno prireditev ptujskih obrtnikov. Igral bo ansambel Magnet, vstopnice so po tisoč tolarjev. ■1 NADALJUJEJO GRADNJO OSKRBNEGA CENTRA v obdobju, ko so investicije zelo redke, je razveseljiva vsaka no- vica o novogradnji. Direktor Obrtne zadruge Panorama Ptuj Anton Čok! je povedal, da bodo v kratkem nadaljevali gradnjo oskrbnega centra v obrtni coni na Rogoznici (Dornavska cesta). Čakajo le še na lokacijsko dovoljenje. Delo so zaupali Pomurskemu gradbenemu podjetju POMGRAD. Ptujski gradbeniki so predragi. Sredstva za gradnjo so zagotovili v Panorami in zasebnem trgovskem podjetju Li- pa. ■■ AKCIJA COLUMBUS v razvitih zahodnih državah vse bolj omejujejo kajenje. Število kadilcev se je v zadnjih letih v ZDA in na Švedskem zmanjšalo za dvajset odstotkov. Slovenijo ta bitka še čaka. Zveza društev nekadil- cev Slovenije si vse bolj prizadeva, da bi okrepila nekadilsko gibanje. Ob 500-letnici prihoda tobaka v Evropo bo 12. oktobra izvedena svetovna akcija COLUMBUS. Gre za izrazito propagandno akcijo, v kateri bodo otroci celega sveta ponesli tobak nazaj v Ameriko, kjer naj bi ga simbolično sežgali. Sežiga se bo udeležil tudi ameriški pred- sednik George Bush. Akcija Columbus je pomembna tudi zato, ker gre za prvo veliko akcijo v svetovnem merilu, da bi tobak izginil iz našega vsakdanjika. ■I DANES TEKMA MED KADILCI IN NEKADILCI v ptujskem zdravilišču bo danes popoldan zanimiva tekma v pla- vanju med kadilci in nekadilci. Organizira jo mariborsko društvo ne- kadilcev. Z njo želijo dokazati, da so tisti, ki živijo brez cigarete, vzdr- žljivepi in uspešnejši. Ce ne verjamete, se jim pridružite! ■■ SKLADIŠČA ŠE DRUGIČ NA DRAŽBO 25. februarja bo še druga javna dražba za prodajo skladiščnih prostorov IMP — Elektrokovinarja Ptuj. Skladišče ima 863 m' pokri- te površine, 802 m^ odprtih prostorov in 1538 m^ dvorišča. Izklicna ce- na je II milijonov tolarjev. Kot je znano, je na prvi dražbi skladišče hotelo kupiti trgovsko podjetje Lipa, vendar so si potem premislili. Ponudnik mora plačati varščino v višini 10 odstotkov izklicne cene, celotno kupnino pa mora plačati v 15 dneh po javni dražbi, (dl) ■i POSOJILA ZA ZDOMCE Na Sekretariatu za gospodarstvo ptujske občine te dni zbirajo in- formativne prijave za pridobivanje kreditov nemške vlade. Kot je zna- no, bo ta podeljevala kredite tistim, ki so se že ali bodo vrnili v Slove- nijo in so pripravljeni vlagati v proizvodno dejavnost, (dl) ■■ KRMILO PERUTNINE ZAUPANO dr. ROMANU GLASERJU s sedemindvajsetimi glasovi za in dvema vzdržanima je bil na se- ji delavskega sveta Perutnine 31. januarja izvoljen za predsednika podjetja dr. Roman Glaser. Večina je torej podprla strokovnost in sposobnost kandidata. Ob predstavitvi programa je dr. Glaser med drugim poudaril: »Ce želimo obdržati Perutnino enotno, perspekti- vno in uspešno, zavihajmo rokave. Začnimo delati, nehajmo spletka- riti, se kregati in si očitati. Na takšne igre ne pristajam, od vas priča- kujem isto kot vi od mene: pošteno, kakovostno in odgovorno delo.« (L. C.) WM KREDIT S POGOJNIKOM Direktor Avtošpeda Ptuj Franc Šeruga seje pri KBM — PE Ptuj zanimal, kako je s kreditom, da bi avtoprevoznikom in drugim, ki so delali na mejnih prehodih, a še niso dobili v celoti plačanega dela, plačali vsaj do višine 45 odstotkov. Povedali so mu, da kredit lahko dobijo, vendar pod pogojem, če bo izvršni svet dal garancijo in če bo plačal tudi obresti. „ . ,. Pripravlja: MG IZVEDELI SMO IZVEDELI SMO 4 — OD TU IN TAM 6. februar 1992 - XEDNIK OD APAC . . . CIRKULANE Krajani te haloške vasi bodo v kratkem dobili no- vo večnamensko dvorano. O tem smo že pisali, nismo pa še napisali, da bodo morali poskrbeti tudi za lepšo podobo središča svojega kra- ja. Neki ogorčen prebivalec Cirkulan nas je pred kratkim opozoril, da podobo te vasi kazita dve zanemarjeni stavbi. Ena je na začetku (ne- kdanja žaga), druga pa v samem centru: v njej je pošta, za njo pa zbi- ralnica mleka. Obe stavbi sta bili nekoč last cirkulansKe zadruge, po združitvi pa jih je prevzela Kmetijska zadruga Ptuj. Stavbi propadata in nista redno vzdrževani. Prebivalce Cirkulan moti, da ima KZ l^uj tak odnos do teh objektov, in pri njih vzbuja občutek manjvrednosti. Nekaj bi lahko zadruga vložila tudi k njim. TEDNIK HAJDINA: Pri Roku se morajo avtomobili, ki vozijo po Rogaški cesti, že skoraj umikati pred nasipanim gradbenim materialom in od- padki. Dovolj bi bilp, če bi tisti, ki tja vozijo odpadni material, z buN dožerjem to zagrnili in splanirali površino. Nanjo bi lahko zasadili drevje in vse skupaj bi bilo videti veliko bolje. Prav zanimivo je, da za odlaganje gradbenega materiala in materiala, ki ostaja pri obnovi cest, nobeno podjetje ne plača niti tolarja. Krajani bi se lahko spom- nili in zahtevali rento. TEDNIK HALOZE: V študiji Novne, v kateri so tudi predlogi za razvoj haloškega območja, raziskovalci med drugim predlagajo ustanovitev posebnega informativnega centra. V njem naj bi Halozani dobivali in- formacije o perspektivmn programih s področja kmetijstva in prede- lovalne industrije, predvsem pa naj bi jih v takem centru spodbujali k iskanju novih zaposlitvenih možnosti. Zaenkrat se o ustanovitvi take- ga informacijskega centra še ne govori, vprašanje pa je, kdo ga bo fi- nanciral. TUNilK MESTNI LOG: Ko so se ptujski lovci umaknili s področja Štur- movcev in mestnega loga, so svojo lovsko kočo prepustili Semenarni. Ta jo je lepo uredila, predvsem pa je poskrbela za urejeno okolico. Ob Studencnici, ki teče za njo, so uredili majhen ribnik in vanj posa- dili lokvanje. TimfiK PTUJ : Poslanec krajevne skupnosti Dušana Kvedra je pred me- seci izvršnemu svetu ptujske skupsčine zastavil več poslanskih vpra- šanj o ureditvi cest in plinovoda v starem mestnem jedru. Zaniinalo gaje, zakaj so začeli plinovod ravno v Cankarjevi ulici. Iz direkcije za gospodarsko infrastrukturo so jim odgovorili, da zaradi obnovitvene niše v Cankarjevi ulici. Kot je znano, so jo uredili zelo luksuzno in k temu spada tudi plinska napeljava. Odloži, a plačaj! TEDNIK STOPERCE: Kot nam je povedala tajnica krajevne skupnosti, vlada pri njih mrtvilo. Zelo aktivni so le upokojenci in gasilci. Sicer pa bodo letos poskušali iz sredstev za demografsko ogrožena območ- ja pridobiti nekaj denarja za modernizacijo 500 m ceste Grdina —Si- tež. TEDNIK TRŽEČ: Tam se pripravljajo na glasovanje o uvedbi vaškega sa- moprispevka. Glasovanje bo 16. februarja, glasovalno mesto pa v ga- silskem domu v Tržcu. Vprogram samoprispevka so vključili ravna- nje z odpadki, ureditev asfaltnih prevlek in bankin na lokalnih cestah. S tako zoranim denanem naj bi uredili ulično razsvetljavo, vzdrževali ograjo na mostu čez Polskavo, plačevali pluženje cest, delovanje dru- štev in organizacij ter delovanje krajevne skupnosti. Samoprispevek naj bi uvedli za oodobje petih let. TEDNIK ZAVRC: Pisali smo že o njihovih številnih problemih z vodovo- dom, cestami in mejnim prehodom. Tokrat pa še o tem, kako je z dru- žabnim življenjem. Za 8. marec pripravljajo veliko zabavno priredi- tev. Nastopili Dodo Bratje iz Oplotnice iz ansambel Jožeta hkarta. Pričakujejo velik obisk, saj gre v njihovo dvorano tudi do 600 ljudi. pripravila: D. Lukman ... DO ZuPEČJE VASI Nove krajevne občine in lokalna samouprava (Nadaljevanje iz prejšnje števil- ke) O OBSEGU OBČIN - Glede določitve teritorija lokalne skup- nosti in nekega splošnega pravi- la, v praksi so se izoblikovali raz- lični kriteriji, kot so npr.: homo- genost (ki je lahko naravna kot geografska razmejenost nekega območja, demografska homoge- nost, homogenost pri gospodar- skih dejavnostih itd.), gravitacija (privlačna sila obstoječih cen- trov, naselij nekega območja, ekonomska kulturna), komple- mentarnost (celota dejavnosti, ki lahko zadovolji osnovne potrebe prebivalcev na različnih področ- jih, ki predstavljajo »življenjski krog« za ljudi) in ekonomsko-fi- nančne zmožnosti (zadostna eko- nomska baza za financiranje ob- činskih služb). Ugotavljanje teh kriterijev (v praksi prihaja tudi do tega, da se kriteriji med seboj izključujejo) je zelo zamudno de- lo. Pri nas se bo verjetno dal ve- lik poudarek občinskim mejam, kot so bile določene leta 1939 in 1952. Za takratne občine se me- ni, da so bile po obsegu najbližje lokalnim skupnostim, to je prebi- valcem naselja ali več naselij, ki jih povezujejo skupne potrebe in interesi. Z mejami takratnih ob- čin se pokrivajo današnje meje podeželskih krajevnih skupnosti. Za določitev obsega občin je pomembno tudi število prebival- cev. Zakon o občinah Kraljevine Jugoslavije iz leta 1933 je dolo- čal, da mora imeti vsaka občina najmanj 3000 prebivalcev. Itali- janski zakon o lokalni samou- pravi ne določa najnižjega števi- la prebivalcev občine, prihaja pa do močnih teženj po oblikovanju večjih občin. Tako država pose- bej finančno stimulira združeva- nje občin, ki imajo manj kot 5000 prebivalcev. Tudi avstrijski zakon o občinah ne določa naj- nižjega števila prebivalcev (dru- gače je pri mestni občini, ki mo- ra imeti najmanj 20.000 prebival- cev), a tudi tu prihaja v zadnjih letih do združevanja manjših ob- čin. Občinska reforma v Avstriji poteka počasi zaradi odpora manjših občin (nekatere imajo samo po 250 prebivalcev), ki za- radi tradicionalne navezanosti rajši vztrajajo v siromaštvu, kot pa da bi se odpovedale svoji av- tonomiji. Glede spreminjanja območja občin (prenehanja in združevanja občin) je v Avstriji določen edini primeren način, to je referendum, ki mora biti izve- den pred predlogom za izdajo zakona, s katerim se določi ob- močje nove občine. O OBČINSKI UPRAVI O upravi imajo naši ljudje ne- gativno mnenje ali jo imajo celo za nepotrebno. Problem pa ni v upravi, ampak v dosedanjem pri- stopu k upravljanju, v mešanju lokalnih in državnih nalog. Seda- nji občinski upravni organi, kot so npr. uprava za inšpekcije, od- delek za notranje zadeve, geodet- ska uprava itd., opravljajo nalo- ge za državo, ne za lokalno skup- nost. Raziskava Inštituta za ja- vno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani je pokazala, da dana- šnja občina opravlja okoli 80% državnih nalog in le 20% lokal- nih. V avstrijski občini je najvišji organ občinski svet, ki je sesta- vljen iz izvoljenih članov. Njiho- va funkcija je častna, torej ne- profesionalna. Občinski svet ima od 11 (v občinah do 1000 prebi- valcev) do 31 članov (v občinah do 20.000 prebivalcev). Nasled- nji organ je občinsko predstojni- štvo, ki je sestavljeno iz župana in dveh podžupanov, v večjih ob- činah pa ima še druge člane. Žu- pana izvoli občinski svet izmed svojih članov. Občine imajo tudi odbore za različna področja dela, npr. nadzor nad finančnim po- slovanjem, za zadeve kmetijstva. Člane odborov izvoli iz svojih članov občinski svet. Za tekoče opravljanje nalog pa skrbi občin- ski urad, kjer so zaposleni občin- ski uslužbenci. Najpomembnejšo funkcijo ima župan, ki zastopa občino, vodi občinsko predstoj- ništvo in je predstojnik občinske- ga urada. Odgovoren je tudi za izvrševanje nalog iz »prenešene- ga delokroga«, za katere občino zadolži država. V tem primeru je župan v razmerju do države v položaju državnega uradnika. Za izvrševanje teh nalog odgovarja neposredno deželni vladi, ki ga lahko tudi odstavi, če ne opra- vlja v redu svojih nalog. Podob- no določilo ima tudi italijanski zakon o lokalni samoupravi. Za Avstrijo taki primeri niso značil- ni, za Italijo pa lahko večkrat sli- šimo, da je odstavljen župan ali celo občinski svet. Ob uvedbi klasične občine lah- ko pri nas pričakujemo velike spremembe v strukturi občinske uprave. Večje število občin pa ne bo avtomatično pomenilo bistve- nega povečanja uprave. Novi ob- činski sveti bi združili v sebi opravljanje funkcij sedanje ob- činske skupščine (120 delegatov), funkcij izvršnega sveta in pred- stojnikov upravnih organov. Za razliko od sedanje občinske skupščine, ki se ukvarja le s poli- tiko, bo moral občinski svet po- leg določanja političnih ciljev skrbeti tudi za izvrševanje teh ci- ljev, za upravljanje, pa tudi za operativno izvedbo ter seveda odgovarjati za vse posledice. O FINANCIRANJU OBČIN Klasična evropska občina ima določeno finančno avtonomijo v okviru državnih in deželnih za- konov in vodi svoj proračun. Lahko uvaja občinske davke, takse in tarife. Razpolaga z do- hodkom, ki ga ustvarijo občinska podjetja, in dohodki od svojega premoženja. Običajno je tudi fi- nanciranje s strani države, ki skr- bi za enakomeren razvoj občin. Za opravljanje državnih nalog v občini (prenešeni delokrog) pa mora sredstva zagotoviti država. Lenart se predstavi Zasebno turistično podjetje Mototurist je prevzelo pobudo za organizacijo promocijske priredi- tve, s katero naj bi Lenarčani predstavili svojo ponudbo v letoš- nji turistični sezoni. Prireditev, ki je zamišljena kot majhen sejem, bo 14. in 15. februarja v motelu Vindiš v Lenartu. Stanko Vindiš, lastnik motela in vodja zasebne turistične po- slovalnice Mototurist, nam je po- vedal, da je njegova agencija prevzela pobudo, ker je lenarško območje pozabljeno in v senci velikih turističnih centrov, če- prav ima veliko možnosti in lah- ko ponudi marsikaj. Predstavitev turističnih in gospodarskih po- tencialov Lenarta je namenjena prebivalcem drugih krajev Slove- nije, predvsme pa bližnjim Av- strijcem. K sodelovanju so pova- bili tudi italijanske in hrvaške podjetnike. Prireditev bo trajala dva dni. Slavnostna otvoritev bo 15. fe- bruarja ob 12. uri, sledil ji bo od- gled razstavljenega propagand- nega gradiva. Zvečer bodo po- skrbeli za zabavo, v nedeljo, 16. februarja, pa bo modna revija, na kateri bodo predstavili pred- vsem oblačila za prosti čas in re- kreacijo. Stanko Vindiš poudarja, da je predstavitev odprta za podjetja in zasebnike iz vseh krajev seve- rovzhodne Slovenije in da se lah- ko s svojo ponudbo predstavijo tudi trgovska in proizvodna pod- jetja, ne samo turistične in go- stinske organizacije. S to predstavitvijo se zasebna agencija Mototurist iz Lenarta dejavno vključuje v projekt raz- voja lenarškega turizma. Z njim imajo velike načrte. Pripravljajo izid turističnega vodnika po Slo- venskih goricah, urejajo manjša krajevna središča in Vzpodbujajo prebivalce, da bi naredili kaj tu- di na tem področju. Nočitvenih zmogljivosti imajo v Lenartu dovlj (kljub temu da hotel Agata še ni nared), kulturnozgodovin- skih znamenitosti, krajinskih le- pot in zanimivosti prav tako, če- prav velja, da jih doslej niti Slo- venci še nismo odkrili. A bodo s promocijskimi akcijami, kakršna je ta, ki jo pripravlja Mototurist, prav gotovo prispevali k izhodu iz anonimnosti. d.l. Še neodkrite lepote lenarške občine. (Foto: B. Štumberger.) Šestnajst let turističnega društva Podgorci Rojstvo enega najbolj dejavnih turističnih društev daleč naokoli — v Podgorcih — sega v le- to 1977, ko so imeli po besedah dolgoletnega predsednika Franca Sladnjaka »samo 25 članov, statut in nič drugega, pa kopico dobrih idej, dobre volje in pridnih rok.« Spočetka so bili celo »komunalni delavci«, saj so morali urediti marsikatero smetišče v kra- ju. Kjer je danes spomenik padlim v drugi vojni, je bilo javno smetišče, ki so ga morali najprej očistiti, šele nato so lahko okolico spomenika uredili, da je danes v ponos kraju. »Danes ljudje že veliko naredijo za lepše in čistejše okolje. Veliko smo prva leta morali narediti za vzgojo ljudi. Pri marsikom smo si turistični delavci, ki smo pač trmasto vztraja- li, nakopali nevšečnosti. Tudi danes se še tu in tam najde kdo, ki prav na področju var- stva okolja dela zgago,« je povedal Franc Sladnjak. Ob prosvetljevanju ljudi so se lotili tudi stalne prireditve, ki jo bodo letos imeli že šestnajstič, to je ocenjevanje domačih sort vi- na, ki je sčasoma preraslo v pravo podjetje, pokušnja pa v podeželski sejem vina. Turizma si na podeželju brez dobrega in aktivnega turističnega društva ni mogoče za- mišljati, je bilo slišati v razpravi, kjer so med drugim povedali, da je podgorsko turistično društvo poneslo ime kraja, občine in tudi šir- šega območja daleč v svet. Kar dvakrat so so- delovali na sejmu Alpe-Jadran v Ljubljani, na mednarodnem vinogradniško-vinarskem sejmu v Ljubljani, na sejmu Vino, cvetje, sa- dje v Mariboru, na Kmetijsko-živilskem sej- mu v Gornji Radgoni .. . Često so bili gostje v Trbovljah, pobrateni so s Turističnim dru- štvom Žirovnica, zadnja leta dobro sodeluje- jo tudi z Društvom vinogradnikov Jeruzalem. Njihova skupna naloga je dobro kletarjenje in kultura pitja vina, temu pa so v lanskem letu dodali še projekt »slovenski vinski koza- rec«, ki je dobro uspel. Podgorčani so že pred leti, ko v kraju ni bi- lo gostilne oziroma primernega lokala, pa tu- di s trgovino ni bilo nič boljše, vabili skupine in jih pogostili v njihovem edinem prostoru, to je prosvetno-kulturnem domu, ki je v lasti prosvetnega in turističnega društva. Danes, ko že imajo tudi v Podgorcih primernih loka- lov več, je teh gostov veliko manj. Dejaven je tudi njihov turistični podmladek, ki vsako le- to prejema pohvale in nagrade za svoje izvir ne turistične spominke. V domu imajo obešenih veliko priznanj in pohval; najbolj jim je pri srcu Turistični na- gelj, ki so ga prejeli pred tremi leti. Upajo, da ga bodo s pridnostjo in delavnostjo ter novi- mi svežimi idejami še kdaj dobili. Letos se bodo ob svoji tradicionalni in osrednji prireditvi — poskušnji domačih vin — lotili še urejanja okolja, kar je med dru- gim tudi pogoj pri ocenjevanju manjših turi- stičnih krajev in vključitev v leto turizma, ki bo prihodnje leto. Vida Topolovec TEDNIK " februar 1992 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5 Predavanje o restavratorskih posegih na flamski tapiseriji v restavratorskem ateljeju za tekstil na ptujskem gradu smo lani končali restavriranje flamske tapiserije ,z začetka ! 7. stoletja z naslovom »Odisej reši Telemahu življenje«. To je druga dokončana izmed serije štirih na temo Odiseje. ^ s j t, j Počasno zdravljenje teh ume- tnin poteka od leta 1984, ko je za restavratorske statve v Tovarni volnenih izdelkov Majšperk sed- la skupina štirih žena. Gostoljub- no vodstvo tovarne nam je od- stopilo majhen prostor, kjer so se delavke izučile ročnih spret- nosti restavriranja pod vodstvom profesorice Mire Kovačevič-Ov- čačik. Strokovnjakinja je likovna umetnica in konservatorka za kulturnozgodovinski umetniški tekstil. V svojem ateljeju v Zagre- bu je regenerirala vse štiri kose. Povrnila jim je mehak otip, bar- ve pa so pridobile intenzivnost. Po dveh letih skrbnega dela je bi- la v prostorih kulturnozgodovin- ske zbirke na gradu predstavitev opravljenih posegov na prvi tapi- seriji — »Odisej ponuja Polife- mu pijačo«. Maja 1980 smo atelje iz tovar- ne v Majšperku prenesli v pro- stor galerije na gradu. Delo je nadaljevala samo ena tkalka. Po- škodbe na drugi tapiseriji so bile večje, zato so pripomogle k te- mu, da so restavratorski postop- ki trajali pet let. Ves čas smo sodelovali z mag. Vero Golob in zunanjo sodelav- ko Jelko Plevnik z Inštituta za tekstilno kerhijo na Tehniški fa- kulteti v Mariboru, ki sta basali volneno in svileno prejo za*vo- tek. Dosegali sta najrazličnejše barvne odtenke. Zelo zahtevno je niansiranje, saj smo potrebo- vali večinoma obledele barvne tone. Na novo pobarvana preja namreč ne sme izstopati od origi- nala. Pri delu si restavratorka poma- ga s fotografijami, ki so bile pos- nete pred regeneriranjem in po njem, in likovnimi predlogami. Tam, kjer manjka precej votka in s tem izpade del motiva, izriše slikarka Martina Golija skico ali šablono, ki služi za oporo pri tkanju. Vsi pripomočki pa so za- man, če tkalka ne zna prilagajati tehnike tkanja likovnemu izraža- nju. Sama izbira barve in melira niti. Pri tem pfihaja do izraza do- mišljija in ustvarjalnost. Tako je vsaka na novo stkana površina, ki nastane pod njenimi rokami, samosvoja stvaritev. Pri vsakem restavriranju in konserviranju so dokumentacij- ska opravila nujen del celotnega procesa. Pomembne so fotografi- je pred pričetkom in na koncu dela. S pomočjo naše fototeke, ki obsega črno-bele in barvne pos- netke, vam bomo predstavili resta- vratorske posege na flamski tapi- seriji »Odisej reši Telemahu ži- vljenje« in vas vabimo na predava- nje, ki bo v četrtek, 13. februarja, ob 12. uri na ptujskem gradu. V muzeju hranimo še veliko tekstilnega gradiva, ki je potreb- no zaščite. Naslednja je skupina še; tih francoskih verdur iz konca 17. stoletja, ki so še vpete v lese- nih okvirih, liturgična oblačila, zastave, etnološki tekstil, pohi- štveno blago in tapete. V Slove- niji nimamo institucije, ki bi bila strokovno sposobna obdelovati tekstilne materiale. Zato si priza- devamo ustanoviti prostor, kjer bi varovali pred propadanjem to- vrstne umetnine, ki zaslužijo več- jo skrb in nego. Eva Lešnik Šivanje trakov na hrbtno stran tapiserije. Ubald Vrabec (11. 12. 1905 — 27. 1. 1992) Skladatelj Ubald Vrabec je bil ro- jen v Trstu, kjer se je tudi šolal in de- loval. Septembra 1929 seje odzval va- bilu kulturnega društva Ljudski oder v Buenos Airesu ter odpotoval v Ar- gentino. Tam naj bi deloval kot zbo- rovodja in vodja flruštvenega orke- stra. Vendar Vrabec v Buenos Airesu ni bil zadovoljen, zato se je na pred- log prof. Vasilija Mirka prijavil za učitelja violine na glasbeno šolo Glasbene matice v Ptuju. V prošnji je kratek življenjepis. Iz teh podatkov je razvidno, da se je Vrabec že od svoje- ga dvajsetega leta ukvarjal z zborov- skim petjem, in sicer kot zborovodja tržaškega pevskega društva Kolo (1925-1927), po odhodu prof Mirka pa je vodil cerkveni zbor tržaške pra- voslavne cerkve (1927-1929). Zakaj Vrabec ni dobil mesta učitelja violine na Ptuju, ni znano, ker dokumentaci- ja razen njegove prošnje in priporoči- la prof. Mirka, ki je prošnjo posredo- val Glasbeni matici, ni ohranjena. Znano pa je, da se je Vrabec 1931. vendarle vrnil iz Argentine ter pouče- val violino na šoli Glasbene matice v Mariboru do leta 1941. V teh letih je bil zborovodja Grafike, Jadrana, Na- nosa in Kola. Po vojni se je vrnil v Trst, kjer je poučeval na šoli Glasbe- ne matice (1945—1961), bil je tudi di- rigent zbora Gallus vse do leta 1974. Vrabec ni bil samo poustvarjalec kot zborovodja, temveč tudi plodovit skladatelj. Najbolj znana orkestralna dela so simfonija Tri dobe 1939, Krat- ka simfonija 1967, Koncert za orke- ster 1972 ter simfonične slike Škoc- janske jame. Vesela simfonija, Diver- timento. Le vkup, uboga gmajna. Med komornimi deli naj omenim Ma- lo suito za flavto in čembalo 1968, Suito za godalni orkester 1969 ter Ostinato za orgle 1970. Med vokalni- mi deli so znana Punt, Kastavska ba- lada za mešani zbor in orkester ter Dve sestri za ženski zbor in orkester. Ukvarjal se je s cerkveno glasbo, saj najdemo v njegovem opusu tudi pet maš in druge cerkvene skladbe. V vi- soki starosti je napisal še opero Tol- minski punt. Širšemu občinstvu je bolj znan kof skladatelj zborovskih skladb ter prire- jevalec narodnih pesmi. Naj omenim le nekatere iz Vrabčevega bogatega opusa: Polka je ukazana. Bratci veseli vsi, Naša zemlja, Sinoči me dekle je vprašalo. Vsi so prihajali, Vrabec in snop, Svitanica ter Čuk se je oženil. Nada Jurkovič Zgodovinski arhiv Ptuj Del prošnje U. Vrabca za učitelja violine v Ptuju, Anton Martin Slomšek in Ptuj v prejšnji številki smo za slovenski kulturni praznik napovedali SLOMŠKOV VEČER (8. februarja ob 19. uri v baročni dvorani minoritskega samostana) s predstavitvijo Mohorjeve druž- ba, Slomškovega berila in z okroglo mizo o Slomšku, kot ga bo orisal naslednik in poznavalec dr. Franc Kramberger. Ob obdelavi arhivskega gradiva, celotni Slomškovi korespondenci, njegovem pisanju o oseb- nostih Ptuja ter odločanju od leta 1807 naprej, kje bo novi škofijski sedež Lavantinske škofije, bi lahko dobili celovitejšo podobo odnosa SLOMŠEK — PTUJ. Tukaj se zadovoljimo z nekaj drobtinicami, ki kažejo na njegove zveze s Ptujem oziroma odmeve tega mesta pri njem. Ko govorimo o neposrednih stikih Slom- ška s Ptujem, najprej pomislimo na leto 1837, ko je v tretjem znanem počitniškem potova- nju hodil od Celovca, Kranjske Gore, Lju- bljane, Novega mesta, Zagreba, Varaždina, Štrigove, Ljutomera, Velike Nedelje, Ptuja, Celja in od tam nazaj proti Celovcu. V Štri- govi je iskal dokazov, ali je bil sv. Hieronim rojen tukaj na štajersko-medjimurski meji ali res kje v Dalmaciji. V Ljutomeru se je oglasil pri znanem narodnjaku in Vrazovem ujcu de- kanu Mihaelu Jaklinu, občudoval z Wurm- brandove razgledne točke v Jeruzalemu pre- lepe Slovenske gorice, prekmursko ravan ter varaždinsko ravnino vse do Ptuja in Haloz. Pri Veliki Nedelji ga je gostoljubno sprejel tamkajšnji dekan in plodovit verski, kulturni in gospodarski pisec Peter Dajnko, s katerim je bil sicer v sporu prav zaradi Dajnkovega rokopisa, tako imenovane »dajnčice«, ki bi po mnenju mnogih takrat štajerske Slovence ločila od ostalih. Od tu se je napotil v Zavrč, in ker je ta del za nas zanimiv, ga bomo pos- neli, kot ga je iz Slomškovih dnevnikov izlu- ščil Franc Kovačič: »V Zavrču župnika ni bilo doma, zato seje Slomšek mudil tu le malo časa. Najbolj ga je zanimal nagrobni spomenik leta 1814 umrle- ga župnika in dekana Janeza Jurija Brezin- gerja. Ta je bil doma iz Konjic in je imel se- stro Katarino, ki se je omožila z Jurijem Ju- vančičem. Slomškov oče je bil pri njih poslo- vodja in mu je v mladosti pripovedoval mno- go zanimivega o Brezingcrju. Slomšek je bil ganjen, ko je sedaj stal ob grobu moža, ki je bil njegovemu rajnemu očetu tako ljub in drag. Stopile so mu v spomin vse ljube slike srečne mladosti in zavest mu je pravila: Tvoji dragi in ljubi, ki so šli pred teboj v večnost, čakajo tam na tebe. Završki kaplan je naročeval Slomškove knjige in^edaj sta napravila obračun. Potem se je Slomšek peš napotil proti Ptuju. Do Muretincev ga je spremljal kaplan, potem je šel naprej sam. Nekoliko dolgočasno ravnino so poživljale lepe slike gradov in cerkev, ki so ga pozdravljale z vrhov. Okoli devetih zve- čer je prišel v Ptuj, kjer je prenočil »Pri jele- nu«. V Ptuju se je ravno zbirala vojska, ker so se pripravljali na manevre, kar je privabilo mnogo tujcev. Drugi dan, 20. septembra, je maševal pri minoritih in si ogledal samostan, o katerem pravi, da je napravil nanj vtis, ka- kor bi bif hišni gospodar odšel od doma. Če človek dandanes obišče ta nekdanja ognjišča čednosti in znanosti, se nehote vpraša: »Kam je zginil duh, ki jim je nekdaj dal življenje?« Obiskal je potem mestnega kaplana Josipa Muršca, ki je bil takrat že znan slovenski pi- satelj. Menda Slomšek pri prihodu ni pove- dal svojega imena, pa je Muršec začel govori- ti o Slomškovih spisih, ne vedoč, da ima nje- ga samega pred seboj. Slomšek je imel s tem zabavo, končno pa se je izdal, kdo je. V nje- govi družbi si je potem ogledal veličastno mestno župnijsko cerkev, ki je bila vsa oblo- žena z rimskimi spomeniki. Nato sta šla na grad, od koder se nudi res krasen razgled in pregled čez važna zgodovinska tla. Koliko krvavih bitk se je bilo tu v rimskih časih, zla- sti pa v dobi turških navalov! Pri uravnava- nju mesta so našli cele plasti zarjavelega orožja, konjskih podkev in mrtvaških kosti — vse spomini na krvave bitke. Od spomeni- kov posebej omenja Orfejev kamen pred se- danjim gledališčem in pa krasne klopi z nji- hovimi rezbarijami v mestni cerkvi. Omenja tudi, da je imel Ptuj v rimski dobi svojega škofa in da je bil prvi ptujski škof sv. Vikto- rin. Po kosilu je Slomšek zapustil starodavni Ptuj, najel si je voznika in se čez precej dol- gočasno ravnino odpeljal na Spodnjo Polska- vo k svojemu dragemu dobrotniku in vzgoji- telju župniku Prašnikarju. Med potjo mu je prijazna Ptujska Gora vzbudila ljubke spomi- ne na mlada leta, na pripovedke in pesmi, ki mu jih je pripovedovala in pela o Ptujski Go- ri njegova mati. O Ptujskem polju, koder se je vozil, sodi, da napravlja vtis siromaštva in da se hiše malo razlikujejo od hrvaških. Dru- gačna pa je okolica Polskave, ki je prava ži- tnica za vso okolico.« (Nadaljevanje prihodnjič) E. J. Kaj namesto vojašnicami Kaže, da je trenutno edini ar- gument Ptujčanov, zakaj ne več vojašnice na Vičavi, le ta, da naj bi Ptuj postal mesto pod Unesco- vo zaščito. Zakaj ko je petkov pogovor kulturnih delavcev na občini nanesel tudi na vojašnico, ki bi bila primerna za kulturni center, tudi župan ni vedel, za kaj bi rabili in kakšni sploh so prostori tega kompleksa. Vedel je povedati le to, da v duhu skle- pov ptujske skupščine občinski možje niso popustljivi in so dose- gli dogovor z republiškim mini- strstvom za obrambo, da objekte obnovijo (ministrstvo bo za pro- store, kjer jk učni center sloven- ske vojske, namenilo 120 milijo- nov tolarjev), obnova pa naj bi bila kolikor se le da usklajena s kasnejšo rabo, kajti učni center bo tukaj le začasno, do leta 1995. Prvo vprašanje, ki se ob tem zastavi, je, ali poslanci ptuj- ske skupščine vedeli, kaj naj bi bilo v nekdanji vojašnici, razen da naj ne hi bila vojaški objekt. Je bila odločitev zgolj odločitev v evforiji demilitarizacije in zvene- čega imena Unesca brez odgo- vornosti, če objekti ostanejo, kdo jih bo obnovil, odkupil, kakšne- mu namenu bodo služili. Drugo vprašanje ah so liberalni demo- krati imeli skupaj s kurentom na javnem shodu poleg parol, brez katerih ni demonstracij, tudi program izrabe prostorov z argu- menti, ki bi prepričali ministr- stvo za obrambo, če jih že skup- ščinski sklepi niso. Če dodamo tema dvema vprašanjema še ideologijo, brez katere se danes nič več ne zgodi, lahko poslan- cem in demonstrantom kdo oči- ta. da so proti slovenski vojski — kar smo tudi že slišali. Za tretje vprašanje pa bi bilo dobro, če bi si ga zastavili dav- koplačevalci. Zakaj? Obnovo učnega centra, ki bo tukaj bival le do leta 1995, bomo plačevali vsi. Kot je povedal ptujski žu- pan. naj bi sočasno tekla tudi obnova vojaškega kompleksa nekdanje JA v Kidričevem, ka- mor naj bi se učni center iz Ptuja — vsaj tako je bilo razumeti — preselil po letu 1995. Če se bo to res zgodilo, b» Ptuj dobil takrat že bivši učni center slovenske vojske na Vičavi. Ker ne bo v^č služil vojaškemu namenu, bo Ptuj spet moral vložiti denar (ta- krat samo denar domačih dav- koplačevalcev), saj je težko verje- ti, da bi sedanja obnova za učni center bila primerna tudi za dru- ge, povsem civilne dejavnosti, ki bi jih želel imeti tam po letu 1995. Si res obetamo do leta 1995 takšen gospodarski razc- vet, da si lahko po dobrih treh le- tih spet privoščimo obnovo istih prostorov za nove namene? Bo- do davkoplačevalci še tako strp- ni, kot so danes? Nataša Vodušek P S. Sestanek zainteresiranih je bil v torek po zaključku naše redak- cije. zato vam še ne moremo spo- ročiti. kaj bo (če se učni center po letu 1995 res izseli) v njegovih prostorih po tem letu. Šolski zvonec nam je zaupal... GORISNICA • šolo so v ponedeljek pričeli obnavljati; tako se od ponedeljka naprej učenci in učitelji vozijo v šolo v Markovcih, ki jim je odstopila prostore, dokler šola V Gorišni- ci ne bo obnovljena in spet var- na za pouk. VIDEM • Tamkajšnji os- novnošolci bi radi splavali, zato ta teden hodijo v toplice v pla- valni tečaj. BRANE LAMUT - NATAŠA KOLAR ^ BOGOVI RIMSKE POETOVINE Med 1. in 4. stoletjem je imela rimsk^ Poetovina dokaj pisano etnično podobo. Ob italskem prebivalstvu so bili tu še ro- manizirani keltski staroselci, trgovci iz vzhodnih in zahodnih provinc ter uradni- ki in sužnji z grško govorečega Vzhoda. Zato je bila tudi duhovna podoba ljudi v mestu precej raznolika, častili so najra- zličnejše bogove in božanstva. V tej rubri- ki jih želimo bralcem v sliki in besedi predstaviti na poljuden način. Fotografi- je: Bine Kovačič. JUNONA (lat. lUNO, pomeni mlada žena) V času rimske Poetovione so si Rimljani JUNONO predstavljali kot Jupitrovo ženo (tako kot je bila Hera Zevsova žena pri Gr- kih) in veliko mater bogov. Tako je imenovana tudi v našem po- svetilnem napisu (Matri deorum magnae), ki sta ga postavila Al- bucija Celerina in Albucij Ruf Po rimskih predstavah je imela vsaka oseba svojega zaščitnika. pri moških je bil to genij, pri žen- skah pa Junona. Kasneje se je ta predstava Junone nekoliko spre- menila. Postala je zaščitnica rim- skih žensk, tako deklet kot žena, zakona ter poroda. Rimljanke so imele svoj »dan žena«: to je bil 1. marec, Junoni posvečen dan, ko so jih obdarovali možje in so- rodniki. Junoni posvečen napisni ka- men si lahko ogledate v lapidari- ju Pokrajinskega muzeja ftuj. Desna stranica posvetilnega kamna Junoni, veliki materi bogov. V relie- fu je prikazan vrč z žrtveno pijačo. 2. stoletje, Ptuj — Spodnja Hajdina 1958. 6 — OD TU IN TAM 6. februar 1992 - XEDNIK »Sem štajerski špijon v Ljubljaniu Tako kot je bilo sproščeno okolje, ki ga je izbral Zoran (Zlata ladjica ob Šuštarskem mostu v Ljubljani), tako je bi! sproščen in prijazen tudi najin pogovor, IS/amen mojega srečanja z njim je bil razjasniti nestrpno za- tišje Lačnega Franza, ki kot da bi bil potisnjen na rob dogajanja zaradi rse večje medijske pozornosti do Pre- dina kot glasbenika in pesnika. A pogovor se ni ustavil samo pri tem. Nekoč si dejal, da je najeno- stavneje veliko delati. Glede na to, kako težko sem te dobil na te- lefon — vedno si bil na snemanju ali na poti — je to bolj podobno prezasedenosti. Trenutno delaš z gledališčem. Zoran: Tako je. Danes je v Mestnem gledališču ljubljan- skem premiera Goethejeve dra- me Stella, za katero sem napisal glasbo. Danes je izšla tudi kaseta z glasbo s te predstave. Naslovni skladbi, ki se imenuje po pred- stavi in ki je v bistvu naslovni song predstave, so dodani basov- ski ritem, električna kitara in mo- je petje. V takšni obliki bo to obi- čajen komad za radijsko predva- janje. Konec tega meseca bomo pripravili tudi video po vzoru Dolce Fergniente. Ko govoriš o prezasedenosti — res sem takšne vrste človek, ki ne sedi doma in čaka na delo, ampak ga iščem in ga, hvala bogu, tudi dobim. Od desete ure dopoldan pa zdaj do štirih popoldne sem imel samo pol ure časa. Z mariborskim gledališčem so- deluješ? Zoran: Ne, ampak upam, da bom. Zdaj je na pohodu zmago- valna ekipa in prav je tako, da dokler delajo dobro, delajo sku- paj. V ta krog je izredno težko priti. Ko se bodo pojavile spre- membe v konceptu, pa verja- mem, da bom. Pravzaprav si zelo želim. Sodeloval si s slovenskim Band Aidom in na mnogih protivojnih koncertih. Kako gledaš na te ma- nifestacije? Zoran: To se je izrodilo. Izro- dilo v smislu, da vedno nekdo vleče točke — ali popularnosti ali pa finančne. Poleg tega v tak- šni akciji nikoli ne morejo nasto- pati vsi. Zato tisti, ki prvič niso prišli v poštev, naredijo svoj kon- cert ali posnetek. Tako se to po pravilu zakaj-bi-mi-bili-slabši- od-drugih razširi v vsako malo večje mesto ali sceno in temu ni ne konca ne kraja. Zakaj si se ti odločil, da sode- luješ? Zoran: Z Vladom (Kreslinom) sva veliko razmišljala, ali naj so- delujeva pri popevki Svobodno sonce. Za človeka, ki je medijska osebnost in se prek medijev pre- življa, je pomembno sodelovati pri tako odmevnih manifestaci- jah, da si zdraven. Midva s Kre- slinom nisva v tolikšni meri odvi- sna od medijev. Odločitev je padla enostavno iz obveze do publike. Če bi bila pesem po- vsem zanič, bi gotovo odklonila sodelovanje. Ker je pač ena tistih popevk, ki še prenesejo najmilej- šo kritiko, sva pristala. Izpadlo je pač, kar je — nič hudega. S Kreslinom si izdal pesniško zbirko, že prej samostojno. Pa ne gre za klasične pesniške zbirke, ampak za izbor besedil. Ali pišeš tudi poezijo, torej pesmi, ki ne po- trebujejo glasbe in ali... Zoran: .. . ja, jih bom objavil. Ne še tako kmalu — ko bom zbral dovolj poguma. Že nekaj časa živiš v Ljubljani. Zoran: Eno leto. Čisto iz oseb- nih razlogov in predvsem zaradi količine dela, ki ga lažje opravim v Ljubljani kot centru Slovenije. To razdvojenost med Maribo- rom in Ljubljano izkoriščam ta- ko, da se včasih pošalim, da sem v bistvu štajerski tajni agent — špijon v Ljubljani. Sprašujem te zato, ker vem, ka- ko zelo so tvoje pesmi vezane na Maribor. Zoran: Zdaj bodo še bolj. Do začetka nogometne sezone bom naredil himno za mariborski no- gomet. Imam veliko idej o pro- mociji Maribora. Te bom realizi- ral najverjetneje letošnjo jesen. Ne izdam še, za kaj gre. Skratka tako kot je bilo iz Maribora bi- stveno lažje trezno opazovati do- gajanje na slovenski in jugo sce- ni, je sedaj lažje iz Ljubljane opazovati rodno mesto. Mislim, da bi moral vsak za nekaj let odi- ti in se potem vrniti, da bi potem znal lažje oceniti okolje, kjer ži- vi. Pogovarjava se ravno dan po plazu priznanj Slovenije kot drža- ve. Mogoče zato ni neumestno vprašati, kakšno Slovenijo si želiš kot kulturni prostor in posredno kot državo? Zoran: Menim, da imamo po- polnoma nesposobnega kultur- nega ministra, ki nima koncepta in ki ne sodi na ta položaj. Treba ga je zamenjati in postaviti mini- strstvo po vzoru francoskega, ki ga vodi Lanque. To ministrstvo naj vzpostavi osnovne kriterije za dodelitev kakršnekoli finan- čne pomoči ali pa prioritete pro- jektu samemu — ne imenu, ne že uveljavljenim institucijam. Ko se vzpostavi takšno stanje, se tudi v kulturi začne normalno življenje boja za obstanek: boljši preživi- jo, slabši odpadejo in začnejo delati kaj drugega. Kar se države tiče, mislim, da je vsem jasno, da se moramo od- preti svetu, popolnoma uničiti težko industrijo, narediti turisti- čno deželo, bančno deželo in jo v daljši fazi popolnoma demilitari- zirati. Sem pa za to, da najprej kupimo neke kurčeve rakete, sem za to, da še pet let varčuje- mo za rakete — potem bo pa en- krat mir. Kaj pa Lačni Franz? Zoran: Ansambel ima prvi le- tošnji sestanek v ponedeljek. Na njem se bomo dogovorili o načr- tih in pričakovanjih vsakega po- sameznega člana. Že dve leti ni- smo izdali novega albuma. Prei- gravali smo star program, saj ga je ogromno. Kanimo ga posodo- biti in napraviti nov CD ali kase- to. Življenje je teh dvanajst let na nas pustilo posledice v smi- slu, da smo upočasnili tempo iz- dajanja plošč. V začetku kariere smo izdali vsako leto novo ploš- čo; zdaj pa vsaki dve leti. Kakšen bo novi album stilsko? Zoran: Če povzamem razpolo- ženje v bandu, smo preživeli arti- zem v smislu aranžmajev. Po mo- jem bo najbolj podoben prvi plo- šči. Po triletni pavzi se bo erupci- ja čustev in energije, ki se je v tem času nabrala v nas, opleme- nitena s spoznanjem zadnjih dvanajstih let, odslikavala na al- (Foto: NaV.) bumu in bodo ritmi spet trdi, po- letni, enostavni. Želimo igrati enostaven rock'n'roll brez kom- pliciranja. To pa ni značilnost vmesnega obdobja. Zoran: Drži. To je posledica naravnega razvoja nekega ban- da, ki se dokaže na nekaterih po- dročjih. Potem pa, ko pride v studio, poskuša biti vedno boljši v produkciji, z vedno več domi- slicami in v bistvu tudi z nekim eksperimentiranjem pokazati, da se je naučil aranžirati komade. Sicer smo zadovoljni s posnetki s plošč, vendar te pesmi šele na koncertih zvenijo tako, kot bi morale. Z novo ploščo bomo skušali preseči te otroške bole- zni. Želimo se približati zvoku iz kleti, kjer vadimo. Slavko Podbrežnik (Nadaljevanje prihodnjič) Zoran Predin na nastopu v Ptuju (november 1990). Utiuiki utsUiik občin Ormož in Ptuj I 'ssn oo42-o77;r Leto: XXIX Ptuj, 6. februarja 1992 Številka: 4 ^^mmmmammmmmmmmmmmmm^mmmmmamammmmmmmmmmmimm^mm^mmmmmmmmimmmmmmmmm^mmmt^i^mmmmm^^mmm^^mii^^^^^ VSEBINA KRAJEVNE SKUPNOSTI 10. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka, na območju KS Videm pri Ptuju za naselje Tržeč 10. Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS, št. 23/77, 18/88), 7. člena Zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 35/85, 48/86) in statuta krajevne skupnosti Videm pri Ptuju, je svet KS Videm pri Ptu- ju, dne 29. 1. 1992 na zahtevo krajanov Tržca, sprejel SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo posebnega sa- moprispevka na območju KS Videm pri Ptuju za naselje Tržeč. 1. člen Za območje dela Krajevne skupnosti Videm pri Ptuju in sicer za celotno naselje Tržeč se razpiše refe- rendum posebnega samoprispevka v denarju za sofi- nanciranje programskih nalog na območju naselja Tr- žeč. 3. člen Krajevni samoprispevek se uvaja v denarju za ob- dobje 5 let in sicer od 1. marca 1992 do 28. februarja 1997. 4. člen Krajevni samoprispevek se uvaja za sofinanciranje naslednjega programa: — odvoz smeti s tipiziranimi zaboji (kesoni) — za asfaltne prevleke — popravila, vzdrževanje cest in bankin — popravilo in vzdrževanje ograje na mostu — električna razsvetljava pri mostu in vasi — pluženje snega — dotacije društvom — za ostale zadeve in skupne potrebe v KS, na pod- lagi odločitve terenskega odbora oz. krajanov — za funkcionalne izdatke 5. člen Zavezanci bodo plačevali samoprispevek od na- slednjih osnov: — zavezanci, ki imajo plače iz delovnega razmerja po stopnji 2 % od plače oz. nadomestil, zmanjšane za davke in prispevke (neto plača) — starostni, družinski in invalidski upokojenci po stopnji 2 % od pokojnine — zavezanci, ki imajo dohodek od kmetijske dejav- nosti po stopnji 5 % letno od katasterskega dohod- ka — zavezanci, ki imajo dohodek od opravljanja dejav- nosti po stopnji 2 % od zavarovalne osnove in do- bička — zavezanci, ki so na začasnem delu v tujini, 100 DEM v tolarski protivrednosti letno. 6. člen Zavezanci za plačevanje krajevnega samoprispevka so krajani, ki imajo stalno bivališče na območju vasi Tržeč in imajo lastne dohodke. Občane, ki so na za- časnem delu v tujini se pozove k sodelovanju in obve- sti o referendumskem programu na krajevno običajen način. 7. člen Za oprostitev plačila krajevnega samoprispevka se uporabljajo določila 12. člena Zakona o samoprispev- ku (Uradni list SRS, št. 35/85). 8. člen Na referendumu za uvedbo krajevnega samopri- spevka imajo pravico glasovati vsi krajani, ki so vpi- sani v volilni imenik vasi Tržeč in vsi zaposleni kraja- ni starejši od 15 let, ki živijo na območju Tržca. Pri uvedbi glasovanja se ne upoštevajo tisti krajani, za katere se ugotovi, da so na začasnem delu v tujini ali na služenju vojaškega roka in se glasovanja iz opravi- čenih vzrokov niso mogli udeležiti. 9. člen Na podlagi osnov in stopenj določenih v 5. členu tega sklepa bo zbranih predvidoma 1.800.000,00 SLT (cene 1991) sredstev, ki se bodo uporabila za namene iz 4. člena tega sklepa. 10. člen Za namensko in pravilno uporabo sredstev samo- prispevka ter za zbiranje sredstev in izvajanje progra- ma, odgovarja svet KS Videm pri Ptuju, ki vsaj enkrat letno poroča o zbranih in porabljenih sredstvih na zborih občanov. 11. člen Posebni samoprispevek bodo obračunavale in od- vajale temeljne in druge organizacije združenega de- la, delovne in druge organizacije in skupnosti, zaseb- ni delodajalci in skupnosti pokojninsko-invalidskega zavarovanja ob vsakem izplačilu plače, nadomestil in pokojnin. Kmetijski proizvajalci in obrtniki morajo obveznost izpolniti do 31. decembra vsakega leta, obračun in odtegnitev pa opravi Uprava za družbene prihodke občine Ptuj. Občani, ki so na začasnem delu v tujini, plačajo posebni samoprispevek za vsako leto posebej na žiro račun KS Videm pri Ptuju. 12. člen Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov občanov. Kontrolo nad zbiranjem krajevnega samoprispevka opravlja v skladu s predpisi Služba družbenega knji- govodstva in občinska uprava za družbene prihodke SO Ptuj. 13. člen Za postopek o glasovanju se smiselno uporabljajo določbe Zakona o valitvah v skupščini. Postopek vodi in izid glasovanja ugotovi in razglasi volilna komisija KS Videm pri Ptuju. Sklep o uvedbi samoprispevka, na osnovi poročila volilne komisije o uspešnosti in izidu referenduma, sprejme svet KS Videm pri Ptuju. 14. člen Na referendumu glasujejo krajani in zavezanci iz 5. člena tega sklepa neposredno in tajno ter z glasovni- co. Na glasovnici je naslednje besedilo: Krajevna skupnost Videm pri Ptuju GLASOVNICA za referendum, dne 16. 2. 1992 GLASUJEM ZA PROTI UVEDBO SAMOPRISPEVKA V DENARJU ZA SOFINANCIRANJE NASLEDNJIH NALOG — odvoz smeti s tipiziranimi zaboji (kesoni) — asfaltne prevleke — popravila, vzdrževanje cest in bankin — popravilo in vzdrževanje ograje na mostu — električna razsvetljava pri mostu in vasi — pluženje snega — dotacije društvom — ostale zadeve in skupne potrebe v KS, na podlagi odločitve terenskega odbora oz. krajanov — funkcionalne izdatke Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži bese- do ZA, če se z uvedbo krajevnega samoprispevka stri- nja, oz. PROTI, če se z uvedbo krajevnega samopri- spevka ne strinja. 15. člen Vse glasovnice so overjene s štampiljko KS Videm pri Ptuju. 16. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj. Program krajevnega sa- moprispevka se objavi na krajevno običajen način. Videm pri Ptuju, dne 29. 1. 1992 Predsednik sveta KS Videm pri Ptuju Franc Koderman Uradni vestnik občin Ormož in Muj izhaja praviloma enicrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo brozDlatoo iar