The Oldest Slovene J Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni •el 'OLIJMe XXII — LETO XXII. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEIO MARCH 6, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 53 pi ■—______ '____:_____—---*-——-------- -----——.....-....... MADRID SE NE PODA, AKO SE i NE DOSEŽE "ČASTNEGA MIRU" 'tip - ;«i ^eral Casado se je v imenu sveta šestori- Ile Polastil vlade, ki se bo borila "do smrti", v ako ji ne bo dovoljen "častni mir." 3i,f0vA OBLAST JE PREPREČILA VSEM ODGOVORNI NIM OSEBAM BEG IZ ŠPANIJE ^RlD, 5. marca. — Voja-*— mesta Madrida je ' n°coj z naglo, toda nekr- y Potezo vlado iz rok Negri-kabineta ter izjavil, da Vršila borba na smrt, ako-,e doseže "častnega miru." '51' Sigismundo Casado, na-^ obrambnega sveta šesto-^ se je polastila vlade, je M ^ka je padia. Ali se bo-Sl rešili, ali pa se bomo vsi j)e?'nili na dno. Kaša borba .^ končana, dokler ne bo za- Jena naša neodvisnost." % f6 nahaja zdaj Negri nov l> ni znano. Za generalom me je govoril po radiju du: * Sesteiro, nadaljni član ni Sveta. Besteiro je v svo- av . v°ru med drugim tudi de-' ko I po: Pej^ moromo dovoliti, da bi Kc posameznikov v vzem' ga pravila ter zbežala in si!fec ^ei *'la varno pribežališče v ^stvu,» __ Premierju Ne- ja1 ^ PrePrečen odhod iz. nj< Ifo!!^ ^ose Miaja, vririovnijsp i jn ** vse"h armadnih, zrač- j de: ^Pomorskih obrambnih sil1 so: je na potu iz Valencije ^ cij isto k-^1" bo zavzel svoje SiČak • k0 ^co ie.se' da bo general]ve ^ Zc*aj podvzel v kratkem lai i ° Pr°ti Madridu s svoji- ci; v ' se nahaiaj° v valencije in Madrida. na }L . —----to Slovenskega £ hodnega doma mt*** . -—__ lice V^6 slavje petnajst-3tL ^st°ja Slovenskega na- vi Cl^vei na st Clair Ave-1k! je zelo lepo in do-1P PPilo k3°" Po banketu Je ni VeČ govornikov, ki so si I ||jj/ besedah orisali pomen vi F j6 slovenske ustanove, k pty6tl dež vsega slovenskega lj l^e&a J?a' kulturnega in so- v Kajenja. C sledeči gg.: Etbin k Jtro J- Grill, Somrak, d jp, ž^!.0 Prank J. Lau-|p llb^i Harold H. Burton v |r° banu k se je vršil ples in n J zabava, ki je v ,1 P°zn0 v noč_ ptral*okoborba 17 P°staJa Pra" I Si V4 rokoborbo- v sre" c l^Wt ^^niiva predstava, £ 4 Joe Savoldi in Or- r Žid0 11 • Zanimiva bitka bo j fESn v Joe "othbergom in x 'fk b° ti !? Sehachtom. Poleg 1 iflVih tit J1 veUko drugih za" 5 iV, kiN^zJianil0 i »i ^aii ^ imel vloS° Pri I M ; jI _ a 9- aprila. Ik frftfkrožek lll/f°žku l?ada^° k šivalne- iSv ptv gresivnih SI°" lOKo^' da se zberejo JBf • 2ast 72 St. ~ nat OTVORITEV S MARTINOVE S KONVENCIJE": ni 5 Martin pravi, da predstav- ^ ljajo delegatje na konven- ^ ciji "učinkovito in defini- var tivno večino organizirane- 2id ga avtnega delavstva." ska -- ki DETROIT, 4. marca. — Ho- 0dl mer Martin, iz Kongresa za in- noč lustrijsko organizacijo izključe- rirr tli predsednik ene fakcije članov ski avtne unije, je otvoril danes čat konvencijo svojih pristašev s i pozivom na spravo in slogo med goi, Kongresom za industrijsko or- do\ ganizacijo in Ameriško delavsko skr federacijo. "Mi se bomo borili," je iz- y javil Homer Martin, "za ujedi-njeno delavsko gibanje v notranjosti avtne unije kakor tudi za spravo, in slogo med Ameriško delavsko federacijo in Kongresom za industrijsko organiza- g£ cijo." Martinovi nasprotniki so, kakor znano, sklicati svojo konvencijo za 27. marca v Cleve-landu. Vsaka od teh dveh fak-cij trdi, da je oficijelna unija. ' Martin je dalje dejal, da jej navzočih najmanj 400 delega-!rel tov, ki reprezentirajo "učinkovi-1ve to in definitivno večino organi- ziranih avtnih delavcev." __pr sti Radijski program Včeraj smo slišali iz Jugosla- ] vije prav lep radijski program, je katerega je otvoril regent knez |3a [Pavle, ki je v klasični anglešci- { ni, kateri se je poznala šola slavne Oxford univerze, pozdra- ^ vil svoje rojake v daljni Ameri- ^ ki kakor tudi ameriške prijatelje Jugoslavije. Za njim sta go- ^ vorila predsednik vlade Dragiša . Cvetkovič in minister trgovine, katerih govora sta bila preve- ^ dena na angleščino. Zbor je za- ^ j pel venec slovenskih in jugoslo- ^ venskih pesmi, filharmonični orkester pa je podal veličastno, moderno kompozicijo jugoslovanskega "kola". Smrtna kosa Včeraj popoldne je nagloma preminil na domu rojak Joseph la Pongrac, vdovec, star 61 let. .1€ Stanoval je pri Steve Kanizayu bl ' na 14512 Saranac road. Doma t< } je bil iz Dolnje Vidivice na Hr- b t vatskem, odkoder je prišel v A- s1 r meriko pred 37 leti. V stari do- ' movini zapušča hčer. Pogreb se k " bo vršil iz pogrebnega zavoda t A. F. Svetek. Čas pogreba na- 3' ... r znanimo jutri. . i Zahvala Mrs. Terbižan se prav lepo za- r ' hvaljuje vsem onim, kateri so g , se udeležili nastepa v May Co., I ' ob času WPA razstave. Vsi so r prav dobro pripcfnogli, da se je p pokazalo navzočim nekatere | i- metode, katere se rabi pri uče- t, )- ji ju "spelling". Slike, katere so o bile vzete ob tej priliki bodo do- i gotovi jene v sredo. i Senat v Gdanskem je izdal nove odredbe proti Židom Iz Gdanska odhajajo skoraj dnevno transporti Židov po kopnem in po morju. Transporti odhajajo veči-| noma ponoči. Svobodno mesto Gdansko, 4. j marca. — Gdanški nacistični se-1 nat je stlačil danes 6,000 Židov | gdanskega mesta — revnih in j bogatih — v "en žakelj," da iz-j posluje denar za njihovo emigracijo ali izselitev. Izdana je bila namreč poseb- ] na naredba, na katere podlagi j so Židje sami finančno odgovor-! ni za svojo izselitev. Včeraj je bilo odpremljenih od tu v Nemčijo 500 Židov, odkoder upajo najti pot v kako varno prebežališče. Transporti Židov odhajajo dnevno iz Gdan- J ska, in sicer jih odvažajo z via-1 ki in s parniki. Vsi transporti odhajajo iz mesta navadno ponoči. Kapitan parnika, s katerim je bila odpeljana zadnja skupina Židov, je odplul z zapečatenimi ukazi. Vlada se odpoveduje vsaki od- _ govornosti nad izseljevanjem Židov, češ, da je ta zadeva v o- « 1 skrbi židovske občine. V verskih bojih v Indiji je bilo p 35 smrtnih žrtev Boji so izbruhnili v Benare- ^ su med Hindi in mohame-danci, ki so proslavljali ^ svoj verski festival. ti ---- ti BENARES, Indija, 5. marca. n 3: — V svetem mestu Benaresu ob p J reki Gangu so izbruhnili sinoči . j verski boji, v katerih je bilo u-. I,bitih 35 oseb. Boji so nastali, ko so se Hindi 11 pričeli vmešavati v verski fe- s stival mohamedancev. Pozvano v je bilo angleško vojaštvo, ki se % ' je sicer. vzdržalo streljanja, je 8 ^ pa toliko bolj udrihalo s svojimi 1 krepelci in bambusovimi palica- c a mL ■ Benares je sveto mesto Hin- 1 dov, ki prirejajo tja vsako leto ^ velika verska romanja. ^ BENARES, Indija, 5. marca, 1 — Angleške čete, ki patrolira- ; jo po ulicah Benaresa, so danes : 2 streljale v množico pretepajočih ' se Hindov in muslimanov, pri " čemer je bilo 35 oseb ubitih, r_ nad 100 pa ranjenih. j > Slejkov koncert Včerajšnji umetniški koncert ia bratov Slejko v Slovenskem da-ih lavskem domu na Waterloo Rd., je bil krasen uspeh. Koncert je m bil otvorjen z živo sliko, pri ka-ia teri so igrali vsi trije Slejko r_ bratje ter naša priznana piani- stinja Mis Vera Milavec. 0_ Dasi so bile vse koncertne toč-se ke produkt umetniške glasbe in .ja tudi umetniško izvajane, pa jih a_ je naše občinstvo popolnoma razumevalo, kar je svedočil velik aplavz po vsaki odigrani točki. Frank Slejko je igral violino, ;a- njegov brat Edward klarinet, so Stanley Slejko pa contra bas. o., Na piano je vse točke izredno le-so po in čustveno spremljala Miss je Vera Milavec. sre j Poset koncerta je bil pohvale če- vreden in dvorana natrpana, so Po koncertu se je vršil ples lo- in prosta zabava, ki je trajala pozno v po*. POŠKODOVANI NEMŠKI PARNIK ^smwww___ivw Na sliki vbtkmo poškodovani rilec nemškega parnika "Wiegand," ki je te dni v bližini obali države New Jersey trčil z ameriškim pamiJeom Lillian, ki se je potopil. Nemški parnik se nahaja zdaj v doku v New Yorku, kjer ga bodo popravili,, preden nastopi povratno vožnjo v Nemčijo. WP1 administracija bo pričela črtati s svoje liste imena zaposlenih inozemcev Nova odredba, ki je posledica očitanja kongresa, da WPA preveč tr&šV je že stopila v veljavo. — Dvajset do trideset tisoč inozemcev je že odslovljenih. 'WASHINGTON, 4. marca. —*- administrator Works Progress istanove Francis C. Harring-on je nocoj odredil odslovitev isočerih inozemcev od WPA del er reorganizacijo WPA admi-listracije, kateri je kongres že jonovno očital previsoke izdat-ce. Odslovitev inozemcev posta- y\li le pravomočna ob polnoči, ko r se bo pričelo z izvajanjem no- j /e relifne predloge, določujoče , 15725,000,000 za izdatke WPA J idministracije do 30. junija. E-la določba izključuje inozemce 1 3d relifnnh del, zaradi česar bo !daj prizadetih 20,000 do 30,000 C inozemcev. Harrington je odre- Pen lil, da mu morajo vsi državni slo\ WPA administratorji sporočiti, kon koliko delavcev so odslovili. To- da zodevna kompletna poročila mo- mora Harrington prejeti tekom san desetih dni. drž , . .1 Uradniki WPA admmistraci- Ev] je pravijo, da je največ inozem-cev, ki se nahajajo na WPA li- ne sti, v New Yorku, Bostonu, San Be] Franciscu, New Orleansu in po gto drugih krajih Zedinjenih držav. «,A Mnogo jih je tudi na srednjem tor] zapadu v industrijskih in premo- vp] govnih okrožjih, n in ---------| ne, Napad na deklico ba V soboto zvečer je na južni llt£ strani mesta grozil neki mlade- nel nič mladi, 13-letni deklici s kri- ko: minalnim napadom in ji dejal, VZ1 da jo bo ubil s kosom opeke, ki ci3 jo je držal v roki. Deklica je bila v družbi svoje 12-letne prijateljice, ko se jima, je približal mladenič ter jima rekel, naj na grestao ž njim, ker ima zanju trJ zaposlitev, da bosta čuvali ne- Mj kega otroka. Peljal ju je v oza- ^ dje neke hiše, kjer je mlajšo w deklico napodil, starejšo pa je ne hotel kriminalno napasti, pri čemer ji je grozil z opeko. Mlajša deklica je zbežala domov, kjer je povedala svojim staršem, mla- dc di nepridiprav pa je med tem BI pobegnil. bi: —-— sedr [EDINJEHE DRŽAVE S EVROPE b __I je ^ • • ! "Ro di mora priti do ujedinje- • w-» 1 • 1_ I nja Evrope, ali pa se bo vp&] Evropa razsula v vojni, kj j bankrotu in krvavi revoluciji, — pravi Edvard L Beneš. nos1 ___ta, CHICAGO, 5. marca. — Dr. drž: eneš, bivši predsednik češko- list ovaške republike, je danes te- nja. om svojega predavanja izjavil, tan a se bo rešitev sedanjemu tek- doč lovanju v Evropi moglo najti dite amo z ustanovitvijo Zedinjenih jo £ ržav Evrope. Napovedujoč, da bo dospela I Evropa v izdatkih za svoje o- jelr oroževanje kmalu do točke, ko ja ; Le bo mogla več naprej, je dr. tov Jeneš dejal, da bo šele tedaj na- sev topila resnična kriza v Evropi, ste Ako se do tedaj mirnim po- nik om ne reši sedanjih spornih tot vprašanj, bodo bankrot, vojna ver n. revolucija Evrope neizogib- re le," je dejal predavatelj. "Bor- las >a med demokracijami in tota- me itarnimi ideologijami se bo še gei lekaj časa nadaljevala, toda za- no ion socialne revolucije bo po- paj /zročil končno zmago demokracij nad totolitarnimi režimi." Seja an: Slavenska moško zveza št. 5, 11 ! naznanja, da se vrši seja v če- Je trtek 16. marca ob 7. zvečer v P° Miller gostilni, 5205 St. Clair Mj Ave. Seja se vrši vsak tretji če-trtek v mesecu. Prosi se vse čla- zd ne, da se udeleže. -- Tajnik. ga Doma iz bolnišnice vs Iz bolnišnice se je vrnila na m; dom Mrs. Agnes Mervar, 6626 v : Bliss Ave. Zahvaljuje se za o- te: biske in cvetlice. pr PREDSEDNIKOV 00V0R JE ZOPET V ZIV6 ZADEL DIKTATORJE Angleži in Francozje hvalijo njegov govor, nacisti pa pravijo, da je Roosevelt lažnivec. ANGLEŠKE RADIJSKE POSTAJE ODDAJALE GOVOR V NEMŠČINI IN ITALIJANŠČINI WASHINGTON, 4. marca. —wr~T Predsednik Roosevelt in Char- A j les Evans Hughes, predsednik zvezinega vrhovnega sodišča, I sta danes govorila pred vsemi I tremi vejami kongresa, ki je praznoval 150-letnico svojega govorila o velikih nalogah in 11 zasedanja. Oba govfcrnika sta nes dolžnostih Zedinjenih držav kot čar | pobornic splošnih demokracij je ter sta s svojima govorama že- cik la silen aplavz natrpane dvora- ne] ne. Hc Nacisti: predsednik je "don Ki- na hot" ko LONDON, 4. marca. — V An- vo gliji in Franciji je bil današnji Ge govor predsednika Roasevelta, m< ki je napadel "tiranijo" in se od- to; ločno zavzel za obrambo demokratičnih ustanov, z velikim za-|m( doščenjem in zadovoljstvom La vzet naznanjo, dočim je nemško de časopisje bruhnilo ogenj in žve- sti . plo na predsednika, katerega je,rie ' označilo kot "don Kihota demo- ga kracij." v 1 i Ožigosanje "srednjeveške tiranije" ' .........•-:.■.■««*• -J Angleške radio - oddajne, postaje so oddajale izčrpke pred- ^ sednikovega govora v nemščini ne in italijanščini; posebno določ- . no so povdarjale oni del govora, ^ v katerem je omenil predsednik | ge "tiranijo" in "temni srednji ^ vek". 4f E Izbruhi nemškega časopisja Berlinski list Local Anzeiger 1 J je z velikimi črkami objavil: J "Roosevelt zopet napada." List primerja Roosevelta z znanim ° španskim vitezom don Kihotom, sc l> ki je napadel mline na veter. j n; »- Roosevelt se smeši i SI d List pravi dalje, da je narav- j la nost smešno poslušati Roosevel- si ta, ko govori o stoletja starih je v. državnih filozofijah. Dalje je S( > list pribil, da Roosevelta prega- v< 5- njajo halucinacije, da v totali- }r .1, tarnih deželah vladajo nasilniki, b t- dočim jim v resnici vladajo vo- K ti ditelji, ki izvajajo in izpolnjuje- t< ih jo samo voljo ljudstva. (!) p Onemogla jeza nacistov ti la BERLIN, 4. marca. — Ofici- s o- jelna nemška časopisna agenci- v co ja pravi z oziroma na Roosevel- p [r. tov govor, da je predsednik Roo-a- sevelt prešel z "zavijanja dej-ai. stev na direktne laži." "Predsed-o- nik je lagal, ko je dejal, da se v P ih totalitarnih državah preganja A ia vero in da v teh državah ne mo-b- re človek moliti Boga na svoj b ►r- lastni način." Glede svobode a.- y a- meriškega časopisja pa pravi a- š še gencija, da je časopisje svobod-11 :a- no v toliko, da sme "delati pro-11 »o- pagando in priobčevati žalitve." 1 *a- -- Paderewski bolan II Ignac Paderewski, 78-letni pi- ^ anist, je izjavil včeraj da ga bo- ^ 5) li srce, ker ni mogel zaradi svo- j ^ je bolezni nastopiti včeraj po- ( " v poldne s koncertom v Public ( air Music Hall. Pianistu se je poja-ge. vilo vnenje na levi roki in la_ zdravniki so mu predpisali absoluten mir. Koncert, za katere- i ga je bilo prodanih že 3,300 ] vstopnic, je bil preložen na 28. : na maja. — Paderewski "stanuje"j: 526 v svojem privatnem vagonu, ka- ': o- terega so zapeljali na stransko i progo Union Terminal postaje.!] vtne nesreče zahtevale včeraj troje smrtnih žrtev Včeraj sta bila v prometnih srečah ubita dva Cleveland-na. Fritz feuehler, star 20 let, bil'ubit, ko je njegov moto-tcel kolidiral v Avon Lake z ■kim avtomobilom, Andrew orvath, star 22 let in stanujoč l E. 128 cesti, pa je bil ubit, > je avtomobil, v katerem se jc )zil z drugimi vred, trčil v eauga Lake ob neki drug avte • obil. Tudi voznik drugega av-■mobila, je bil ubit. Buehler, ki je bil komaj dva eseca poročen, se je peljal po ake Hoadu, za njim pa je se-il 17-letni Anthony Camerieri, anujoč na E. 38 cesti. Came-eri je obležal nezavesten ter s a i v nevarnem stanju prepeljali bolnišnico. NASHVILLE, Temi., 5. rnar-i. — Zakonodaja države Ten-jssee je danes porazila veto overnerja Prentice Cooper j a :r sprejela: predlogo, s katero i legalizira prodajo žganja in rugih opojnih pijač. To je zdaj 5. država, ki je preklicala pre-ibicijo. Smrt v Geneva, O. V Genevi, O. je preminila v oboto poznana Mrs. Mary Str-ad. Bolehaja je za pljučnico. >tara je bila 57 let. Doma je bi-i iz vasi Trtkovo na Štajer-kem, fara Sv. Vid. V Ameriki e bila 30 let. Ranjka zapušča tu oproga Vincent Strnada, sino-•e Vincenta, Franka, Williama n Tonya in tri hčere, Mary, Al->ino in Justino ter sestro Ano čuhar, v stari domovini pa ma-er, dva brata in sestro. Pogreb >okojne se bo vršil v torek zju-:raj ob 9. uri z doma Vincenta 5trnada, RD West Maple, Genera Ohio. Preostalim naše soža- je. Smrtna kesa V soboto zjutraj je preminila po dolgi mučni bolezni Mary VTravunac, rodom Hrvatica, stara komaj 26 let. Zadnje čase je Divala pri sestri na 7445 Broadway Ave. Bila je članica društva Zrinski Frankopan, št. 403, HBZ, ter društva American National Stars. Tukaj zapušča žalujočo mater Marijo in očeta Mike v West Virginiji, dve sestri, Katerina Papež in Magdalena Koscich. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 8:30 iz pogrebnega zavoda Louis Ferfo-lia na 3515 East 81 St. in iz cerkve sv. Imena na Broadway ob 9. uri. Najdba umorjene ženske V kleti hiše št. 2557 E. 71 St., so našli truplo 23-letne Mrs. Margaret Jackson, svojemu možu odtujene žene, stanujoče na 2308 E. 84 St. Ženska ja bila zadavljena z vrvico, ki je bila še vedno okoli njenega vratu, timer je še nepojasnjen. STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 6. marca, JhL" -----;-—~........................ UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5312 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.................................$5.50 sa 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici za celo leto.................$6.00 za. 6 mesecev.................v ..$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Za Zedinjene države za celo leto ........................................$4.50 i za 6 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$1.50 i Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države: za celo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ZATON DIKTATUR Kazalec ure moderne zgodovine kaže, da so diktature ! pasirale svoj poldan. Mnogo dokazov je, ki govore za to ugotovitev, toda kljub temu bi bilo pogrešno misliti, da so totalitarne države že na robu razsula. Režimi, ki so obsojeni na smrt, večkrat dolgo umirajo ter povzročajo tekom tega procesa mnogo trpljenja in zahtevajo mnogo j žrtev. Tozadevnega naziranja je dr. Edvard Beneš, bivši predsednik češkoslovaške republike, ki je izjavil v svojem predavanju pred čikaškim Union League klubom, da so j diktature že dosegle svoje najvišjo točko ter da se vzdržu-! jejo zdaj še pri življenju "z oblastjo in močjo svojih uspehov v notranji politiki." Konfiskacija imetja in konskripcija moške sile v notranjosti totalitarnih režimov, to je dvoje metod, s katerih pomočjo vzdržujejo ti režimi svojo ekonomijo, se bliža zdaj svojemu skrajnemu koncu. Zdaj jim predstavlja samo še zavojevanje tujih ozemelj vir moči. Toda ta zavo-jevanja pa so se zopet izkazala — slučaj Avstrije in Su-detov za Nemčijo in slučaj Etijopije za Italijo — kot ekonomske napake, dasi so ta zavojevanja ob svojem času odslužila svojim propagandnim namenom. ''Potreba teh režimov, da dokažejo učinkovitost svoje uspešne politike in svoje zmožnosti, da rešijo najtežja ekonomska vprašanja, jih je pripravila do eksperimentov, ki s« že danes dokazali svojo popolno izjalovitev," je rekel Beneš. "Ekonomsko in finančno vporabljajo diktature, v nasprotju z demokratskimi državami, sredstva in metode, ki jih neizprosno potiskajo proti njihovemu neizogibnemu padcu ali pa nasilni socialni in ekonomski revoluciji. Diktature so bile prisiljene, sistematično in stopnjevaje nižati življenjski standard svojih narodov, one neprestano "obubožavajo in prav tako obubožavajo njihovi narodi, ki morajo živeti v pomanjkanju, katerega še dolgo ne bo konec." Ko tem režimom, ki so bili ustanovljeni kot proti tu- J tež demokracij, čas pohaja, pa postaja demokracija v j večini Evrope zopet cilj in smoter življenja. Dr. Beneš je S trdno prepričan, da se Evropa ne bo zrušila. "Evropa se ! baš zdaj nahaja sredi velikega boja za demokracijo in i svobodo, in ta boj se bo prej ali slej končal v neizogibni in; odločilni zmagi principov svobodne, visoke in demokratske civilizacije." ' Beneševe besede so zelo bodrilne v času, ko sta pesi-' mizem in cinizem zastrla vsa upanja mnogih mislečih ljudi. Beneševe besede naj inspirirajo demokratične narode do še večjih žrtev za obrambo civilizacije. BREZ BOJA NI ZMAGE Kdor se boji boja, kdor se noče bojevati za svoje pravice, ta svojih pravic ne zasluži. _ j Reakcija ne nastopa prvič. Zgodovina nas uči, da se Val reakcije ponovno pojavlja v razvoju človeštva. Spominjajmo se reakcije v Franciji, v Nemčiji Bis-marekove reakcije, ali v bivši Avstriji Metternichove.1 Zgodovina mrgoli takih velikih reakcij, katerih pa niti ena ni preživela prav dolge dobe. Ob vseh tudi najhujših reakcijah se je zbudil duh ! odpora, duh svobode. Ta duh je zanetil množice in po-1 sameznike in nastala je duhovna borba, ki jo hoče nasil-! stvo s Kilo zadušiti in prekriČati. Prav pogostoma je pa j prišlo tudi do boja s pestjo, do krvavih borb, ker je pri-j tisk izzval odpor, ki ga je reakcija skušala zadušiti z obsodbami ali celo z orožjem. Tak odpor ni umetna stvar. Odpor ima duhovno1 ozadje, ki se upira odločneje le prevelikim krivicam. tri če pogledamo v zgodovino, vidimo, da nobena reakcija, če je bila še tako zavratna ali nasilna, se ni obnesla. — Premagana je bila vedno z manjšimi ali večjimi: žrtvami, ker v naravi ni nobene sile, ki bi se mogla trajno upirati progresu človeškegja duha. Razumljivo je, da reakcijo niso premagali bojazljivci -in zaspanci v nobenem primeru. Zmaga je bila dosežena vedno le v boju duha in ta duhovni boj morajo vršiti oni, ki se jim v reakciji godi krivica, toda vendarle v prid j celotnemu človeštvu, ki ga reakcija tako rada ovira na' poti k popolnemu človeškemu dostojanstvu. Zakaj, brez boja pač ne more biti zmage. Janko N. Rogelj: Trikrat r Ameriko Ali se še spo- J.N- Rogelj virju vaše doroiš-ljije so se obrazi, slike in pokrajine, katerih ne bo-jste nikoli pozabili. Spomnite se očeta, matere, bratov in sester, sorodnikov, prijateljev in znancev. še danes pomnite zadnje besede, ki so bile izgovorjene pred I vašim odhodom. To je ostalo vi i vašem spominu. Tega ne izbriše ! nobena sila, to bo šlo z vami v i 1 grob. j Tudi jaz se spominjam moje-!ga prvega odhoda. Mračen in de-|ževen jesenski dan je bil, poln težkega in vlažnega zraka, ko me je družba prijateljev in so-j rodnikov spremljala na kolodvor v Kranju. Malo smo govorili, le mati me je večkrat opo-' minjala, da naj ne pozabim doma ter da naj se čuvam v Ameriki bolezni in nesreče. Kaj neki je mislila o daljni deželi, kako si je ona predstavljala to veliko deželo za morjem? Stric, s katerim sem šel v' Ameriko, se je obračal, kakor da se peljemo samo do Trsta. On je bil star Amerikanec, njemu je bil ta odhod vsakdanja stvar. Vlak, ki je privozil na kranjski kolodvor, je bil kot pošast,1 ki je prišla po svojo žrtev, da me j odtrga od svojcev in prijateljev.' Takrat sem prvikrat v življenju čutil tisto težkočo bolest, ki stis-ne srce, tišči in obstaja v človeš-' kem goltancu. Solze človek ne čuti, ko priteče, čuti jo človek, pozneje, ko so vodena že vsa li-' ca. In potem slovo: Roka gre v j roko, na jeziku ni prave besede . . . Lc mati še čaka, molčeča' in solzna, pripravljena, da po-' !ljubi sina, ki odhaja v tuje in !mrzle kraje . . . To je najhuj-' i .še . . . Vlak ne čaka, kolesa se i premaknejo, roke mahajo v zad-: I nji pozdrav, še en pogled na one, ki so zaostali za vlakom, ki hiti v tujino. človek gre v Ameriko, kakor' da bi ga iztrgali iz rodne zemlje,' 'kakor da je obsojen na izgon iz domovine, čutiš, da je vse prodano in zakleto proti tebi, da je! za vedno pretrgana vez med vse-! ; mi onimi, ki so ti bili najdražji J j v življenju. V človeku se prvi-. i krat tako ostro vzbudi misel:' i Pomagaj si sam! Na vlaku se pričenja razvijati zgodovina človeškega življenja, kakor bi gle-'dal svoje življenje na premika-J j j oči h slikah. Oči so že suhe, toda! i v goltancu je še vedno stiskajo-; ;ča bolest, katere se rešuješ z bo-j ,lestnimi vzdihi. Takrat se izroči, •človek igrajoči usodi človeškega .življenja. ! Potem Amerika, tuja in suha, j da je redni spremljevalec na j vsaki poti — domotožje — misel na domačo vas, sorodnike, prija-' tel je in znance. Vse to mine, Amerika stisne Ičloveka v svoje naročje. Vsakemu po svoje uravna življenje, J nekaterim dobro, nekaterim sla- j bo. Amerika je kakor loterija,' ! - I kjer staviš na .številko. Kdor za-i dene pravo številko, zadel je! srečo in blagostanje. Tako sem prišel prvikrat v j Ameriko. « \ | Zgodilo se je, da sem šel pred I trinajstimi leti prvikrat na obisk |v domovino. Gnalo me je hotenje, .da vidim svojo mater, ki je bila rahlega zdravi ja. Očeta in brata sem izgubil med vojno,: .ostali sta le sestra Micka in ma-ti. Prihod v domovino je bil nekaj posebnega. Povojni časi so preobrazili nekdanje obraze in' slike, katere sem nosil v spomi- 1 nu. čutil sem odtujenost, nekaj 5 je bilo v nesoglasju. Hodil sem 1 po slovenski zemlji kot bolnik, 5 ki prične po dolgi bolezni zopet s hoditi. Usoda je zahtevala od i mene še ponovne in nepričakova-; ne žrtve, da sem v objemu do-1.' movine prav za prav izvedel, kdo i sem in kam gre moja življenj-j < ska pot. Zaželel sem si povratka 1 tako nepričakovano, da mi je ] mati dejala: "Le pojdi, ker le 'j sam veš, zakaj trpiš." j; Zopet je bil deževni dan, ko ] smo se peljali na kolodvor. To 1 pot sva se poslovila z materjo J. zadnjikrat. Ob letu dni je umr-!] la. S sestro in njenim možem;] smo se poslovili pozneje, ko sem i zopet potoval preko Kranja. Na,; kolodvoru je bila družba prija-!< teljev, ki je segala v roki meni, . ki bil rad ostal v domovini in rad šel v tujino. Vlak pa je hitel : in hitel s tako čudnim taktom, j da ga še danes čujem, ko se spo- j mnim tistega večera. Takrat pa se je odigralo pred j mojimi očmi moje filmsko živ-j j 11 jen je .Takrat sem imel še pri-1 1 jatelje v domovini, pa sem imel j j tudi prijatelje v Ameriki, čutil! I sem takrat nekako takole: Grem pogleclat v Ameriko prijatelje, in če bi mi ne ugajalo, vrnem se v domovino med stare prijatelje. ' Tako sem prišel drugikrat v Ameriko. j In zopet se je zgodilo, da sem ' šel na obisk v domovino. Lepa družba je bila, tako da se je pri- ■ jatel j August Kollander izrazil, da take složne in vesele družbe še ni vodil v domovino. Z dobrim ' razpoloženjem smo prišli v rod- ; j ne kraje. Lepo smo bili sprejeti 1 v Ljubljani. . j Po pardnevnam bivanju so se J pokazala druga znamenja. Zato : so menda poskrbeli moji nepri- ! ;jatelji v Ameriki, ki vedo, da ni- 1 sem bil nikoli pristaš in zagovor- 1 nik državnih sistemov, ki so v |veljavi v nekaterih evropejskih 1 državah, toda vseeno vedno za- : (govornik prabične in demokra- < Učne Jugoslavije. Mnogo jih je ; , danes v Ameriki, ki so z vnemo in srcem delali za j.ugoslovan-,sko idejo, toda niso dobili nobenega priznanja. Bili so Jugoslo- , ;vani, ko se še ni vedelo, če bo zmagala stara Avstrija. ( Ko sem se dodobra zavedel neprijaznega občutka v rodni zem-! lji, tedaj se je šele izbistrilo moje pojmovanje, da sem pričel ; 'misliti o svobodnem kretanju v1; Ameriki, kjer je svoboda govo-!: ra in tiska. To je bil precej velik': !kontrast med Jugoslavijo in ! Ameriko. I, j Ob tej atmosferi sem tudi ob-1, čutil, da so vse nekdanje prave' J prijateljske zveze skoro pretrgane ali ohlapne. Nehote pride do človeka jnisel: Kdo sem in kam spadam? človek ob enaki misli gleda samega sebe v ogle-! jdalu ter ne naore sam sebi ver je-i ;ti, da je res tako na svetu. Ko, Ičlovek defjnltivno določi svoje j stanje, določi tudi to, da je njegova nova domovina—Amerika. Moj obisk je bil kratek. Poj. dvajsetih dnevih sem bil zopet 1 pripravljen na odhod v Ameri-i ko. Pripravi,jal-sem se na odhod, kakor moj stric ob mojem' prvem odhodu. Moji nečaki in nečakinje so razumevali moj od«! hod vse drugače. Za nje je bilo j moje slovo—"pogreb—ko člove-jJ jka neso iz hiše. Niti toliko pri-1! j sotiiosti duha ni bilo v njih, da bij j mi pomagali z nalaganjem molje prtljage. Samo jokali so reve-!ži. . . Rad bi jim bil rekel: čemu j jokate, jaz nisem še umrl,—to-jda zakaj bi ubijal njih iluzije. Z ženo Rose sva sedla v avto- : mobil, kot da se peljeva na izlet. ; Vse je prišlo tako v navado, da : bi se rad smejal ter zbijal burke ! na račun mojega odhoda. Ko ■ smo se peljali skozi domačo vas,'; me je oprijel prijeten občutek, ' ri-z katerega le je izcimil glas: 'Sedaj pa se res pelješ na svoj 1 dom—v Ameriko. Ko se človek vozi z avtomobilom po Sloveniji, se mu nehote zazdi, da se vozi na "kosu Amerike." Ko stopiš iz avtomobila, zopet začutiš tuje ozračje okoli sebe. To so čudni občutki, toda razlagati se ne morejo drugače. V hotelu "Miklič" je bil poslovilni večer. Omizje so zasedli sledeči: G. Božidar Jakac, aka-demični slikar, ki je bil dve leti v Ameriki, in njegova soproga, Mr. Fr. Birtič in njegova soproga, Miss A. Eršte iz Clevelanaa, g. Banovec in g. šifrer, operna pevca, ki sta bila tudi v Ameriki, Mr. in Mrs. J. Birk, stara Amerikanca, Mr. in Mrs. Zelene, oba Amerikanca, Mr. Rems, zastopnik "Glas Naroda" in Mr. Krašovec iz Clevelanda, gospa Rusova, zastopnica Francoske liniji v Ljubljani, in moja sestra s svojim'možem. Bilo je kar pravo ameriško omizje z malo izjemo. V imenu vseh se je poslovil g. Rems s kratkim nagovorom. ŽENSKI VESTNIK Nato smo šli na kolodvor. Poslovili smo se, kakor da se zopet-kaj kmalu vidimo. V kupeju se vozita z nama dva ameriška profesorja, ki potujeta iz Perzije v Ameriko. Z ženo se počutiva zopet, kakor da se voziva po Ameriki. V Kranju se poslovim še od sorodnikov, prijateljev in znancev v par minutah, in vlak me je odpeljal že v tretjič v Ameriko. Sedaj sva bila z ženo sama na poti v Ameriko. V kupeju vsi molčimo. Vlak vozi s polževo hitrostjo. V spomin si prikličem prvi in drugi odhod v Ameriko. Kolikšna razlika je to! V meni prevladuje samo ena in edina velika želja, da bi bil kaj kmalu —doma, v Clevelandu. Tako želi tudi moja žena. Iz te velike želje se porodi smeh na najinih obrazih, trdna zavest, da greva res domov, kjer naju čakajo dobri in zvesti prijatelji. Tako sem prišel tretjič v Ameriko. Najlepša ženska Kje na zemlji živi in biva najlepša ženska? Najlepša izmed vseh? Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, moramo predvsem poudariti, da niso narodi imeli v nobenih časih kakega skupnega ideala lepote; da biva celo med sedanjimi civiliziranimi na-radi sporno vprašanje o ženski lepoti; da so celo eni in isti ljudje na to odvisni od nastrojenja tega in tega trenutka. Navzlic vsemu imamo pa vendarle eno gledišče, s katerega moremo presojati to zadevo, ne da bi se sprli; ženska visoke rasti in plemenitih potez bo pa le imela največ pravic do naslova, kraljice. "Ne v skupnosti, marveč v pravilni meri poedinih u-dov, obstoja lepota človeškega telesa," pravi že neki davni u-čenjak. Dvojrto je jasno: , Ženske gledajo na lepoto drugače ko moški. Presojanje moških je moteno po evropskih spominih in občutkih, če bi samo moški določali, bi dobila prvo nagrado hudičevka. Ženska občuduje "nedostojno žensko", pač zato, ker sluti v njej neškodljivo tekmovalko. In slikar določa prav tako kakor ženska. Kakšne so ženske temnih polti? Tiste z Balija in sploh Ma-lajke, ki so zares očarljive. Ja-J ponski češnjev cvet — in posebno še Korejka — nas navdušijo s svojo ljubkostjo. Poznavalci Daljnega Vzhoda proslav-j ljajo Makanezinje (z otoka Ma.-| kao), kjer je oče Portugalec,! mati pa domačinka. Vendar: iz j najožje izbire odpadejo temno-i poltne ženske. Naš okus se je o- j brusil na Veneri od Miloja, kar! je na vsak način komično. Blumenbach, ki je živel pred ! 150 leti, je imel v mislih Geor-gijko in Čerkesko, ko je izjavil, da so Kavkazi najčistejše in najbolj pristno človeško pleme. Čer-keska je bila tudi biser turških : haremov. Vendar, koliko nas je. j ki bi mogli to izročilo preiskati ? i Na mestu komaj dvajset —| in ti so bili učenjaki, torej jim j na noben način ni verjeti. Bil J sem v Turčiji v tistih časih, ko| so bile ženske še zastrte in ni-1 sem imel dobrega mnenja o njih I lepoti. Videl sem samo debele gležnje. Evropejke, ki so obiskale turške hareme in hamarne (kopališča) so bile tako razočarane. Nekoč sem za nekaj hipi v videl prekrasno bitje 11a ue- kem turškem dvorišču, kamor sem bil pomotoma zašel. Ko sem j povprašal, je bila to Čerkeska. j Ko sem prišel spet v Turčijo,; zdaj ženske niso bile več zastr-1 te — nisem mogel več primerjati, zakaj, zdaj ni bilo nič več onih tako slavljenih čerkeskih suženj. Na Balkanskem polotoku veljajo muslimanke Albanke ko najlepše ženske. Odločno ugovarjam: jaz glasujem za špa-njolko (judinjo španskega pokol jen ja), vendar je prekrasna' glava iskrečih se oči 11a prekrat-1 kem, mlahavem telesu. Orient je treba po mojem mnenju črtati iz tega seznama. Na nekdanjem Ogrskem, še pred svetovno vojno, so opevali Madžarke iz Velikega Varaždi-na. Podobne so Dunajčankam. A naslov najlepše ženske Dunaja je več let imela nega gospa Fleischer, in ta je tbila Finka. Ostanejo nam še: Slovanke, Germanke in Romanke. Francozinja je dražljiva, gra-ciozm — to je res. Izmed romanskih žensk bi pa dal prvo mesto Romunki. Od vseh držav ima Romunija največ- odstotkov lepih žensk. Vendar so — slično ko Španjolke —, preveč zavaljene. Španka? Preč več leti sem bil zraven, ko so izbirali kraljico lepotic v Madridu in, čujte, celo za razsodnika sem bil! Vendar J niso bila dekleta, ki so bile za-: res lepotice, na dotičnem odru, marveč so sedele med gledalci v parterju. Španija je pa nekoč j dala Evropi zares priznano naj-S lepšo žensko: to je bila žena j Napoleona III., grofico Monti-| jo, kasnejša cesarica Evgenija. i Na to je prišla na to mesto ev-j ropskih lepotic nekdanja avstrijska cesarica Elizabeta, ro-jjena Bavarka.. če motriš mrtvaško masko Elizabete, moraš soglašati z mnenjem tedanjega sveta. Po slovanskih deželah? Čehi-nja ima najbolj belo kožo, najbolj rožnata liha; a. tudi njena ; lepota je preveč debelušna. — Mnenje' strokovnjakov se nagi-j ba zdaj k Rusinji zdaj k Polja-! kinji. Poljakinja se imenuje ! "Francozinja z vzhoda". Toda v neki baladi Adama Miezkiewi-cza pošlje neki star plemič vse I svoje imetje, ki mu bo prinesel | domov najdragocenejši zaklad 1 sveta. In vsi trije sinovi so sej vrnili Z — Litavkami. Važni, pomembni glasovi po- j stavljajO Američanko 11a pre- j stol. Ženskam iz Kio de Janei- ŠKRAT I I Moč navade. — Gospa s* ^ na cesti zdravnika: j "Dobro, da vas vidim, goS? 'zdravnik, že nekaj dni ne # j,' ponoči in pa križ me boli. a bi mi bilo?" L "Kar slecite se, gospa, d«1 ipreiščem!" ! "Je že tako. Je imel pač $ lo, ta naš Darko. Odkar je V j gubil ves svoj denar, ga pf Do, 'ca njegovih prijateljev vež ^ pozna." ar, "In druga polovica?" ib: "Ta še ne ve, da je ob ^ j0] --a "Prosim ducat ženskih ^ isu vic." "Kakšne barve?" k "Je vseeno. Moja žena j'5 U. I itak prinesla nazaj, da j'11 'st< menjate." »fti I----- j ra prisojajo najkrasnejšo P"; : vo. A če govorimo o Am$ l(lr ' kah, imamo v mislih tiste s >k; vera. V Združenih državah j jko znavajo prvenstvo lepote ! skam iz Minesote — a ^ ^ švedske krvi. V Kanadi pa ^ 'v jo ženske iz Montreala. , Moj prijatelj je kot artist.TCa potoval pač ves svet; ta vi, da so najlepše Duesse'*1'' "i j čanke. Potem imamo še Dan* . ^ i "Francozinjo s severa''. ha landsko Juncno ... in le islj dinjo ... lji Zdaj vidite: kolikor sod*>a' ■v liko ugovorov. Prav na^ ^ pač ni moči povedati, kje naljepše ženske na svetu. 1 Sicer se pa dandanašnji ^ k; mamo bolj za drugačne ^ .j d t. kakor pa je vprašanje o ših ženskah. Vendar bi k'1, N svet lepši, ki bi se z razu^ s srcem oprijel ljubezni veka. •jšelvegtj- ?') ---*E NEHVALEŽNOST JE%V ČILO SVETA [ J' BUDIMPEŠTA, 5. marc3. Madžarski nacijski pcsla"1^ interpelirali ministra no^' 1 ( zadev Franza Keresztec - ^ erja glede razpusta m^ nacijske stranke. riti' Poslanec Koloman r\ e<| vodja madžadskih nacis^ ^ naglasil dejstvo, da se-je li}.5 J} jesen nacistično organiz^ \} radno naprosilo, naj Ify svoje polvojaške četnih6 „: macije za. okupacijo sloVilS ^ teritorija, na katerem pre ^,j Madžari. V zahvalo po s" j ■ j zdaj to, da je razpuščena '', ko, va stranka, na kateri so 2 fy srcem viseli. "H . L, Minister notranjih zad(' t odgovoril samo to, da bi ^ ^ Madžarsko mnogo bolje. ^ se nacistov ne klicalo na P ^ ^ Ta izjava je izzvala v v»cJ' ^ gih veliko presenečenje, ^ i\j( minister podal k svoji benega pojasnila. — (P1*^ tem je najvažnejša ugot°0! \ da so bili nacisti oficijelJl^ % prošeni za napadanje sl°v'. \ I ga teritorija. Naši čitate'yf( I bodo še spominjali, da s£)v,vP s j brzojavke iz. Budimpešte . Jfe j naznanjale, da so j tisti, ki prirejajo neprest^ k j pade na madžarsko ozeU'W j uredništva). 1939. ~ ENAKOPRAVNOST — STRAWS Zanimive vesti iz stare domovine Ljudski pesnik Najboljši narodni pesnik da-dni je, kakor navaja °litika", kmet Dušan Bogo-J'jevič iz Duboke v beličkem tato1 Spesnil Je že nekaj tisoč ^tercev z različno vsebino j ^strimi motivi. Najrajši poje ! in vojaškem življenju, . 2 ar je tudi iz kmetovanja in , astnega življenja opeval že ' ete podrobnosti in doživlja- , a ušanu ni težko najti motiv,!j tjjjj^0*1 najrajši govori le v ( j. Nova opereta y a3novejša slovenska opereta e za šalo" je bila na božič- : oruSA°redu gledališča v Mari- i . • Opereto je uglasbil vojaš-aDi fnik J- Jiranek, libreto je : inšek 8l?dališki igralec D. Go- i a"ja ' zabavnega doga- 1 11 Da 16 lla ^a<^ranu zaključ- av Planinskem letovišču. : _ ' ^Samomor z ognjem je na strašen način J j< asli samo moj pepel, keri; i ^ bencinom polit, zgorel . Stno Kdi' PoliciJ'a J'e to čudno kinih raniIa v arhiv Prav tako : ^dokumentov drugih lju- i iz ravnotežja ter si : !ik0"] nkost Predstavljali za i then Moža sploh niso iska-1 v J?'da J® svoje pismo napi-»o skJail0Sti da bo Pozneje icat, Prišel, kamor je bil, & j, žena ni ničesar hu-; Hi'njeUt5>a» ko je mož vzel iz-nje .Plenico bencina in se ■ Precej čudno pošlo-j \ »losf6 ^ slcer, da ima neke^ J M a ker Je bil takrat> ko je: Wila doma, vinjen, si je Oji^j da; ima kak dogovor s! " ^ vrniiP-rijateIj J- Mož Pa se ni (li yn drugi dan so pri neki ii< k ž , lizu Osijeka našli nje-1 ji si H1°stne ostanke. Nesreč-1 Jiado° k°ruznice napravili i- 'v® polil z bencinom in .i ž'ti /ee°Va strašna napo-1 tS° )ia'|tOČno ^polnila, ker ga1 ,Sč i1 kot kupček pepela,1 ^ ^to« od ognja strašno' '' ben° truplo. l))le 7 Ponovitev isDel 1110vembra leta 1918 je' 'T v St "Vi oddelek srbske voj-rvtti u r° Paz°vo. Takratni re-^e^an Spasoje Pavlo- 3 štelav',,ezdil na čelu čete, ki1 Vi plkih 110 vojakov. Ko so 3 ' ^bn&ZOvi pred tedni občin- vvl%mki' sokoli in pred" " avljaljrazn}h organizacij raz-S'en-° Proslavi 201etnice o-0i rr«i VyJa- so sklenili, naj se V e^0l?t.tako' kakor je bilo >i> %v ! Zaatopniki občine in ijo0 l>oljo° 86 podali v vas Bla" j h ltot , pri Mladenovcu, kjer j I Nk s met rezervni podpol-^ >1 pj-as°je Pavlovič, ki je ji * 0tH V61 20 leti s svojim od-$ j pazovo. Na dan 20-iii1 sPet podPolkovnik Pavlo-v? y „ pr'.iezdil ravno tako, Si** let v Pazovo in : lvši Vo.-o ga nekateri njego-v r« mJ-Uki ter zastopniki pa-f.kl ^ne, Sokola in dru- V I k jjj, prišli po njega. Spre-^ili j navdušen ii izrečeni 1! s? V stilr-)atHotični govori. Ob-tl'fii' ovi ie povabila v vi' vičP„ Vse nekdanje vojake f : Ve čete. ^ dežele Slovenec," glasilo ji piji tlHr°dne manjšine v "tf ')GPo2v05oča: "Minuli četr-Vl i^^i! Uradnik tajne poli-f IjSa h ° y. Celovcu se naha-fj ?di^kega župnika in * I Hipnega poslanca g. i i •• »Uuj se z njim na- -------... — «Tf joti k deželni vladi. Tam je žup-lik s podpisom moral vzeti na :nanje, da v teku 48 ur zapusti leželo in javi tajni policiji svoje iovo bivališče. Slovenska pro-ivetna zveza je takoj obvestila )ristojne osebnosti na Dunaju n v Berlinu ter zaprosila za raz-'eljavljenje ostrega odloka. Is-očasno sta se njena zastopnika iglasila pri celovškem varnost-lem nadzorniku dr. Weimannu i prošnjo, naj se gospodu župni-:u dovoli še nadaljnje bivanje v leželi. Storjeni koraki so ostali alibog brezuspešni." Slabo za dentiste Stoletniku v Bosni so zrasli lovi zobje. V Sanskem Mostu >rebiva jugoslovanski Zoro-aga stoletnik Smaja Bejdič-Kalič. :ivotari v siromašni hišici. Vzdr-ujeta ga dva sina. Mož je še ;repak in ve povedati mnogo zanimivosti iz^ prejšnjih časov. Zadnji dni so mu zrasli novi obje. Ne koristijo mu pa ne nnogo, ker živi največ od črne ;ave in od cigaret. Trahom v Medmurju V zadnjem času se je v Med-nurju in okolici Varaždina moč-io razširila očesna bolezen ime-lovana trahom. Največ prime-■ov te bolezni je v vasi Bartolov-:u. Bolniki iz varaždinske okoli-:e obiskujejo po dvakrat na te-len ambulanto Doma narodnega zdravja v Varaždinu. Po več-ih vaseh imajo posebne ambu-ante. Trahom spada med soci-ilne bolezni, ker so vzroki širje-Lja v prvi vrsti revščina, neprava stanovanja in nepouče-lost prebivalstva. Razbojniki v krilili Na cesti med Kraljevcem in ^irlcovcem je postal žrtev raz->ojniškega napada krojač Toma ^us, ki se je vračal iz Zagreba, er ima službo, domov v Cir-covec. Na samotni poti sta ga lapadla dva razbojnika, ki sta )ila oblečena v ženske obleke, ilus je sprva mislil, da ga hočejo ireplašiti kake objestne ženske, cmalu pa se je prepričal, da ma opravka z nevarnimi raz->ojniki. Razbojnika sta krojača idvlekla v gozd ob cesti, ga privezala na neko drevo ter mu pre-skala žepe. Razbojnikoma v :enski obleki, ki sta krojača pre-nagala, sta se v gozdiču pridru-:ila še dva tolovaja. Razbojniki so Rusu odnesli ves prihranek r,000 din, potem pa so ga pustili privezanega na drevo. Šele po lekaj urah so ga našli in rešili nimoidoči kmetje. Izmenjava darov Muzej v Sarajevu je dobil od jprave avstralskega muzeja kos znamenitega meteora, ki je pa-lel v Avstraliji blizu mesta Hendburry in ima po tem mestu ;udi svoje ime. Sarajevski mu-sej pa je pred meseci poslal avstralskemu muzeju kos meteo-•a, ki je padel nekdaj blizu Zavida v Bosni. Avstralski in sarajevski muzej, ki sta zdaj izmenjala darila, sta že od nekdaj v poslovnih stikih. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Oglašajte v — "Enakopravnosti" iiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHii ^ are you only a , three-quarter wife? MEN,because they are men,can never uuUerstanrl a Hire« -quarter wife—a wife wljo is all love and kindness tliree wreks iu a month and a hell cat the rest of the time. Wo matter how your,back aches) —how your nerves scream—don't take it out on your husband. For three generations one woman has told another how to go "smiling through" with Lydia E. Pink-ham's Vegetable Compound. It helps Nature tone up the system, thus lessening tho discomforts from the functional disorders which women must endure in the three ordeals of life: 1. Turning from girlhood to womanhood. 2. Preparing for motherhood. 3. Approaching "middle age." Don't be a three-quarter wife, take LYDIA E. PXNKHAM'3 VEGETABLE COMPOUND ami Uu " tJmiUng TUruugli." Društveni KOLEDAR MARCH j 11. marca, sobota — Ples društva Comrades, št. 566 SNPJ v SND na St. Clair Ave. 12. marea, nedelja. — Prisland Cadets predstava v Slovenskem narodnem domu, na St.) Clair Ave. 12. marca, nedelja — Dramsko društvo "Anton Verovšek" i-gra v SDD na Waterloo Rd. 18. marca, sobota. — Progresivne Slovenke prireditev v SDD na Waterloo Rd. 18. marca sobota, — Painters Progressive Club, ples v avditoriju S N D, na St. Clair , Ave. 19. marca, nedelja. — Proslava j 35-Ietnice društva "Naprej", št. 5, SNPJ v Slovenskem Na- : rodnem Domu na St. Clair Ave. 26. marca, nedelja. — Dram. društvo "Abraševič", predstava v Slovenskem narodnem domu na St, Clair Ave. 31. marca bo imel Klub za slovenski jezik predavanje v javni knjižnici na St. Clair Ave., in East 55. cesta. Predavanje bo ob osmih zvečer. — Predmet predavanja: "Ivan Cankar, kakršnega sem jaz poznal." — Predavatelj Etbin Kristan. a p k : i npriJa, nedelja. — Pasionski Klub, predstava v avditoriju S N D, na St. Clair Ave. 9. aprila, nedelja — Dramsko društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju SN Dna St. Clair Ave. 14. aprila, petek — 23rd Ward Democratic Club, ples v avditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. 15. aprila, sobota — Spartans, št. 298, SSPZ, Veselica v avditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. 16. aprila, nedelja. — Koncert pevskega zbora "Sloga" v S. N. D. na St. Clair Ave. 16. aprila, nedelja — Strugglers SNPJ ples v SDD na Waterloo Rd. Full-flavored! i ^^f .»i.......'jri \ ^^^^ — perfect for cooking! ♦ Kraft American lias a mellow, full.flavored richness that makes it perfect for 3andwiches. And for cooked dishes you can depend on this American Cheese to melt 1 .T* nnummiiimiMi m i wiiii m»i n»»—iinwwimiiwii mmiininnii—imiiiiiiwinil ~ 16. aprila, nedelja, — Koncert mlad. pev. zbora Zvončki v JDN domu v West Parku. 16. aprila, nedelja. — Otvoritev Klubovih prostorov novega doma na Recher Ave. 22. aprila, sobota__Dr. sv. Vi- j da, št. 25, plesna veselica v Slov. Nar. Domu na St. Clair Ave. 22. aprila sobota — Ples priredi : Dr. Brooklyn, št. 135 SNPJ v Klima dvorani, 3241 West 50 Street. 23. aprila, nedelja. — Koncert mladinskega pevskega zbora v S. D. Domu na Waterloo Rd. 23. aprila, nedelja — Mladinski ' zbor SDD koncert v SDD na Waterloo Rd. 23. aprila, nedelja. — Sam. pev. zbor "Zarja", pomladanski koncert v avditoriju Slov. N. ' Doma na St. Clair Ave. 28. aprila, petek — White Motor Union local 32 ples v av- ; ditoriju Slov. Nar. Doma na St. Clair Ave. 29. aprila — 10-letnica ženskega odseka Slovenske Zadruge z večerjo in plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Igra The Melody Club. 29. aprila, sobota. — Slov. Ženska Zveza št. 50, plesna veselica v avditoriju Slov. Nar Doma, na St. Clair Ave. 30. aprila nedelja — Pomladanski koncert društva "Zvon" v S. N. D. na E. 80 St. 30. aprila, nedelja, — Opereta "Jadrana" v SDD na Waterloo Rd. 30. aprila. — Majska proslava "Zarje" in Kluba št. 27 JSZ v avditoriju SND. MAY 6. maja, sobota — Ples društva Modern Knights v Društvenem Domu na Recher Ave. 6. maja, sobota — Clevelandska federacija SNPJ bowling tournament prireditev v SND na St. Clah' Ave. 7. maja, nedelja — Clevelandska feedracija SNPJ ples v avditoriju Slovenskega Narodne- VlZ^ EP FICI E N T \\ Use only one level tea- II IS spoonful to a cup of sifted II ft flour for most recipes. fI um^ baking] llHWPOWDERf \\ Same price today lj H as 48 years ago fj H 25ounce*for254 II 11 Manufactured by baking powder II |u specialisti who mat* nothing^ but IB. 10 baking powder — under supervision ■■ la ot expert chemists of national IB ga Doma na St. Clair Ave. | 7. maja, nedelja — Zbor Adrijaj koncert v Društvenem domu, 2 na Recher Ave. 13. maja, sobota — Clevelandski Slovenci, št. 14, SDZ ples v av- v ditoriju SND na St. Clair Ave. 14. maja, nedelja — Pevski zbor 1 "Slavčki", koncert in ples v Slovenskem Narodnem Domu, na St. Clair Ave. 14. maja, nedelja, — Zbor Slo- 3 van koncert v Društvenem domu na Recher Ave. 20. maja, sobota — Častna stra- ~ ža SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma na St. Clair Ave. JUNE 3. in 4. junija — lOletnica Ljubljane; formalna otvoritev novega doma v Euclid; volitev župana in Miss Ljubljane. Priredijo Klub Društev, Direkto-rij doma s Klubom Ljubljana na čelu. 4. junija. —-Piknik priredi "Ja- -dran" na Močilnikovi farmi 18. junija. — Piknik priredi dr. "Na Jutrovem", št. 477 SNPJ pri Zornu, Bradley Rd. 25. junija — Piknik Zarje in kluba, št. 27 JSZ na Močilni- karjevi farmi. 25. junija, nedelja/— Piknik I\ soc. kluba št. 28, JSZ pri Zor- [ lj.u na Bradley Rd. česar v teh hribih izgubil, v ne-i varnost si se pognal in pustil, da : te je rešila! Potem pa misliš, da1 imaš do nje kakšne pravice. Kakšne pravice? Da te trpi v hiši? Zdaj je že tega dovolj. Tudi moje potrpežljivosti je že do-1 volj'. . . Saj me slišiš?" "Ali ste v tej hiši vi gospodar in imate pravico, da me podite ' stran?" "Pravico imam, da tako govorim." , "S čim? Morda s svojo obleko?" "Tudi z njo." "Ali ste duhovni pastir hišne gospodarice?" Spet so zvenele besede tujca kakor roganje in kakor udarec biča jih je čutil duhovnik. Njegov ponosni, ponižani duh se je pod njimi zvijal. Izdavil je iz sebe: "Dovolj je, da smem tu tako govoriti!" "Mislite, čutite, da smete tako govoriti. S katerim vzrokom si lastite to pravico, čudežna žena, ki sme tu edina govoriti, vam j te pravice ne bi priznala. Nikoli! ... Le nadaljujte. Vem." "Kaj veste?" "Ali vam naj v obraz povem?" "Vprašal sem vas, kaj veste o meni!" "Vem, da bi vi storili tudi zločin, da bi dobili moč nad to ženo: da bi ropali, ubijali, morili, j Vem, da ne mislite na nič drugega, kakor na to edino: 'Kako bom dobil oblast nad njo?' In vem o vas, da ste svojo duhovniško zaobljubo že tisočkrat prelomili. Zakaj vi, duhovnik, ljubite to ženo!" Njegova skrivnost je izdana! j Temu zasovraženemu tujcu je .izročen na milost in nemilost! I Tudi pri spovedi je to samo na-^ol priznal; za oklepi je skril svoj greh. Vse njegovo bitje je v zadnjih letih gledalo le na to, kako bi tudi svojim lastnim o-jj čem zakrilo resnico, tudi samo i sebi. 1 'Premagal si ljubezen do te že- < ne; slednjo kretnjo človeka v se-n bi si zatrl. To, kar v tebi žari im< j gori, kar te žene in sili, je čisto drugačna ljubezen kakor ze-Imeljska. Ljubezen je, ki te sku- .< paj s to žensko dviguje z zem- < i ljo v nebo.' Tako daleč je prišel že z vara- j; njem samega sebe, da bi jo bil ; Bogu utajil, če bi ga bil obtožil J: 'Kakor si sam ostal človek, tako'] je ostalo tudi človeško bistvo v i tebi!' In zdaj — iznenada--' Ena sama beseda tega dečka je | raztrgala tenčico in mu dala spo- i znati lastno laž — i Svojega krika ni mogel zadu- i šiti. Kakor strah na smrt ranje- ' ne duše se je čul z njegovih ust- : nic. Roko je dvignil, kakor bi bil ; hotel vrniti udarec, ki ga je do- i bila njegova duša, žalivcu v o- ■ braz. Potem pa se je spet spo- j mnil svoje obleke, ki jo je vse- : lej iznova pozabljal. Roka mu < je omahnila, kakor bi jo bilo ne- : kaj ohromilo. Stal je negibno, z : razprtimi očmi in sopel... Ves v grozi je gledal umetnik duhovnika, ki se je pred njegovimi očmi boril z demonom. Ta-': ko si tega ni mislil! Ni mislil, da; je ta boj tako boleč, tako obupa poln. Koliko je moral mož pre-j trpeti! Mučeništvo strasti je bilo to in namestu da bi bil blažen,' je preklet. Mladenič je zastrmel pri tem pogledu v prepade človeške duše in zgrozil se je. Kdo naj pobere kamen? Zveličar ga ne bi bil. Toda Zveličarjeva cerkev ga je morala. V duhovnika, ki je smrtno grešil v mislih, je morala vreči kamen. S tem je samo vršila-svojo sveto dolžnost, j In obenem s tem spoznanjem i je obšlo Barbara neizmerno sočutje. S silo se je moral zadržati, da ni na smrt užaljenega prosil odpuščanja. To občutje je postalo še močnejše, ko ga je poklical glas, ki mu je zvenel docela tuje, in mu rekel: "Pojdite z menoj ven, mladi mož. Govoril bom z vami, kakor doslej še nisem govoril z nobenim človekom. Naj bo to moja kazen, za ponižanje, ki me je doletelo po vas. Toda ne tu, ne v njeni hiši! Drugje me boste poslušali." In ne da bi se menil, ali mu sledi ali ne, je stopil pater Pa-vel iz sobe in iz hiše. Stopil je v j grozo meglene noči. Barbaro je šel za njim. Da ne bi izgubil v temi mogočne postave in temne obleke, je moral iti tik za duhovnikom. In to je bilo kakor pot duhov. Sredi črnih valov megle, ki se je nad njima zlivala, sta šla brez steze, brez časa dalje in dalje, če bi se bil pred njima odprl I prepad, bi bila zagrmela vanj ali ■jpa bi si bila lahko ob skalnati .steni razbila slavo. In niti meni-' la se nista za to. Pater Pavel je ^govoril mladeniču tako, 'kakor 'jdotlej še ni govoril z nobenim ^človekom': i j "Dobro bo za vas, če boste slišali, kakšne sile dobe oblast nad dušo, kakšne globočine se v njej od pro in kakšna tema jo zagrne. • Viharji v prirodi so proti temu • neznatne sapice, prepadi v gorah in ta tema so brez nevarnosti v primeri s tem, kar nosimo • v sebi, kar v sebi skrivamo in za- • kopavamo, dokler ne pride tudi ■ za nas ura, ko vse vstane v naših dušah in pride na dan, kakor ste ■ zdajle pri meni doživeli. Saj me ; slišite!" "Govorite! Govorite!" "Tudi tega ne veste, da po-jznam njo, ki so ji ljudje dali kraljevsko ime, že od zgodnjih otroških let. Ali pa vam ie to ' i rekla, izdala?" "Ne ... Od njenih zgodnjih I otroških let jo že poznate?" | "Jo ljubim." "O!" ' "Ali ste videli prstan na nje." L ni roki?" iS®! Kraft i Kraft Cheese I IfljliP Spreads now in new-design Swankyswig glasses! j • Sparkling glasses strewn with bright stars... the new Swanky-swigs. You'll want to collect a whole seU And while you're doing l it, get acquainted with all seven of the delicious ^__ ___ Kraft Cheese » t Spreads. They're h , t t marvelous for I sandwiches, salads * 1 * 1 and aonetizers. ___ 1 ; _ kc?) ■ "Ali je vaš?" I "Dal sem ji ga s sveto prisego, r * Čeprav sem bil takrat še neveden 1 . deček." i "Ali ste prisego prelomili?" "Da, da!" i "Zakaj?" : "Samega sebe izprašujem ta-. ko od takrat, ko sem to storil; r i izpraševal se bom do svoje po- i i slednje ure: 'Zakaj? Zakaj?"' i Mrtvo je prišlo z mladeniče- s . vih ustnic: "Vaš prstan še nosi, s > vaš prstan bo nosila do svoje po- • slednje ure." t "Zvestobo, ki sem jo jaz njej 1 prelomil, je ona meni ohranila. N . Ali zdaj razumete? Ali razume- ' [ te?" j i "Razumem. Toda vas ne razu- ^ . mem. Kaj še zmeraj hočete od [ nje? Zakaj ji tako povsod sle-. dite? Zakaj lazite za njo in jo ' . mučite? Saj delate tako! Zakaj 1 ... Q ) lzpreminjate njeno ljubezen do ' . vas v sovraštvo ?" i "V sovraštvo? Ali me sovra- ' i ži?" N > "Kaj tega ne vidite? Kaj tega j > ne čuitite?" "Vi pa to čutite?" J Namestu odgovora je ponovil vprašanje: I "Kaj hočete še zmeraj od nje? ' Osvobodila se je od vas. Zato ji l, pustite svobodo!" ) \ Duhovnik je obstal. Približal ] , je svoj smrtnobledi obraz, ki ga 1 je spačila sila občutkov, Bene- ' čanovemu, da se je mladenič v grozi umaknil pred njim. Hri- pavo je šepnil: "In vi čutite, da me Judita OLD PEOPLE find way to keep breath wholesome Halitosis (bad breath) quickly yields to Listerine, safe antiseptic and deodorant Either because of stomach disturbances, food '•■[■mentation, or the wearing of false teeth, old people frequently have halitosis (bad breath). No wonder others consider thera a nuisance. But now Science has found that the regular use of Listerine will often overcome offensive mouth odors due to tho fermentatipn of tiny bits of food on mouth, teeth, or dental plato surfaces. This safe actiaeptlc and quick deodorant works quickly. It cleanses mouth, teeth, and wm surfaces. Halts fermentation and putrefaction. a major cause of odors, and then counteracts the odors themselves. Try using Liste'ine every two or three day1!. See how much more wholesome it leaves your mouth. How it sweetens your broath. Lar-bert Pharmacal Co., St. Louis, Mo. Don't offend others • Check halitosis with LISTERINE Platterjeva sovraži ... Ali mor-j da tudi čutite, da vas Judita j Platterjeva ljubi? . . . Od$?ovo-j rite! Odgovoriti mi morate!" "Ne bom vam odgovoril." "Odgovorite! Odgovorite!" "Ne." Molče sta si stala nasproti in ! megleno morje je valovelo okolii njiju kakor valovi reke smrti •..! čez nekaj časa je Barbaro i spet začul hripav glas, ki mu je! šepetal: "Vam bom pa jaz odgovoril!... j še vas ne ljubi. Toda — ljubila vas bo! In ljubila vas bo, ker ste podobni mladeniču, kakršen sem i bil jaz nekoč. Samo zato vas boj ljubila! V vas bo ljubila mene, ki bi me morala sovražiti — kakor se vi upate trditi. Prav, prav,' prav! Naj je tako, naj bo tako:\ naj vas ljubi! Zato ne pojdite stran in ostanite. Prišel bo dan, ko boste vedeli ,zakaj vas še zmeraj trpim tu. Ko bo ljubita vas, bo padla v greh. In ko bo padla vanj, bo — No, to je moja stvar! Judita Platterjeva me sovraži; in Judita Platterjeva bo vas ljubila; in jaz jo bom — Moja, moja stvar! ... še enkrat: prav je tako, najbolje je tako. In zdaj— pogovoril sem se z vami in slišali ste me. Zdaj veste, da so tudi v duhovnikovi posvečeni duši noči brez zvezd, besni viharji, prepadi brez dna. [Poberite kamen! Vrzite kamel j Zadenite moje srce! Tudi Bfl |bo tako storil- Zakaj sovraŠt1' I Judite Platter jeve bo prišlo nf i mene, kakor je prišla njena Ij" | bežen nad mene. .Toda svoje s" | vraštvo bo zatrla in potem' |potem boste videli!" Trenutek nato je temna sen( j izginila izpred umetnika. Um«1 |inla se je nazaj. Izginila je v'1 j mi, kakor bi jo bila megla Pož; |la. In Barbaro je začul iz dalj1 j ve votlo zveneč glas, podob* j glasu človeka, ki se bori z vi, ko se potaplja, čul je posi? j njo besedo: :| | "Potem—?" Kaj se bo potem zgodilo? $ (Dalje prihodnjič) J ______—t (PRESNETO/ KEVMAIlČNEjTRPCdlM OOREVWAT'f*! H POLEČ1NE ME SPRAVLJAJO I PROOAM VCČ OB PAMET ALI IMATE KAJ I PAIN-EXPEUERJA, fl KAR BI Ml KOT KARKOLI DRUGEGA[ JR . - H—PQMA6AI O ? TAKO JE DOBER, DA j /I ^■P"' - SE GA SAM C;"V S jg^j' -_r'—t".0^"-;"^"11. 18'' Uporabljajo ga po vsem svetu mo f -=-ti: ---'tj Naprodaj ali se z^ menja * Proda se ali zamenja trg0'01 no in posestvo v distriktu t°f ren; najemnina $125 na meS( 1 Nahaja se na 907 East 67 ^ ^ EB E jfr^j KIND! I Be considerate! Don't cough in public places. Carry with you Smith Brothers Cough Drops. (Two kinds—Black or Menthol, 5|-) Smith Bros. Cough Drops are the only drops containing VITAMIN A This is the vitamin that raises the resistance of the mucous membranes of the nose and throat to cold infections. rnSmmmmmmmmmmm^mmmmmm^m^mmmrn^mmmmmmmm^mmmmmma^imm^mmmmmi^m^^^ Millions prefer if to tayonnaise" • Miracle Whip is different-^ cious! The time-honored ingr6"'* i onts of mayonnaise and old-fas°i ioned boiled dressing are combing in a new, skillful way. Given ^ long, thorough baating that FrenC" chefs recommend for ideal fl^v?„ sssssr^ \ beater that's exd* SSS-TW sive with Kraft. __■ Jj THE AWfUL PRlGE YOU PAT FOR BEING NERVOUS Check Below And See If You Have Any Of The Signs Quivering nerves can make you old and HMffP^ ^J^p :1W haggard looking, cranky and hard to live sKipi!; ■with—can keep you awake nights and rob y^^fgtfgMP ■■W ■■ you of good health, good times and jobs. iTllllffnTlPtw f'<\ I aHI Don't let yourself r'go" like that. Start S tJmPHw fM taking a good, reliable tonic—one made «xjk» HmHR '"M^" dally for women. And could you ask for any- raHHn .^Mfl jg£ f ^Hi thing whose benefits have been better proved thar. world-famous Lydia E. Pinkham's % Vegetable Compound? »-»im«««« .......■muni j Let the wholesome herbs and roots of without fail from your druggist. Ovef riil» I'inkham's Compound help Nature calm lion women have written in letters rcF" ( your shreking nerves, tone up your system, wonderful benefits. . ^m1! and help lessen distress from female func- For the past 60 years Lydia E. P'n -a« tional disorders. Vegetable Compound has helped t''^ Make a note NOW to get a bottle of this women go "-miling thru" trying 0 time-proven Pinkham's Comnound TODAY Why not let it help YOU? I_lOEZXOJ_lOPOg^ Knjige:- Da preženemo dolgčas se največkrat tečemo k čitanju knjig. Naslednje knjige imaifl0 še v zalogi: LUCIFER — TARZAN, SIN OPICE — TARZAN IN SVET 1 Te knjige razprodajamo dokler so v zalog1' po vsako. Pošiljamo tudi po pošti. Za noŠt' I nino je pride jati 10c za vsako knjigo. Pošlji i 1 lahko znamke za naročilo. Poslužite se te izredne prilike in pišite knjige dokler sr še v zalogi. ENAKOPRAVNOST 6231 St. Clair Avenue.—Cleveland, Ohio —pr Alt A I ..... IJj w Lično delo j I W M i i Za društvene prireditve, družabne sestan- t š ke, poroke in enake slučaje, naročite tisko- | | vine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno S | lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje, g m t- 1 m m enakopravnost | j 1 - s s 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5311 - 5312 jjj I |iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)ii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH I (1) TA KUPON j H z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opravičijo i H osebo do te skupini kot na sliki. Zamenjate ; S lahko te kupone v našem uradu. Nobenih naročil i 55 ne sprejemamo po pošti. jg IME-------------------------------------------j 55 Naslov------------------------------------------------------------------------j J Mesto, ■-.--■—---------------______________ \