Izhajajo 1. in 15. veščega mesecs. Cen& jim je za celo leto 1 gld., z& pol leta 50 kr. — NaroÈnino ia dopise sprejema J. Krajec v Novem mestu.
Novice
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plaća za drostopso petit-vrsto 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr, trikrat lô kr.
Gospodarske stvari.
Zavarovanje proti ognju.
Kdo še ni zavarovan proti og-nju? Skoro šlehem íílovek, kflor le ima. kakosiio poslopje, kaj pohištva, pritlelkov, orodja ali kaj dnizeg-a, K temu g-a, priganja lasten dobiček in želja po manj skrbnem življenji, želja po manj nesrečni bodočnosti. Kdo si pač ne misli; (Je me nesreča zadene, da se rudeč petelin nad streho prikaže, bodi si po nesreči ali po Imdodelnikib, bodem vsaj od§kodovan. Zato vidimo, da je vse od kraja zavarovano. Nekateri se celó morajo dati zavarovati n. pr. tedaj, Če hočejo iz hranilnice na posodo dobiti, ker ti zavodi nezavarovancem posojil ne dovoljujejo. Dru^i so zopet nekako moralično (Če ne fizično) t, j. po silnem prigovarjanju, Če ne celó po silni nadležnosti dotičnih agentov primorani, da se dajo zavarovati
Vsled tega vidimo, da je le malo katera koča v oddaljenih in samotnih krajih se ne zavarovana, kamor agentje tolikili zavarovalnih družeb, kolikor jih je, lahko priti ne morejo.
Kljiibu tolikej razširjenosti zavarovanja je vendar še našim ljudem seveda marsikaj nejasnega pri teb koristnih zavodih, in glede načina zavarovanja §e marsikaj nepopolnega, če ravno se veliko pise in priporočuje v tej zadevi, toda vse le bolj s stališča kupčije in dobička. Naši ljudje 1.) večkrat ne vedo, pri kateri družbi naj bi se zavarovali, namreč, katera družba je dovolj varna, 2.) katera nima previsokih tarif in 3.) katera pošteno plača. V tej zadevi odgovorimo to le:
Naj pravičnejši odgovor, če tudi ob sebi pomanjkljiv, je, vse zavarovalne družbe so kolikor toliko dobre in varne.
Ali ta splošni stavek vendar z ozirom na zgodo-Ti.io družeb Jii resiňčen, kajti toliko jih je že opešalo in jih utegne še ope.šati. V tej točki bi druge pomoči ne bilo, nego ta, da vlada ostro nadzoruje vse zavarovalne družbe, da poslovanje nepoštenih in pešajočih ter zapravljivih društev takoj ustavi in to očitno razglasi. Nekaj zavarovalnih družeb je, ki so trdnejše od drugih. Komur so take znane, naj jih priporoča drugim, zlasti Če tudi z zavaro-
Domači vrt.
Spigatá N. N.
(Kúdoc)
Setev. Sejati raznovrstne rastline^ je precej ametna reč, katere ne pogodi vsakdo. Ce sejemo v zaprte ali odprte grede, moramo sejati v vrste in redko. V ta namen potegnemo preko grede Vrvico, poleg vrvice naredimo jarek, vanj potresemo seme in ga zagrebemo z grabljami. Setev v vrste je zavoljo tega boljša, ker se lože gleda, da ni seme pregosto vsejano; lože je pa tudi pozneje zemljo okopavati, rastline osipavati in gredo pleti. Kako globoko naj pride seme v zemljo? Trikrat tako debela naj bo zemlja nad semenom, kakor je seme debelo. Iz tega sledi, da prav drobno seme se kar nekoliko z desko alt lopato potepta, pa je že dosta globoko v zemlji. Tako drobno seme naj se prej pomeša z peskom ali prstjo, da se pregosto ne poseje. Od debelejšega zrnja utaknemo
lehko dve aH tri v eno luknjico ; če so vsa tri pognala, se pa slab^jSi poganjek odstrani.
Zalivanje. Nobena rastlina ne potrebuje toliko gorkote in vode, kakor raznovrstna zelenjad. Vročine po letu navadno ne manjka, vode pa rastline večkrat zelo pogrešajo. Kdor pridno ne zaliva, ne bo veliko pridelal. Zalivanje si nekoliko olajSamo, Če imamo vodo blizu vrta napeljano, ali kakšno kapnico itd. Manj vode potrebujejo tiste grede, na katerih je med rastlinami n. pr. med kapusom nekoliko natrošenega gnoja niešanca. Pod njim ostane zemlja dalje časa vlažna. Slabo je površno škropljenje, če se tudi vsak dan vrši. Boljše je, da se le vsaki tretji dan dobro namoči zemlja, če tudi ne vsa.
Plete v. Samo ob sebi je umevno, da je treba tudi pleti. Plevel je treba s koreninami izru-vati, drugače se zaraste, in le težko se ga je potem iznebiti. Tudi ga je pleti, predno plevelne rastline odcveto in naredé seme.
Okopavanje. Zemljo rahljamo z okopava-
Domaće yestí.
(Premembe pri č, duhovščini). Č.g. ZnpanSiČ je vmeâfien na faro t Topli reb«.
(Umrli bo:) V Novem meatu občespošto-vma gospa Unterlugaaer, zdravnikova vdova stara 82 let. V Ljubljani aoproga gosp. profesorja Terdine; našim prebivalcem boij znana pod imenom Jermanca. Šla je v Ljubljano zdravja iskat, toda našla — omrt. V Mokronogu pa je itmrl gospod Janez Vobinc, grajski oskrbnik, po vsej okolici priljubljen in spoštovan. Naj v miru počivajo!
(Premembe pri uiiteljstvu.) Gg. učiteljski pripravniki so dobili učiteljske službe (2), in sicer: A. Humek na Raki, Sr. Nagel na Studencu in gospodična Ana Cevni k na Čatežu ob S. G. Dlinar B Studenca pride za poro. učitelji na novo ustanovljeno šolo na Dobovcu pod Eumom.
(Šolske novice.) Pri učiteljski skupščini T Litiji je bil g. J. Ravnikar v c. kr. okrajni iolski svèt izvoljen.
(Kmetijski tečaj) obiskujejo Ittos na deželni poljedelski; asdjarski in vinarski šoli na Grmu sledeči gg. uČitJji: Jakob Dimnik službujoč v Postojni, Fran Zaman na Ubeljskem, Rudolf Horvat v Orpiku, dr. Tomaž Romih v Kršktm, Ant. Li kozar v Goričah, Fran Ro-jina v Kolovratu, Fran Schiffrer v Starem trgu pri Ložu, Luka Albreht v Ledinah, Fran Jeglič na Dovjem, Josip Bregar v Kranjski gori, Bernard AndolŠek v Srednji vasi, Janez Schober v Črmoinicah, Albert Kolbezen v Starem trgu pri Poljanah, Josip Turk v Begunjah, (okraj Radovljica) in Josip Novak na Dobrovi.
(„Dolenjski Sokol«) priredi v nedeljo 17. avgusta popoludné izlet v Mirno peč. Odhod iz Čitalnice je ob polu 2. uri. K mnogobrojni in točni odeležitvi uljuno vabi
ODBOR.
(V Krškem) je bil dva dni (od 6—7. avg.) presvitli nadvojvoda Viljem, ki je kot nadzoro-ralni general iopničarstva ogledoval strelišče in pohvalo izrazil o vsem. Počastila ga je bila pred Oregoričevo gostibio, kjer se je bil nastanil, me-èfianaka garda, katere stotnik g. K. Ženar se mu je bil poklonil, kakor tudi g. grof Auers-perg in g. okrajni glavar Weiglein, ki so bili Tsi od visokega gosta kakor tudi č. gosp. vikar Knavs povabljeni na obed, med katerim je svirala novomeška godba. Presvitli nadvojvoda je daroval matne zneske godbi, gardi in požarni brambi.
(Učiteljske akupSčine v Krgkem) fi. avg. so z vspehom zborovale. Uradni okrajni
učiteljski zbor je obravnaval predpisani dnevni red pod predsedništvom g. nadzornika G a b r š k a, govoril je prav dobro g. Slanec iz Radeč in t knjižnični odbor je bil namesto izstopivSega g. Medica izvoljen g. Rupnik iz Leskovca. — Občni zbor pedagogiškega društva je pokazal, da se število njegovih prijateljev in podpornikov vedno množi in da se društvo materi-jelno krepča. 4. letnik, ki se je letos zamudil, izide vteku letošnjih počitaic. — „Zveza slovenskih učiteljskih društev" je med drugim sklenilo, da pristopi k banki „Slaviji*, t. j. da lK)de na to delala, da se udje učiteljskih društev pri tem društvu zavarujejo.
(Pri vojaških vajah) v Krškem se je bil ponesrečil 2. avg. vojak, ko mu je konj padel in on sam prišel pri padcu pod konja.
(Program konjske dirke v trab) prirejene od konjarskega odseka c. kr. kmetijske družbe kranjske v Šent Jarněji na Dolenjskem dné 13. septembra 1.1. Dirka bode dné 13. septembra (na dan premovanja konj) popoludné točno ob 2. uri v Šent Jarněji, in sicer na državni cesti med Šent Jarnejem in med križem, ki stoji en kilometer daleČ proti Kostanjevici. L Dirka treh in štiriletnih kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 1000 metrov. Prvo darilo se bode izplačalo le tedaj, ako pride konj vsaj v treh minutah na cilj. Ako se pa oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v dveh in pol minutah na cilj. Prvo darilo 100 gld., drugo 40 gld., tretje 20 gld. — IL Dirka starejših kranjskih žrebcev in kobil. Daljava 2000 metrov. Prvo darilo se bode izplačalo le tedaj, ako pride konj vsaj v šestih minutah na cilj. Ako se pa oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v petih minutah na cilj. Prvo darilo 50 gld., drugo 25 gld., tretje 10 gld. — III. Dirka za konje brez razločka starosti io spola, tudi za vlahe, ki so najmanj eno leto lastnina kranjskega posestnika. Daljava 2000 metrov. Prvo darilo bode se izplačalo le tedaj, ako pride konj vsaj v šestih minutah na cilj. Ako se pa oglasi samo en tekmovalec, dobi prvo darilo le tedaj, ako pride v petih minutah na cilj. Prvo darilo 40 gld,, drugo 20 gld., tretje 10 gld. — Ude-ležitev pri dirki je zglasiti pismeno ali pa na dan dirke tudi ustmeno, najpozneje do 12. ure opoindne občinskemu uradu v Št. Jameju. Za udeležitev v HI. oddelku plačati je pri zglasitvi 1 gld. kot vstopnina. Pri dirki Travne določbe so razvidne iz listov, kateri so prilepljeni na občinskih uradih.
(Toplice) pri Novem mesto imajo letos veliko in to jako odličnih gostov,
(Glavni shod na Zaplazu) bo dne 22. in 23. avgusta.
(V Črnomelj) pride za c. kr. zdravnika gasp. đr. Ant. Eaiaeraberger iz Idrije.
(Iz Črnomlja) se nam poroča: Mestne občinske volitve se bodo pri nas vršile v dan 20, t. m. in sicer za III. razred ob 8. uri potraj, za II. razred ob 3. uri popoludne in za X- razred ob 4. ori popoludoe. Vsaki razred voli 4 odbornike in 2 namestoika. Priporočani kandidatje za in. razred so: (}. Anton JerŠinovič, posestnik, C- kr. šolski nadzornik in predsednik črnomaljske posojilnice. G. Mart. Malnerič, trgovec, posestnik in odbornik Črnomaljske posojilnice. G. Jožef Vardijan. c. k, sfidnijski kancelist in posestnik in g. Fran ŠušteršiČ, posestnik, trgovec in C. kr. poštar v Črnomlji. — Upati je, da bodo navedeni možje soglasno izvoljeni. (Žal, da n&m niso znani kandidatje U. in I. razreda. Tredn.)
(Y nršulinskeiti samostanu v Ljubljani) so bile te dni kot prave nane oblečene tri Žnžeinberčanke ; namreč gospodičine: Jožefa Dereani (zdaj sestra Dominika), Pavla Dere-ani (zdaj sestra Vincencija) in Ana Zavodnik (zdaj B. Katarina).
(Abiturjenti) na pripravnici v Ljubljani bo: Josip Yerbič iz Borovnice dovrSil je zrelostni izpit z odliko, naslednjih osem kandidatov pa s prvim redom: Martin Humek iz Eake, For-tunat Lužar iz Vel, LaSč, Rajmund Mežan iz Ljubljane, Srečko Kagu iz Sv. Euperta, Josip Pavčič iz Vel. Lašč, Lorenc Perko iz Poljan, Anton Sonc iz Savlj, Fran Štefančič iz Šmarja. ëtirjeBO padli na dva meseca in dva najedno leto.
manj&a izmed vseh je v Hlamei, ki ima le 8 postelj. Oskrbovanje bolnikov je najdražje na Dimaji io sicer za vsako osebo na dan 1 gld ; za tem pride Salcbarg-in loomoat po 86 kr., Olmuc po 94 kr., Zaojm (Znaim) po 93 kr., Trst po 92 kr., Černoviee po 90 kr., Hain-btirg po 90 kr., Opava in Dobrovnik po 86 kr., [Baden, Modling, Bidov (Waidliofen), Line, Brno po 86 kr., Praga in Lvov po 84 kr. Najcenejše oskrbovanje bolnikov je v Visokem Mttn (Uobenmaiith) po 44 kr., v Hlompei, v Novem Bydeovn in Zloczovn po 45 kr.
(Navišji zvonik v Evropi) je v Ulma na Nemâkem (Virtenberškem.) Nedavno bil je dodelan, r 30. jnoija dan pa blagoslovljea. Temelj zvonika položil se je vže due 30. jnnija 1377. L, a skoro petsto let bil jo dozidan malo nad polovico sedaj pa so ga vzviëali nad prvotni oačrt za, 10 metrov, tako ^ je za 5 metrov viáji, nego slavna zvonika v Koloniji. Ulmaki zvonik je 161 metrov visok ves zszid&n prostor obsega 7040m^. Primerjamo li jednajst najvišjih zvonikov v Evropi, kaže se nam nastopna vrsta. 1. Zvonik v Utmn I61r». 2. Zvonika v Koloniji 156». 3. Cerkev v Konenn 149»». 4. Sv, Nikola v Hamburg 144m. 5. Zvonik v Strasabnrga 143m. 6. Svet Peter v Rimu 138in. 7. Sv, Štefana zvonik na Danaja l^lm 8. Zvonik v Freibnrga 125m, 9. Zvonik t Antwerpenn 123m. 10. Sv. Giralda v Sevili in 11. Sv. Pavel v Loadonn po 11Sm.
Kazno vesti,
* (Rim) pod novo Italijansko brezverno vlado groaiao propada. Praznili ima 4000 his, v katerih bi moglo stanovati 20.000 ljudi — in vendar je v zadnjih treh letih bilo sezidanih samo 20 novih hiš. To-raj se število Rimljanov jako zmanjšaje. Nekdaj je prihajalo v Rim leto za letom po 100 do 200 tisoč Ijndi — zadnje leto komaj 5 do 6 tisoč. Tako srečo so prinesli Rima roparski Piemontezi. • (Splošne javne bolnišnice v Avstriji.)
V	začetku leta 1889. je bilo v nasi državi 179 javnih bolnišnic z 21.998 postljaml. V teku omenjenega leta se je pomnožilo število bolnišnic za 4 in Število postelj za 1656. V začetka leta 1890-jo bilo torej 183 bolnišnic in 23.654 postelj. Največ postelj ima splošna bolnišnica na Dunaji, namreč 2000, za to pa bolnišnica v Trstu z 1225 postljami, v Pragi z 977, Rudolfova bolnišnica na Danaji z 860, splošna bolnišnica v Gradci z 700, deželni bolniški zavod v Brnu z 663, splošna bolnišnica v Lvovu z 650, e. kr. bolnišnica v Wiednu z 597, bolnišnica v Krakovem z 452, cesarja Franca Jo-žeia bolniSnica na Dunaji z 410, splošna bolnišnica v Ljnbljani z 341, v Trideutu z 300 in v Libercah tudi s 300. Za tem so osobito oa Češkem največe bolnišnice.
V	Ičinu ima bolnišnica 180 postelj, v Warensdorfu 150, v Kotni Gori 113, v Hebu 110, v Slanem (Sehlan) 100 itd. Na Češkem je vseh bolnišnic vkupe 61, n&j-
Listnica uredni&tva.
Ooap. F. P. v K. PňobíicDO prihodnjiB.
Gogp, F. M. hb o. p. T. Rftđi obileg» gradiv« odloïili.
Loterijske srečke.
Gradec 2. avgnsta 31 49 16 25 35 Trat 9. „	17 76 15 28 43
Oklic.
G. kr okrajna sodišÉe Žužemberk naznanja,
da se bodo prodale v zapuščino dne 21. maja 1890 v Žužemberku zamrlega posestnika Karol Ubiea spadajoče nepremičnine, kakor stavbena parcela 24 z, hišo in štalo na trgu v Žnžemberkn hiš. št. 19, potem greda pri Krki št. 268/5 in pa vrt in deloma njiva za hišo pare. št. 290, vse deli posestva vlož. št. 23 kat. obč. Žužemberk in sicer ne pod izklicano oeo« 800 gl. ; nadalje aa vrta v Žužemberku stoječi nov pod nc pod izklicano ceno 200 gld. ; stadojič vinograd v Lisci vlož. št. 606 kat. obč. Knežjavas sè zidanico ne pod 40 gld. in vinograd v Lisci vlož, št. 613 kat. obč. Knežjavas sè zidanico ne pod 50 gld,, pri podpisanem sodišči na javni prostovoljni dražbi dné
19. avgusta 1890 dopoludne ob 10, uri.
Vsak kupec ima najmanj polovico kupa takoj sod, komisarja plačati iu drngo polovico vložiti vs^ do 1. prosinca 1891 pri podpisaueran sodiščn, do Časa plačila pa z obresti obrestiti. Ker se bodo dotične nepremičnine na prostovoljni javni dražbi prodale, ostanejo sicer bremena na dotičnih nepremičninah, a ker se bodo s knpilom vsi dolgovi po podpisanem sodišča izplačati, ni za kupca sobeue nevarnosti. Licitacijski pogoji so v tukajšni registratnri na vpogled.
C. kr. ofcr. sodišče Žnžemberk,
9. avgosta 1890.	[158]
Kaj je norega po avstrijskem cesarstvu?
Presvetli cesar se je zahvalil vsem svojim narodom za voŽcila ob poroki nadvojvodi nje M arije Valerije.
Kranjci smo dobili novega deželnega Šolskega nadzornika, ravnatelja Sumana, dobrega šolnika in odličnega slovenskega pisatelja. Ljubljanski realki, ki je še vedno cisto nemška, pa minister §e ni privoščil doiaacina za ravnatelja. Nepovoljno novico smo zvedeli glede šolstva tudi iz kočevskega okraja, kjer baje beseda „Sulferanj-cev" več velja nego nazori domačih domoljubov, domačih šolnikov.
Na Štajerskem se je otvorila deželna razstava, katero je sam presvetli cesar s svojo navzočnostjo počastil. — Slovenska pevska slavnost v nedeljo v Mariboru ie bila velikanska. Udeležilo se je veliko pevcev iz raznih krajev. Namestništvo jim ni dovolilo korakati v mesto z razvitimi zastavami v trobojnih — slovenskih barvah, — V celjski okolici so dobili zopet narodnega župana, — V mariborski okolici priporočujejo učiteljem zopet nepotrebno nemščino.
Na Koroškem je bila huda borba pri piToi-nib volitvah za deželni zbor, zmagala bosta na slovenskemu delu gotovo narodna poslanca Ein-spieler in Muri. Drugod gré se ve da še trda našej stvari.
Na Goriškem še vedno niso edini Slovenci; imeli bodo v tolminskem okraju volitev deželnega poslanca.
V Istri so prišli pri deželnem uradu na sled veliki goljufiji, katero je provzročil lahonski uradnik. Ondi bode zopet volitev dveh deželnih poslancev na mesto onih dveh slovanskih, lani izvoljenih, katerih laška veř^ina istrskega deželnega zbora zoper vso pravico potrditi ni hotela.
Deželni zbori hodo sklicani meseca septembra.
Na Češkem se Staro- in Mladočehi približujejo. Bilo bi res želeti, da se^ združijo; potem bodo več dosegli. Zdaj se vsi Čehi za to potegujejo, da bi se tudi v notranjem posiovanji žeški uradovalo.
Bukovina dobi novega deželnega predsednika in menda v osebi dolenjskega rojaka, grofa Pače-ja.
Na Hrvatskem kjer je umrl nekdanji narodni ban in pesnik Mažuranic, se nasproti časopisom, ki se ne vjemajo s sedanjo vlado, tako ostro postopa, da se mislijo uredniki kar naravnost pri cesarju pritožiti.
Na Ogerskem so med vlado in katoliško stranko razpori.
Kaj je novega po širokem svetu?
Na italijanskem prevladuje mnenje, ki ni Avstriji čisto nič prijazno. To je stara reč, da Lah za nas nikoli maral ni, če smo ž njim Se tako lepo ravnali.
Nemški cesar je bil v Angliji še preje, kakor se je bilo nadejati. Otok Helgoland obišče nemški cesar sam, katerega je Nemčija dobila po „baratiji" z nekimi kra;ji v Afriki.
V	Bolgariji vedno na tihoma tli, znamenje temu je, da se knez Ferdinand po svetu potika, ne ve se pa, ali išče denarja, zaveznikov ali bogate neveste, nekaj gotovo, ako ne vse troje. To je pa gotovo, da je usmrtenemu majorju Panici smrtno sodbo podpisal na — barki, ko je Bolgarijo zapustil.
V	Carigradu so se bili Armenci uprii svojemu patrijarhu ali škofu, češ, da jih premalo zagovarja pri sultanu.
Kuski cesar podaril je o poroki nadvojvo-dinji Valeriji dragoceno kožuiiovino od modrih lesic v vrednosti 60.000 gold. — Na Ruskem preganjajo j ude, ker previdijo, koliko Škode delajo ti narodu ruskemu. Da bi to §e druge vlade sprevidele!
Na $pan|skem kolera vedno bolj razsaja in se razširja, tudi je Čuti o tej morilki v Aziji, posebno v Meki, kjer je grob turškega preroka.
V	srednji in južni Ameriki so nemiri in vstaje. Vladařstva željni generali ščuvajo vojake zoper vlade, eden takih generalov in na stotine vojaških privržencev je bilo pobitih.
Piše se nam:
Salcburg (Solnograd) 27. julija. — Odtodi pač ne dobite dopisa; zato pa glejte tn oekaj vrstic od mene, Vašega dobrega znanca.
Preteklo je nekaj đni kar sem Yam podal roko T slavo. Veliko aem ta Čas prešel sveta, mnogo videl. Dalo bi ae marsikaj pisati; ali ker pomanjkuje na potovanji zlasti Časa — zato le kaj malega, kar bi vtegnilo mikati Vaše kmečke bralce. — Začnimo na gornjem Koroškem. Tu sem videl kaj lepa polja; rž so ravno kar Želi, pšenica je bila Še vei^noma zelena. Tem bolj to velja od krajev med Sv. Mihaelom in Selo talom, kjer ae vzdiguje železnica pri postaji Wald do višine 823 metrov nad morjem. Tn je rastlinstvo še sedaj nekako tako kakor je bilo pri nas koacem maja meseca. Sicer pa tudi tukaj kaže vse kaj lepo. Tako, da bode koroški in štajerski nemški kmet letos labko shajal. Toče ni bilo videti nikjer; pač pa so napravili v nekaterih krajih nv livi in vihsiji mnogo kvare. Žito se tudi žanje; na mnogih krajih tadi kosi, za kar imajo na kosiščn posebno grabljem podobno pripravo, da odkoieao
žito položí lepo zravoano na kap. Bila mi je ta koBa kaj vâeÈ. Morda se pogebi kakov klas, ali kosec gotovo naredi za pet ženjic — koliko ee prihrani stroškov. Kozolcev nimajo nikjer — posuši se žito, detelja itd. na poljn. Postavijo ti kar nekaj snopov skupaj, ter je na vrtu zvežejo ali pa je obesijo na kole, kojim so pustili nekaj prikraj-Ženih vej. — Meni je kranjski kozokc vendar le bolj všeč; v njem se žito spravi, najbode vreme lepo ali grdo. — Na polju se pa pogoatoma spridi
—	zlasti še v teh krajih, kjer raje dežuje kakor pri naa. — Ljudje so videti delavni, pridni — vsaj âo potomci Slovanskih etariâev, aU vsaj z Nemci pomešani Slovenci ; kajti vse Koroško, pa tudi gorenje Štajersko tje proti zgornjej Avstriji je bilo prtd stoletji obljudeno z ljudmi našega naroda. To kažejo imena. N. pr v Selctalu dalje imaš železniške postaje Lietzen, Wortschach, Ste-nich — ki DÍ nič druzega, kakor slovecsîo: L'ce, Borče, Stene itd.
Od todi sem se peljal v starodavni bene-diktniški samostan, bogati in imenitni Admont. Najkrasnejša razun prelepe cerkve v tem samostanu kojemu se bode eden del še prezidal, je velikanska knjižnica, ki šteje Čez 80.000 zvezkov.
Videl sem dalje prelepe kraje zgornje Avstrije Išel, Gumnden, mična, svetovno imenitna jezera haUtadsko, traniško ali Gtumidensko jezero. Ke bodem jih popisoval. Rečem le, da so to kraji kamor prihaja gospoda bogata in razkošna, skorej iz vse Evrope; kršfansk minister pa krivonosi židovsVi bogataš, ponosna angležnija, mehkužna dnnajčanka in razkošna parižanka se ta sprehaja. Da Čnđne misli obhajajo Človeka, ko gleda mrgo-leoje svetne bliščobe. Nekateri so prišli, da si ukrepe zdravje, drugi, da si spočijejo po trudo-polnem delu, ali veČina, — da preganja dolg čas
—	bolj prav da Boga čas krade!
Line glavno mesto lepe zgornje Afstrije, leži ob Donavi; je jako lepo, nežno mestice, šteje blizo 50.000 prebivalcev, ki so kaj prijazni večinoma katoliki. Okolica je lepa, rodovitna — močna enaka semkaj do Salcburga. Proti jugu visoke gore, proti severu le niži griči, povsod pa ob železnici rodovito polje, ki se menja z zelenimi gozdi. Res lepa je zgornja Avstrija! Tudi tu žanjajo še sedaj — kamor pogledaš povsod vidiš Ženjice.
Zgornji Avatrijanci so dobri ljudje —■ verni katoličani. Hiše imajo lepe — ali noŠnja pri ženskah mi pa noče biti po volji, ako je praznično oblečena, mora imeti na glavi velik svilnat prt Črne barve, ki jej visi globoko doli po hrbtu. Ra-zun tega ga zavezuje nad ušesi tako Čudno, da si ^ela na obe strani Široka uSesa. — Čuden obr&z to ! Menda je moral kedaj umreť kakov imeniten mož, đa sedaj vedno ženske, k^netice, žalujejo po njem. Nekov porednež mi je dejal, da je to od
takrat, ko so Be I. 1526 kmetje spunt&Ii pa bili blizo Gmondena strašno potolčeni.
Oberamergau na južnem Bavarskem 4. avg. „Dolenjske Novice" so ob priliki ože omenile, da se T Oberamergan-u predstavlja vsako deseto leto trpljenje našega gospođa Jezusa Kristusa tako, kakor nikjer drugej na svetu. Ker sem bil tako srečen, da sem včeraj sam gledsd to pretresljivo igro, Vam hočem o njej nekaj malega napisati.
Oberamergiu je visoko v Bavarskih planinah kacih 800 metrov nad moijem. Pred leti je razsajala kuga; ter so obljubili, da bodo vsako deseto leto predstavljali Kristusovo trpljenje — koga je ponehala, Oberamergaučani pa so zvesti ostaH svojej obljubi, igro vsako deseto leto ponavljali ter jo 8 Časom spopolnili tako, da jo hodijo gledat učeni in neučeni skoro iz vseh delov sveta.
Igrišče, to je kraj, kjer se predstavlja trpljenje Jezusovo, je zunaj trga spredaj in zadej pokrit, na sredi nepokrit. Sprednji prostor predstavlja mesto jeruzalemsko, hišo velikega duhovna, oblastnika Pilata, ima prostore, iz katerih pridejo pevci, kraj za kor. Potem sledé gledalci, ki plačajo eno, tri ali pet mark, ti so v nepokritem prostoru — zadej na precej vzvišenem, pokritem prostoru pa gledalci, ki plačajo 6, 8 ali 10 mark. Prostora je za 5400 Ijodi, ah pride jih vsakokrat toliko, da ne morejo notri, vselej drugi dan igro ponové za tiste, ki niso mogli dobiti vstopnic. Med gledalci je bila 3. avgusta tudi princezinja vdova, Štefanija. Govoré se tu vsi jeziki; prihajaj« sem ljudje vseh ver — celo judje.
Pa tudi ni Čudno, ker igra se tako in govori, da si misliš, v resnici gledaš Jezusa, kakor je delal in govoril ter trpel pred več kakor 1800 leti. Tukaj ni namreč nič mutastega, ampak vse se govori, kakor nam pripovedujejo sv. evangelisti od slavnega vhoda v Jeruzalem pa do njegovega vnebohoda. Bazun tega, ta prelepi kor ~ 25 pevcev in pevk v najiepSih dolgih oblačilih z zlatim obročem na glavi ! — in to prelepo petje, in prekrasno vedenje ter nauki, ki se vpletajo med petje in svarjenje in prošnje in nepopisno lepe žive podobe iz starega zakona, ki kažejo vselej med korovim petjem to, kar so naznanjale v starem zakonu, kar se bode godilo precej na igrišču — vse to je nepopisno! Treba je le videti, popisati, dopovedati se ne dal
Da je bliže, precej bi svetoval Vam Dolenjcem oglejte si! Ali predaleč je. Treba le časa in denarja, pa nemško nmeti. — Kedor pa mora, naj pogleda, ne bode mu žal, kakor ni meni in ni bilo še nobenemu. Bodite mi lepo pozdravljeni!
vanci pravično ii\ pošteno ravnajo. Od trdnih zavarovalnih društev bi mi Slovencem priporočali zlasti one, katere se pri svojem poslovanji slovenščine poslužujejo.
Pri zavarovanji naj se na to pazi, da se nihče previsoko zavarovati ne da; kajti plačevati mu je visoke vsakoletne doneske, a če pogori, dobi je toliko odškodnine, kolikor je dejanske škode. Ce se pa prenizko zavaruje, utegne še večjo škodo trpeti, če pogori popolnoma ali če le deloma pogori. Ce popolnomoma pogori, ne izplača se mu več, kakor se je bil da! zavarovati ; ča pa ie deloma pogori, odmeri se mu odškodnina v razmerji s svoto vrednosti novega poslopja in s svoto zavarovalnega zneska ter nastale škode. N. pr. : Nekomu je pogorelo 1000 gold, vredno poslopje, katero je bilo za 500 gld. zavarovano in pri katerem je ogenj 800 gld. škode učinil Tedaj on ne bo dobil 500 gld. odškodnine, čeravno ima 800 gld. škode, ampak le polovico od 800 gld, t. j. 400 gid. ker je bil dal tako rekoč le polovico svojega poslopja zavarovati, —
Zavarovalne družbe bi vse kaj dobro stale, če tudi nimajo veliko dela, ako bi zavarovanci sami pošteni ljudje bili. Ali koliko slučajev je, da se ogenj nalašč iz hudobije zaneti. Takim po-zigaleem se je včasih prišlo na sled, včasih pa ne.
V	prvem slučaji so ostro kaznovani in lastnik, ako je sam zaiigalec, ne dobi nič odškodnine.
V	drugem slučaji trpi družba. Ukanijo se pa taki ljudje večkrat sami. Oni mislijo, da bodo potegnili visoke zavarovalne svote, a upniki, katere navadno imajo, bodo se obrisali. Toda upnik, zlasti hranilnice, so vinkulirani, i. j. brez njih dovoljenja ne izplača društvo pogorelcein odškodnine. Pogo-
relci sicer dobe odškodnino, toda morajo pogorela poslopja zopet sezidati.
S takimi zavarovanci imajo torej družbe križe in težave. Na drugi strani imajo pa tudi zavarovanci z nadležnimi agenti sitnosti in včasih še škodo. Neveden kmet se včasih zaveže, na več let pri družbi ostati, kar včasih Še sam ne ve. Ni Še ta doba pri kraju, pa pride agent druge družbe in ga privabi k sebi na razne zvijače in goljufive načine. Zdaj mora revež na dve strani plačevati, a če ga nesreča zadene, ne ve, kje bode odškodnine iskal, zlasti ker pravi postava in ker imajo družbe določilo, da brez vedenja in dovoljenja družbe ne sme hkrati pri dveh zavarovan biti. V tej zadevi naj bi gosposke pazile na take brezvestne agente, ki revnega kmeta tako opeharijo. Se nekaj moramo opomniti. Kadar kdo zavaruje, moramo povedati njih starost. V tej točki naj bodo zavarovanci previdni. Naj ne povedo veČje starosti, kakoršna je v resnici, misleč, starejši ko je stan, manjše bode plačilo. To ni res; plačilo je enako. Odškodnina pri mogočem požaru je pa dosta manjša pri starih, kakor pri novih poslopjih, ker društva nekaj odstotkov odračunijo za vsako leto staro,sti zavarovanih poslopij, Če tudi le '/2% odštejejo, pozna se n. pr. pri 50 let stari hiši.
Podučnl izlet gojenccT kmeti,{skega zavoda na grajšćini Kakovnik iu Mokronog.
(Spisal gojeuee Ivo Radelj.)
(Konec.)
Drugo jutro po zajuterku in pribodu visoko-rodnega gospoda barona Berga peljali smo se na senožeti Galovca in Škofijo, ďa bi si tam ogledali
njem. Kolikor teža je zemlja, toliko večkrat mora okopana biti ; prav zeló iahke peŠcene zemlje niti ne kaže okopavati. Okopuje in rahlja se zemlja zlasti po obilnem deževji, kakor hitro se je dovolj osušila.
O s i p a v a n j e. Večkrat, kadar okopavamo, osipavamo ob enem tudi take zelenjadne rastline, katere delajo stranske korenine ob deblih, kakor hitro pridejo debla pod zemljo. Take osipane rastline naredé toraj več korenin, vsled tega po-uživajo več hrane ter se vspešneje razvijajo. Rastline je osipavati, kadar rasto najživahneje. Osipaj tudi take rastline, katere naredé nekoliko korenin nad zemljo, kakor n. pr. repa, pesa, itd. zategadelj, da ohranijo boljši okus. Tudi kolarabe so okusnejše, če je gomolj z zemljo pokrit.-
Cvetlice na vrtu. Nov klobuk je !ep, a še boljše se poda, če ima šopek za trakom. Snažna srajca lepo krije Človeka, a še boljše se mu pristoji, ako ima pisan robec okoli vratnika. Kavno taka je z domačim vrtom. Cisto brez cvetlic si
ne moremo misliti lepega vrta. Vrt lepotiČijo sicer že snažne, z belim peskom posuta pota, robovi kraj gred, sadno drevje in iep plot. Kaj lepo podá se, ako je na vrtu le nekoliko lepe trave, zlasti ob kraju vrta, kraj kakosnega plota, kjer smo posadili grmovje ali pritlično drevje. Sicer pa odločimo neííaíere male gredice navíasč za cvetice. Take gredice naj bodo morebiti pri vbodu na vrt ali v bližini lope ali sredi vrta. Ako so krogovite podobe, jih je Še najlože zasaditi. Nekatere cvetlice, zlasti grmiči dobro vspevajo, ako se na trato posade Kjer pa dobimo za domači vrt cvetice in lepotičito grmovje? Nekatere gospodinje in njih hčere gleštajo že po loncih raznovrstne cvetlice, n. pr. klinčke ('nagelne), rožmarin, roženkravt, viole iajgeljno, fuksije, hijacinte, pelargonije, bal-zamine, resedo mesečne rože ali vrtnice itd. Vse te in druge cvftlice lahko prenesemo poleti na vri pa jih tudi lehlo ondi presadimo. Treba jim je dati dobre črne zetnlje in jim pridno zalivati. Dalje dobimo sem ter tje od kakosnega prijatelja za svoj
osuševanje in namakanje travnikov. Na teh seno-žetih je zaostajala voda, bili sta vsled tega moč-"virni in dajali le malo krme in še ta je bila slaba. Gospodar — gospod baron Berg je zagotovljal da ni bil ieb senožeti nikoli poprej vesel in da se jih je ognil, ako je le bilo mogoèe Da bi jih zboljšal, pustil je odpeljati preobilo vodo s po-motjo drenaže, Poskus se je popolnoma posrečil. Z osušenjem so se pogubile preobile kisle trave in nadoniiestile so jih rajše druge dajajoÈe najboljše seno. Pa tudi množina sena se je z osuše-njem povečala.
To osusenje pa ni bilo tako lehko. Svet je bil videti raven; kako in kam toraj vodo odpeljati! To vprašanje je izvrstno rešil g. Rihard Possek, kulturni inžener kmetijske družbe Gradske. Ta je nivelira! zeraljisÊe in naredil načrt, kateri kaže Število in mer stranskih in mer glavnega jarka, V te stranske jarke, kateri so IV4™ globoki in 7—18m jeden od druzega oddaljeni, položili so drenažne cevi, potem pa jarke zasuli. Po teh ceveh se voda dovaja v glavni odprti jarek, iz njega pa teie v bližnji potok.
Vsled drenaže bi bila pa travnika presuha, ko bi jih v gotovih Žasih navlaše ne namakali. Namakanje oskrbujejo pa odprti jarki. Napeljana voda preskrbuje rastline s potrebno vlago, dovaŽa jim pa tudi razne mineralne tvariiie, to je male prstene drobce, katere je na svojem dolgem potovanji po rodovitnih dolinah nabrala. Dopeljana Toda pa koristi tudi s tem, da prežene mah in pokonča veliko različnih Škodljivcev, kakor raiši, raznih mrcesov itd.
Želeti bi bilo, da bi tudi nasi kmetovalci na ta način osuševali svoje travnike. Posebno bi bilo to osuševanje priporočati tam, kjer se po eelej soseski razšitjajo močvirni travniki. Kaj bi se ne dalo tu pa tam z združenimi močmi dosečil Izgled imamo na baronu Eergu, samo posnemati ga je treba.
Ko smo si osušenje in namakanje travnikov popolnoma ogledali, šli smo v bližnjo reber, kjer nas je ljubcznjivi gospodar pogostil zjedjo in pijačo. Okrepčani šli smo potem na pristavo Ža-gorico, kjer smo videli stiskalnico za seno in prelepo živino. Tacih volov, kakoršne smo tukaj videli, ni dosti ali nic na Kranjskem.
Pri tem ogledovanji je potekel dopoludaii in treba je bilo poskrbeti tudi za lačne želodce.
Po skupnem obedu ogledali smo si še baronove stavbe v Mokronogu, uzorni hlev poln lepe živine, njegov vrt s cvetljičnjakom, silnico, drevesnico ia park. Vrt se odlikuje s pravilnimi ipalirji in kordoni, cvetljičnjak in silnica pa z mnogovrstnimi eksotičnimi rastlinami. Posebno pa nam je bil vše6 park. Ako bi bilo Šlo po volji nas gojencev, postavili si bi bili tukaj šotore in ostali do časa, da bi bil potekel za letošnje ekskurzije dovoljen kredit, će tudi do zadnjega vinaija. A naša volja ne velja veliko in tako se je bilo treba ob V/), vsesti na vozove. Se jeden hvaležni pozdrav gospodu baronu Hergu, prijaznej dolini, in vozovi so se začeli premikati proti domu. Brez kake nezgode smo prišli ob 11. uri v noči domov.
vrt primerno cvetlico ; zlasti je dobro seznaniti se z kakošnem vrtnarjem Vrtnar ima vsaki čas ka-košno cvetlico ali kakošen grmič odveČ, On bi zavrgel marsikaj, kar pa lepo kinča naš vrt, ako se nam da. Kadar tako dohimo v dar — kajti kupovati cvetice bi domači vrt preveč podražilo, povprašati moramo vselej ne samo za ime cvetice ampak tudi za način obdelovanja. Nekatere cvetlice, nekatero grmovje smemo čez zimo na prostem pustiti, ali večji del moramo vse čez zimo shraniti, v lonce presaditi in v kleti ali sobe znositi n. pr. oleandre, klinČke, mesečne rože, pelargonije, kakte itd. Visoke vrtnice tudi zunaj ne pozebejo, ako jih na tla položimo in s slamo ali gnojem pokrijemo, aH pa tudi stoječe prav dobro v slamo povijemo. Nekatere cvetlice imajo ali naredé v zemlji gomolje ali debele korenine. Take so ; ge-orgine, kane, lilije, tulipani, perunike. Te je dobro, ko se zima bliža, pobrati in v klet zanesti. Ker so cvetlice tako raznovrstne in njih obdelovanje tako mnogostransko, morali bi zelo obširni biti, ako bi hoteli govoriti samo o najpriljubljenejših cvet-
licah, kakor so: mačehe, resede, primule (vrtne trobentice), astre (zvezdice), pituiije, avrikeljni, tevkoji, potočnice, hiaciine, narcize, maijetice, slak itd. Da jih bodemo znali okusno vrediti, stopimo včasih h kakošnemu skušenemu vrtnarju in opazuj-mo njegove nasade. Ondi bodemo videli, kako cvetlice raznih barv med seboj druži, da so oČem prijetne n. pr. rudeČa, modra in rumena barva se ne podajo očem. Ako pa okoli teh naredimo na eni strani zeleno, na eni vijolično in na eni oranžno barvo, bode se to prav lepo vjemalo. Zelena barva se k drugim barvam navadno lepo podá, ravno tako bela, če je preveč ni. — Cvetlične grede se vse od kraja dajo lepo obrobiti z rastlino „piret-rum". Za vse cvetlice skoro brez izjeme je treba dobre črne zemlje, tako imenovane gnjilovice. Taka se najlože dobi v gozdu, kjer listje gnjije. Razen dobre zemlje potrebujejo vse marljivega zalivanja in sploh skrbnega oskrbovanja. Sicer bode pa vef^ letna skušnja pri vseh nasadih domaČega vrta vsaki gospodinji prinašala ne samo korist, ampak delala tudi veselje.
za pletenje košaric (protje), konjake ÍD kravje repove kupuje t vsaki množini
D
aKic V L
n
prodaja pa po najnižji ceni razua vsakovrstnih košaric (korbic), âkafov, brent, če-brov, kadi, sit, krtaž itd., posebno garantirano najboljšo žimo in morsko traTO (Seegras) od katerih ima vedno največjo zalogo.	[i4i—3]
Za gospodinjo
žali řínžbo dobiti, pri kakem g. žnpBiku ali pa kje dtagje, v domaČem gospodinjstva isobražena, posebno pa ksbauja veš^a, ter y najboljših letib stoječa
Alojzija Boškovič,
[163_1]	poHt« rcHUnle Toplire pri Rudairovf^in uï Dnlajskcm.
60 vedrov vina in 35 veder mošta
(lirušfeoTca) iz 1. 1888 in 1889,
dalje 259 mernikov koruze
[164]	ima po Bajnižji ceni na prodaj
GrajSHna v
14—16 let atar, nemškega io slovenskega jezika zmožen ia ki ima posebno veselje za kupčijo, sprejme «e v prodajalnieo z mešanim blagom pri Janko Puhek-u u Črnomlii	[leo—i]
Soba z lepo hišno opravo,
T g. MogoliČevi hiši na velikem trgo nasproti kavarne, so takoj oddá v stanovanje. []&5]
je ceno »a prodaj.
Kje, pové vredništvo „Dol Novie". [ib3—2]
Okusno kočevsko pivo
iz piTorarne g. Peter Jakliča
je pri meni v bogati zalogi v sodeih in bu> teljah po nizki ceni. Priporočam jo gospodom kramarjem po Dolenjskem,
[lee-io] Josip Zurc (Štembur),
T Kandiji pri Novem in«tn.
Z največjim spoštovanjem podpisani, ee priporočam preé. dahovSčini in preč. cerkvenim predstojni-štvom za vse v
slikarsko stroko spadajoča dela;
bodisi altame slike, božje grobe, križeva pota ali na platno ali pa na opresni zid, ter zagotovljam solidno in fino izvrSevanje, ter primerno ceno.
Anton CeJ,
[159—1]	flilcar v Novomesiu.
V Bajnofu pri XoTem mestu "VQ
je	[161-1]
kakor tndi prav stara černina ter dobro novo vino,
v vsaki množini in prav po nizki ceni na prodaj.
TjPH tips	kostanjeve barve, velik ter tri
Jr ť ? mesece star, jo na prodaj v Rn-
doliovera h. št.
[I57Ï
Vsi stro i za kmeti stvoivinoreo!
u	J
VlflstG ÍE saflDE stisïalîlice,
Grozdni mlini in mlini za sadje,
vse najnovejše sestave v razni velikosti.
Sr Škropilnice za trte. ^
Mlatilnice, snažilntce in vitlje ali vlečkt, robkalice za koruzo, sejalnice, plugi itd.
ActofflatiGBB stiskalnice u zëIedb \
Sušilnice za sadje in zelenjavo.
Rezilrtice za krmo v veliki izbiri in izvrstni izpeljavi ponnja po najnižjih
tovarniških cenah [162—1]
IG. HELLER, DUNAJ, Praterstrasse 78.
Slovenske zapisnike in razjasnila na zahtevanje brezplačno In franko, — Prodajalci dobé ugodne poQoje,
Zmožni zastojmiJd se Hčejo itt dobro pl<tč,cyo.
Od^Tonu Qïedjûk, ùdajatelj in založnik J. Krájen.
Novomesto. — Natisnil J. Krajec.