Erscheint jeden Samstag
Einzelpreis 10 Rpf
STAJERSKIGOSPODAR
Verlag und Schriftleitung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 — Fernrul 25-67 — Bezugspreise: lo der Ostmark: Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr: im Bitreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zeitungszustellgebühr
Postscheckkonto Wien Hr. 55030
II. Jahrgang
Marburg a. d. Dran, Samstag 29. August 1942
Nr. 35
Novi nemški uspehi v Kavkazu
Številna planinska sedla v nemških rokah -Staiingrad gori - Na Elbrusu (5630 m) plapola nemška vojna zastava - V področju Stalin-grada so nemške čete pridobile na terenu Boljševiki so izgubili v času od 1. do 24. avgusta 2505 letal - Vsi sovjetski napadi v sredini vzhodne fronte krvavo odbiti
Po najnovejših uradnih poročilih vrhovnega poveljstva nemške vojske, so nemške čete premagale v Kavkazu sovražni odpor ter zavzele številna planinska sedla. V prostoru zapadno od Sta-lingrada je bil sovražnik po srditih borbah potisnjen proti vzhodu. Nemško letalstvo je Staiingrad bombardiralo podnevi in ponoči. V mestu so nastali veliki požari. Na Volgi je bilo s pomočjo letalskih bomb potopljenih in poškodovanih več ladij. Jugozapa-dno od Kaluge, severopazadno od Me-dina in pri Rževu je sovražnik nadaljeval svoje napade brez ozira na žrtve. Te napade je pripravljal s pomočjo močnih tankovskih odredov. Vsi sovjetski napadi so se izjalovili ob nezlomljivi obrambni moči nemških čet m je bilo v teku teh borb uničenih 85 sovražnih tankov. Nemško letalstvo je zlasti pri Rževu prizadejalo sovražniku sila velike krvave izgube. Tudi pri Leningradu so bili odbiti številni sovražni napadi deloma v borbah od moža do moža.
V času od 1. do 24. avgusta je Izgubilo sovjetsko letalstvo 2505 letal. 1923 jih je bilo zbitih v letalskih borbah, 307 jih je zbila protiletalska ar-tilerija, 195 letal je uničila ali zaplenila suhozemna vojska, ostanek je bil uničen na tleh. V istem času je izgubilo nemško letalstvo na vzhodni fronti 140 lastnih letaL
Vojne operacije na vzhodni fronti so V preteklem tednu potekale v ostalem takole:
Po poročilu preteklega četrtka so Bemške čete med Volgo In Donom v naskoku zavzele zelo močno izgrajene postojanke ter so 19. In 20. avgusta «jele v dotičnem odseku 3301 sovjetov ter je sovražnik razen tega izgubil 52 tenkov, 56 topov, »0 strojnic in me-
talcev min ter 66 metalcev ognja. Vzhodno od Orela so nemške čete v času od 11. do 20. avgusta ujete 14.000 mož. 400 tankov in 200 topov je bilo zaplenjenih oziroma uničenih.
Dne 21. avgusta je bilo sporočeno, da nemške in zavezniške čete napadajo v Kavkazu kljub žilavemu sovražnemu odporu. Ob Donu so se izjalovili številni poskusi sovražnika, priti na drugo obrežje. Vzhodno od Vjasme in pri Rževu so bili razni sovjetski poskusi novih napadov razbiti v koncentričnem ognju nemškega orožja vseh kalibrov. Jugovzhodno od jezera Ilmen je bila uničena neka sovražna skupina, ki je bila že par dni popolnoma obkoljena. Sovražni napadi ob most čih na Volhovu in pri Leningradu so bili odbiti.
Po poročilu z dne 22. avgusta so nemške in romunske čete zavzete mesti Krimskaja in Kurčanskaja. V Kavkazu so vrgli Nemci sovražnika k! slabemu vremenu in terenu iz trdno branjenih planinskih postojank. Pri Vjasmi in Rževu so se izjalovili sovražni napadi, prav tako jugovzhodno od jezera Ilmen ter pri Leningradu. V istem smislu so se odigravate operacije tudi po poročilu z dne 22. avgusta. Jugovzhodno od Kaluge in pri Rževu so Nemci samo 22. avgusta uničili 161 sovražnih tankov.
V Kavkazu so se po poročilu z dne 24. avgusta uspešno razvijale nemške napadalne operacije, in sicer v obli hudih planinskih bojev. Severozapa-dno od Stalingrada so nemške čete s pomočjo letalstva izsilite prehod preko Dona ter so v sunku proti vzhodu predrte močno izgrajene in utrjene postojanke sovjetov. Na ostali fronti ob Donu so se sovražni napadi razbili ob odporu italijanskih čet. Letalstvo je
Weltbild-OIiese
medtem pridno bombardiralo transporte in ladja na Volgi. Jugozapadno od Kaluge, severozapadno od Medina in pri Rževu so biii vsi sovražni napadi odbiti s pomočjo letalstva že v prvem štadiju. Jugovzhodno od jezera* Ilmen so nemške čete pridobite lokalno na terenu ter so mimo tega odbile več sovražnih napadov. 23. avgusta so sov« jeti izgubili 157 letal.
Po poročilu z dne 25. avgusta so romunske čete ob izlivu reke Kuban zavzete po trdem boju pristaniško mesto Temrjuk. Na jugu spodnjega Kubana je bilo odbitih več sovjetskih protinapadov ter je nemškim četam uspelo vreči sovražnika še bolj v hribovje Kavkaza, kjer so bila po Nemcih zavzeta številna planinska sedla, že 21. avgusta ob 11. uri predpoldan je neki planinski oddelek nemških čet razobesil nemško vojno zastavo na Elbrusu, ki je s svojimi 5630 metri najvišja točka Kavkaza.
PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Hauslein (Wb.)
Bei einer erfolgreichen Flak-Batterie im Westen. Das Rohr eines schweren Flakgeschützes ragt drohend In den Himmel, stets bereit, den Feind gebührend zu begrüßen. Jeder einzelne Mann ist sich seiner Verantwortung bewußt. Immer auf Ueberraschungen gefaßt, ist der Beobachter auf dem
Posten
Bogat plen nemških podmornic
V Atlantiku in v Karibijskem morju potopljenih zopet 17 sovražnih ladij • Pri Dieppe-u je bilo ujetih nad 2000 Angležev in Amerikancev - Po-skus izkrcanja na kontinentu so plačali v obliki 127 angleških letal
Izmer anglo-ameriške katastrofe pri Dieppe-u se je zrcalil ob koncu preteklega tedna v zmagovitem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva. Kakor smo že sporočili, je bilo pri Dieppe-u uničenih veh izkrcanih 28 sovražnih tankov. Nemške čete so držale vse obalne postojanke, dočim je moralo 35 sovražnih transportnih iadij vsled nemškega artilerijskega ognja in
Severozapadno in južno od Stalin-grada je uspelo nemškim in zavezniškim četam pridobiti nadaljnega terena, akoravno se je sovražnik krčevito branil. Pri tem je bilo uničenih 52 sovjetskih tankov. Ob Donu so italijanske čete odbile več sovražnih napadov, deloma celo v borbah od moža do moža. Nemško letalstvo je bombardiralo Sta-lingrad in ostali sovjetski etapni prostor tako intenzivno, da je izzvalo celo vrsto ogromnih požarov v oboroževal-! i industriji in drugih vojaških napra-\ th. Jugozapadno od Kaluge in severozapadno od Medina so se izjalovili r očni sovjetski napadi. Pri Rževu so so po tem poročilu odigravale zelo riramatične borbe z močnimi sovjetskimi pehotnimi in tankovskimi odredi.
1 ¿ičenih je bilo 63 sovjetskih tankov. 4'J boljševiških tankov je likvidirala t jmo ena nemška pehotna divizija. Jugovzhodno od jezera Ilmen ter pri Leningradu je bilo v istem času opažati tamo lokalne pras .e. Nemško letalstvo je bombardiralo tudi Arhangelsk ter je povzroč;!o 5 svojimi bombami obsežne požare.
letalskih bomb odkuriti po težkih izgubah v svoje angleške luke, kamor so jih zasledovala nemška letala. Sovražnik je izgubil v teh operacijah vsled dejstva nemške artilerije tri ru-šilce, dvoje torpedovk in dva transport-nika. Letalstvo je potopilo enega ru-šilca, en hitri čoln, eno stražno ladjo in pet transportnikov s skupno 13.000 tonami. Poškodovalo je letalstvo štiri križarke, štiri rušilce, štiri hitre čolne, enega vlačilca, en jurišni čoln in pet transportnikov s skupno 15.000 brt. V letalskih bojih je sovražnik izgubil 127 letal, dočim je nemško letalstvo izgubilo samo 35 letal. Poskus anglo-ame-riškega izkrcanja dne 19. avgusta je veljal sovražnika 2095 ujetnikov, med katerimi se nahaja 617 ranjencev.
Nemška bojna letala so v noči na 21. avgust ponovno bombardirala Portsmouth, kjer so povzročile bombe težkega in najtežjega kalibra velika razdejanja in požare zlasti v ladjedelnicah in v pristaniških napravah.
V Egiptu so nemška bojna letala v noči na 22. in 23. avgust uspešno bombardirala več sovražnih vzletišč južno od Aleksandrije.
Na zapadu so nemške dalekometne baterije obstreljevale vojaške cilje okrog Doverja. Lahka nemška letala so dne 23. avgusta v nizkih poletih bombardirala vojaško važne naprave ob jugovzhodni obali Anglije. V noči na 24. avgust pa so odredi nemških bojnih letal bombardirali neko mesto angleške oboroževalne industrije v Midlandu. Opazili so velike požare in eksplozije.
Istega dne je bila izdana posebna vest, da so nemške podmornice v vzhodnem in zapadnem Atlantiku ter v Karibijskem morju potopile 17 sovražnih ladij z 107.000 brt. ter dvoje transportnih jadernic. Torpedirani sta bili še dve ladji, vendar ni bilo mogoče opaziti njih potopitve vsled sovražne obrambe.
V	Severni Afriki so nemška letala zmetala svoje bombe na neko angleško vzletišče blizu glavnega mesta Kaire.
Britanski bombniki so v noči na 25. t. m. napadli področje Rhein-Main z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih področjih mest Frankfurt a. Main in Mainz je nastala škoda na poslopjih. 16 angleških bombnikov je bilo zbitih na tla. Dne 24. avgusta je bil v ožini Kanala potopljen neki angleški hitri čoln in še neka neznana večja edinica. Nek drugi hitri čoln je zgorel. Nemški minolovci so se vrnili s te praske brez izgub. V noči na 25. avgust pa so nemški vedetni čolni ob severnem izhodu Kanala potopili dva angleška hitra čolna.
V	večernih urah 25. avgusta so posamezna angleška letala zmetala na zapadnonemško področje posamezne eksplozivne bombe. Nemško letalstvo pa je podnevi in ponoči bombardiralo važne naprave v Srednji in Vzhodni Angliji z eksplozivnimi in zažigalnimi bombami.
PK.-Aufnahme:
Kriegsberichter Gerspach (Wb.)
Nach der Einnahme eines sowjetischen Dorfes. Immer wieder muß jedes Haus nach versteckten Bolschewiken durchsucht werden
Druck uní Verías: Marborger Veríais- und Druckerei-Oes m b. H. - Verlagsleitung: Ego« Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrich Qolob: alle in Marburg a d. Drau Badgasse 6_
Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. i vom 1. Juli 1942 gültig. Ausfall der Lieferung des Blattes bei hüherer Oewalt oder Betriebsstörung gib» keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugs-celdes.
PK.-Itiiegsberichter Raíble ,. (Sch)'
Vierlingsflak im Maisfeld. In den gut gegen Feindsicht schützenden hohen Mais- und Soneenblunienfeldem der Kampfgebiete an der südlichen Ostfront ist die leichte Flak dem Infanteristein zu einem besonders wertvollen Helfer geworden. Beide Waffengattungen stehen hier in enger Zusammenarbeit
Razveseljivi pojavi
Dosedanji okrožni dnevi organiza• cije Steirischer Heimatbund v Lut-tenberg-u, Trifail-u in Windischfei-stritz-u so pokazali, da je obnova osvobojene Spodnje Štajerske na najboljši poti. Velika udeležba funkcionarjev Heimatbunda in njegovih formacij je bila le zunanji vidni dokaz privrženosti Spodnještajercev, ki so povsod strumno dokazovali svoj politični credo. Na obrazih vseh udeležencev je bilo citati veliko veselje, da so smeli podajati in poslušati razveseljive bilance dosedanjega dela na vseh področjih političnega, kulturnega in socialnega življenja Rei-chu vinjene Spodnje Štajerske. Veselo so izpovedovali svojo globoko vero v Fiihrer-ja in Veliko Nemčijo. Tako so bili ti okrožni dnevi ne samo koristne prireditve v svrho spoznavanja dosedanjega dela: bili so mimo tega mogočne manifestacije spodnještajerskega življa, ki se je brezkompromisno odločil za pot, po kateri stopa v svojo velikonemško bodočnost.
Bundesfiihrer Steindl je v vseh svojih dosedanjih govorih jasno označil probleme ali vprašanja, ki zadevajo Spodnjo Štajersko. Pri tem se ni plašil povedati resnico v tako nedvoumni obliki, da ga je moral razumeti pač sleherni človek naše ožje domovine. Sploh se odlikujejo njegovi govori po taki jasnosti, da si je boljše pač misliti ne moremo. Pohvalil je ogromno večino domovini zvestih Štajercev za ves trud in delo pri obnovi dežele, obenem pa je tu-
di ostro obračunal z vsemi tistimi, ki še sanjarijo in ne morejo najti pravega razmerja do stvarnosti. Kakor razčisti nevihta z bliski in grmenjem ozračje, tako so Bundesfiih-rerjevi govori razblinili poslednjo meglo politične nejasnosti. Sedaj ve sleherni Spodnještajerc, kje mu je mesto in kje lahko uspešno zagovarja svoje interese. Organizacija Steirischer Heimatbund kot edina politična organizacija spodnještajerskega ljudstva, si je že od prvega dne zarisala ogromen program obnove, Kar je bilo storjenega doslej, je le del tistega, kar je še v načrtih. Toda eno je izven dvoma: Spodnještajerci so
v tem kratkem razdobju že spoznali veliko moralno in stvarno vrednost pripadništva k veliki domovinski skupnosti. Sloga jači, nesloga tlači. Če kjerkoli, je ta izrek veljaven zlasti za Spodnještajerce, ki so v prejšnji jugoslovanski dobi na lastni koži čutili strankarsko razdrapanost in politično brezciljnost nekdanjega sistema. Danes delamo in se trudimo v veseli zavesti, da stoji na čelu Velike Nemčije mož, ki je svojemu narodu skrben oče, vojski genijalni voditelj, sovražnikom pa strah in trepet. Ta zavest nas podžiga v vsakdanjem dnevu, da delamo več kot moremo, ker se zavedamo, da bdi plodove tega dela užival slehernik kot član velikega nemškega naroda. Organizacija Steirischer Heimatbund nas vodi in nam daje smernice, />■> katerih bomo čimprej dosegli na -višje stopnje naše storitvene zmotnosti. 'Adolf Hitler je dejal: »Ti ni^i nič, tvoj narod je vse!« S tem ni h ■>-tel reči, da človek ne pomeni ničesar, povdarek leži na drugi polovici izreka in nam ponazoruje, da je posameznik šele tedaj nekaj, ako j 3 skupnost velika, srečna, močna in " bojih prekaljena. Živimo v dobi, i i ni ravno najprijetnejša. Vojna z -hteva dan za dnevom večjih žrtev i i storitev, toda čisto na koncu vse; i trpljenja se svetlika zarja veli! " zmage. Za to zmago delati, trpeti iti če treba tudi umreti: to je sladko breme, ki je naloženo tudi na ramr slehernega Spodnještajerca. V tej zavesti nas jeklenijo okrožni dnevi organizacije Steirischer Heimatbund. ki je trdno odločena, izvesti svo'
Svetovni interes velja vzhodu
Na Kavkazu imajo slabo vreme -zanimajo svetovno javno mnenje
Dogodki okrog Stalingrada
Po angleškem porazu v Dieppe-u se ozira vse svet z veliko napetostjo na jug vzhodne fronte. Kljub ali morda ravno radi redkobesednosti in. rezervL
splošno ne samo Kot zelo ugoden, temveč se ga tudi v angleško-sov-jetskih komentarjih oeni s stališča velikega strategičnega pomena. Eno je gotovo: kljub temu, da borbe še trajajo, je opažati rastoč nemški pritisk s težiščem v zapadnem Kavkazu proti obalnemu področju Črnega morja. V področju spodnjega Kubana so se naše čete prerile bližje k obali. Z desnim krilom so stale preteklo soboto pri Kurčanskaii samo še deset kilometrov vzhodno pristanišča Temrjuk ob Azov-skem morju. Medtem je dosegla neka sosedna kolona mesto Krimskaja, ki leži ob železnici v Novorosijsk kakih 40 kilometrov severnovzhodno od imenovane luke. Kakor izgleda, je torej polotok
Taman. blokiran z vzhodne strani. Letalski rušilci bombardirajo obalo med Tuapseom in Tuhumom, s čimer izvajajo pritisk na sovražnika, ki se umika preko Kavkaza. S tem olajšujejo napadalne operacije nemških čet v dolinah. Položaja v vzhodnem Kavkazu ter v prostorih zapadno od Kaspiškega jezera ter ob Volgi, kjer je že prava stepa, začasno še ni mogoče jasno pregledatil. Nemški pohod ovirajo vremenske ne-prilike, in sioer močni nalivi, kar ima za posledico, da je težko prodirati po razmočenem hribovskem terenu. Razen tega so sovjeti izkoristili razne soteske v svrho izgraditve ojaoenih utrdb, iz katerih jih pa nemške čete, četudi v trdih bojih, porivajo polagoma vedno bolj proti jugu. Svetovni interes velja trenutno tudi prostoru okrog Stalingrada. Zlasti sovražni tisk se silno zanima za vse to, kar bi se v imenovanem prostoru uteguili vojaško zgoditi.
Stalingrad je ogrožen
V Londonu vlada pobitost - Angleško časopisje mora vati velike nemške uspehe na jugu vzhodne fronte
Iz Berlina poročajo: Javnost sovražnih dežel gleda že več dni z največjo napetostjo na Stalingrad, kjer so naše čete kljub opubnemu odporu boljševi-kov ponovno pridobile na terenu. V angleškem tisku prihaja velika zaskrbljenost za usodo mesta Stalingrad vidno dO izraza. Tako piše na primer »Daily Mail« med drugim: »Ogrožanje Stalin-grada je istočasno ogrožanje angleških otokov.« Slamica, za katero se pri-jemljejo Angleži, je sedaj samo še Stalinovo povelje sovjetskim četam, da se morajo držati za vsako ceno in da ne smejo nikdar nazaj. Toda angleški Ksti morajo priznavati nemške uspehe na jugu vzhodne fronte, ker ne morejo več prikrivati sovjetske slabosti. United Press poroča: »Zapadno od Stalin-grada se valijo nemški tanki in motorizirana pehota preko Dona«. Ta agencija poroča nadalje, da dovažajo Nemci velika ojačenja in da se vrste nemški nap2di neprestano. Angleška poročevalska služba je telegraflrala v Sydney sledeče: »čelo nemških tan-kovskrh odredov se vedno bolj približuje Stalingrad«. Bitka je dosegla Stadij, v katerem je vsaka milja •gromne strategične važnosti. Sovjeti »e posedujejo več mnogo milj dragocenega ozemlja.«
V nekem drugem telegramu poročajo: »Nemška letala imajo še samo deset minut poleta do Volge. Sovjetske spremljave na Volgi potrebujejo nujno protiletalske zaščite.«
O bojih samih pripoveduje neko angleško poročilo iz Moskve sledeče: »Nemški tankovski odredi izkoriščajo požare na stepi, ki se razširjajo na
program v smislu Fiihrerjeve zapovedi. V tem smislu smo dolžni hvalo Bundesfiihrerju in vsem njegovim sodelavcem, ki z močno voljo oblikujejo obraz nemške Spodnje Štajer-tke. V tem prizadevanju nas ne motijo maloštevilni zastepljenci, ki s tvojim zločinskim postopanjem uni-lujejo končno svoja lastna življenja. Spodnja Štajerska gre strumno po poti, ki jo je zarisal Gauleiter dr, Viberreither v svojem velikem govoru dne 14. aprila 1941, in v tem je ni več mogoče odvrniti. Njena odločitev je brezkompromisna. Spodnja Štajerska hoče prednjačiti v krogu novih pokrajin Velike Nemčije z vzornim delom, požrtvovalnostjo in napredkom. V tem smislu pozdravljamo tudi okrožni dan, ki ga priredi trgartizacija Steirischer Heimatbund to soboto in nedelja v lepem mestu Cilti. Kakor doslej, tako bodo tudi *l> tej priliki prejeli v ti udeleženci od blizu in daleč zdrave, koristne in tepe smernice za svoje bodoče delo.
sovjetski strani ter sledijo ogromnemu dimu, ki se vali proti vzhodu. V zadnjih 24 urah so bili branilci na tej fronti nepretrgoma izpostavljeni napadom nemških strmoglavcev.« V nekem drugem poročilu beremo: »Polja gorijo, vzmes pa se nahajajo stepe z gorečim lesom in travo. Plameni ližejo
preko sovjetskih jarkov po obleka* izmučenih sovjetskih borcev.«
V londonskem radiu je dejal znani komentator Tahore Hoal sledeče: »Borba za Stalingrad bo morda ena izmed najhujših v tej vojni. Sedaj se ne da več prikrivati dejstva, da je vzhodna fronta glavno bojišče. Tudi angleški tisk je mnenja, da so dogodki v Sovjetiji najvažnejši in da bodo naj-jacje vplivali na nadaljnt potek vojne. Ti dogodki — tako je končal Hoal — bodo odločili izid vojne.
Podmorniška nevarnost jim gre na živce
Ameriški strokovnjaki otvarjajo mračne izglede za bodočnost • Potopitve še vedno prekašajo gradnjo novih ladij
Baldwin, da se bo intenzivnost na-
Ne mine dan, da se angleški tisk ne bi v tej ali oni zvezi ali obliki bavil z uspehi nemških podmornic. V splošnem prevladuje mnenje, da kljub raznim ukrepom Anglije in Zedinjenih držav ni računati s padanjem številk potopljene tonaže. To mnenje je objavil »Evening Standard«, ki prinaša izjavo štabnega šefa kanadske mornarice viceadmirala Perry Nelles-a. Imenovani admiral je namreč spregovorit mladim mornariškim oficirjem v Hali-faxu sledeče:
»Podmorniška nevarnost obstoja v severoameriških vodah še nadalje in se bo po mojem mnenju prej poostrila kot omilila.«
Slično mnenje je po »Evening Standardu« oddal tudi znani ameriški vojaški kritik Baldwin, ki prihaja glede podmorniške nevarnosti do zaključka, da ta nevarnost v zapadnem Atlantiku še ni odstranjena. Ob obali severo-ameriškega kontinenta je opažati še vedno razbitine ladij, dočim je postalo vodovje rta Hatteras pravcato pokopališče ladij. V Karibijskem morju ter ob severni obali Amerike in v Srednjem Atlantiku se neprestano odigravajo potopitve, o katerih se tahko reče, da njih nevarni izmer še nt pojenjal. »Tudi jaz računam s tem, piše
sprotniškega podmorniškega vojskovanja stopnjevala kljub uvedbi sprem-Ijavnega sistema. Spričo takega položaja je napačno, ako se v ameriških krogih govori o omejitvi potapljanja ladij.
Londonska »Times« je objavila dne 24. avgusta poseben članek, namenjen nemškim podmorniškim uspehom v zapadnem Atlantiku, zlasti pa pred severoameriško obalo. Z značilno odkritostjo piše omenjeni list sledeče: »Preje so se čutili v Zedinjenih državah pred podmornicami brezpogojno varni in niso nikdar pomislili na to, da bi utegnile sovražne podmornice napasti tako važno pomorsko cesto vzdolž ameriške obale. Stvarnost je bila povsem drugačna. Vsi protiukrepi ameriških mornariških oblasti niso bili v stanju, zajeziti obširne potopitve, ker so se v zadnjem času pojavile še nove težave. Tako na primer je resno otežkočena gradnia novih ladij vsled akutnega pomanjkanja jekla, še vedno prekaša število potopljene tonaže število novogradenj. V Žedrrrjenih državah m v Angliji se vedno bolj zavedajo, da je bitka na zapadnem Atlantiku ena izmed živ-ljensko važnih operacij za zaveznike.
Brazilija v Rooseveltovi službi
Brazilija je napovedala Nemčiji in Italiji vojno - To je delo zunanjega ministra Aranhe - Vojna napoved je praktično brez pomena
s teritorijem na razpolago rojnim namenom Zedinjenih držav. Znano je tudi, da vodi sedaj usodo
Kakor poročajo iz Berlina, Je brazili-janska vlada formalno napovedala Nem-
čiji in Italiji vojno. Ta korak, ki ga je brez dvoma izsilila Rooseveltova vlada, je praktično brez pomena, ker Brazilija itak že dalje časa ne vzdržuje nikakih diplomatskih stikov z osovinskimi silami in ker v vseh vprašanjih svoje zunanje politike sledi povelju' iz Washingtona.
Niti v Berlinu niti v Rimu ni iznena. dila ta vojna napoved, ker se je s takim razvojem že dalje časa računalo. Bra-zilljauska vlada je utemeljila svojo vojno napoved z ,.doslej nepojasnjeno potopitvijo brazilskih trgovskih ladij s strani osovinskih podmornic". Seveda je to čisto navadna pretveza, saj je znano, da je Brazilija že priče tkan» t. I. — zlasti pa po prekinitvi diplomatskih odnošajev — postavila svojo trgovinsko in vojno mornarico skupno
Brazilije zunanji minister Aranha. Pre-zident Getu lio Vargas se je namreč ponesrečil na neki avtomobilski vožnji in še ni popolnoma okreval. Aranha je bil že kot veleposlanik v Washingtonu zagovornik Rooseveltove politike. Iz to. ristil je torej odsotnost na dopustu se nahajajočega prezidenta Vargasn, da je pridobil vlado za vojno napoved. S tem si je nakopal zunanji minister! Aranha veliko odgovornost pred brazilskim narodom. Teritorij Brazilije je ogrožen. Brazilija ne more z lastno mornarico ščititi svoje obale tako, kakor bi to odgovarjalo modernemu vojskovanju. Ameriška ponteé pa bržkone ne bo izdatna. Aranha je dosegel s' svojo vojno napovedjo tudi to, da bodo
Berlin k vojni napovedi Brazilije
Zadržanje brazilskih ladij ni bilo več nevtralno - Uradno stališče Nemčije - To je plod severoameriške vojne politike
»Deutsche diplomatisch-o 1 i t i s c h e K o r t e s p o n d e n z«, tolmači uradno stališče nemške vlade, ugotavlja, da zatrjevanje brazilske vlade, ki bi nekako hotela opravičiti svojo vojno napoved osovinskim silam, nikakor ne odgovarjajo dejstvom. Tako ni bilo zadržanje brazilskih ladij v zadnjih mesecih v nikakem eziru nevtralno. Brazilske ladje niso imele nikakih znakov, po katerih bi se dalo sklepati, da pripadajo nevtralni 'deželi. Kakor so Brazilci sami priznali, ta bile te ladje prepleskane tako, da jih je bilo težko spoznati. Plule so v ameriških spremljavah v spremstvu ameriških vojnih ladij, bile so oborožene ter so se udeleževale napadov na nemške podmornice. To velja zlasti za Me brazilske ladje, čijih potopitev je Brazilija navedla kot vzrok za vojno napoved. 2e pred vojno napovedjo Zedinjenih držav je Brazilija stavila »voja vzletišča in pomorska oporišča na razpolago sovražnikom osovinskih »H. Po vojni napovedi USA pa je Brazilija javno zanikala svojo takozvano nevtralnost. Dokazano je, da so Ame-rikanti iz brazilskih pristanišč pošiljali v rastoči meri vojna letala v Zapadno Afriko, Egipt in Sovjetijo. Da se brazilska vlada niti najmanj ni brigala n ohranitev svoje nevtralnosti, izhaja
tudi iz dejstva, da je zahtevala od sorodne Portugalske, naj odstopi vsa svoja otočja mešani brazilsko-severo-ameriški posadki.
»Deutsche diplomatisch-politische Korrespondenz« ugotavlja končno, da se je Brazilija na povelje Roosevelta postavila proti Novi Evropi, čije ogromno tržišča bi ji bila lahko na razpolago. Brazilski narod bo v danem času lahko sam sodil o kratkovidnosti tistih svojih politikov, ki so svobodo Brazilije in blagostanje naroda brez potrebe žrtvovali.
*
Ameriška agitacija bi sedaj hotela izkonstruirati iz vojne napovedi Brazilije velik diplomatičen uspeh »zaveznikov«, pri tem pa pozablja, da se je vojaški položaj Zedinjenih držav sedaj samo še poslabšal. V mnogih krogih Srednje in Severne Amerike so si na jasnem, da brazilska vlada svoje ogromne atlantiške obale z lastno pomočjo ne bo mogla braniti, ker je navezana na pomoč severoameriške mornarice, ki bo morala sedaj svoje edi-nice še bolj razpršiti. Brazilija se pa nahaja tudi pred težko gospodarsko krizo, ker je bil ustavljen velik del in-dustrijalne in trgovske delavnosti, ki so jo doslej izvajali v glavnem Nemci, Italijani itd.
«
Novi pravosodni minister in nove pravosodne smernice
Dr. Thierack — novi državni pravosodni minister — Dekret o imenovanju novega državnega pravosodnega ministra
Kakor poročajo iz Berlina uradno, se je Fiihrer z ozirom na posebni pomen pravosodja za časa vojne odločil, zasesti po »mrti ReichsministTa dr. Giirtnerja izpraznjeno mesto državnega pravosodnega ministra. Fiihrer je zato imenoval predsednika ljudskega sodišča državnega ministra Ba razpoloženj« dr. Thierack-a državnim ministrom za pravosodje. Kakor znano, je bil dr. Thierack po prevzemu oblasti s Strani iiacionalsocializtna pravosodni minister v Sachsenu.	m
leiirrjene države povečale svoj tipliv
* Braziliji Kar »e Rooseveltu v miru iri posrečilo, bo lažje izvedel v vojni Sedaj je Brazilija izvedla konsekvenoe liržanja, ki ga je pokazala na paname-liSki konferenci v Rio de Jaaeiru.
m	~
Rimski tisk je formalno napoved vojne s strani Brazilije označil soglasno teko, da to ne pomeni nič novega in da ni nikako izuenadenje. Tako piše Ikt „TI Popolo d* Italija", da je bila Brazilija že pred prekinitvijo diploma-tiČJiih odnošajev praktično v vojni z esovij». Toda dogodkov pa ta vojna, napoved, "ki pušča Italijo popolnoma hladno, prav gotovo ne »o spremenila. „r»TY«'re detla Sera" pa ugotavlja, da se vojni napovedi Brazilije iri treba teliti, ker je bila zunanja politika Brazilije na škandalozen način podrejata politiki Kedmjentf» držav.
Istočasno je Fiihrer razrešil dolžnosti interimističnega vodstva državnega pravosodnega ministrstva državnega tajnika dr. Schlegelbergerja, ter ga je na lastno prošnjo vpokojil. Fiihrer se je državnemu tajniku dr. Schlegelbergerju zahvalil za odlično delo v mnogih desetletjih ter ga je osebno sprejel v svojem glavnem stanu. Za državnega tajnika v pravosodnem ministrstvu je bil imenovan predsednik han-zeatskega višjega sodišča v Hamburgu senator dr. Rothenberger, za predsednika ljudskega sodišča pa dosedanjega državnega tajnika dr. Freislerja.
Fiihrer je novo imenovanemu državnemu pravosodnemu ministru dr. Thieracku izdal posebna pooblastila na osnovi sledečega dekreta:
»Fuhrerjev dekret o posebnih pooblastilih državnega pravosodnega ministra.
V svrho izpolnitve nalog Velike Nemčije je potrebno močno pravosodje. Vsled tega pozivam in pooblaščam državnega pravosodnega ministra, da naj po mojih smernicah in navodilih v soglasju z državnim mtnisirom in šefom pisarne Reicha ter z voditeljem strankine pisarne zgradi na-cionalsocialistično pravosodje ter izvede vse potrebne ukrepe. Pri tem lahko opusti obstoječe pravo. Fnhrertiaiiptquartier, 20. avgusta 1942.
Fiihrer: gez. Adolf Hitler. Reichsminister und Chef der Reichskanzleh gez, Dr. Lammer*.
Izrek tedna
»Nicht die Lauen und Neutralen machen Geschichte, sondern die Menschen, dre dea Kampf auf sich nehmen«. To se pravi, da mlačneži in nevtralni ne delajo zgodovine, zgodovino delajo možje boja.
V tem tedenskem izreku je veliko resnice. Kakor je v človeškem življenju agi-len, podjeten, delaven in produktiven človek sebi in skupnosti lahko veliko večje koristi, kakor kašen mlačnež, lenuh, ne-inicijativnež in nebrižnež, tako je tudi r življenju narodov. Energičen, samozavesten, pogumen, vztrajen in neomahljiv človek bo svojo življensko dobo preživel, če že ne vedno uspešno in koristno, vsaj bogato na dejanjih in#dogodkih. Isto velja za narode. Ljudstva, ki delajo na vseh področjih za sebe in splošnost in se v svojem udejstvovanju ne plašijo težav in ovir ter so pripravljena spustiti se, če to okoliščine zahtevajo, tudi v boj Vsake vrste z drugimi narodi — delajo zgodovino.
Na čelu vseh takih narodov stojih nemško ljudstvo. Nemško ljudstvo se -prav posebno sedaj, od kar ga vodi Adolf Hitler, vsesransko bojuje, pa naj si bo z notranjimi ali zunanjimi sovražniki. Celoten nemški narod, prežet z nacionalsocia-lističnimi nazori, je od zunanjih sovražnikov, gi bi ga -radi uničili, sprejel vsiljeno mu borbo, da se obrani uničenja in si preskrbi boljšo bodočnost. Gigantski boji, ki jih vodi nemška oborožena sila, podprta z delovanjem in pomočjo celega zaledja in domovine, predstavljajo zgodovino, ker bodo za bodočnost izoblikovali Evrop® ia svet. Bojevito nemško ljudstvo pa pri tem ni samo kovač velikih zgodovinskih sprememb, temveč tudi kovač svoje in vseh narodov srečnejše bodočnosti.
Kako je Churchill potoval
Preko Stockholma so prispele posameznosti o povratka angleškega premijerja. Da bi se ne izpostavil -nevarnosti kakega nemškega letalskega napada, je določil Churchill čas potovanja tako, da je prispel v London okrog polnoči. Na povratku je nosil Churchill uniformo komodorja angleškega letalstva. Angleška in švedska poročila pa ne omenjajo niti z besedico, dali je napravil s svojo uniformo vtis na angleško generaliteto, ki ga je pričakovala z lordom Mountbattenom in velikim admiralom Sir Dudley Poundom na čelu. Pač pa poročajo, da so Churchillu čestitali člani vlade — v njihovi družbi je bil tudi sovjetski veleposlanik Majski — k srečno prestanem poletu. V komentarjih omenjajo nadalje, da se je nahajal v Chur-chillovem spremstvu tudi njegov osebni zdravnik. Iz poročil tudi ni razvidno, ali so mu člani vlade čestitali 'k njegovim namišljenim uspehom, ako-prav so listi opisali vsako posainez-ost. Tako se je baje Churchill na povratku iz Moskve trudil dvigniti moralo angleških čet na Bližnjem vzhodu. V Kairi je Churchill baje izjavil pred sto časnikarji, da je »trdno odločen«, v bodočih akcijah »sovražnika tako udariti, da ne bo mogel vrnHi udarca«. Ko se je vrnil v Evropo, Je smatral vsekakor za potrebno, da s»


1 ' fffl.
. •z.**?-
-	< Ka. • ' .
PK.-Kriegsberichter Stift (Sch)
Der Hafen von Dieppe. Blick auf den Hafen von Dieppe, in dessen Nähe das feindliche Landungskorps, bestehend aus Briten, Amerikanern, Kanadiern und Gaulüslen, durch die deutschen Verteidigungskräfte an der Küste vernichtend gesehlagen wurde. In wenigen Stunden war das großangelegte Unternehmen
des Feindes restlos vereitelt
„Freiwillige vor" — für die Infanteriedivision (mot) Grossdeutschland
Schulter an Schulter mit allen Verbänden der Wehrmacht steht die Infanteriedivison (mot) »Großdeutschland« im Kampf um die Vernichtung des Bolschewismus, eingesetzt an den Brennpunkten der Schlacht. In treuer Erfüllung ihrer vom Führer für Krieg und Frieden gestellten Aufgaben vertritt die Division besten überlieferten Kampfgeist des Heeres.
Freiwillige aus allen deutschen Gauen, die sich zur Division melden, finden in ihr alle Waffengattungen vor: Infanterie, Panzer, Artillerie, Pioniere, Kradschützen, Sturmgeschütze Flak, Panzerabwehr, Nachrichten- und Sanitätstruppen.
Die Mindestgröße der Freiwilligen nuß 1.70 m betragen und das Alter mß zwischen 17 und 25 Jahren Heren. Außerdem wird ie Zugehörigkeit um deutschen Volkstum, arische Ab-
Berlin, 25. August, stammung, vollständige Gesundheit und tadeltose Charaktereigenschaft gefordert. Sämtliche. Laufbahnen Oes Heeres können in der Infanteriedivision ^mot) »Großdeutschland« eingeschlagen werden.
In umfassender Ausbildung und soldatischer Schulung werden die Kriegsfreiwilligen gehärtet ihrer Verwendung in der Division, im Führer-Begleit-bataillon oder dem Wachbataillon zugeführt und übernehmen mit dem Ärmelstreifen und dem GD auf den Schulterklappen eine heilige Verpflichtung im Kampf für Großdeutschland.
Auskunft über die Einstellung erteilen sämtliche Wehrersatzdienststellen und die Ersatzbrigade (mot) »Großdeutschland«, Cottbus, Schillerstraße 21/22.
Ma pravi poti
Vzporedno z ostalim časopisjem Velike Memčije je tudi naše glasilo mnogo pisalo > drugi fronti, ki bi jo radi ustanovili Angleži in Amerikanci, da bi na vzhodu dajali obrambo sovjetov, ki jih nemške ar-iade potiskajo vedno bolj nazaj. Naša oročila so. vedno povdarjala, da so na vropski obali od Nordkapa do Biskav-ja,
ujegovo letalo spremljali angleški lov-
• i. švedski listi omenjajo nadalje, da i letalo pilotiral nek ameriški pilot. •- .tega pa ni razvidno, ali se je hotel Churchill pokloniti Rooseveltu in ali i imel dovolj zaupanja v pilotske možnosti angleških letalcev. Baje je Churchill od časa do časa pilotiral na .'rugem krmilu. Churchill bo baje po-očai o svojem potovanju pred Spodijo zbornico šele po počitnicah angleškega parlamenta.
prav posebno pa vzdolž Francije tostran rokavskega zaliva nemške obalne utrdbe, straže in posadke vedno pripravljene, da primerno sprejmejo vsako angleško invazijo.
Kakor znano, so se Angleži pod pritiskom Stalina, ki vidi svojo Sovjetijo že v hudo bolnem in težko ranjenem stanju in bi jo s pomočjo druge fronte rad rešil smrti, dne 19. avgusta t. 1. poskusili na francoskem obrežju pri Dieppe-ju izkrcati, se tam utrditi ter pozneje prodirati dalje v Francijo, če kje, potem je tu držala napoved, ki jo je naše časopisje ob vsaki priložnosti podčrtalo in ki je glasilo, da bodo nemške čete vsak tak poskus v kali uničile. In tako se je tudi zgodilo.
Angleški napad, ki se je odigral po temeljitih pripravah z vsemi najmodernejšimi vojnimi sredstvi, se je na celi črti izjalovil. Napadalcem, ki so bili večinoma Kanadci in čete De Gaulle-ja. je sicer uspelo na nekaterih točkah priti iz morja na francosko ozemlje, bili so pa tam od Nemcev sprejeti, kakor je to že cela Nem-
čija prerokovala in vedela v naprej. Z energičnimi protinapadi je nemška obramba popolnoma uničila napadalce tam, kjer se jim je posrečilo izkrcanje, kar jim je pod zaščito noči in umetne megle uspelo samo na treh točkah. Kar ni bilo pobito, ranjeno! ali: ujeto, je po kakih osem ur trajajočih bojih moralo pobegniti nazaj v čolne ter jo hitro odkuriti. Sovražna številna premoč ni mogla preprečiti hrabri nemški obrambi, da bi sovražnika ne vrgla nazaj v morje. Pri tem mu je hkrati povzročila ogromne izgube na ljudeh, orožju, materijalu, ladjah, čolnih, letalih, tankih itd. Samo nekaj ur je zadostovalo, da je strumna nemška obalna obramba razbila vse angleško-ameriške iluzije o drugi fronti, ki bi naj olajšala in izboljšala frontne položaje sovjetov ter hkrati pripravila pot do poraza Nemčije.
V času, ko so se čez kanalsko morje v zaščiti nočne teme in umetne megle prevažali velikobritanski bojevniki, da bi zmagovito vpadli v Francijo, so London, Washington in Moskva ta dogodek raztro-bili v svet kot nastop in začetek novega razdobja v sedanji vojni. Kakor doslej že več kje, tako so tudi tokrat podcenjevali nemško oboroženo silo. Po porazu in bla-maži, ki sta za nasprotnike velikanska, so gospodje okrog Churchilla postavili svoja prvotna poročila o svoji drugi fronti kratko malo na glavo. Medtem, ko so svoje prve vesti sestavljali v upu in prepričanju, da bo uspela akcija, ki bi se jo potem iz dneva v dan z nočnim dovozom novih ojačenj in materijala lahko razširilo in povečalo, so po povratku pošteno razbitih in potolčenih ostankov svoje ekspe-dicijske divizije, ki je bila mišljena kot prvi val, našli za nadaljnja poročila čisto drugi ton in besednjak. Izgovarjali so se, da je šlo samo za praktične vaje, za poskus, z nekoliko rizika. Poskus sam, ki predstavlja samo člen v verigi velikih priprav za resno invazijo na kontinentu — ker ta šele baje pride — je pa baje po vseh načrtih uspel nad vsa pričakovanja.
Pri tem se mora človek nehote prijeti za trebuh od smeha. -Za Angleže je vsak vojni poraz, pa naj si bo v Diinkirchen-u, na Norveškem, na Kreti ali pri Dieppe-ju, povsod, kjerkoli so bili vojaško pohojeni in pomandrani, je to bil in ostane uspeh.
Nauk iz tega ponesrečenega angleškega poskusa otvoritve druge fronte napram Nemčiji je za oba vojskujoča tabora dober. Nemčija je zopet celemu svetu dovolj zgovorljivo pokazala svojo nepremagljivost, svojo moč in storitveno zmožnost, predvsem pa neokrnjen elan in udarnost svoje oborožene sile, kar se je doslej še po vsaki dobojevani zmagi in bitki dvignilo. Batine, ki & jih pri Dieppe-ju od Nemcev dobili Angleži, predstavljajo tako jasne račune, da so in ostanejo načrti Churchilla, Roosevelta in Stalina o pre-maganju in poraženju Nemčije le neizpol-njivi upi. Hudi udarci, ki so jih borcem plutokratsko-boljševiških idej prizadele po številu veliko manjše, francosko primorje čuvajoče nemške čete, so pa Nemcem ponoven, neovrgljiv dokaz, da je Nemčija pod vodstvom svojega velikega Fuhrer-ja popolnoma dorasla nalogi, ki si jo je zarisala, to je, da se bojuje, dokler ne premaga svojih nasprotnikov, ki bodo njenemu orožju sigurno podlegli.
Nemška vojna politika teče po pravilni poti. Angleško-ameriški uniformirani delavci in kmetje, ki jih njihovi v oficirske uniforme preoblečeni civilisti takozvanih boljših krogov pripravljajo za frontne bojevnike, ne bodo nikdar dobri frontni vojaki, še manj pa v stanu, da bi se uspešno merili z najboljšimi bojevniki sveta, ka-
PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Moser (Wbl)
Im Kampfraum von Woroneseh. Sowjetpanzer dienen als Ideale Bunker im
Kampffeld
Wall der tapferen Herzen
Gescheiterter Ent'astungsangriff auf Rschew
PK Rschew, im August.
In der Morgendämmerung setzten die Bolschewisten eine größere Zahl von Schlachtfliegern an, die in rollenden Einsätzen die deutschen Stellungen nördlich Rschew, unsere Nachschubstraße sowie die Stadt Rschew selbst mit Bomben belegten. Truppen und Nachschubfahrzeuge wurden von ihnen im Tiefflug mit Bordkanonen und Maschinengewehren angegriffen. Etwa eine halbe Stunde später löste heftiges Artilleriefeuer die Fliegerangriffe ab. Wie man bald feststellen konnte, hatten die Bolschewisten an diesem Frontabschnitt sehr starke artilleristische Kräfte zusamengezogen, die mit einem Trommelfeuer aller Kaliber der sowjetrussischen Infanterie den Weg nach Rschew freikämpfen sollten. Viele Stunden lang schössen die Rauch- und Dreckfontänen in dichten Lagen aus dem Boden. Den dumpfen und hellen Krachen der Abschüsse und Einschläge untermischte sich der pfeifende Heilton der durch die Luft fliegenden Granaten. Dann antworteten unsere Geschütze. Der Kampf der Artillerie war entbrannt; er sollte in den nächsten Tagen höchstens für einige Nachtstunden abreißen.
Nach zermürbendem Artilleriefeuer kamen sie in dichten braunen Reihen auf unsere Stellungen zu, wurden abgeschlagen, griffen wieder an. Hinter jeder abgeschlagenen Welle drängte eine neue vor. Stundenlang. Fast schien es schon so, als würde der gewaltige bolschewistische Einsatz an Menschen und Material völlig ergebnislos bleiben, da glückte den Sowjets nach hartnäckigen Angriffen der Einbruch in einer »Nahtstelle«, an der Abschnittsgren-
kor so Führer-jevi vojaki. V tej vojni plutokrati ne bodo rešili boljševizma, boljševizem pa plutokratov ne.
ze zwischen zwei deutschen Divisionen. Hier waren schwere feindliche Panzer eingesetzt. Der von den Sowjets erzielte Geländegewinn war an sich unbedeutend, enige Kilometer tief, auf einer normal gebräuchlichen Karte der UdSSR überhaupt nicht wahrnehmbar, immerhin war der Vorstoß eine auf das Herz unseres Abschnitts gerichtete Pistole. Sie durfte nicht zum Schuß kommen.
Was taten die Bolschewisten weiter, was taten wir?
Die Bolschewisten setzten in der Einbruchsstelle Massen ein, um den entscheidenden Durchbruch zu erzwingen. Massen an Menschen, Panzern, Fliegern. Sie ließen Bomben und Granaten regnen, ihre Geschütze schickten unablässig Feuer und Tod in unsere Linien. Wir Jungen ahnten, die Alten bestätigten es überzeugt, die Materialschlacht der Somme, der Kampf um stahlzerpflückte, blutgetränkte Quadratmeter wurde in Vorstellungen oder Erinnerungen zu neuerlebter Wirklichkeit.
Der deutsche Divisionsgeneral warf das Beste, was ihm zur Verfügung stand, in die Schlacht; eine Aufklärungs-Abteilung, eine zahlenmäßig zwar nur kleine, aber in vielen, heißen Kämpfen bewährte Truppe, eine Trupe der tapferen Herzen, die von Tod und Teufel nicht ins Wanken zu bringen ist.
»Sie halten«, sagt der General zu dem Abteilungs-Kommandeur, »wie immer«.
Nun liegt die Abteilung, verstärkt durch Panzerjäger und Sturmgeschütze, schon 72 Stunden im Abwehrkampf. Die Männer haben kaum eine Stunde Schlaf in die Augen bekommen. In strömendem Regen, die Kleider völlig durchnäßt, hocken sie in ihren Erdlöchern, kleben am Boden hinter ihren Gewehren und Mgs, und was auch immer gegen sie stürmt, einzeln sprungweise oder in dicken braunen Scharen, es wird zurückgeschlagen von peitschenden1 Salven. Vor den deutschen Linien heben sich von dem flachen Boden des sumpfigen Wiesen- und Kusselgeländes viele dunkle Punkte ab.
In der heiß umkämpften Schlüsselstellung ist kein Haus mehr ganz, aber längst
waren auch schon die Häuser geräumt, unsere Infanteristen haben sich auf freiem Felde eingegraben. Dem irrsinnigen Mate-rialaufwand der Bolschewisten soll möglichst wenig kostbares Blut zum Opfer fallen. Dreimal ließen unsere Infanteristen die schweren bolschewistischen Panzer über sich hinwegrollen, tief preßten sie sich in ihre Schützenlöcher und bissen die Zähne hart aufeinander, aber kaum waren die Panzer vorüber, da hatten die Männer auch bereits wieder den Finger am Abzug ihres Gewehrs oder Mgs. Eine un-überwindbare Feuerwand schoben sie zwischen die Panzer und die nachfolgenden bolschewistischen Schützen. Die Panzer aber kamen nicht wieder zurück. Für sie hatten etwas weiter hinten Sturmgeschütze und Panzerjäger todbringende Granaten bereit.
Am ersten Angriffstage sollte Rschew fallen, sagten die Gefangenen aus. So habe der Befehl von Stalin selbst gelautet. Am dritten Tage hatte — wiederum nach Gefangenenausage eine bolschewistische Panzerbrigade nur noch den Auftrag, bis zum Abend die Schlüsselstellung vor Rschew zu nehmen. Nun werden die Bolschewisten in Kürze froh sein, wenn sie ihre Ausgangsstellungen halten können!
Die Angriffe einer ganzen Division und einer Panzerbrigade scheiterten an der deutschen Aufklärungs-Abteilung. Die Bolschewisten hatten Kradschützen eingesetzt — es half nicht. Sie legten viele tausend Granaten auf den kleinen Raum vor ihrer Angriffsspitze, sie fegten aus der Luft mit Bordkanonen und Maschinengewehren über die Erdlöcher unserer Infanterie — es half ihnen nichts! Eine Panzerbrigade ließen sie anrennen gegen die deutsche Mauer der tapferen Herzen. Nun bildet der Stolz dieser Brigade, zusammengeschossen und ausgebrannt, einen neuen Panzerfriedhof. Der Totengräber war die gemischte Pan-zerjäger- und Aufklärung-Abteilung. Sie allein vernichtete an zwei Kampftagen 20 Sowjetpanzer vorwiegend vom Typ 34, aber auch einige weit schwereren Aus-masses.
Am zweiten und dritten Kampftage brachten Soldaten der Auf kip.rungs-Abteilung die ersten Gefangenenzüge nach hinten. Gefangene werden in der Abwehr nur selten gemacht. Aber diese Aufklg-rungs-Abteilung ka.-.r nicht nur vei leidigen, sie muß angreifen. Bereits am ersten -Tage setzte sie zum Gegenstoß an, der zwei Tage später zu einer Flankenbereinigung und wesentlichen Festigung der von ihr zu haltenden Schlüsselstellung führte. Die Männer der Aufklärungs-Abteilung aber fragen immer wieder ungeduldig: »Wann setzen wir zum großen Gegenstoß an?«
Gegen eine vielfache Übermacht an Menschen und eine nicht abzusehende an Kampfmaterial .'tat die kleine Abteilung unter schlechten Wetterverhättnissen den ihr erteilten Befehl ausgeführt und die Stellung gehalten. Der General sagte es selbst: wie immer!
Kriegsberichter Hans-Joachim SzeiinskL
(Vit JuetduMu
von 2150 bis 500 Jühr !


GOSPODARSTVO
Spodnještajersko zadružništvo
Dne 19. in 20. avgusta t t. so se v Graz-u vršila zborovanja zveze kmetijskih zadrug Raiffeisen, katerih se je med drugimi udeležil tudi Gauleiter in Reichs-statthalter dr. Uiberreither. Vodja zveze fFhoma je v uvodnih besedah pozdravil vse častne goste ter spregovoril nekoliko zbranih besed o kmetijskem zadružništvo v splošnem ter o zadružništvu na Štajerskem posebej. V glavnem je povedal, da so na podeželju zadruge univerzalnega značaja, v katerih sta lahko združena denar in stroj, specialne zadruge, blagovne, Živinorejske, zadruge za električno razsvetljavo itd.
Na Spodnjem Štajerskem so take zadruge kot novoustanovitve po teh temeljih že izvršene. Ustanovilo se bo tudi vaške zadružne hiše, kjer bo združeno vse, kar združuje kmete. Na področju zveze, so tudi mlekarske zadruge v nadaljnjem razveseljivem razvoju. Blagovnim zadrugam manjka primernih prostorov, ker ni materijala, da bi se iste gradilo. Pri Raiffeisen-Magajnah je razvoj še vedno razveseljiv. Zadruge za stroje in kmetijsko orodje sta vi ja jo kmetom oboje na razpo-
lago^ kar omogoča sodobno gospodarstvo. Ustanovitvi gozdnih zadrug posveča zveza največjo pažnjo. Zadruge za obnovo, od katerih je na področju »Sudmark«-e že pet v obratu, prinašajo sodobne delovne pogoje v vasi.
V svrho vnovčenja sadja in sočivja na Spodnjem Štajerskem je z ustanovitvijo zadruge »Sudobst« podan temelj za industrijsko predelavo. Od te zadruge so trije obrati že v toku, četrti pa začne v septembru z delom. Za dajanje navodil in za nadzor je postavljen zadružni kontrolni organ zveze. Radi vpoklica mnogih oseb preglednega oddelka se je pregledni organ moral v glavnem omejiti na delo in naloge, ki jih ima zveza v obnovi in organizaciji Spodnje Štajerske in Gorenjske kot najbolj pereče. Kljub temu se pa ni pozabilo na ostale zadruge ter so dobivale nasvete. in pomoč zveze. Odločujoč ostane tudi v bodoče uspeh delovnih storitev. Zadruge nimajo drugih ciljev in namenov, kakor svoje "skupno delovanje in svoje skupne uspehe vložiti v en sam cilj: »V zmago za Nemčijo!«
GOSPODARSKE VESTI _
X V Španiji izdelujejo nadomestek za juto iz neke trave, ki raste divje in ki so io doslej uporabljali za pletenje košar. Pravijo ji esparto. Kljub težav, ki jih pri pričetku izdelovanja tkanine iz te nove surovine ni manjkalo, so se španske tovarne danes v tem pogledu že toliko spopol-nile, da jim ta domača surovina krije veliki del manjkajoče jute.
X Rudarstvo Finske je že starejšega datuma. Šele odkar, je prišlo leta 1939 do finsko-sovjetska vo/ne, so jo Finci začeli bolj širiti. V času Švedov so na Finskem pridobivali železno rudo bolj iz močvirnatih jam. Pri tem je bilo tako malo železne rude, da se sploh ni izplačalo teh rudnikov modernizirati ter s stroji opremljati. Leta 1920 so našli v pokrajini okrog Petzama v peščeni zemlji železno^ rudo. Po izvršenem vrtanju so tam odkrili 5 milijonov ton bakrene rude. Vojna je prekinila delo in sfeditev rud v Outokupu in Kolo. Ista usoda je zadela čistilnice zlata v Lapp-landu in Ivaloflusu. Nikel pridobivajo Finci v Nivali, kjer je jama, ki da letno 400 ton čistega nikla.
X TekptUna Industrija na vzhodu obratuje po poročilih lista „Europa Kabel", ki izhaja v Amsterdamu, v vedno večjem obsegu. Na področju Reichs-kommisariat-a Ostland že delajo predilnice in tkalnice bombaža z 100.000 vretenc in 16.000 tkalskih strojev. Nadaljnji tekstilni obrali se nahajajo v dragih delih dežele. V Ukrajini so od 7 bombaž predelovalnih industrij ostale 4 popolnoma v redu, 2 nadaljnji se pa popravljata. Na področju lanene industrija je v ozemlju Reichskommissariat-a Ostland v obratovanju kakih 33.000 vretenc ter 730 statev. Razen tega je v Ostland-u kakor tudi v ostalih pokrajinah vzhoda v obratu tudi še večje število lanu in konoplje predelujočih delavnic. Volnena industrija Ostlanda |e tudi pomembna. Za enkrat že predeluje 24.000 predilniških vretenc ter 485 tkalskih strojev ovčjo volno.
X Tu« Egipt je dežela pelroleja. Petrolej pridobivajo v Egiptu blizu Sue-
škega prekopa vzhodno od Rdečega morja, kjer ga tudi rafinirajo. Skladišča za tanke imajo v mestu Hurghada in v Suecu za kakih 180.000 ton. V Suecu je tudi rafinerija, ki ima 1000 ton dnevne_ kapacitete. Odvoz se vrši z ladjami kar iz Sueca, kar ni neugodno. Petrolej v teh krajih je za vojsokovanje ob sredozemskem morju velike važnosti ter se je pridobivanje istega med letom 1938 in 1941 zvišalo od 226.000 ton na 1,1 milijon ton letno. Po teh številkah je produkcija petroleja v Egiptu tako velL ka, kakor je bila na primer v Burmi pred japonsko zasedbo, ki jje skoraj celo Indijo zalagala z mineralnim oljem. Vsa ta industrija nafte v Egiptu je v rokah angleškega velekapitala.
X _ Insulin bodo pridobivali Iz norveških trsk. Tozadevni poskusi, ki se še vršijo, so v tem pogledu prinesli zadovoljive uspehe. Insulin je glavno zdravilno sredstvo zoper sladkorno bolezen.
X Grafita primanjkuje Zcdinjenim državam Severne Amerike. Grafit uporabljajo za izdelavo svinčnikov ali bolje povedano grafitnikov, v livarnah, ki izdelujejo topilnike, talilnike in kožice, nadalje za mazivo, v galvanoplastiki, elektrotehniki itd. Ima torej tudi značaj surovine, ki je potrebna za vojno pro-
dukcijo. Zedinjene države so grafit najbolj uvažale iz Koreje, Ceylona, Norve. ške, Madagaskarja, Italije, Nemčije, Meksike in Sovjetije, kjer je sedaj vsak nakup radi vojne onemogočen.
X Kmetijski načrti Madžarske. Madžarski ministrski predsednik Kallay j« nedavno imel govor o kmetijskih "načrtih Madžarske, v katerem je med drugim iznese! sledeče misli: „Danes ni dober kmetovalec, ki mnogo zasluži, temveč tisti, ki mnogo p i deluje". Po zakonu za pospeševanje kmetijstva se bo izdelalo takojšen načrt. Se letos bo prišlo 3000 vagonov semena ter 40.000 glav plemenske živine med kmete, kar se bo pravilno razdelilo. Zvišalo se bo kapaciteto v izdelovanju umetnih gnojil, izboljšalo se bo pa tudi kmetijsko strokovno šolsko izobrazbo.
X Tekstilna industrija Danske je stavila kmetovalcem 300.000 kron na raz. polago, da bi si v Nemčiji nakupili pte. menskih ovc v svrho povečanja ovčar, stva. Tekstilci M namreč radi imeli vej domače volite za predelavo v teksti» lije. Trenutno krije dansko ovčarstvo komaj deset odstotkov volne, ki jo industrija predela v volneno blago za Dance.
X Strojne zadruge za žetev žita Io košnjo. Zastopnik ministra prebrane io kmetijstva, državni sekretar Backe, je t enem svojih govorov v Wels-u nagla-sil, da mora tudi v kmetijstvu biti sodobna delovna tehnika. Tudi manjš® kmetije morajo priti do strojnega defa, Kmetje, kmečke žene in posebno kmečki uslužbenci- morajo v strojih dobiti pomočnike, ki jim bodo pri težkih delih v pomoč. Predvsem je to mišljeno za žitno žetev, kar bi se dalo jx>d gotovimi pogoji uporabiti tudi za košnje. V gospodarskem pogledu bi se tako veliki stroji obnesli samo na velikih kmetw jah. Male kmetije bi se pa lahko združile v strojne skupnosti ali zadrugi Recimo 12 do 15 posestnikov v enoj, To bi zelo pospešilo žetev m košnjo.
X Mak je rastlina oljarico. Razen drugih oljaric so letos na področju starega Reich-a nasjali precej maka, ki vsebuje kakor znano 55'/» oljnatega jedra. Ker je mak več kje služil za uporabo pri peki peciva m pripravljanje raznih jedil, je letos to drugače. Mak se mora oddati kot oljarica na podlagi vojno gospodarskih določil za pridobivanje olja.
X Hrvatska se poteguje za plemensko živino iz Nemčije, s katero misli izboljšati svojo živinorejo. Rada bi nakupili plemenskih svinj, ovac ter raznih malih živali. V jeseni bi rada kupila v Nemčiji tudi nekaj rogate živne za pleme, da bi si na ta način izboljšata stanje živinoreje.
Vinski pridelki so rešeni
Grozdje se nahaja v štadiju, ko mu škodljivci in bolezni ne morejo več škodovati. Stanje vinogradov je, z malo izjemo, povsod prav lepo. Pero-nospora, oidium ter črv-kiseljak niso mogli povzročiti praktične in občutna škode. Vse to je pa zasluga naših vinogradnikov, ki so z nadčloveškimi napori storili vse, da se očuva vinske pridelke.
Pri tem se pa ne sme prezreti, da je Landesbauernschaft Siidmark skupno z vinarskimi uradi kljub nepremostljivim težavam preskrbela sredstva za
pobijanje škodljivcev. Tudi področja, ki jih je poškodovala toča, so dobila bakreno brozgo, da so lahko svoj« trte zaščitila pred uničenjem. Kljub težavnim transportnim razmeram s« se taka sredstva spravila tadi v najbolj oddaljene kraje pravočasno in v zadostni količini. Dela na pobijanju škodljivcev se je podprto z izdanimi navodili, s prirejanjem tečajev ter z dobrim funbcijoniranjem vinogradno zaščitne službe Landesbauemschaft-i» Z vsem tem trudom je uspelo, da sm» očuvali letošnjo trgatev.
UMNI KMETOVALEC
Dobro seme in pravilno pripravljena zemlja
Letošnjo jesen je vprašanj« preskrbe z žitnim semenom izredno važno, in — ^ kar je treba posebej poudariti — važno predvsem za bolj zanikrne kmečke gospodarje. Kajti ugotovljeno je, da je pozeblo v pretekli zimi ozimno žito zanikrnim kmetovalcem v očitno večjem obsegu, kot pa naprednejšim sosedom. Zakaj?
1.	napreden kmetovalec je sejal vsako vrsto žita ob pravem času, zanikrn pa, kakor je pač naneslo.
2.	napreden kmetovalec je svoje žito pred setvijo skrbno očistil in radi var>-stva pred boleznimi tudi kvasil, zanikrn pa je sejal neočiščeno žito s ple-velnim semenom in bolezenskimi trosi vred.
3.	napreden kmet varuje s smotrnim obdelovanjem svoje njive pred zaple-veljenjem in jih redno gnoji: zato je na njegovih njivah tudi žito, ki je pozimi sioer pozeblo, spomladi hitro odgnalo in se razraslo, preden se je mogel razviti plevel. Njive zanikrnega kmetovalca pa so se zaplevelile že jesen^ pozimi je pozeblo žito, ne pa plevel, in spomladi se je še tisto malo žita, kar ga je ostalo, zadušilo v bujno rastočem plevelu.
Tako se je zgodilo, da letos tisoče in tisoče takih, recimo ,.manj naprednih" kmečkih gospodarjev ni pridelalo ozimnega žita niti toliko, da bi mogli jeseni njive spet z domačim semenom obsejatL In mnogo tisoč drugih je sioer pridelalo toliko žita, da bi ga bilo dovolj za seme, toda če ga posejejo, ne ostane nič za kruli... Eni kakor drugi kmetovalci premišljujejo torej, kje in kakšno seme naj bi za ozimno setev nabavili.
Ker pravi star pregovor, da „škoda izmodri človeka", npamo, da bodo letos tudi tisti kmečki gospodarji, ki so v pretekli zimi s svojo starokopitnostjo doživeli očiten neuspeh, z večjim zanimanjem in z večjo vero sledili pojasnilom in navodilom, ki jih za preskrbo s semenskim žitom, — m za jesensko setev vobče, — v naslednjem navajamo:
1. Katerim pogojem mora ustrezali za seme sposobno žito?
Ze v sestavku o odbiranju rastlin in posevkov za semenske s vrhe smo pred nedavnim opozorili, na kaj vse moramo obračati pozornost pri odbiri posevkov, katerih pridelek naj" služi v semenske svrhe. Kdor se je po teh navodilih ravnal, je s tem izpolnil vsaj predpogoje za preskrbo z dobrim semenom.
Vsi oni kmetovalci pa, ki niso — bodisi, ker sploh niso imeli zato potrebnega zanimanja, bodisi, ker jim je bilo vsled po zebe žita onemogočen o — odbrati žita za seme že na njivi, ki pa so pridelali vendar vsaj toliko žita, kolikor ga za jesensko posetev potrebujejo, naj brezpogojno pripravijo za seme žito lastnega pridelka, ako le ustreza naslednjim pogojem:
Žito, ki je namenjeno za seme, mora biti predvsem dovolj dozorelo. Ne sa-
mo, da nudi samo popolnoma dozorelo žito mladi kaleči žitni bilki dovolj in pravilno sestavljene hrane, še bolj važno je dejstvo, da ima samo popolnoma dozorelo žitu« zrno do konca razvit kalček in zadostno kaiilno silo (Keimkraft).
Nadalje mora biti za seme namenjeno žito popolnoma zdravo. To pomeni da je žito, ki ima zatohel vonj, ali ki .je že na njivi, ali pa v kozolcu začelo vsled vlage kliti, za seme popolnoma neuporabno, ker nt več kaljivo. Žito za seme ne sme biti okuženo s trosi žitnih bolezni, to se pravi, žita z njiv, kjer smo opažali prašnato snet, ne uporabljaj mo za seme, v varstvo proti ostalim žitnim boleznim pa moramo vse žito pred tvijo kvasiti. (O kvašenju žita prihodnjič!)
Semensko žito mora biti novo, to je letošnji, ali kvečjemu lanski pridelekt, Nad dve ieti staro žito ne kali več!
Končno mora biti za seme namenjeno žito popolnoma očiščeno plevetnih semen, predvsem ljulibe, grašice in gra-horja. (Tudi o čiščenju žita za seme prihodnjič!)
Čeprav ni pogoj, pa je vendar zelo prav, ako je semensko žito čiste sortq. Ta, navidez, čisto brezpomembna okol-nost ima vendar pomembne praktične posledice: ¿istosortno žito enakomerno zori, tabo da ga lahko ob pravem času požanjerao in njivo uporabimo takoj za-sledeči sadež; — mešanosortno žito pa zori neenakomerno. Zato je ob želvi nekaj semena že prezrelega in izpada, delno pa je še nezrelo in da manj ter slabši pridelek. Slamo in pleve pše-ničnih sort „g«lic" lahko v sili porabimo za krmo, če pa je vmes „resnica^, tega ne smemo. Ce mlatimo na veliki mlatimiei, zrnja golih sort pšenice ni treba spuščati skozi „obresovalec", res-nate pa moramo itd. Vidimo torej, da je čista sorta ¡»i žitu velikega pomena.
2. Kje bosae za seme sposobno žito dobiti?
Ze začetkoma smo naglasili, da je letos mnogo kmečkih gospodarjev, ki niso pridelali niti toliko žita, da bi mogli z lastnim pridelkom jeseni njive vnovič posejati. Kam naj se torej obrnejo za žitno seme?
Pridelovanje semenskega žita je y Nemčiji izredno razvito. V povprečnih razmerah zato v Nemčiji semenskega žita prej ostaja, kot pa zmanjkuje. Letos pa ga bo vendar zelo, zelo primanjkovalo! Vzrok je jasen: pozeba tudi za seme namenjenim posevkom ni prizanesla ,razen tega pa je treba letos seme dobavljati še za mnoge nove pokrajine.
Zato bo letos mogoče kupiti semensko žito, _ ki bo uvoženo v Spodnje Štajersko iz drugih pokrajin nemške države, le najpotrebnejšim. Predvsem je poskrbljeno, da bodo dobili semensko žito oni kmetovalci, ki jim je žitne posevke uničila toča. V drugi vrsti pa pridejo za nakup semenskega žita v po*lev kmetovalci, ki so najhuje trpeli vsled
Življenje spodnještajerskih deklet v delovni službi
Letošnjo pomlad je mnogo spodnještajerskih deklet z neko negotovostjo odhajalo v delovno službo, šlo je pač za novost, ki jo naši spodnještajerski ¡kraji še niso poznali. Ni pa trajalo ¡dolgo, ko so iz raznih taborišč v deželah Steiermark, Kärnten in Salzburg začela prihajati pisma, v katerih so naše strumne Arbeitsmaiden ali delovna dekleta poročala, kako se jim godi. Starši in svojci teh deklet so nam stavili mnogo takih pisem za tisk na razpolago ter v nastopnem prinašamo nekaj izvlečkov, po katerih bodo Spodnještajerci lahko sami sodiil, kako in kaj.
Tako piše na primer Arbeitsmaid Franzi Marsell, doma v Lechen-u štev. 29, blizu Windischgraz-a iz taborišča Guttaring (Kärnten) svoji prijateljici Emiliji Grobelnik v Panjek pri Win-dischgraz-u: »Draga Milil Gotovo se še spominjaš, kako sva govorili o Ar-beitsdienst-u, ko sem bila še doma. Ko sem nekoč bila pri Tebi ter Ti pravila, da moram tudi jaz na to obvezno delo, me vse to ni nič mikalo, ker so ljudje govorili vse mogoče o tej službi. Ti si pa bila tista, ki si rekla, da je vse to drugače. Prečitaia si mi takrat iz »štajerskega Gosoo-darja« članek o tej službi, in kakor je takrat pisal časopis, tako se mi tudi danes tukaj godi. To me veseli, da j« vse tako in še bolj vesela sem, da Ti danes lahko rečem, da se dobro počn-tim. V taborišču je red, mi precej delamo, dosti telovadimo ter v nemščini vedno bolj napredujemo. Drugič Ti pišem v nemščini. Veselilo bi me, če me prideš obiskati. — 13. 8. 1942.«
Marica Pintaritsch iz Wratislawek-a 5t. 44, Post Steinberg, piše kot Ar-beitsmaid iz taborišča St. Andrä ¡(Kärnten) svoji sestrični med drugim sledeče: »Predno več povem, Te prav lepo pozdravim iz mojega veselega Arbeitsdienst-a. Ljudje govorijo, da se nam tukaj ne godi dobro. Lahko trdim, da je ravno nasprotno resnica. Hvala Bogu, dobro mi je in še bolje bi mi bilo, 5e bi še bolje obvladala nemščino. Po vsakodnevnem jutarnjem dvigu zastave imamo petje in jaz, ki prej nisem bila bog ve kaka pevka, obvladam že več nemških pesmi. Hrano imamo prav dobro. Suh kruh nikdar ne jemo. Vedno je nekaj na kruhu namazanega ali je pa juha iz pudinga. Mi si pri mizi po mili volji lahko vzamemo, vsaki dan je nekaj drugega pripravljeno ter je kakor za obed, južino in večerjo vedno več kakor dovolj na razpolago. Vse smg se že nekoliko zredile. Meni se tukaj prav dobro dopade. Po nedeljah smo proste, se kopamo ali pa drugače kratkočasimo. V nedeljo gremo v bližnjo vas, kjer bomo kmetom predvajale neko igro. šle bomo kar peš.« 6. 8. 1942.
Arbeitsmaid Anni Kriter iz Lipo-wifz-a piše iz taborišča Feistritz na aasiov Mizi Kopiter: »Tvoje pisemce
sem hvaležno sprejela. Sedaj Ti pa popišem svoje življenje. Vsak dan imamo po zajutreku petje. Jaz že znam mnogo pesmi. Hrana je zelo dobra In mnogo spremembe. Nikdar ne jemu
sam suh kruh, vedno je kaj zraven. Zelo se mi dopade življenje tukaj. Dnevi, tedni in meseci minejo, da ne vem kedaj. Prav dobro se nam godi in zadovolj'ne smo. — 9. 8. 1942.«
pozeb« o/imin. Le, če bo semenskega žita prišlo na trg več, kot ga je za potrebe teh kmetovalcev potrebno, bodo mogli priti v poštev kmetovalci, ki bi želeli kupiti semensko žito samo zaradi zamenjave semena ali žitne sorte. Vsekakor priporočamo, da vsi, ki itio-rajo ali želijo semensko žilo za jesensko setev kupiti, to nemudoma javijo pri najbližnji kmetijski zadrugi ali trgovcu z deželnimi pridelki, z navedbo potrebne Tnnožine, ako tega dozdaj še niso storili!
Razen v trgovini, pa se bo smelo letos semensko žito nabavljali tudi naravnost pri pridelovalcih, to je, sosednjih ali oddaljenejših kmetovalcih. To je samo izjema za letos, katere vzrok je izredno velika potreba po semenskem "žitu in želja, štediti s prevoznimi sredstvi. V navadnih razmerah sme namreč oddajati žito drugim za seme samo, komur je kot semensko blago priznano (anerkanntes Saatgut) in niti to ne naravnost, marveč potom organizacije se-menogojoev.
Letos jc torej nabava semenskega žita naravnost pri pridelovalcih dovoljena in naj bi se je kmetovalci v čim izdatnejši ineri poslužili. Posebno oni, ki imajo sicer dovolj žita za seme, ki pa želijo zamenjati seme, ali oelo sorto, naj ne nadlegujejo za semensko žito trgovin, marveč naj zamenjajo žito za semensko pri sosedu, za katerega vedo, da je pridelal lepo žito. Za nakup se: mciiskega žita, tako v trgovini, kot pri pridelovalcu, pa je potrebno nakazilo krajevnega kmečkega vodje (Ortsbauern-Jurerja).
3. Za kakšno 'sorto se bomo odločili?
Enako, kot pri živini vprašanje primernih pasm, je pri žitih vprašanje primernih žitnih sort izredno važno. Kmet, ki naroča samo „100 kg semenske pšenioe", je enako lahkomiseln, kot če »i šel in naročil pri trgovcu z živino „1' plemensko kravo", — brez vseh drugih navedb. Lastnosti in zahteve po-edinih žitnih sort so namreč kaj različne, kakor so različne tudi podnebne in talne razmere posameznih dežel in Okolišev. Različne žitne sorte so namreč nastale vprav na ta način, da je bodisi z naravno, bodisi z umetno odbiro nastala žitna zvrst, ki se je določenim razmeram in določenim zahtevam najbolje prilagodila.
Učinek naravne odbire vidimo v razliki med ozimnim in jarim žitom. _ Nekdaj ni bilo med njima nobene razlike. Današnja ozimna žila pa več ne uspevajo, ako jih sejemo spomladi, a j ara navadno pozebejo, če bi jih sejali jeseni.
Umetna vzgoja novih žitnih sort potom odbire (selekcije) in križanja posameznih sort med seboj pa je dala nešteto žilnih sort, ki se med seboj močno razlikujejo, predvsem glede časa zrelosti, kakovosti zrnja (moke), oblike in barve klasja; po tem, ali je klasje zbito « ali redko, ali je golo, ali resnato; po zahtevah glede na podnebje, zemljo, obdelavo in gnojenje; po odpornosti ali pa nagnjenosti za razne žitne bolezni, po jakošti slame in s tem-odpornosti zoper poleganje, po odpornosti proti pozebi ild.
Za primer navajamo samo kratek opis bistvenih razlik med dvema pšeničnima sortama, ki sta tudi pri nas že deloma znani: „Plantahof", oziroma pšenica, bela, golica, odporna proti zimi in proti pologi, za dobro zemljo, planinsko podnebje, suše ne prenaša: „Kadolzer",
ozimna pšenica, resnica, zgodaj zoreča, proti pozebi odporna, nagnjena k po-leganju, zahteva lahko zemljo, ne prenaša obilih padavin, kakovost zrnja zelo dobra.
2e iz opisa teh dveh sort nam postane jasno, da lahko tudi najboljše seme, ako sorta ne ustreza daniin krajevnim razmeram, odreče. Zato moramo pri nakupu semena izrecno zahtevati določeno, za naše razmere prikladno sorto. Iz tega stališča je veliko bolj priporočljivo, nabaviti žitno seme pri s o sodu, Ju je imel s to ali ono žilno sorto že dokazan uspeh.
Vendar moramo biti tudi v tem primeru previdni: Umetno vzgojene sorte žita namreč hitro „degenerirajo", to je, se izrodijo, ako jih sejemo v okoliših in razmerah, ki niso zanje povsem prikladne. Tako opažamo, da da navadno novonabavljena pšenična sorta prvo leto zelo lep pridelek, drugo leto že manj, potem pa največkrat sploh odpove. Samo iz domačega semena v klasju odbrano žito rodi stalno dobro. Še bolje pa je, da zamenjata semensko žito dva oddaljenejša gospodarja, ki sta ga oba v klasju odbrala.
Seveda ni treba še posebej opozarjati, da je samoumevno, da bo žitna sorta, ki je pri sosedu lepo uspevala, ker je njive dobro gnojil in pravilno obdeloval ter varoval plevela, odrekla pri tebi, ki napelješ komaj vsakih sedem let na njivo par vozov ničvrednega, presuše-nega gnoja; ki zemljo površno obdeluješ in še bolj površno se ješ; in tebi, ki ti njiva od pirnioe in drugega plevela „ozeleni" že prej, preden je utegnilo vzkliti prvo žitno zrno...!
4. Kako bomo torej pri jesenski setvi pravilno ravnali?
Glede časa za jesensko setev ozimnih žit omenjamo, da se je treba ravnati po krajevnih okolščinah, po domače: po naprednejših sosedih. Četudi je čas za jesensko setev precej na široko raztegnjen: (ves september in oktober, včasih tudi še november in celo december), je vendarle v vsakem okolišu po izkušnji ugotovljena, približno 14 dni trajajoča doba, ki je za setev najbolj!
Stiller Winkel im Harz
ugodna. Na splošno rečemo lahko, da je sejati žito tem pozneje, čim ugodnejši podnebni in zemeljski pogoji za rast žita so dani. Vsekakor je sejati najprej rž, ker se rž samo jeseni obrašča, zatem sejemo pšenico, ki se obrašča jeseni in spomladi, in nazadnje ječmen, ki se ob prezgodnji setvi sicer do zime preveč obraste in zato pod snegom rad polije.
Do neke mere ie d oločanie naj pri-« mernejšega časa za setev vedno strel na slepo, — ker pač ne vemo ali bo jesen topla ali hladna, suha ali mokra, zima z obilo ali brez snega, kakšno vreme bo spomladi in poleti. Letošnjo hudo zimo so n, pr. bolj pozno sejana žita skoraj povsodi bolje prenesla, kot zgodaj sejana.
Vsekakor je pametno, če ne sejemo vse pšenice na en dan, marveč v več časovnih presledkih: tako zmanjšamo nevarnost nepravočasne setve in si zagotovimo kolikor toliko dober pridelek.
Glede priprave zemlje omenjamo, da bi morali n. pr. ovsena strnišča takoj po želvi preorati, pred setvijo žita pa vnovič. Kdor tega ne stori, bo ovseno strnišče težko oral, še težje mu bo pod-oravati gnoj, (in gnojiti po ovsu s hlevskim gnojem je pred setvijo žit nujno!); brazde se bodo držale skupaj kot testo in — žito bo na taki njivi trpelo vsled plevela!
Po drugih pridelkih — to je po detelji in okopavinah— nam priprava zemlje za jesensko setev ne dela težav, in je samo paziti, da ob suhi jeseni na dete-Ijiščih kepe pred setvijo zdrobimo, najbolje z valjarjem ali s krožno brano.
Glede gnojenja oziminam omenjamo, da je potrebno s hlevskim gnojem gnojiti predvsem ječmenu. Drugim žitom gnojimo s hlevskim gnojem le, če je zemlja izčrpana po predsadežu, ali če tako nanese gnojilni kolobar, ki naj bi imel sestavljenega vsak "kmetovalec. Koder žita rada polegajo, jim pa s hlevskim gnojem ne smemo gnojiti, marveč je umestilo le zimsko gnojenje s T boni asovo žlindro in kalijevo soljo!
Glede setve same pa moramo predvsem povdariti. da je najboljša in najbolj skrbna ročna setev vendarle mnogo mnogo slabša, kot setev s sejalnim strojem ali sejalnico. Na roko namreč ne moremo doseči, da bi bila žitna zrna porazdeljena po njivi enakomerno in enako globoko: ponekod jih pade po več skupaj in drugo drugemu jemljejo zrak in hrano, drugod pa ostane prazen prostor, kjer se potem bohoti le plevel. Brana spravi zrnje še bolj v nered in zagrne del zrnja globoko pod kepe, del pa ostane sploh nezagrnjen. Zato tudi zrnje neenakomerno kali, se razvija in zori. Razen tega pa porabimo pri ročni setvi tudi vsaj za eno tretjino več- semena kot pri setvi s strojem.
Torej: kdor le more, naj si za setev žita Izposodi sejalnico! Obenem pa naj si izposodi tudi človeka, ki je setvi s strojem vajen! To velja tudi za tiste
kmetovalce, ki so bili tako srečni, da so si mogli letos sejalnice sami nabaviti a sejanja z njimi še niso vajeni. Setev s sejalnico namreč zahteva precej znanja od _ kmetovalca. Kdor pa mora sejati ozimno žito na roke, naj vsaj zemljo pred setvijo zbrana in zravna vsaj taliko skrbno,, kot bi nameraval sejati s strojem! S sejalnico namreč na cele brazde in na kepasto zemljo lil mogoče sejali, ročna setev na naspol ob-
29. August 1942
STAJERSKl üOSPOÜAR
Seite 11
„Brigajte se za mojo mladino .
a
Pred nekaj tedni kot rekrut v vojaško službo odhajajoč Spodnještajerc je voditelju krajevne skupine, to je Ortsgruppenfuhrer-ju, v kateri je pred svojim odhodom k vojakom kot funk-cijonar mladinske organizacije deloval, iz svoje garnizije pisal pismo sledeče vsebine:-
17. 8. 1942.
Dragi gospod voditelj krajevne skupine!
Tudi na Vas nisem pozabil. Oprostite, da Vam še nisem pisal. Resnično Vam povem, da doslej še nisem prišel do pisanja. Služba me mnogo zaposli.
Pionir mora pač mnogo vedeti. Vse, kar ima nemška armada, mora biti pionirju znano. Tukajšen kraj je čudovito lep, isto lahko rečem o okolici, čutim se tukaj popolnoma zadovoljnega.
Sedaj moramo pač vsi biti pripravljeni, da se žrtvujemo in da damo tudi življenje, če se to zahteva. Jaz se bom
boril do zadnjega za domovino n njeno bodočnost, ker vem, zakaj gre. Ker gre danes za biti ali ne biti, zato ostanem tudi pionir in na strani našega Fuhrer-ja. Boljševik mora biti premagan, potem nas čaka boljša bodočnost.
Gospod vodja krajevne skupine! Samo eno prošnjo imam. Glejte, prosim, na mojo mladino, da se službe ne bo zanemarjalo. Neprestano mislim na mladino, ki mi je bila največje veselje. Dobra mladina pomeni lepo bodočnost Nemčije!
Sedaj pa končam moje pismo, ker moram k nočnemu počitku. Drugikrat pišem zopet več in obširno.
Srčne pozdrave in zdravje Vam želi in pošlje bivši vodja mladine Fritz Namestnik.
Pripis. Srčne pozdrave celotni posadi mladine 63. Le pogumno in z dobro voljo naprej! Fritz.
MALE VESTI
Führer je madžarskemu državnemu upravitelju Horthy-ju poslal sledeči brzo-jav: »Ob madžarskem narodnem prazniku sporočam Vaši presvetlosti moje najsrčnejše čestitke. Pri tej priložnosti mislim prav srčno na zavezniški madžarski narod in na njegove'čete, ki se skupaj z našimi četami bojujejo na vzhodu.«
*	Führer je državnemu upravitelju Horthy-ju in njegovi soprogi ter vdovi po pokojnem Štefanu Horthy-ju, izrekel svoje sožalje.
*	Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Ulber-reither je obiskal preteklo soboto naselbinsko področje na Spodnjem Štajerskem, da bi se osebno prepričal o stanju naseljencev. Pri tem se je izkazalo, da je naselitev Nemcev iz Besarabije, Bukovine in Kočevja deloma že izvedena, deloma pa se še izvaja. Gauleiter je obiskal tudi po samezne kmetije ter se je osebno prepričal o tem, kako so se vkoreninili naseljenci v svoji novi domovini.
*	Predsednik nemške zgodovinske komisije. Professor dr. Heinrich Ritter von Srbik (Wien) je bil imenovan predsednikom nemške zgodovinske komisije v Münchens
delano zemljo je pa za pametnega kmetovalca še manj mogoča!
Količina semena, ki ga rabimo za jesensko setev ozimnih žit na 1 hektar, znaša povprečno: pri ročni setvi 200 do 240 kg, pri setvi s sejalnico 120 do 160 kg. Poraba semena se ravna predvsem po tem, koliko skrbno je zemlja pripravljena, po času setve (pri pozni setvi moramo gosteje sejati), po hekto-literski teži semena, po sorti (sortq, ki se bolj obraščajo, sejemo redkeje, enako sorte z močno slamo), po kakovosti tal, po podnebju in nadmorski višini.
Pri ročni setvi točna odmera sploh ni mogoča, pri setvi s sejalnico pa na podlagi večletnih izkušenj lahko točno odmerjamo, koliko semena bomo posejali na 1 ha posetve, da bo setev pra.-vilno gosta.
*	Prof. dr. Boemer padel. V nekem la-caretu v Krakau-u je preminul te dni vodja oddelka za zunanji tisk v državnem ministrstvu za propagando Oberleutnant dr. Kari Boemer, in sicer v 42. letu svoje starosti. Smtrno rano je zadobil v bojih pri Harkovu. Bil je eden izmed vidnih strokovnjakov na področju nemškega tiska. Štiri leta je opravljal izredno važne posle v imenovanem ministrstvu.
*	Nosilci odlikovanja Ritterkreuz ali viteških križcev predavajo mladini. Večje število spodnještajerskih mladoletnikov se trenutno udeležuje vojaških vežb po taboriščih starega dela Reich-a. Ravnokar
obiskuje 15 junakov iz sedanje vojne, ki so bili odlikovani z viteškimi križci za izkazano hrabrost, v taboriščih se nahaja-jočo ter vojaški predizobrazbi posvečeno moško mladino. Tem fantom pripovedujejo ti junaki o svojih doživljajih na frontah ter jim razlagajo vojaško vedo in njeno uveljavljenje po bojiščih. Fantje iz Spodnje Štajerske veselo in navdušeno pišejo o vseh teh doživljajih iz taborišč za pred-vojaško vzgojo. ter še zrcali iz istih duh, kakršen vlada v taboriščih.
*	Funkcäjonarji organizacije Steirl-s eher Heimatbund so zaščiteni. Voditeljica urada za žene pri Ortsgruppe Frauenberg se je dne 14. julija 1942 podala k posestniku Johann-u Zwickl-u v Tepsau, občina Frauenberg, da bi ga spomnila na izpolnitev njegovih socialnih dolžnosti napram neki pri njem zaposleni delavki. Zwickl je znan kot nasilen človek. Napadel je fuiikcijonar-ko s psovanjem in Udarci ter jo lahko ranit. Zato je bil po kazenskem oddelku korhanderja varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem kaznovan z odtegnitvijo svobode za 4 mesece, in sicer v obliki ječe.
*	Politično zborovanje v Hanii-u. Minulo soboto je okrožno vodstvo organizacije Steirischer Heimatbund v Rann-ti v sporazumu z državnimi uradi priredilo veliko politično zborovanje, pred katerim se je vršila seja vseh Ortsgruppenführer-jev. Shod je vodil Kreisführer. Adolf Svvohoda, glavno poročilo-pa je podal dr. Car stan jen, vodja urada v zveznem vodstvu organizacije Steirischer Heimatbund. Dr. Carstanjen
je obračunal z nergači ter ugotovil, da je danes dolžnost vsakega Nemca, da sprejema povelja in da jih izvršuje. Vsak Spodnještajerc pa ima razen lega sedaj priložnost, da svoje moči slavi v službo obnove Spodnje Štajerske. V nadaljnjih izvajanjih je govornik prikazal zgodovinski razvoj Spodnje Štajerske z vsemi dobrimi in slabimi stranmi. Danes, ko, je ta dežela osvobojena in vrnjena Nemčiji ter p •¡kiju. čena v njeno gospodarstvo, je sivar političnih voditeljev, da Spodnješlajerce uvedejo v nemško skupnost. Steirischer Heimatbund kot podaljšana roka nacio-lialsocialistične nemške delavske stranke bo to težko nalogo tudi izvršila, S počastitvijo Fuhrer-ja se je sestanek zaključilo.
*	Kreisfiihrung organizacije Steirischer Heimatbund za Kreis Marburg-Stadt je
nedavno .priredila službeni sestanek, na katerem je govoril referent za nacionalno politiko pri zveznem vodstvu organizacije Steirischer Heimatbund, dr. Carstanjen. Dr. Carstanjen je poročal o zgodovinskem razvoju ljudstva na Spodnjem štajerskem ter dokazal pravno pravico Nemcev za vodstvo te dežele. Po nalogu Fiihfier-ja je sedaj izoblikovanje Spodnje Štajerske zaupano Nemcem za nadalnjih tisoč let.
*	Zloraba urada in zločin zoper vojno prehranjevalno gospodarstvo. 56-letni Johann Rauch iz Marburg-a je bil zaposlen pri mestnem gospodarskem uradu v Marburg-u. Istotam je lela 1941 ukradel nakaznice za kruh, ki ,to- bile določene za uničevanje ter jih jc dal trgovki z živili Maria Knes iz Marburg-a. Rauch je razen tega za Knes-ovo neopravičeno izdajat nakupna dovolila za meso, jajca in svinjsko zabelo. Pri razpravi pred kazenskim oldelfcjom pri komanderju varnoste policije in varnostne službe na Spodnjem Štajerskem sla oba obtoženca priznala svojo., krivdo. Johann Rauch-u so prisodili. 2 in pol leti ječe, Maria Knes je pa bila obsojena na 8 mesecev ječe.
*	Podružnica nemškega planinskega društva Marburg je nedavno pod vodstvom svojega vodje dr. Leo Gozani-ja imela svoje zborovanje, na katerem so v glavnem razpravljali o organizatornih vprašanjih.
*	Vaški večer v Drauweiler-ju pri Marburg-u, ki ga je priredila organizacija Steirischer Heimatbund pod vodstvom Herberta Reclam-a je ugajal vsem, ki so se ga udeležili. Spored je bil srečno, izbran in je ugajal predvsem mladini. Plesi in igre, skakanje v vrečah itd. so bile točke, ki bi jih prebivalci Drauweiler-ja na stičnih prireditvah še večkrat radi po»ovili in gledali.
*	Za emčijo so padli. Na pokopališču v Drau\veiler-ju pri Marburg-u so položili k večnemu miru nedavno za Fuhrer-ja in Reich v izvrševanju svojih državljanskih dolžnosti padle člane brambnega moštva organizacije Steirischer Heimatbund. Tovariši August Fi-scher, Hans Hlade, Heinrich ikpina_, Otto Selinschek in Rudolf Toplak, ki so svoja mlada življenja darovali na oltar Velike Nemčije, so našli svoja zadnja bivališča tam na listi mirni spodnještajerski njivi nasproti grobov nemških vojakov, ki so lansko leto žrtvovali svoja življenja za osvoboditev Spodnje Štajerske. Slovo od teh nepozabnih Spodnještajercev je bilo dostojno. Pokojni nam bodo ostali •>'' lepem spominu.
Kreistag v Cilli-ju
Dne 29. in 38. avgusta t 1. priredi organizacija Steirischer Heimatbund v Cilli-ju svoj prvi okrožni dan ali Kre stag za okrožje Cilli.
Na sporedu je poročilo vseh voditeljev o dosedanjem delu in uspehih, nadalje izravnava .ter dajanje novih navodil za nadaljno delovanje.
K splošno dostopnim točkam prireditve, na katerih Uo najvažnejša velezborovanje z govorom Bundes-fiihrer-ja Franz Steindl-a, Je vabljeno vso prebivalstvo v okrožju. Razstava štajerskih srkarjev bo predočila umetniško ustvarjanje Spodnje štajerske. Dosedanje delovanje organizacije Steirischer Heimatbund v okrožju Cilli bo razvidno iz povprečnega prereza. Na «portni veselici bodo nastopale skupine otroških vrtcev, mladina odredov 'Deutsche Jugend, b^ambno moštvo itt posade raznih obratov.
Okrožni dan v Cilli-ju je četrta prireditev te vrste. Kakor so dosedanji okrožni dnevi v Luttenberg-u, TrifaH-u in Windischfeistritz-u dokumentirali jnoč organizacije Steirischer Heimat-bund ter vsem voditeljem dali primeren nauk in usposobljenost za nove naloge, tako bo brezdvomno tudi ta prireditev v Cilli-ju na celi črti uspela. Kmetje, Helavci. nameščenci itd.! V soboto in v nedeljo vsi na prireditev organizacije Steirischer Heimatbund v Cilli 1
*	Pet let ječe za zločin zoper nravnost. Štiridesetletni Johann Kosteutz iz Weternik-a, občina Drachenburg okrožje Cilli, se je od leta 1938 naprej večkrat spozabil na svoji lastni pastorki. Razen tega je svoji pastorki in svoji ieni grozil z odprtim nožem. Kazenski oddelek pri komanderju varnostne policije in varnostne službe na Spodnjem .Štajerskem ga je obsodil na pet let odvzema svobode, kar se ima izvršiti kot ječa.
*	Dva nova otro$ka vrtca so o tvorili ¡v okrožju CillL Okrožje ima sedaj 36 otroških vrtcev, ki jih obiskuje 2029 tptrok .
*	Pouličen shod v TrMall-u. Dne 20,
avgusta sta Kreisiahrer Eberhardt in Landrat dr. Frotaer priredila skupen «hod političnih, državnih ler sploh tvseh funkcionarjev, ki delujejo na obnovi okrožja Trifail. Razpravljalo se Se o problemih, ki so za rešit ter apeliralo na uvidevnost, tovarištvo in sto-Titve vseh funkcijonarjev. Vzgoji spod-liještajerskega ljudstva, posluževati se «em&cine, kar spada v delokrog vseh «radov, je polagati največ brige.
*	V Luttenberg-u so na dan zbirke za Nemški Rdeči Križ imeli več prireditev, ©opoldan je bil koncert na trga. Igrala |e godba brambnega moštva organizacije Steirischer Heimatbund. Pevski nastop je pa izvedla mladina. Popoldan »o sledile razne igre, prekini ene s petjem in godbo. Višek je pa tvorila nogometna tekma med moži okrožnega in moži krajevnega vodstva organizacija Steirischer Heimatbund. V šaljivi borbi le zmagalo moštvo krajevne skupina. Med vsemi prireditvami so pa pridno krožiti zbiralci s svojimi puščicami ter «hirali sta Rdeči Križ.
*	Velik sestanek organizacije Deutsche ¡lugend v Gonobftz-u. Dne 23. avgusta
je v Gonobitz-n nastopilo 500 fantov in delile t, da se jim je izročilo službene izkaze organizacije Deutsche Jugend v organizaciji Steirischer Heimatbund. Govorila sta Ortsgruppenfiibrer in Bannfuhrer o dolžnostih, ki jih je sprejela mladina s sprejetjem v mladino Fubrer-ja. S počastitvijo Fuhrer-ja se je prirediLev zaključila.
*	Polstrau je dobil otroški vrtec. Orts-gruppe Polstrau, ki spada pod Landkreis Pettau, je nedavno otvorila svoj otroški vrtec, ki ga bodo oskrbovale izkušene otroške vrtnarioe. To je za kraj Polstrau pridobitev., ki jo pozdravljajo posebno žene-matere, ki sedaj vedo kam s svojimi malčki posebno v času mnogega kmetijskega dela.
*	Konec pasjih dni. Na Jernejev dan, ki pade na 24. avgust, je višek poletja dosežen oziroma že prekoračen. Kmečki pregovori pravijo, da je ta dan nekakšen napovedovalec vremena za jesen. Kakor je dan Jerneja, tako je baje potem cela jesen. Morebiten dež na ta dan tudi ni kmetom neprijeten, Iser obljublja suho jesen.
*	Pobirajte odpadno sadje ter ne puščajte, da Vam propade. Odpadna jabolka prodajajte pri svojih najbliznjih oddajal-nicah. S tem koristite sebi z izkupičkom za odpadna jabolka, hkrati pa svoje sado-nosnike obvarujete pred škodljivci, ki jih povzroča odpadno sadje, ako zagnije pod drevjem.
*	28. avgusta Je preteklo 193 let, odkar se je v Frankfurtu a. M. rodil
največji nemški pesnik Johann Wolfgang Goethe. Njegovo največje delo je „Faust", na katerem je delal dolga desetletja in ga v prevodu poznajo vsi kulturni narodi sveta. Goethe je umrl 22. marca 1832 v Wei mar-ju.
*	„Gertrud" Je krava, ki je dala v «nem letu 13,819 kg mleka. To je uradno dokazano o kravi, ki jo poseduje neki kmetovalec v zapaduem delu Nemčije. Brezdvomno gre za kravo, ki je v današnjih časih ne samo redkost,, temveč zlata' vredna.
*	Vojvoda Kentski se je smrtno ponesrečil. Mlajši brat angleškega kralja Jurija VI.. vojvoda Keniski ie na poletu v Islandijo, nad Severno Škotsko, ponesrečil s svojim letalom. Kot organ glavne inšpekcije angleškima letalstva je potoval službeno ter se je ponesrečil z aparatom tipa Sunderland-Flugboot Ubila se je tudi vsa posadka. Kot najmlajši sin pokojnega kralja Jury a V., «e je rodil leta 19(12. Najprej je hotel postati mornariški oficir, radi nežnega zdravja pa je moral to zamisel opustiti nakar je prišel v upravno službo. Leta 1934 se je poročil z grško princezo Marino. Leta 1939 je bd imenovan za generalnega guvernerja Avstralije^ izbruh vojne je pa nastop te službe preprečil. Radi zanimanja za letalstvo, je med vojno bil dodeljen letalski misiji in ga
is v tem svojstvu sedaj zadela smrt odrobnosti o padcu letala so za enkrat že neznane.
*	Konec rojwrskega morilca. Pred meseci je iz zapora okrožnega sodišča v Marburg-it pobegnil Franz Kolar, ki so ga jugoslovanske oblasti obsodile radi roparskega umora, ki ga je izvršil nad nekim finančnim preglednikom v Drauweiler-iu. Bil je obsojen na dosmrtno ječo. Kolar se je skrival po liri bi h ter se preživljal z izsiljevanjem hrane na kmetih. Pred kratkim se je pojavil pri nekem kmetu na gorovju Bachern, kjer je povedal, kdo je ; ter * grožnjami zahteval hrane ia pee-
notišče. Ker pa kmet ni imel nLkakiuega orožja pri sebi, je zločincu tako dolg» ponujal in točil alkoholno pijačo, ¿a ga je popolnoma upijanil. Nato je šel kmet I>o svojega brata in soseda, ki je imd od oblasti dovoljeno lovsko puško, nakar sta ga drugo jutro zbudila ter zahtevala, da se jima preda. Kolar s» je pa obema zoperstavil, nakar je kmet iz neposredne bližine sprožil puškt% tako da je bil Kolar na licu mesta mrtev. Na ta način je končal nevarni zločinec, ki se ga je balo vso kmečko prebivalstvo. Tri dni po tem dogodku so na Theseu-u pri Marburg-u v lovili tudi s Kolar-jem istočasno iz ječe pobeglega morilca Stern-a, ki bo sedaj končno tudi obsojen.
*	S mesecev težke ječe Je dobila v. Bremen-u neka ženska, ker je ženskemu mleku, ki ga je oddajala v zbiralnici za prebrano novorojenčkov, prilivala kravje mleko, kar se je k sreči hitno opazilo in sleparko ovadilo.
*	Ljudje bele rase postajajo vedm večji. V zadnjih t«) letih se opaža, da se v Evropi človeštvo v svojem telesnem razvoju veča. Tako so iia primer na Švedskem ugotovili, da je tamkajšnje prebivalstvo v zadnjih 95' letih zvišal« svojo telesno višino povprečno za 8,2 cm. V Nemčiji je človek povprečno kakih 5 cm danes višji, kakor Je bil pred •'10 leti. Znanost, si še ni na jasnem, v čem tiči vzrok, da se ljudje po svoji višini večajo in širijo. Gotovo ga Je pa iskati v naprednejših sodobnih življenjskih razmerah. Hrana, ki je izbrana p» hranilni in redilni vrednosti bolj kakor nekdaj, športno izživljanje mladine, bolj higijenična stanovanja itd., omogoča boljši telesni razvoj, kakor so ga omogočale razmere pred davnimi desetletji. ko je človek v naštetih razmerah hil še daleč pred sodobnostjo
*	Himmler na finski severni fronti. Po poročilih finskih listov je SS Reichs-fulirer in šef nemške policije liimmkT obiskal finsko severno fronto kjer je pregledal formacije SS, ki se boju jej« na dotičnem odseku. Hkrati je preživi nekai dni dopusta na Finskem ter d ogledal tudi glavno mesto Helsinki.
*	Generaloberst Dleti, znani junak ia zmagovalec na Norveškem in v Grčiji, je glasom časopisnih vesli na severne» delu vzhodne fronte dobil novo poslopje za svoj glavni stan. Vsa dela so «pr*. vili finski .delavca. Po končanem delu je Dieti povabil vse delavce v svoja nove prostore, se jim zahvalil za de» in trud, povzdignil bojevno tovarištvo Nemcev m Fincev ter vsakega počastil s svojo sliko z lastnoročnim podpisom. Odličen nemški general uživa pri Fincih velik® priljuMjenosi in visok« spoštovanje.
*	iol* tr. gumijastih eevi «11 takozvaul Schlauchhoot, ki se ga v sedanji vojni poslužujejo vojaki za prehode preh® rek itd., predstavlja izum Spocbiješta-jerca. že leta 1912, torej pred prw svetovno vojno, je inžener M. A. RicH-ler izumil ta čoln ter ga na Spodnjem Štajerskem na reki Drau preizkusil ter prijavil -v svrho zaščite avstrijskem« patentnemu uradu. Preden so v \Vien-« rešili patentno prijavo in začeli z izdelovanjem teh čolnov, je prva svetovna vojna minula. Seje v sedanji vojni s»
šli ti čolni prav za prav do veljava so se povsod prav dobro obnesli.
*	Madžarski državni upravitelj Hortfcv Je odlikoval hrvatskega maršala in doglav-nilca Kvaternika r madžarskim redom m zasluge.
*	Politična zborovanja v okrožju Rann.
V svrho pobijanja poskusov agitacije po-edinifc komunističnih elementov je organizacija Steirischer Heimatbund nedavno riredila v okrožju Rann več shodov, na aterrh so govorniki prebivalstvo prepričali, dft slišijo in spadajo prebivalci okrožja Rann v nemško ljudsko skupnost in k Reich-u. Kot zaključno prireditev so v Lichtenwald-u priredili sestanek, na katerem je tovariš Busbach med drugim izvajal: »Spodnještajerci so že od nekdaj po krvi in tradiciji ter nič manj tudi po priznanju neločljivo povezani z Reich-om. Odstop Spodnje Štajerske leta 1918 pod srbsko oblast jih je neverjetno globoko zadek Zato tudi ni bilo odmeva na povelje, ki ga je izdal Belgrad, da bi se Spodnještajerci borili, zoper Fuhrer-ja, ker so ga raje radostno sprejeli po svojih zmagovitih četah, ki so zasedle Spodnjo f Štajersko. Danes smo vsi skupaj nemški državljani, ker se zavedamo, da ae nahajamo v boju za usodo Velike Nemčije. Kakor strahopetni bombni napadi Angležev ne bodo zlomili nemškega ljudstva, tako tudi par zločinskih tipov ne bo strlo Spod-nještajercev. Omahljivcem ni več prostora med nami. Potegnjene so jasne črte.« — Govornik je žel bujno' odohravanje, prireditve same so pa dovolj zgovorljiv dokaz, da hoče okrožne vodstvo voditi vse tiste, ki- so z nami, s kaliici miru pa energično obračunati.
*	Simoviceve fantazije. Znani belgrajski pučist in zadnji predsednik vlade bivše Jugoslavije, general Dušan Simovič,- ki je bil v Londonu od Churchilla odstavljen kot predsednik emigrantske vlade, živi sedaj kot emigrant v okolici Londona, kjer sanja o časih, ki bi ga naj postavili zopet na položaj politika in voditelja države. še ni dolgo, ko je ta mož narisal zemljevid, ki naj predstavlja Jugoslavijo po sedanji, za Angteže zmagovito končani vojni. Dotično karto je dal Simovič v tiskarni razmnožiti, rrakar jo je po svojih emisarjih s pomočjo Anglije z nekim le-fetlom poslal rra Romanjo planino, da bi jo tam izročili tolpam v svrho razdelitve med srbski in hrvatski narod. Na Romanji planini, ki leži v srednjem delu Bosne, so pa •Masti pri spuščanju letala na zemljo ujele posadko ter vse zemljevide, nadalje zlato in radioodajnico, kar je bilo namenjeno* za četniške tolpe. Tako so prišli vsi paketi tega zemljevida v roke oblasti ter je zanimivo, kako je v svoji fantaziji Srmovič «tetočii velikost in meje »bodoče« Jugoslavije. Noiva meja Jugoslavije bi na zapadu tekla na zapadnem obrežju Jadranskega morja Pr' ^livu reke Talijamento vzdolž teka te reke. Od tam bi zajel» v jugoslovansko področje veliki del Benečije i» se-wda celo Istrijo. Nadalje bi šla meja nad Villaeh-®m in Klagenfurt-om v smeri Žtar jerske južno od Graz-a ter od tam proti madžarski meji tako visoko, da bi Blatno jezero, Južna Madžarska z Veliko Kanižo, Pečujem in Segedinom prišli pod Jugoslavijo. Na oni strani reke Tise bi Jugoslavija dobila del rumunskega Banata z mesti Arad, Temešvar in Rešica. Južno od reke Donave bi se Bolgarom vzelo tudi primeren kos dežele. Med Grčijo in Jugoslavijo bi ostala nekdanja stara meja. Albanijo bi si pa razdelili Jugoslavija in Grčija tako, da bi severni del z Dračerrr in Tirano padel pod Jugoslavijo, ostali del na jugu pa pod Grčijo. Tako daleč je zarisal Simovič meje nove Jugoslavije. Hkrati je na zemljevidu načrtkal neke vrste mostov ali koridorjev med Jugoslavijo in »bodočo« čehoslovasko ter med Jugoslavijo in Sovjetijo. Iz zemljevida ni razvidno, če si pučist Simovič zamišlja
duševno ali teritorijalno zvezo med temi tremi državami. — Zadeva je naravnost blazna, če se pomisli, da bi se take načrte edino v slučaju angleške zmage lahka uresničita. Ker pa vemo in znamo, da bo v tej vojni zmagala Nemčija, pustimo Simoviču, da svoj čas ubija z risanjem in tiskanjem takih zemljevidov.
*	Roosevelta si je izbral za krstnega botra. Angleški vojvoda Kentski, ki je brat kralja Anglije in cesarja Indije, je nedavno dobil družinski naraščaj. Rodil se mu je sin, kateremu je botroval predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike. Roosevelt. Sinček je za to med drugimi imeni dobil tudi ime Roosevelta, ki je po imenu Franklin ali po našem Fran-ček ali Franc. Medtem ko je angleška kraljevska družba take botre doslej iskala samo v kronanih glavah ali pa v najvišjih aristokratskih krogih Anglije, so temu princu iz vojno-političnih razlogov poiskali Roosevelta. Krst je opravil po švicarskih vesteh nadškof canterburški, medtem ko so razen Roosevelta in angleškega. kralja Jurija ceremoniji prisostvovali tudi razni odžagani kralji brez dežel in tronov.
*	General Wilson — vrhovni poveljnik angleške vojske v Iranu iti- Frak». Angleži so za Iran in Irak ustanovili skupno vojaško poveljstvo. Vrhovni poveljnik je general Sir Henry Maitland Wilson, ki je še nedavno poveljeval 9. armadi v Siriji. 9. armada še nima novega poveljnika. Iz nekega londonskega poročila je nadalje razvidno, da angleške čete v Iranu in Era^ kir niso več podrejene generalu Alexandra, ki je sedaj vrhovni poveljnik 8. armade v Egiptu (tej armadi poveljuje general Montgomery) in tudi 9. armade, ki se nahaja v Siriji. Kakor znano, je bil general Wilson poprej vrhovni poveljjiik angleške vojske v Grčiji, kier se je pa moral po hudem porazu umakniti.
*	Omrrfflil je po neki vesli ageiv-eije Renter povrnil pretekli ponedeljek s svojega potovanj». V njegovem spremstvu se j« nahajal Hoose vel tov zaimk i k Haarrimsn.
*	Vz«rwo zadržanje francoskega prebivalstva spričo an gl o-ameriškega napada pri Dieppe-u. Iz Pariza poročajo: Vojaški poveljnik v Franciji, general von Stuelpef, je naslovil na generalno direkcijo francoske vlade v zasedenih pokrajinah pismo, v katerem izraža svoje priznanje francoskemu prebivalstvu za njegovo disciplino o priliki poskusa izkrcanja anglo-ameriških čet pri mestu Dieppe. V svrho nadomestila vojne škode je stavil francoski vladi na razpolago deset milijonov frankov.
*	S 1. septembrom 1942 so se za poštne pošiljke iz Nemčije v Slovaško in Norveško uvedle nemške poštne pristojbine,, kakor jih imajo v Nemčiji za tuzemski poštni promet. S 1. sept. je hkrati uvedeno sprejemanje in odprema paketne pošte v Belgijo efo 20' kg, ako gre za navadne pakete ter pakete z navedbo vrednosti do 400 RM. •
*	35 itovih generalov v Sovtetm. »Gtrrai-ba« generalov v Sovjetiji je bila v dosedanjem poteku vojne tako velika, da se je svet ljudskih komisarjev čutil primorane-ga, imenovati 35 novih generalov.
*	General Hertzog se bo zopet posvetil politiki. Kakor poročajo »Times« iz Preten je v Južni Afriki, bo znani general Hertzog zopet vstopil v aktivno politiko, čim bo smatral, da je napočil pravi trenutek. Kakor znano, je general Hertzog- v opoziciji proti generalu Smutsu, znanemu prijatelju -Churchillove Angliji».
*	AnglešUi kralj je baje postal dober strelec. Najbrž samo v svrho zboljšanja
vojne morale v Angliji, so v zadnjem ¿asu razbobnali v svet, da je sam angleški kralj, M je bil doslej bolj nežnega zdravja ter je, kakor znano, vedno in povsod potreboval zdravnika ket spremljevalca, ki mu je skoraj vsakodnevno ob vsaki priložnosti moral dajati injekcije zoper epi-leptične napade, postal dobef strelec, ki strelja s puško z obema rokama. Kralja, ki je doslej bil Angležem več ali manj samo figura za reprezentanco, hočejo s tem nekakor slikati kot nekakšnega junaka, medtem pa omenjajo svoječasno ab-solviran strelski tečaj kraljice, ki je pri streljanju v skoraj nemogoči poziciji pred-tavljala naravnost nekaj razdražljivega.
*	Na Hrvatskem so ustavili vsako privatno gradbeno delo. Dela, ki so v toku, se lahko končajo samo z dovoljenjem ministrstva.
*	Štefan Horthy je padel na bojišču. Glasom poročil iz Budimpešte je namestnik državnega upravitelja, Štefan Hortfiy, v četrtek, dne 20. avgusta, padel na vzhodni fronti. Štefan Horthy je najstarejši sin državnega upravitelja. Rodil se je leta 1904. Letos dne 19. februarja sta ga madžarska spodnja in zgornja zbornica soglasno izvolili za namestnika državnega uprivatelja. Dne 1. maja se je pa kot rezervni nadporočnih letalstva prostovoljno javil na fronto. Tam se je na čelu svojega oddelka opetovano odlikoval.
*	V Bosni in Hercegovini živi 900.000 muslimanov. Vsi ti muslimani uživajo v novi državi Hrvatski največjo versko svobodo in avtonomijo. Država sama prispeva letno 13 in pol milijonov kun ali 650.000 RM v fond za njihovo versko skupnost. Muslimanski duhovniki namreč ne dobivajo svojih plač od države, temveč od svoje verske skupnosti.
*	Preselitev Nemcev iz južnega dela Tirolske, ki> je pod Italijo, se je podaljšala do 31. decembra 1943.
*	Zbirka volnenih stvari in starih ohiek tulil v Rum unij i. Dne 29 in 30. avgusta bodo v Romuniji [>od pokroviteljstvom gospe Marije AiUouescu, soproge državnega voditelja maršala Auto-nesca, zbirali volueue stvari in staro obleko. Zbirka je namenjena socialni pomoči.
o Ohromelost o!rok. Ta bolezen si vsako leto posebno v pozni jeseni med mladino poišče svoje žrtve. Kljub ozdravljenju, ki uspe v mnogih slučajih, ne manjka smrtnih slučajev. Mn«go oseb, ki zbolijo na tej bolezni, ostane hromih na gotovih telesnih delih. Za zaščito novo obolelih se zoper ohromelost uporablja varnostno snov, ki »e po ozdravljenih-- primerih otroSke ohromelosti jemlje iz krvi ozdravljenih. Ljudje, ki so to bolezen prestali, nosijo namreč varnostno snov v sebi, in sicer v svoji krvi. Od take bolezni ozdravljeni "lahko s presledkom večkrat oddajo nekoliko svoje krvi za zdravljenje ne da bi pri tem zdravstveno _ trpelii V vsem Reich-u bodo zdravstveni uradi to vzajemno pomoč izvedli. Na ta način pridobljena kri bo pred uporabo za bolnike v za to določenih strokovnih delavnicah pregledana in preiskana, da se prepreči vsak prenos kakih morebitnih bolezni. Otroci in odrasli, ki so v zadnjih petih letih preboleli bolezen aifo^jjC oLucomelosti. se tem poUmi pozivajo, da podarijo, kakor v minulih letih, tudi letos svojo kri, ki je že mnogim pomagala. Ozdravljeni naj tudi se-(faj drage irr cfobre volje s poefaritvijd krvi pomagajo, da ne bo zmanjkalo tega zdravilnega sredstva.
TO IN ONO
o. O izumu in odkritju pridobivanja sladkorja iz sladkorne pese. Dne 7. avgusta 1942 je minulo 160 let, odkar je umrl sirom sveta znani nemški kemik Andreas Sigismund Markgraf. Markgraf se je rodil kot sin kraljevega dvornega lekarnarja Heinrich Christian Markgraf-a. Študiral je v Frankfurtu-u an der Oder in v Berlinu. On je bil tisti, ki je kot prvi raziskovalec izkoristil mikroskop ali drobnogled v ke-inične svrhe in raziskovanja. Markgraf je bil tisti, ki je prvi na svetu potom kemične analize ali razdelitve ugotovil, da se v pesi, ki so jo v Nemčiji nazivali Runkelrübe, nahaja sladkor. Njegov učenec, po imenu Franz Karl Achard, seveda tudi Nemec, je pozneje spopolni! to njegovo odkritje svojega velikega učitelja in kemika. Spopolnjeval in nadaljeval je to odkritje praktično ter ustvaril prvo nemško tovarno v Nemčiji, ki je začela izdelovati sladkor iz pese. To je bila podlaga današnji industriji sladkorja. Pred tem odkritjem so si ljudje v Evropi sladkali jedila in pijače z medom ali pa z uvoženim sladkorjem iz toplejših, največ prekomorskih krajev, kjer so ga izdelovali iz sladkorne trstike, kakor ga izdelujejo še danes. Uvedli so pa seveda tudi tropični kraji izdelovanje sladkorja iz pese, tako, da ima svet danes sladkor, ki se izdeluje iz pese in sladkorne trstike.
o Mikroskop. Mikroskop ali drobnogled pozna človeštvo že kakih 300 let. Seveda so prvi mikroskopi bili bolj pomanjkljivi. Z razvojem tehnike se je seveda tudi drobnogled spopolnil. Danes so drobnogledi zelo razširjeni. Uporabljajo jih zdravniki, prirodopisci, kemiki, profesorji, učitelji, tehniki itd. Tudi v industriji in trgovini že uporabljajo mikroskope za pregledovanje raznega blaga, kar jim omogoča ugotoviti kakovost in jih varuje pred potvorbami. Ce človeško oko danes pogleda skozi mikroskop, vidi milijone in milijarde tako malih živih bitij, ki jih s prostim očesom ni možno videti. Mala kapljica vode, gledana skozi mikroskop, je kakor celi bazen z rastlinskimi in živalskimi posebnostmi, če je voda iz kake
DER CHEF DER ZIVIL VERWALTUNG IN DER UNTERSTEIERMARK Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft
U/LE/M 4/5/1942.
Bezug von Marmelade
Auf die Reichskarte für Marmelade (wahlweise Zucker) können grundsätzlich nach Wahl des Verbrauchers je Zuteilungsperiode entweder 700 g Marmelade oder 350 g Zucker bezogen werden. Diese Wahlmöglichkeit muß bis auf weiteres eingeschränkt werden, da einerseits den Obsterzeugern vernünftiger Weise zugemutet werden muß, Marmelade aus der eigenen Obsternte herzustellen, andererseits Marmelade nur im beschränkten Umfange zur Verfügung gestellt werden kann.
Es wird daher angeordnet, daß auf die Reichskarte für Marmelade (Wahlweise Zucker) Marmelade nur in den Kreisstädten und Industriegemeinden an solche Versorgungsberechtigte abgegeben werden darf, die nicht selbst Obsterzeuger sind. In anderen Gebieten darf auf die Reichskarte für Marmelade (Wahlweise Zucker) nur Zucker, nicht aber Marmelade abgegeben werden.
Soweit die Bestellscheine 40 für Marmelade von Versorgungsberechtigten, die nach den obigen Bestimmungen auf die Reichskarte für Marmelade (wahlweise Zucker) Zücker zu beziehen haben, bei den Verteilern bereits abgegeben werden, besteht kein Anspruch auf die Belieferung mit Marmelade. Für die von den Verteuern außerhalb der Kreisstädte und Industrieorte zur Bezugscheinauastellimg eingereichten Marmeladebestell-scheine 40 sind von den Ernährungsämtern daher Bezugscheine auf Zuk-ker auszustellen, wobei je Marmeladebestellschein 350 g Zucker zu berechnen sind.	1253-2
Die Belieferung der Gaststätten und Verpflegsgemeinschaften mit Marmelade wird durch die vorstehende Regelung nicht berührt.
GRAZ, am 24. August 1942.
gez. Dr. ARTNER.
kaluže. Vse to se lahko tudi fotografira. Take mikroskopske slike nudijo ljudem njveč možnosti za izobraževanje pojmov o življenju in prirodi.
* Angleška admiralilela obžaluje, da
mora sporočiti uničenje podmornice „Upholder", ki ji je poveljeval korvetni kapitan Wanklyn.
Hieiim âmeipt f
das fettgedruckte Wort 30 Si
Jedes Wort kostet für Stellengesuche 6 Rpf. das fettgedruckte Wort 26 Rpf. fUr Geld-, Realitätenverkehr, Brietwechsel u. Heirat 13 Rpf. das fettgedruckte Wort 40 . . _ ... ... .,„„.„ ,„RP'. IUr alle übrigen Wor ¡anzeigen 10 Rpf, das fettgedruckte Wort 30 Rpf. Oer Wortprefs gilt bis zu 12 Buchstaben Je Wort. Kennwortgebühr bei Abholung der Angebote 35 Rpf. bei Zusendung durch Post oder Soten 7O Rpf. Auskunftsgebühr lür Anzeigen mit dem Vermerk: ..Auskunft in der Verwaltung oder Geschäftsstelle" 20 Rpf. - Anzeigen-Annahme-scfiluss: Donnerstag um 11 Uhr. - ..Kleine Anzeigen" werden nur gegen Voreinsendung des Betrages (auch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr fur eine Kleine Anzeige 1'— RM
Obsfpresse
wak, Marburg (Drau), Mozartstraße 62.
1242-3-
flrbeitsschuhe
mit Ledersohle zu bekommen bei Gregoretz, Marburg (Drau), Tegett-hoffstraße 55.	1249-3
REALITÄTEN UND
GESCHÄFTSVERKEHR
Cf Zu pachten gesucht
Einfamilienhaus
oder kleiner Besitz zu pachten gesucht, Ungebung Marburgs. Schriftliche Anträge unter „Pacht" an die Verw.
1248-2a
Verkaufsanzeigen (Qebrauchtwaren) dürfen nur «uelir mit Preisangabe veröffentlicht werden
Düngekalk in, Waggonsendungen ®	oder kleineren Mengen
erhalten sie bei der Firma Anton Birgmayer, Marburg/Dr., Tegetthoffstraße 74. Telefon 24-97.	1187-3
Erstklassige Simentaler Kühe und Kalbinnen
hochträchtig und mit Kälber sind ab Freitag, den 28. August im Gasthaus „Löwenwirt". Marburg (Drau), Schmiedplatz zu verkaufen.	1236-4
Ein Paar 3jährige
Ochsen
900 kg schwer zu verkaufen. Johann Wogrinetz, Wachsenberg.	1245-3
Briefmarken k.aufe jederzeit alle Se.
rien v. ehem. Jugoslawien, Wohltätigkeit ungebraucht und gebraucht. Freimarken nur gebraucht Angebote an Korenjak, Briefm. Versand, Brückl (Kärnten), Postfach.
945-4
HhfflllP Altpapier, Hadern, Schnei. h u i £s ■ i g derabschnitte, Textilabfälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5.	160-4
Kaufe gutes
Motorrad.
Wuga, Marburg (Drau), Pettauerstraße Nr. 19.	1235-4
Kaufe
Briefmarkensammlung
sowie alle Briefmarken. Otto Koschull, Marburg (Drau), Herrengasse 46/11.
1229-1
Der Che! der Zivilverwaltung in der Untersteiermark
Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft
U/LE/K 16/10—1942.
Bezug von Käse
In der 40. Zuteilungsperiode wird eine zusätzliche Menge von 62.5 g Käse zur Ausgabe gelangen. Die Abgabe erfolgt auf den F-Abschnitt der Reichsfettkarten 40 für alle Altersstufen. Die Gültigkeit der F-Absohnitte aller Reichsfettkarten 40 erstreckt sich nur auf die Zeit vom 24. August bis 6. September 1942. Darüber hinaus darf Käse auf die F-Abschnitte nicht mehr bezogen werden.	1239
Die Verteiler haben die F-Abschnitte bei der Warenabgabe abzutrennen und den Ernährungsämtern zur Ausstellung von Käsebezugsohei-nen einzureichen.
Die mit dem Aufdruck »J oder Jude« versehenen Reichsfettkarten berechtigen nicht zum Bezug dieser Käsezuteilung.
GRAZ, am 20. 8. 1942.
Im Auftrag: gez. Dr. Artner.
Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark
GZ: U/LE/L 2/556—1942
Graz, am 20. 8. 1942.
Namenseintragung
auf den Lebensmittelkarten
Ich habe in letzter Zeit wiederholt die Wahrnehmung machen müssen, daß von Seiten der Kleinverteiler auf Lebensmittelkarten, die keine Namenseintragung enthielten, Waren abgegeben worden sind. Ebenso wurden immer noch Lebensmittelkarten ohne Namenseintragung zum Umtausch in Reise- und Gaststättenmarken vorgelegt. Ich mache nochmals eindringlichst darauf aufmerksam, daß nach den bestehenden Bestimmungen sämtliche Bezugskarten ohne Ausfüllung des Vordruckes ungültig sind, die Inhaber solcher Karten keinen Anspruch auf Belieferung mit Lebensmitteln haben und sich außerdem strafbar machen.	1246
Im Auftrag: gez. Dr. Artner.
Dreschmaschine
j2 Zoll breit und . nz nmolor 5-8 PS oder ganze Garnitur zu kaufen gesucht. Fr. Krainz, Altberg 15j Pysl Steinzlal. St. Georgen.	1256-4
Suche ständigen Posten als Vorarbeiler oder gehe als
kleiner Winzer.
Habe gute Zeugnisse. Anfragen in der Verw._1237-5
Sehr rüstige
gesunde Frau
in mittleren Jahren versteht die gesamten landwirtschaftlichen Arbeiten sucht Stelle, am liebsten am Lande. Auskunft in d. Verw.	1240-5
Vor Einstellung von Arbeitskräften muß die . Zustimmung de> zuständigen Arbeitsamtes eingeholt werden
Freiwillige den Wachdienst in den ® besetzten Gebieten, auch Pensionisten, Rentner, jedoch unbescholten und einsatzfähig, im Alter von 24 bis 60,. zu sofortigen Eintritt gesucht. Auskunft bei allen Arbeitsämtern und bei der Werbeleitung für die Ostmark: Thiel Rudolf, Werbeleiter, Graz, Sackstraße 27, Tel. 42-42, und Innsbruck, Hotel Mondschein, Mariahilf 6.
Eine Winzer-Familie
mit 3-4 Arbeitskräften wird bis 1. November für Weingarten in Rodinsberg, Gemeinde Lichtenegg aufgenommen. Anzufragen bei Fanny Schega, Pettau, Oberrann 34.	1174-6
Schneiderinnen für Hemdenanfertisung
werden aufgenommen, Wäschefabrik Hido, Lang & Lichtenöcker, Cilli, Unterkötting. _1132-6
Winzer wird aufgenommen, Franz Krainz, Partin 102. 1197-6
Mädchen und Bursche
von 14 Jahren aufwärts werden zwecks Ausbildung zum Facharbeiter gesucht. Die Aufnahme erfolgt nach Überprüfung durch das Arbeitsamt. Ebenso • werden Frauen und Männer in allen Altersstufen als Arbeiter aufgenommen. Anzufragen bei Anton Pinter, Marburg, Reiserstraße 16, oder Zwirnerei Thesen.	1209-6
IWi ti _s __ „ wird für Milchgcschäft maaenen aufgenommen. Wuga, Marburg (Drau), Pettauerstraße 19.
1234-6
Braver älterer Knecht,
der Freude mit schönen Pferden hat, wird für Landwirtschaft gesucht. Zuschriften unter „Knecht" an die Verw.
1232-6
w
2 Arbeitskräfte
werden für Herbst aufgenommen, ein Hirte aber für sofort. Johann Mulez, Lassach Nr, 2, Wachsenberg. 1233-6
• _flf 4—5 Arbeitskräftewer-inzer, den für Weingarten in der nächsten Nähe bei Marburg (Drau) gesucht. Anschrift in der Verw. 1231-6
mit 4 Arbeitskräften inwonner wird ab l. November aufgenommen. Albert Zeneovich, Pivola Nr. 6, Post Kötsch. _1213-6
Haus- und Feld-Irl uUCfl© II arbeiten wird sof ort bei Antonia Penitsch, Marburg (Drau), Viktringhofgasse 9 aufgenommen.^^ ^
6	für Mittelbetrieb ge-
dCllalcr sucht. Eintritt sofort. Willkommhof, Wachsenberg. 1241-6
Ein
Knecht und eine Magd
die etwas kochen kann, werden bei Kost und Lohn aufgenommen. Marburg (Drau), Drauweiler, Fraustaudenerstraße 90, Fleischhauerei Smode. 1247-6
m ■ _ - . .-it 2 Arbeitskräften Ww iniBl wird aufge-o-nmen lei Anton Kolbitsch, Lassach 17, Wassenberg:	1251-6
WOHNUNGSTAUSCH
Zimmer und Küche tausche in Zentrum oder Ungebung Cilli, Wodopiwetz,Gra-zerstraße 114.	1255-9
Wohnung,
SSSjffMasi 42 Jahre, gutsituiert, Eisen-nl&WCI bahnangestelller wünscht Ehebekanntschaft mit Fräulein oder Witwe 30—45 Jahre. Nur ernste Zuschriften unter „Glückliches Leben" an die Verw.	1250-12
Buiü'JUääsmk
Marburg, Butgplatz 1
GUSTAV KNUTH, GISELA UHLEN, GRETHE WEISER, ALBERT FLORATH
in dein mitreisenden Tropen Roman:
Zwischen Hamburs und Haiti
Ein Ufa-Film
Für Jugendliche nicht zugelassen! Kulturfilm: Petroleum	1234
Neueste deutsche Wochenschau!
Gastwirt
Gewerbetreibender mit schönen Besitz, mittleren Alters, arbeitsam und unterneh.-mungsfähig, intelligent mit verfügbarem Kapital, wünscht Ehebekanntschaft mit ebenso intelligenten, braven, gutherzigen und arbeitsamen Fräulein bis 30 Jahre. Zuschriften mit Lichtbild, das retourniert wird unter „111" an die Verw.	1252-12
iaUkoUliu
deuüst
JUMfMU
Patau
von 1. bis 24. September geschlossen	1226
1230
Wiener-Hefe
sowie
alle Backhilfsmitteln
ständig am Lager bei
Werhunz & Sorko
Großhandlung
Marburg (Drau). Reiserslraße Nr. 22 — Hof Fernruf 24-36
Kundmachung,
betreffend die Aufnahme von Schülern in die Obst-und Weinbauschule Marburg a. d. Drau
Die Obst- und Weinbauschule Marburg-Drau hat die Aufgabe, Betriebsführer gemischter landwirtschaftlicher Betriebe mit vorherrschendem Obst-und Weinbau auszubilden und sie zu aufrechten deutschen Menschen nationalsozialistischer Haltung zu erziehen.
Aufnahmsbedingungen: 1. Als Mindestalter wird das 15. Lebensjahr gefordert; 2. die deutsche Staatsangehörigkeit oder die Mitgliedschaft des Steirischen Heimatbundes; 3. das Abschlußzeugnis der Volks-, Bürger- bzw, Hauptschule; 4. eine zweijährige praktische Tätigkeit in einem landwirtschaftlichen bzw. Obst- und Weinbaubetriebe; 5. die Aufnahmsbewerber haben eine Aufnahmsprüfung abzulegen, die sich vor allem über die deutsche Sprache und über die Gegenstände des Volksschulunterrichtes erstreckt.
Art der Ausbildung: Die Ausbildung ist eine praktische und theoretische. Für die praktischen Unterweisungen steht ein Landwirtschaftsbetrieb mit großen "Reb- und Obstbaumanlagen, mit einem Gemüsebaubetriebe und einem vollständigen landw. Betriebe zur Verfügung. In der Schule werden unterrichtet Obst-, Wein- und Gemüsebau, landw. Acker- und Pflanzenbau, Viehhaltung und die einschlägigen Hilfsfächer.
Zahlungsbedingungen: Der I. Jahrgang hat keine Zahlungsverpflichtungen bei freier Unterkunft und Verpflegung im eigenen Schülerheim, im II. Jahrgang hat jeder Schüler RM 40,— Schulgeld je Jahr und RM 35,— je Monat für die Verpflegung und Unterkunft zu entrichten. Bei Bedürftigkeit und Würdigkeit werden Beihilfen gewährt.
Schulbeginn: Die Schule beginnt am 15. September. Die Anmeldung kann mündlich oder schriftlich geschehen.
Urkunden und Beilagen: Dem Aufnahmsgesuch sind folgende Urkunden beizuschließen: 1. Das letzte abschließende Schulzeugnis; 2. Bestätigung über eine zweijährige Praxis in einem Landwirtschaftsbetriebe oder in der väterlichen Wirtschaft, durch den Amtsbürgermeister; 3. Geburts- und Heimatschein; 4. Selbstgeschriebener Lebenslauf in deutscher Sprache; 5. Mitgliedschaft der HJ für Nichtreiclisangehörige des Steirischen Heimatbundes; 6. Einwilligung des Vaters zum Eintritt in die Schule.
Marburg, im August 1942.
Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark
Im Auftrage der Leiter der Obst- und Weinbauschule Marburg a. d. Drau	1227
VERSCHIEDENES
14
I
Kuh und Ochsen
werden auf Futter gegeben. Britzmann, Marburg (Drau), Drauweiler, Damm-gassc 31.	1228-14
Prnthoconieder Art — Leder — Leicht-r 1 Ulllcscll metau _ Holz _ orthopädische Apparate, Leibbinden, Gummi-Strümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. E g g e r, Bandagen und Orthopädie, Lieferant sämtlicher Krankenanstalten u. Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstraße 3, CflH, Marktplatz 13.
762-14
Landes-Hypothekenanstalt für Steiermark
\
GRAZ, Radetzkystrasse Nr. IS
Kommunaldarlehen
Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land
CILLI, Postfach
Siedlungsdarfehen
Haftung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt