•V v METLIKI pri tem delu 3 pomagalo MDA Bela ^OSl*L*>?sta govorila pred sedi ® Podpredsednik l?*^a 23 kulturo lju™»I)ter sekretai 'trovršnj^ Brežice Boži jo avnojski poti ladinska pohodna brigada v občini Črnomelj A VNoV^i* - Pohodna brigada «0 je bila v soboto tone- «e SiL^>lnf?ski občinL >z vnti •“ 10 »c že desetič po *e a^^i s‘avn* poti sloven-Brift de^3Cile> * v soboto m£.VČrno““S*o občino. kW *L* ustavili na Lokvah, F«ncu ^ ' Wcec k spomeniku »o se * iJoznUllu S tanetu; potem jemKV?om5u seznanili z razvo-dnjem občinc> pr> osre- N0BnarS?anjskcm Befe P“ jim je o pomenu ^iUKmcd NOB govoril Franc 10 ga nW, iltl£nem ki in tfll ^“omaljski mladinci tošnn v 50 Poho< 2SJch}?andantj' 5Prem«^'n?°meli Jule "O-d** 1^? Gregoriča m nar o- jeve Atbince Mali-Hočcvar-£** “»daljevali 2Jer so i so pohodniki, katerih leje predsednik OK Jule Novak, v Mer SO lih a ^‘.d° S“,jega wha- kurtjj. domačmi obdarili z belo-som A*S!Ipttiaci 2 izvezenim napi- *®.AyN°J 1943 - 1980”. Kol™ . niem Damlju pri mlinu ob %o _ Pred 37 leti na Hrva- z mh!r korensko delegacijo, čšjjj . 100 s Sinjega vrha in doma-pa J“»‘ing- Naslednji dan čej- ‘“^mačirri s čolni prepeljali M,. ri*>,.od koderjih je pot vodila l»d rjeveSa do Slunja in na-” J*°ti Jajcu. Stotrideset let godbe ^ iz Kapel Pednja slovesnost bo v nedeljo, 19. julija Kapele vabi na SS«*® * mčastitev 130Jetnice Jih. Povezuje s irgnanstva vmrtve 12 Mnavtiani, n 30-letnjco samo-se bo zače- oega dan b iz obnovlje-Naslednji društvo Verigar šoli odprlo raz-“* temo .glasba in gla-“ te v Sloveniji Ve-kapclska godba s bo v nedcjjo, 8 že stike, bo povabili va- re-in Božena VBR,GAm VEC DEKLET je odšla v Šmarje pri mladinsko ak-•Bfca S-t®0 Črnomaljska brigada delalo 4s mrNataša, v Šmarjah bo '|“»e, mj-^th iz črnomaljske ob-dfješolcev- ^terimi je največ srečko živit^IUlnivo je, da je brigali? P^bik) več deklet je Bojan*i^jnt črnomal-iske DESETIČ NA AVNOJ — Ob odhodu stodesetčlanske brigade Avnoj ’80 na pot proti Jajcu, so na Bazi 20 mladi Novega mesta z brigadiiji Suhe krajine in folklorno skupino „Kres”, pripravili bogat program. Na sliki v sredini: udeleženec vseh pohodov Novomeščan Janko Gregorič s članom predsedstva SRS dr. Marijanom Brecljem. (Foto: Janez Pavlin) Glasniki Titovega izročila Z Baze 20 je odšla na pot brigada AVNOJ 80 Letošnji pohod po poteh AVNOJ je že deseti po vrsti in se ga (pod pokroviteljstvom predsedstva SR Slovenije in v organizaciji republiške konference ZSMS) udeležuje 110 mladincev iz vseh slovenskih občin, pripadnikov JLA, predstavnikov društev in organizacij, zamejskih Slovencev in borcev. V koloni, ki je tretjega julija krenila iz Ljubljane na osrednjo slovesnost proti Bazi 20, je bil tudi Novomeščan Janko Gregorič, ki je pot na zasedanje AVNOJ prehodil že leta 1943, kot član zaščitne enote pa se pohodov udeležuje že od samega začetka. Slovesnosti ob uradnem odhodu brigade na pot proti Jajcu so ob dnevu borca na Bazi 20 prisostvovali nekateri delegati 2. zasedanja AVNOJ, narodni heroji, borci, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, brigadirji mladinskih delovnih akcij Suha krajina ’80, pionirji tabora Sutjeska, mladinci prostovoljci enote TO iz Maribora in številni obiskovalci tega edinstvenega spomenika naše zgodovine. V imenu republiške^konference! ZSMS je mlade najprej pozdravil Tone .Rakovič, v ime- nu predsedstva SR Slovenije je zatem dr.; Marijan Brecelj pripel spominski trak na brigadno zastavo in pohodnike pozval, naj bodo na vsej poti glasniki Titovega izročila. V imenu borcev 1. brigade VDV je Anton Korošec izročil pohodni zastavi mladinskima brigadama vojske državne varnosti iz Kočevja in Novega mesta, ki nadaljujeta tradicijo te slavne brigade. Poleg brigade AVNOJ 80 je začela z Baze 20 na pot proti Jajcu tudi mladinska pohodna brigada |Ljubljana-mesto heroj. Na pohodu mladi ne bodo spoznavali le poti *in krajev, po katerih je hodila naša delegacija med vojno, temveč se bodo tudi usposabljali. Urili se bodo v prvi pomoči, seznanjali z delom družbenih organizacij in društev, imeli bodo tudi tečaj idejnopolitičnega usposabljanja. Na vsej pol, ki bo dolga 150 kilometrov in bo trajala petnajst dni, bodo izdali štiri številke Biltena, spremljale pa jih bodo tudi oddaje radia AVNOJ. Kjerkoli se bodo ustavili, bodo mladi prirejali srečanja z borci in kulturne prireditve. J. P. Niti za las odstopiti s poti julija je na velikem zborovanju Iskre in domačinov v Žužemberku govoril Stane Dolanc — Temeljni kamen za novih 6200 m2 prostorov tamkajšnje Iskre Ob dnevu borca, dnevu Iskre, krajevnem prazniku Žužemberka in dnevu šoferjev seje zbralo na Žužembetšld Loki več kot 10.000 ljudi. Ob .slavnostnem govorniku Stanetu Dolancu, članu predsedstva CK ZKJ soabili med gosti še Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL Slovenije, Miran Potrč, predsednik ZSJ, Jože Hujs, podpredsednik skupščine SRS, član sveta federacije in narodni heroj Stane Potočar—Lazar in drugi. V zastave odet Žužemberk je 4. vodne prostore s 6.200 m2 površine, julija ob 20-letnici tamkajšnje Iskri- kjer bodo delali večslojne kondenza- ne tovarne. Keko najprej priredil tor je. Okrog 80 odstotkov celotne slovesnost pri tovarni, kjer je na- ,, v- ■,<—«--yg- rodni heroj Jože Boldan-Silni polo- 1 ‘*’ ‘li žil temeljni kamen za nove proiz- L_ / BGr* >• I -j !\£! O IZHODIŠČIH ZA DOLENJSKE NAČRTE V ponedeljek, 14. julija, bo vNc-voteksu v Novem mestu skupna seja medobčinskega sveta SZDL, medobčinskega sveta Zveze sindikatov ter predsedstva medobčinske gospodarske zbornice. Obravnavali bodo izhodišča za pripravo medobčinskega dogovora o skupnih temeljih planov Dolenjske za obdobje 1981 -1985. Sodelovali bodo tudi predsed-n iki izvršnih svetov dolenjskih občin. Stane Dolanc v Žužemberku: izhodišče vsega mora biti delo. proizvodnje bo šlo v izvoz. Zaposlili bodo lahko še 108 delavcev, kar pomeni, da bodo mnogi Suhokranjci V DVEH LETIH NOVI DEL TOVARNE - Na dan borca je narodni heroj Jože Boldan—Silni v Žužemberku svečano položil temeljni kamen za nove proizvodne prostore Iskre. Slovesnot je bila v okviru proslave ob 20-letnici kolektiva Keko Iskre Žužemberk in ob dnevu Iskre. (Foto: R. Bačer) POSEBNO PRIZNANJE MARJANU SIMIČU s Ko so 4. julija v Žužemberku polagali temeljni kamen za novo proizvodno dvorano tovarne Iskra, kjer bodo delali večslojne kondenzatorje, so na slovesnosti podelili še posebno priznanje. Dobil ga je Marijan Simič, predsednik novomeške občinske skupščine, ker v kolektivu tovarne Keko Žužemberk in sploh v Suhi krajini smatrajo, da jim je veliko pomagal prio uresničitvi dosedanjih načrtov. Visok jubilej metliške godbe Na proslavi 130-letnice je sodelovalo 12 godb — Franci Šali o pomenu kulture Praznovanje 130-letnice delovanja meth&e mestne godbe so začeli prejšnji četrtek, ko so v belokranjskem muzeju v Metliki odprli razstavo o delovanju ene najstarejših godb na Slovenskem. V soboto so domači godbeniki na grajskem dvorišču pripravili jubilgni koncert, osrednja slovesnost pa je bla v nedeljo, ko se je na Trgu svobode zbralo kar 12 godb, številni domačini in gostje. I V Metliko so prišli godbeniki iz Artič; Črnomlja, Duge Rese, Gorij, Hrastnika, Kapel,, Kočevja, Krškega, Mengša, , Straže in Trebnjega, sodelovali pa so seveda tudi domačini. Zbranim je govoril Franci Šali, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS, ki se ni ustavil zgolj pri prehojeni poti metliške godbe, marveč je orisal tudi razmere in razvoj slovenske kul turne zavesti v teh 130 letih, kolikor deluje metliška godba. Ko je govoril o pomenu kulture za današnje življenje je med drugim dejal: „Le kulturno prebujeni in osveščeni samoupravljalci so lahko nosilci samoupravljanja v kulturi, sposobni kulturo obravnavati in uveljavljati kot, kakovostno silnico združenega dela. Zato je danes sprejemanje in uveljavljanje kulture kot č ovekovega osebnega duhovnega bogastva ter sestavine združenega dela pomembna vsebinska komponenta osvobajanja človeka in njego- vega dela.” Sv oj govor je Šali sklenil s pozivom mladih rodov - k ustvarjalnemu delu. Za zaključek so vse godbe z okoli 500 godbeniki pod vodstvom mctliš-kega kapelnika Ivana Jerine zaigrale dve skladbi Metliški godbi je njena pokroviteljica Beti izročila nov prapor, zaslužni godbeniki pa so dobili posebna priznanja. A. B. poslej našli delo bliže doma. Predvideno je, da bo 200 milijonska investicija že 1985 dajala 8 milijonov dolarjev izkupička samo v izvozu. Na osrednji proslavi na Loki (z naslovom Delavci Iskre na Titovi poti), ki jo je s pozdravnim nagovorom začel Dušan Lavrič v imenu domačinov, je govoril Stane Dolanc. • Govornik je zlasti poudarjal pomen stabilizacije in med drugim dejal: ,Jzhodiščna točka v boju za stabilizacijo mora biti delo. Porabljamo lahko le kolikor proizvajamo, kolikor delamo in zaslužimo. Borba za ekonomsko stabilizacijo je totalna in kompleksna politična in ekonomska akcija, ki mora zajeti vsa področja družbenega, ekonomskega in političnega življenja v državi.” Ko se je tov. Dolanc dotaknil splošnega političnega položaja v državi, so ostale poslušalcem najbolj v spominu tele njegove besede: „Ne obstaja nikakršno potitovsko obdobje. Obstaja jugoslovanska revolucija, ki še traja.” Na zborovanju so v kulturnem programu sodelovali godba na pihala iz Vevč, mešani pevski zbor Krke in pa recitatorji domače Iskre. Organizacija prireditve, ki je v celoti pripadla domačinom, je bila dobro izpeljana. R. BACER Tri vasi za spomenik Vaščani Gradnika, Pra-proč in Sodjega vrha posodabljajo tudi 6 km ceste V nedeljo, 20. julija, bodo v belokranjski vasi Gradnik odkrili1 spe menik desetim padlim iz Gradnika, Praproč in Sodjega v r ha. Te tri majhne in odmaknjene vasi so med NOB dale veliko borcev, ves čas vojne so tu številni partizani vedno našli varno zavetje, v Gradniku pa je delovala tudi skojevska šola. Vaščani teli "asi so sedaj z lastnim denarjem in delom v Gradniku postavili spomenik, popravili pa so tudi pokopališki zid. Krajani teh treh vasi prav tako z lastnim delom in denarjem posodabljajo 6 km dolgo cesto od Goliša do Gradnika; jim je 14 dni pridne tudi 15 brigadirjev krajina. Krajevna skupnost_______ mič in črnomaljska občina sta tudi priskočili na pomoč. Vaščani želijo, da bi prihodnje leto to cesto asfaltirali od Štrekljevca prek Goliša do Gradnika. Pri obeh delih so sodelovali tudi mladimi teh treh vasi, ki so pred kratkim ustanovili svoio osnovno organizacijo, ki šteje 23 članov. F. DERGANC Minil je čas leporečja Krška občinska konferenca ZK o stabilizacijskih nalogah in o vzrokih za pomanjkanje nekaterih izdelkov E ~Na Proshvi 130-letnice metliSce mestne godbe je pod vodstvom Je*ine zaigralo 12 godb. (Foto: A. Bartelj) Ob koncu tedna se bo vreme izboljšalo. Deloma sončno bo, popoldne pa bodo še posamezne plene ali nevihte. Ča s, v katerem smo, zahteva da prenehamo leporečiti in mahati s parolami, ter da se v splošna stabilizacijska prizadevanja vključimo z dejanji. To je bila osnovna misel, ki so jo izražali na ponedeljkovi seji krške občinske konference ZK, ki je obravnavala naloge članstva pri teh prizadevanjih. Najtežja bitka čaka organizacije Združenega dela in nespametno bi bilo. da bi imeli sedanje pogoje gospodarjenja, ki so vsak dan težji, le za kratkotrajne. Za uresničevanje napovedanih ukrepov bo potrebno vložiti še veliko truda in tudi odpovedovanja. Naloge so tudi v krški občini yelike in jih ne bo mogoče iz- polniti brez prispevka slehernega komunista. Na to so pripravili prav vsa ko osnovno organizacijo in če katera od njih iz tega ali onega razloga sama ne more izpeljati svojih priza-' devanj, ji bo pomagala občinska oi-g anizacija, so povedali na konfe rend Na njej so predstavili tudi aktualne gospodarske razmere in težave. Pri tem pa so osvetlili pomanjkanje nekaterih prehrambenih artiklov v trgovinah. Tega vsaj ponekod ne bil bilo, če bi ljudje bolj zmerno kupovali, saj so v zadnjih tridesetih dnevih pokupili toliko živil, kot običajno v treh mesecih Ob tem podatku bi se morali zamisliti, ko razglabljamo, kdo je kriv za pomanjkanje. ŽIVKO SEBEK ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik ____ inflacija USMERJENO Janez Pavel 2 ustavil tudi v mestu V precej nepričakovanem preobratu na enem izmed ključnih delov svoje zunanje politike je Sovjetska zveza po pogovorih, ki jih je imel med svojim dvodnevnim obiskom v Moskvi z najvišjimi, sovjetskimi voditelji za* hodnonemški kancler Helmut Schmidt, izrazila pri-, pravljenost za pogajanja o jedrskih raketah srednjega, d osega v Evropi Doslej je iz rečno terjala, naj teh raket ne namestijo. In še več: Sov-, jelska zveza izraža pripravljenost razpravljati tudi o vseh drugih jedrskih oro-ž jih na letalonosilkah podmornicah in letalih v ali okoli Evrope. Milejši toni iz Sovjetske zveze To je zanesljivo presenečenje, ki ga ne more omiliti niti sovjetski pogoj - da so namreč voljni razpravljati o tem šele potem, ko bo ameriški kongres potrdil že dosežene in podpisane dogovore o strateški jedrski oborožitvi S ALT 2 Ratifikacijo teh je ameriški predsednik Jimmy Carter odložil zaradi vdora sovjetskih enot v Afganistan Spremenjeno sovjetskoi stališče vsekakor kaže na nekaj milejše tone in prijaznejše poglede na popuščanje napetosti, vendar pa je v ozračju še vedno toliko dvomov in sumničenj, da bi ■ bilo prezgodaj zatrdno govoriti o začetku zares vsebinskih premikov. ZR NEMČIJA: OBISK PO 28 LETIH Francoski predsednik Valery Giscard d‘Estaing je dopotoval na uradni obisk v Zvezno republiko Nemčijo, prvi obisk, ki ga je v tej državi opravil po letu 1962 (tedaj general de Gaulle) kak francoski predsednik. Prišel je z reprezantan-čnim spremstvom, v katerem je nič manj kot deset ministrov vlade in premier Barre, poleg njih pa še nekaj j deset visokih vladnih funkcionarjev. Gost in njegov gostitelj sta razgrnila široko lepezo vprašanj: ob dvostranskih, odnosih so tu še okvirni raz>. govori o popuščanju napetosti, znotraj tega pa sovjetska prisotnost v Afganistanu, priprave na madridsko kon-. ferenco o varnosti in sodelovanju v Ev ropi, pogajanja med Severom in Jugom, bližnje vzhodna kriza in pa položaj v evropski gospodarski skupnosti IRAN: OBTOŽENI MINISTER Medtem ko so „ revolucionarni študentje“ sporočili, da so znova premestili ameriške talce (pri čemer niso povedali, kam), vzbuja, med burnimi dogodki v Iranu največ pozornosti novica, da je generalni sekretar snanke Tudeh obtožil zunanjega ministra Gotbzadeha in terjal od državnega tožilca, naj začne proti njemu sodni postopek Zunanjega ministra je obtožil, da je žalil stranko Tudeh in njene člane Zunanjega ministra so v zadnjih dneh večkrat napadla tudi javna občila, ki jih. nadzorujejo pripadniki radikalne islamske republikanske Stanke, na čelu katere je verski voditelj Behešti Krivi jo ga, da v svojem ministrstvu ni izvedel dosledne čistke „nezanesljivih oseb"; poslanci islamske ljudske skupščine pa so razpmvljali. o oblačilih, ki jih morajo nositi ženske - toda njihov sklep da morajo Iranke biti o blečene zgolj v tradicionalna nevropska oblačila je hudo razburil tisoče žena in deklet, ki so protestirale na teheranskih ulicah. Očitajo moškim, da tudi sami nosijo zahodne ali po zahodni mo di skrojene obleke, za ženske pa terjajo prepoved nošnje takih oblek Oblačila - taka ali drugačna - zanesljivo niso bistver problem Irana današnjih dni, JANEZ ČUČEK Curtiba (na diki). Sicer pa se je papež v številnih pogovorih z brazilskimi cerkvenimi in posvetnimi voditelji zavzel za mir in pravičnejše odnose med ljudmi, zlasti revnimi in bogatimi. Papeževo potovanje traja dvanajst dni (Telefoto: UPI) Kruh z neobdelanega polja Ob anonimnem ugovoru k predlogu, naj bi pobiral sadove z neobdelane zemlje brez odškodnine kdor hoče, če se lastniku ne izplača kositi ali obdelovati Nekdo se je razjezil. Pod svoje očitke na kartici se ni hotel ali upal podpisati. Razjezil pa se je po nepotrebnem, če misli resno in pošteno. Ali pa premišljeno, če je med tistimi, ki na svoji zemlji nočejo pridelovati kruha ne rediti živine niti ne marajo, da bi jo obdeloval kdo drug. Jezo je iztresel nad suhim kruhom, ki pride med odpadke. Ali on in njegova družina ne zavrže nikoli suhe skorjice? Ni še tako dolgo, ko so javno razpravljali, da nekateri kmetje kupujejo kruh za živinsko krmo. Nekateri še zdaj pokrmi-jo veliko pšenice. Jeznega moža, ki se je predstavil s Jonet-delavec”, to ne boli. Zuli ga nekaj drugega. Pred kratkim sem zapisal, da je enak greh, kot zavreči kos kruha, če lastnik pusti vse leto nepokošen travnik ali nezaseja-no njivo. Naredil sem le primerjavo - ne zagovarjam metanje kruha med odpadke - da je enaka ali še večja škoda, če kmetijska zemlja ne daje hrane, ki bi jo lahko, če bi bila obdelana. Kajti vse lastnike posestev bi moralo skrbeti, kako več pridelati in prodati, da bi bili večji tudi njihovi dohodki, ne pa da se nekateri ukvarjajo s predlogi, kako omejiti porabo kruha v delavskih družinah. Tistemu, kdor dobro obdeluje svojo zemljo, se ni treba bati, da bi na njo silil sosed. Tega ne priporoča nihče niti takrat, ko pravi, da bi morala biti vsa kmetijska zemlja obdelana. Take pravice si tudi ne more vzeti nihče, temveč bi to lahko urejali ustrezni kmetijski in družbeni organi. Vse po predpisih. Vznemirjal bi se torej lahko le tak fine rogelj TELEGRAMI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED V zvezni skupščini je Veselin Djuranovič govoril o sedanjem gospodarskem trenutku in med drugim poudaril: problemi, s katerimi se zdaj spopadamo, so zapleteni in dolgoročni in so zrcalo celotne svetovne krize in gibanj v svetovnem gospodarstvu , vendar so v znatno večji meri vzroki doma. Težave, s katerimi je zdaj spopadamo, se kažejo deloma tudi zato, ker smo bili v prejšnjem obdobju preveč zaverovani sami vase zaradi dinamike razvoja visokih stopenj rasti industrijske proizvodnje, zaposlenosti in življenjske rasti,” je med drugim rekel Djuranovič in dodal, da smo zdaj v svojevrstnem pre hodnem obdobju, za katerega je značilno sprejemanje velikega števila pomembnih za konskih predpisov, katerih izvajanje naj bi odprlo bolj dinamične procese usposabljanja združenega dela, da prevzame odločilno vlogo v celotni družbeni reprodukciji. Zapletene razmere „Na voljo imamo močne proizvodne zmogljivosti ter velike neizkoriščene rezerve in dižava lahko ustvari znatno večji narodni dohodek kot zdaj. Glavna bitka se mora biti za povečanje dohodka, kajti samo z večjim dohodkom je mogoče zagotoviti uspešne tokove stabilizacije,“je poudaril Djuranovič. „Instru-menti gospodaijenja in ukrepi gospodarske politike morajo biti dosledno usmeijeni h kre- . Jdaijenia gospodarske podlage za dohodkovne odnose pitvi gospodarskih motivov gospodaijenja in za združevanje dela in sredstev. Obenem je nujno krepiti odgovornost za izvajanje gospodarske stabilizacije bistveno spremeniti politično obnašanje vseh subjektov odločanja in doseči višjo stopnjo enotnosti akcije pri izvajanju skupnih nalog." Potem ko je govoril o analizi izvajanja srednjeročnega načrta od leta 1976, je pred- sednik ZIS govoril o rezultatih in problemih razvoja, o negativnih zunanjegospodarskih dejavnikih, ki vplivajo na naš razvoj, ter o ukrepih gospodarske stabilizacije, ki so jih sprejeli in j ih bodo postopoma sprejemali do konca leta. „Za prihodnje leto si moramo zastaviti ze lo ambiciozno nalogo, da bo stopnja rasti izvoza dvakrat večja od stopnje rasti industrijske proizvodnje," je rekel Djuranovič. Ko je govoril o možnostih razvoja v letu 1981 je med drugim rekel, da bomo konec letošnjega leta pričakovali s težnjo zaviranja proizvodnje in tako bo tudi rprihodnjem letu. Z bilančnega stališča uravnovesenja. blagovno-denarnih odnosov in stališč izvajanja celotnega programa stabilizacije moramo v prihodnjem letu računati s skromnejšo stopnjo rasti družbenega Eroizvoda. Gospodarska politika za prihodnje :to mora izhajati iz močnejšega opiranja gospodarice rasti na kakovostne dejavnike gospodarjenja, boljše izkoriščanje tehnike in tehnologije ter zviševanje storilnosti dela. Odločna mora biti usmeritev za krepitev izvozne sposobnosti gospodarstva — to je najpomembnejša naloga, od katere je odvisna gospodarska rast in reševanje mnogih problemov v gospodarstvu. Ko je govoril o problemih financiranja federacije, je Veselin Djuranovič opozoril, da se le-ti vedno bolj zaostrujejo, kajti 90 odstotkov stroškov zveznega proračuna je vnaprej rezerviranih. Pokazalo se je, da prej predvideni prispevki ne bodo zadostovali, predvsem zaradi manjšega dohodka od carin pa tudi nč davno spremenjeni tečaj dinaija vpliva na zmanjšanje proračunskih dohodkov, ker so se povečale obveznosti federacije pri deviznem plačevanju do tujine. Vse to so razlogi, je rekel Djuranovič, ki zahtevajo iskanje dodatnih sredstev za potrebe proračuna federacije v letu 1980. Za to je ZIS sprejel predlog rebalansa proračuna federacije v tem letu v znesku 21,6 milijarde dinarjev. FRETOWN - Glavno mesto Sierre Leone, Fietown, so zapustile še zadnje delegacije ki so od petka sodelovale na 17. vrhu članic Organizacije afriške enotnosti. Na sestanku so sprejeli petinštirideset resolucij, ki obravnavajo posamezne afriške probleme in opredeljujejo izhodišča skupnih akcij. BANKOK - V Bangkok je pri spela prva pošiljka artilerijskega in lahkega orožja, ki so ga ZDA poslale tajski vojski v okviru programa, o katerem sta se dogovorili vladi teh držav po nedavnem vdoru vietnamskih čet na tajsko ozemlje. S transportnimi letali bodo na Tajsko v naslednjih dneh pripeljali še protitankovsko in drugo orožje v vrednosti 3,5 milijona dolarjev, za ladjami pa 35 tankov in veliko streliva v vrednosti 28,5 milijona dolarjev: Tajska je naročila to orožje lani, vendar so ji ga na njeno zahtevo poslali že sedaj: razlog za to je zaostren polo-žaj na tajsko - kampučijski meji ! ZDRUŽENI NARODI - Na svojem tretjem letošnjem zasedanju „komite vseh", ki se ukvarja z ekonomskimi problemi sodobnega sveta, ni mogel poenotiti stališč o ključnih vprašanjih. Komite je končal zasedanje brez soglasja o dnevnem redu, proceduri in drugih . pomembnih vprašanjih v zvezi z globalnimi pogajanji o odnosih med ra -zvitimi in nerazvitimi državami, ki b i morala potekati pod okriljem OZN. Ta pogajanja bi se morala dotakniti problemov surovin, energije, trgovine razvoja in financiranja. SAN JOSE - Gvatemalo pretresa nasilje derajne desnice. Nasilje je uperjeno predvsem proti prosvetnim delavcem, duhovnikom in novinarjem Direktor splošne bolnice v Gvatemali je izjavil, da vsak dan pripeljejo na avtopsijo katerega od ustreljenih z vidnimi znamenji mučenja. Samo v juniju je bilo v tej srednjeameriški državi, ki ima 7 milijonov prebivalcev, ubitih več kot 300 ljudi PEKING - Minjstrstvo za zunanje zadeve LR Kitajske je izročilo vietnamskemu poslaništvu v Pekingu noto, v kateri ostro protestira zaradi kot navaja agencija Xinhua, »oboroženih provokacij*1 na kitajsko —vietnainski meji V noti je govor tudi o incidentu, ki se je zgodil Z julija v provinci Kvangsi, lastnik posestva, ki ne mara pokositi svojega travnika niti dati košnje sosedu. Neznani pisec se tu poskuša sklicevati na lastnino. Ce bi kdc smel pokositi travo na njegovem nepokošenem travniku, potem bi se tisti, ki nima avtomobila, smel voziti s tujim, drugi se naseliti v prazno počitniško hišo ... Med temi stvarmi je pa le precej razlike. Zemlja je proizvodno sredstvo kot tovarna. Je še bolj dragocena, kajti tovarn je moč zgraditi več, obdelovalne zemlje pa ni moč raztegovati ali „zgraditi” v nadstropja. Imeti neobdelano zemljo, pomeni enako ali še večjo škodo za družbo, torej za nas vse, kot zapreti tovarno takih izdelkov, ki jih na trgu primanjkuje. V Sloveniji je okrog 250.000 ha neobdelane ali slabo obdelane ..kmetijske zemlje. Koliko fišenice in drugih poljščin bi ahko pridelali, čeprav je travnikov in pašnikdv veliko več kot njiv, in koliko krme za živino, če bi vso obdelovali? Nihče ne ogroža lastništva - gre le za obdelovanje. Našega vznemiijenega kritika to menda ne zanima.On bi rad imel le mir na svoji neobdelani zmelji, ne zanima ga, ali bo kruha, mesa in mleka dovolj za vse ali ne. Suh zavržen kruh mu pride prav le za opravičilo, češ zakaj bi pridelovali več. JOŽE PETEK . Iz zadnjegaPavlihe, živemu Človeku se LAHKO VSE ZGODI, pravi *»> pregovor, toda zdi se, da se toliko marsikaj zgodi tudi mrtve®*! kar dovolj 2govorno kaže tu®> naslednji primer: Baba Has»»; veleposlanik Čada v Sovjet# zvezi, je umrl v neki moskov* kliniki zaradi izliva krvi v na# ne. Ta tragični dogodek je jP boko pretresel njegovo diu*1®" in znance, odjeknil pa j® med afriškimi diplomati, ki bujejo v Moskvi, saj je bil P°™ nik priljubljea Ker je Čad rev® država (nekaj pa tudi zato, k® njej že dalj časa s presledki državljanska vojna), so dip*J matska predstavništva riekated® afriških držav zbrala 15.000 ^ larjev, kolikor je veljal pt*w pokojnikovih posmrtnih oj»i kov iz Moskve v Čad. Narodi® prevoz pri sovjetski družbi A® flot in v letalo so se vkrcali1®® njegovi najožji sorodniki, daj* pospremijo na zadrgi poti. ko je letalo vmes Lagosu, da dopolni zalogo^ va, so spremljevalci odkrili, d* letalu ni krste s truplom. Tel® nirali so v Moskvo na čadsko*! le poslaništvo, odkoder je na letališče prvi sekretar and*1®’ de ter ugotovil, da je krsta §* d no tam - in sicer kar zunaj tališkega poslopja. Sovjetski1'-oblastem je bilo kajpak nerod111 in so takoj poskrbeli za preV°! krste z dodatnim posebnim to® lom, hkrati pa so se opravičil®1* ravnanje letaliških uslužN® cev... Tudi v diplomaciji je''* mogoče ! ČNO) TUDI TISTO, kar se z® na prvi pogled nemogoče: 9 ima Indija največ zdravnik® brez dela in da največ njenih®® ktorjev dela v tujini To je od*® lo zadrge poročilo svetov®1 zdravstvene organizacije,ki ^ tavlja, da kar 15.000 ind"' zdravnikov dela v tuj’ni in ( 80.000 ni ustrezno zaposi doma. Indija ima vsega sk 180.000 zdravnikov, toda ugotovitvah svetovne zdravih® ne organizacije jih velika veČi®* ni pravilno izšolana. Namesto d bi jih na fakultetah pripravlj*® za delo v zaostalih vaseh, kjetr potrebno vse drugačno znaflr jih šolajo za visoko specializira®1 mestne bolnišnice, v katerih I ni dovolj delovnih mest. tj MEDTEM PA F NEWYORŠKA POLICIJA $ ročih, da sta neznanca posku^ vdreti v neko hišo, v kateri & nujeio šahovi sorodniki. Nap®" lee so pregnali, kmalu zateB” se je oglasila neka tajna orga®*® cija, ki se je predstavila kot či junij**, z zatrdilom, da h0*, pobili vse šahove sorodnik«,], če se še tako skrivajo $ grožnje... J DOLENJSKI LIST PKOD is LE PADU PRVI SNOP JE — Ječmen bi moral biti v tem času že na varnem v kašč ah, toda 'vr^ajno kislo poletje ga je zadižalo na poljih in šele te dni je na Šentjemej&em poTju kombajn 113 razmo^ene njive. Lastniki se pohvalijo, da bo navzlic pretira ni moči letina kar dobra-_J*~TOenom bo kmalu na vrsti pšenica, ki bo tndi zakasnila, tako da bo letos manj časa za strniščne |*l®evke, ki se — četudi toUkokrat priporočeni — iz leta krčno, kar je po svoje tudi izguba dragocene 0,1 tne zemlje. (Foto: Polde Milič) Tretjina oskrbovancev v novomeškem Domu starostnikov je članov ZZB, zato so preteklo sredo ob pomoči D PO in KO RK Grm-Kandija za vse pripravili družabni večer na katerem so jih skromno obdarii, zapel pa jim je zbor upokojencev. (Foto: J. Pavlin) ŠAH VELIKAN - Prizadevni delavci zdravilišči iz Dolenjskih T oplic so za zabavo gostov oskrbe! avui ni hovsko polje s figurami je tako vellto, da se p šah in ga posta' na travo pri hotelu Rog. tako vehko, da se _ šahovnici lahko sprehajamo, figure pa lahko pit stavljajo le močnejši moški. (Foto: J. Pavlin) kmečki turizem do LETA 1985 i»vli ^a^evn* skupnosti Pišece ob-POmpčjo hranilno—kredi-da Ki r ^ J*1 imetij z namenom, eo»f 5 za iprejemanje JJJ* Pokrajina in podnebje v tem a i j u °Wine sta izredno ugodna °yai>je od zgodnje pomladi do »UH V?eni* Do **** *° Riecc P°" . * kot izletniško točko, čeprav * Marsikdo želel prebiti več ča«a vinskimi goricami in v , nJ'h gozdovih, ki nudijo zlasti m ^Uko prijetnih doživetij. O • » v v oejm/sca NOVO MESTO: Sejmišče v pon©-®«Sek še zdaleč ni bilo tako žhra-"no, kot je v spomladanskih ali jedkih mesecih. Naprodaj je bilo fe S pujikov in komaj omembe vre nlU* sta«jJih praSčev. Proda- sn K«! *kupno 136 živali, pujski P° 1.000 do 1.300, starejši »tov £ 04 L350 do Z20° <* Prodaj; 501*«1*11 tudi 18 8hv-so veli,? Jghv 8oveje živtae- VoB 25 Sft j 30 da 34, krave od do’ 29 mlada živina pa od 26 teže. 28 en kilogram žive ®REŽICE: na sobotnem sejmu so 337, prodali pa 242 puj-65 dinarjev za en kilogram Dolenjske Iskre bodo še žarele Kakšni so načrti in razvojne možnosti obratov Iskre na našem območju? Vsa podpora razvoju tozda Keramični kondenzatorji v Žužemberku — Več investicij Na nedavnem razgovoru predstavnikov sozda Iskra, novomeške občine in krajevne skupnosti Žužemberk so raz-gmfli načrte Iskrinih dolenjski obratov za prihodnje srednjeročno obdobje. Iskra bo v na-slednjih peti letih razvijala predvsem proizvodno elektronskih sistemov, računalnikov, telekomunikacij in sistemov za avtomatizacijo, za kar bo potrebovala vse več zahtevnejši de- mentor, ki jli izdelujejo Iskrini tozdi na Dolenjskem. V ta namen nameravajo s precejšnjimi vlaganji posodobiti proizvodnjo. Dolenj&e temeljne organizacije tudi veliko izvaža- Kmetijski nasveti Pretiravanja z dušikom je ^ Človeško, sodeč po tem, kolikokrat to počnemo, tokrat t pretiravati. Smo v kmetijski rubriki, zato naj Pretirav *3ese<^a ° pretiravanjih v kmetijstvu, denimo o raz-—• sadovnjaki niso nekdaj nič gnojli ali pa zelo i rodilo in fiesto že na zunaj jDasi - ■ gnojenju z dušičnimi gnojili, ki se je močno V ir2.V in vinogradništvu, tnjlo sadovnjakih niso nekdaj kaj^o IC^e stradalo, izmenično rodil po pomanjkanja. Da manjka dušika, prepoznamo P** n*. zdenarumentastem listju in rdečkasti listali *ceh listnih straneh pa je manj opazna. Na napadenih delih povrhnjica, to Je* kožica, usahne. Zato napadeni deli porjavijo in odmrejo. Napadene drobne jagode ostanejo trde, ne rastejo dalje in se posušijo, debelejše jagode pa počijo, tako da vidimo peške. Oidij sodi v skupino glivic z imenom pepelaste plesni Kakor druge glivice iz te skupine, tudi ta razvija podgobje ali micelij le na površini napadenih rastlin, se pravi da ne prodre v notranjost razstline. Micelij dobiva hrano s posebnim' sesalkami iz celic povrhnjice napadene rastline. Iz micelija zrastejo pokončne kratke nitke (hife), ki na vrhu odmetavajo številne poletne trose. Ti širijo okužbe po vinogradu, ker jih raznaša vsaka sapica. Glivica prezimi v obliki micelija, ki se obdržai v popkih. Spomladi prične micelij tasti in prekrije poganjke. Le redko se delajo mehavna plodišča, ki so kot drobne črne {ftiee na okuženih listih. V plodiščih so zimski trosi Značilno za glivico je, da bolne mladice, listi in grozdi poleti, če jih nalahno obdrgnemo (obrišemo) s prstom, dišijo po plesni in tudi po gobah. Ta vonj čutimo že, kot vstopimo v okužen vinograd. Da borno ločili oidij od pe-ronospore, a motamo zapomniti: Peronospora običajno napada najprej Ustje in potem grozdje, oidij pa napade najprej grozdje in potem listje. Jagode, ki jih napade peronospora, po stane io le tedaj sive, če so še drobne, takoj po cvetenju ali med cvetenjem grozdja. Sicer jagoda pri napadu peronospore porjavi ali pa dobi celo višq]evkaste Use. Ce tako, od peronospore napadeno, jagodo prerežemo, vidimo, daje tudi znotraj rjava in je taka, kot bi bila sparjena (s kropom polita). To pa zato, ker živi koreninica peronospore v notranjosti jagode. Končno tako napadena jagoda grozda počrni in se posuši. Pri oidiju pa koreninica glivice živi vedno le na površju jagode grozda in je prepreda s sivimi nitkami Jagoda postane na površju dva, znotraj pa je zdrava. Ce tako jagodo prerežemo, je znotraj lepo zelena in ne rjava kot pri peronospori Pri peron o-spori oboli vsa jagpda, pri oidiju pa samo njena kožica. Kožica jagode postane krhka in ker meso jagode taste, se kožica razpoči, tako da vidimo peške Pozneje se cel plesnivi prozd pmS, do konca pa ostane pepetMto siv in smrdi po plesni Kot rečeno, za to bolezen so zlasti občutljive bele aorte grozdja, med njimi najbof muškati, wip«, ------X'| uiauuuiit«, umi rdečimi pa modra finnkrja, por-tugafca, medtem ko je žametov ka skoraj popolnoma odporna proti tej nevarni bolezni Za razvoj oidija zadošča že zračna »*aga obok 70 odstotkov. Za potrebno ifego zadostuje že sima teanspuadja (izparevanje vode Aon fist) Ustja. Oidij se nzvije že pri 10 stopinjah Celzija čepnv počasi. Najbolj mu pr|a toplota 20 do 30 stopinj, pri vročini od 35 do 40 stopinj pa glivica propade. Močno deževje spira z ja^od spore oidija in s tem bolezen slabi. V glavnem opažamo napad bolezni v toplih dneh od srede junija, zlasti po cvetenju grozda, pa tja do srede avgusta, vse dotlej, dokler jagod ne prekrije raokca kot začetek zorenja. (O zatiralcu oidija prihodnjič) DT 0 t i s i 0 š i • fl f t i t i i t i i i i i s s s i š fl i I š š fl i s f fl i fl š š fl fl fl fl fl fl Š # Š š a fl fl 4' *■ š š Š *' * 4 4 4 4' 4 š Š' Š 4 fl t 4' 4 fl 4 4 4 ' 4 4 i 0• 4‘ 4 4 4 fl i-fl 4 ^4 4 4 4 4‘ 4' 4 0 Š 4 4 4 4 4 4 4 1 11613) io. ju|jja ig8Q DOLENJSKI LIST Koga na zatožno klop? Bo »nimamo” postal stalen odgovor v trgovinah? — Sladkorja in olja bo dovolj, ne pa praškov in kave -Kaj pravita direktorja Lojze Urbanč in Ciril Jarnovič V Šepajoča preskrba in občasno pomanjkanje nekaterih vrst blaga široke potrošnje ni samo posledica gospodarskih težav, v katerih smo se znašli, ampak tudi potrošniške mrzlice, kupovanja na zalogo. Težave pri preskrbi s pralnimi icaški in kavo trajajo že dlje časa in jih očitno še ne bo konec, kljub temu da so bile Zlatorogu in drugim proizvajalcem praškov pri nas zagotovljene dodatne intervencijske devize za uvoz surovin, ki naj bi ob minimalnem izvozu omogočile normalno preskrbo slovenskega trga. Poleg tega bo v kratkem na voljo tudi nekaj (dražjega) tujega praška. Prav tako ni pričakovati konca tefav pri preskrbi s kavo, saj še nismo našli načina, kako za gotoviti devize za njen uvoz. Mogoče bo prinesel rešitev predlog republiScega IS, naj zvezni organi - v pristojnosti katerih je določanje cene kave - omogočijo oblikovanje cene po tržnih pogojih, da predelovalci kave ne bi delali z izgubami. S sladkorjem in oljem pa -kot obljubljajo proizvajalci in odgovorni v republiki - večjih težav s preskrbo v prihodnje ne bo. Na policah nafih trgovin je že sladkor iz tržnih rezerv, Id bi moral zadovoljiti potrebe, če nas ne bo še naprej grabila potrošniška mrzlica. Tudi olja bo dovolj, saj so sprostili rafinirano olje iz republiških tržnih rezerv, težave z embalažo pa naj bi vsaj omolili s po spe še nim odkupom stekle nic. Kako bo s preskrbo s temi artikli v prihodnje na niTšem območju, sta povedala direktorja dveh naših največjih trgovskih delovnih organizacij, Mercatoija in Emona Dolenjke. Lojze Urbanč, direktor Dolenjke: »Sladkorja in olja bo v trgovinah v prihodnje dovolj, s pralnimi praški in kavo pa težav še ne bo konec, saj obojega dobimo v majhnih količinah in še to poredko.” Orl Jarnovič, direktor Mercatorja: »Zgodi se, da v posameznih trgovinah občasno zmanjka nekaterih artiklov, to pa pri kupdh deluje kot napoved popolnega pomanjkanja. Take vesti se med ljudmi hitro širijo. Prav zato je prišlo do sedapjih težav z oljem in sladkorjem, saj obojega prodamo veliko več, kot bi v normalnih razmerah. Mislim, da pravega pomanjkanja ni, le zaloge so selijo iz trgovin k potrošnikom. Tudi pralnih praškov bi blo ob normalnem kupovanju po potrebi za vse dovolj kljub zagatam proizvajalcev. Tako pa lahko težave pričakujemo še naprej (tudi pri preskrbi s kavo), ki jih še povečuje neurejena politika cen.” ZDENKA LINDIČ 1 — ŠTIRINAJSTDNEVNA Sola BRATSTVA — Osemdeset pioniijev iz vse Jugoslavije preživlja zadnje r II f%«IA «1 Ml VI a ->. M I_ J 1 —. _' i — X • . A.t n _ AA aI- - -_t A ZA_ ? 1 skupne dni v Dijaškem domu Majde Sflc v Šmihelu. Ob odhodu bo najtežje, saj so se skovala številna globoka prijateljstva, ki morda nikoli ne bodo pozabljena. (Foto: J. Pavlin) Triindvajsetič Jugoslavija v malem V Šmihelu pri Novem mestu so zbrani pionirji iz vse Jugoslavije V Šmihelu pri Notem mestu je bila v sredo, 2. julija, slovesna otvoritev triindvajsetega slovenskega tabora Sutjeska 80, ki se ga, kot vsako leto, udeležuje 80 pionirjev iz vseh republik in pokrajin. Pionirji Vojvodine so Iz Bačke Topole, pionirji Srbije iz Beograda, slovenski pionirji so iz Mozirja, Črna gora je poslala pionirje iz Plevlja, Makedonija iz Skopja, Hrvatska iz kr?ja Srb, iz Velike Kladuše so pionirji republike BiH, iz Podujeva pa pionirji Kosova. Letošnji tabor ima glede na prejšnja leta okrnjen program, saj bodo pionirji v »združeni Jugoslaviji” le štirinajst dni, kar je teden dni manj Skupna odgovornost za hrano Na zboru zadružnikov Slovenije so razpravljali o težavah kmetijske proizvodnje -Ohranitev plodne zemlje, hribovskih kmetij, usmerianje in pospeše vanje proizvodnje - to je osnova bodočih nalog V ponedeljek, 7. julija, je b2 v Ljubljani 8. redni občni zbor Zadružne zveze Slovenije, na katerem so poleg delegatov kmetijskih zadrug, TZO in dragih organizacij zadružnikov sodelovali tudi predstavniki predsedstva SR Slovenije CK, ZKS, RK SZDL, Zadružne zveze Jugoslavije in gostje iz kmečkih zvez za tržaško in go-rižko področje. Taka udeležba je glede na pomembnost obravna- vane problematike povsem razumljiva. PO počastitvi spomina na tov. Tl- teklih letih v kmetijski pridelavi do- ta so delegati poslušali poročila o d elu Za družne zveze Slovenjje, o de lu nadzornega odbora slednje ter poročilo predsednica Zadružne zveze Slovenjje o uresničevanju zastavljenih nalog na področju kmetijstva v preteklih letih Delegati so obravnavali tudi samoupravni sporazum o temeljih plana za obdobje 1981-1985 in sprejeli zaključni račun zveze za 1979,-Andrej Petelin, predsednik Zadružne zveze Slovenije, je v svojem poročilu poudaril, da so bili v pre- Beltova livarna ostala brez koksa Delavci so na kolektivnem dopustu — Slabi - izgledi Že dalj časa trajajoče težave pri oskrbi s surovinami za Beltovo livarno so se v zadnjem času še povečale, tako da so morali delavci te črnomaljske livarne oditi na kolektivni dopust, sicer bi, morali delo v livarni zaradi pomanjkanja koksa ustaviti. Po 20. juniju od koksarne v Lukovcu niso več dobili koksa, in to kljub temu daje Belt ravno zaradi tega, da bi si zagotovil nujno potrebni koks, pristal na 38-odstotno povečanje cene koksa, čeprav je zvezni zavod za cene odobril le 19-odstotno povečanje. V Beltu sami ne morejo nič narediti in vidijo edino rešitev v tem, da zvezni izvršni svet izenači uvoz premoga za koksiranje z uvozom nafte. Le tako bi Belt (pa tudi ostale livarne) lahko dobil toliko koksa, kolikor ga potrebuje za nemoteno proizvodnjo. DOLENJSKI LIST seženi nekateri pomembni rezultati, čeprav nismo v celoti izpolnili za-stavljenih nalog in načrtovanih stopenj rasti, ki bodo zato ostale osnova prizadevam tudi v naslednjem srednjeročnem obdobja Najbolj neugodni rezultati so bdi doseženi v rastlinski proizvodnji (v poljedelstvu, sadjarstvu in vinogradništvu), kar je posledica neugodnih v remenskih razmer, pomanjkanje umegnlh gnojil in premalo izkoriščene agrotehnike in novih tehnoloških rešitev, zlasti pri kmetih. Beležimo predvsem velike primanjkljaje tržne proizvodnje žit. Živinoreja se je v tem času pomembno povečala, predvsem z načrtnim uresničevanjem rejskih ukrepov, prav tako proizvodnja in odkup mleka. Zaradi neurejenih tržnih razmer pa je mesa kljub temu občasno zmanjkovalo. Prepočasen je razvoj dohodkovnih odnosov v kmetijstvu, čemur botruje tudi nezavidljiv položaj kmetov zadružnikov zaradi ne zagotovljen ih odkupnih cen. Naše kmetije bi morali v čim večji meri tržno usmeriti, da ne bi prizvajale vsakega po malo le za svoje potrebe. Edina rešitev iz sedanje razdrobljenosti bi bde skupne obdelovalne deupnosti, zložba zemlje, za kar pa ni velikega zanimanja največ zaradi nepoučenosti kmetov. Dalje je nalog? vseh nas, celotnega združenega dela prizadevati si za napredek kmetijske proizvodnje, za ohranitev plodne zemlje in hribovitih kmetij. Kmegpm je treba dati vsestransko pomoč, da se zmanjša odseljevanje, zagotoviti je treba izenačenje življenjskih pogojev kmetov z drugimi delovnimi ljudmi, jim zagotoviti socialno varnost in starost no pokojnino. Posebno skrb bi morali posvetiti tudi kmečkim ženam in mladim kmetovalcem, sicer bodo kmetje še naprej ostajale brez mladih gospodarjev. Hrandno-kreditne službe bi morale delovati še bolj intenzivno, ker so največkrat edina možnost za obnovo kmetij in za usmerjanje proizvodnje. Nadalje Je treba razvijati tudi kmečki turizem, saj pomeni pomemben dodatni vir dohodkov. Vse te naloge bodo še posebno pereče v prihodnosti zaradi stabdlzacijskih ukrepov, kar je bilo poudarjeno tudi v široki in plodni razpravi Na zboru so podelili tudi priznanja Zadružne zveze Slovenije in Jugoslavije najbo| zaslužnim zadružnikom in kmetijskim organizacijam. Z. LINDIČ STO KILOMETROV TEKA — Letošnjega znanega teka v švicarskem Bielu, enega najdaljših na svetu, se je udaežlo kar 4.105 tekačev, med njimi tudi dva Novomeščana: miličnik Edvard Dol jak in Novoteksov delavec Jože Štine.Oba sta 100 km dolgo progo pretekla, Štine v času 14 ur in štiri minute, Ddjak pa je za to. skorai za dva in pol maratona ddgo pot potreboval le tri minute več. V predpisanem času 24 ur je 100 km preteklo nekaj manj kot 3.000 tekačev (med njimi tudi precej žensk),t ki so jih številni gledalci ob vsej poti kljub dabemu vremenu bodrili in vsakega, kije prišel do cilja, .pozdravili kot junaka. Štine, ki se tudi sicer udeležuje številnih maraton skfi tekov v domovini in tujini, je bil tokrat že tretjič v Bielu in vedno je stokflometrskoprogo pretekel do konca. Še čas letošnjega zmagovalca: sedem ur,in enaminuta, najhitrejša ženska pa je potrebovala 8 ur in 45 minut. kot prejšnja leta. Ob tem pa tabor ne bo prav nič izgubil v svojem poganstvu. Pionirji, združeni v Bračičevo, Cankarjevo, Gubčevo, Tomšičevo in Šercerjevo četo, so v-prvih dneh bivanja že obiskali dve delovni organizaciji (Krko in Labod), danes pa so na obisku v tekstilni tovarni Novo-teks. Z borci in udeleženci pohoda AVNOJ so se srečali na Bazi 20, obiskali so vojašnico Milan Majcen in si ogledali stari del Novega mesta s kapitljem, muzejem in galerijo. V torek so opravili celodnevni izlet v Ljubljano, kjer so bili na sprejemu * vnemu odboru ZZB NOV Slo venije, izlet pa so zaključili z ogle dom lepot Bleda in Bohinja. V petek imajo v programu še izlet v Brežice, Kumrovec, Stubico in Kostanjevico, v ponedeljek pa se bodo poslovili V vseh dneh tabora so sodelovali s pionirji OŠ Milke Šobar-Nataše, s katerimi so imeli več prijateljskih športnih srečanj. Slovesne otvoritve v Dijaškem domu Majde Šilc so se udelež&i pred- POPRAVEK V sestavku »Priznanja sindikatov”, objavljenem prejšnji teden na tej strani je tiskarski škrat priimek dobitnika priznanja Ivana Lavriča iz tozda Jelenov žleb spremenil v Ivana Barbiča. Tovarišu Lavriču in bralcem se za napako opravičujemo. UREDNIŠTVO DL stavniki republiških organizacij za delo z mladimi in predstavniki občinske skupščine Novo mesto. Pester program pesmi in besede, ki je bila posvečena Titu, so pripravili pionirji tabora Sutjeska in pionirji iz OŠ Milke Šobar-Nataše. J. P. »Pojem o Tito’ Kdo je dekletce, ki nastopa na mnogih pur®-ditvah na Dolenjskem« Na prireditvi ob sprejemu lafete mladosti na novomeškem Glavnem trgu je drobno deklet« prvič stalo pred mikrofonom m s pesmijo »Druže Tito ...”*# noč postala nepogrešljiva na proslavah. Ljudje so v trenuticu pozabili na ostale točke P«0®? ma in spraševali le po njej. 0 dnevu borca na Bazi 20 je za p*" tje s prodornim otroškim glasom doživela naj večji aplavz. Nje in njenega petja žal nikj* ne najavljajo. Dekletce je j® žanka Matejka Mervar, kije leto končala drugi razred osnovnVrt le v Vavti vasi in je stara de^ let »Rada pojem pesmi o Tito je povedala po nastopu Fese!v ki jo danes poje skoraj vsa a movina, jo je naučila njena tov*-rišica Vida Sotlar. V TUDI VODA JE KRIVA Vodnogospodarsko podjetje v Novem mestu je letos ob trimesečju izkazalo manjšo izgubo, ki pa ima vzroke tudi v »višji” sili. Ugotovljeno namreč Je, da so bile letos spomladi vode nad stoletnim poprečjem, zato del niso mogli izvajati. Vrh vsega pa letošnja dela izvajajo po lanskih pogodbah in kajpak tudi cenah. Ko so komunisti iz kolektiva o vzrokih izgube razpravljali, se niso skušali izogniti tudi lastnim slabo stim- Menijo, daje šteti k slabostim, ki so pripeljale do slabega finančne ga rezultata, tudi pomanjkljive programe, slabo organizacijo dela in zastarel strojni park. Ke r pa je delo, največkrat do kolen v vodi, zahtevno in ne najbolje plačano, tudi že primanjkuje delovne sile. KONFERENCA INŠPEKTORJEV DELA v Novem mestu je bila 2. in 1 julija konferenca republiških, medobčinskih in občinskih inšpektorjev dela. Med drugim so inšpektorji razpravljali o sklepanju pogodb o oddaji v gradbeništvu, zaposlovanju mladine na počitniški praksa, o nesrečah pri delu in ogranizaciji inšpekcijskih služh. PREVLADUJEJO ŽENSKE Lani je bilo do poletja v Kočevju sedem tečajev za voznike motornih vozil, letos pa se je začel šele peti. Ob tem se lahko vprašamo ali je avtomobilistov že preveč ali pa se kažejo vplivi ustalitvenih ukrepov? V zadnjem času so se opogumile zlasti žcndce, saj jih zdajšnji tečaj obiskuje kar 25, predstavnikov močnejšega spola pa je le deset in še to so zvečine delavci iz drugih republik. KLJUČI, KI ODPIRAJO NOV DOM - Jože Suhadolnik,d« rektor Zavarovalne skupnosti Triglav, območne skupnosti f Dolenjsko, v imenu pokrovitelja izroča ključe novega sanega doma v Škocjanu predsedniku dništva Pavletu B ču. (Foto: J. Pavlin) Uresničen desetletni sefl Od 5. julija dalje je krajevna skupnost Škocjan bogatejša za nov gasilski dom Sobotno slavje ob otvoritvi doma in 80-letnici društva je bilo namenjeno tudi možem, ki so leta 1900 prvič pohiteli »na pomoč!’ ’ - in zapisano stoji, da so. Ivan Rabzet, Franc Resnik, Ja nez Jerič Jakob Šterkin Ma rtin Andrejčič ustanovitelji , kocjanske brambe pred požari” Iz zapiskov se da razbrati da so se želje po novem domu rodile že leta 1937, že zbrano dokumentacijo pa je prehitela vojna vihra. Tudi po vojni ni bilo časa za nov dom saj je bilo preveč drugih ruševin, zato so raje dodobra obnovili. Zamisel o novem domu je stara, resno pa so se za gradnjo odločili ele pred dvema letoma potem, ko je njihove ideje podprla za gradnjo odločili Sele pred dvema letoma potem, ko je njihove ideje podprla Zavarovalna skupnost Triglav iz Novega mesta in jim ponudila pomoč v oblila posojila, sodelovanje pa so obljubili tudi vsi krajani. Vsa zemeljska dela so prek 7.500 prostovoljnih delovnih ur. Najbolj pogosto so bili na delu vaščani*1 Zloganja in zaslužijo javno P0-hvalo, ki gre tudi uomačim prevoznikom in nekaterim “ lovnim organr arijam n°vt>” meške in trebanj ice občine. Med vabljenimi gosti sta b® tudi general Franc Tavčar-8°. in narodni heroj Vinko 8°^(. Bogat kulturni program pravili moška zbora iz Se ntjdej ja in Dobrave mladinski 1 , OS Škocjan, recitatorska »k11 v na KUD Škocjan ter šentjefl^ eiiO- ska godba. a gc Ze dan prej so imeti pr« mom tradicionalno srečanj® ^ silskih desetin iz Škocjan* j, Šmarjete, ki so se pomerile ^ delnem napadu In polaganji „ vovoda. S področja Škocjan^ bila najboljša ekipa iz D°. ^ & za njo pa so se uvrstili g*5" ^ škoqana, Grmovelj. Zagr® ^ DoL S šmarješkega sekt°ti so ekipe dosegle naslednje ^ tve: Smarjeta, Zb ure kev, Ore|e. Skupni f z najmanj kazenskimi t0T ^ tlldi ekipa Šmarjete, kije n® prehodni pokal in pokal last. J. F- V VRHPOLJU - V nedeljo, 16. julij*. v čano odprli nov gasiski dom, ki80 E3 8 .Q krt' lačini s prostovoljnim delom in s pome' NOVI DOM Vrhpolju svečano glavnem domačini s prostovoljnim . „ov»"~ jevne skupnosti Šentjernej in občinske skupnosti za p .fl pft. v amost. Spodaj je orodjarna, zgoraj pa dvorana za r reditve. (Foto: Polde Miklič) ♦♦♦♦♦ kultura in izobra- ževanje 'a čeprav ima trgovine ne DOLENJSKI UST Smrt prihaja s traktorjem Nujna je široka izobraževalna akcija v občinah Vzpodbudno je, da število traktorjev na naših kmetijah stalno raste, saj omogočajo hitrejšo in roanj naporno obdelavo zemlje, eluco manj vzpodbudni pa so po-*tki o naglo naraščajočem številu nasreč s tem tako uporabnim kme-•JSKun strojem, od katerih se mnoge oncajo s hudimi poškodbami ali s fnrtjo voznika in njegovih sopotnikov; slednji največkrat ne sedijo na Posebnem sedežu, ki bi ga vsak Mktor moral imeti. Vzroki nesreč so številni, naj-^ ®°steie Pa jim botrujejo neprevid-^"epoučenost in vinjenost ral °V’ Vozniki traktorjev bi mo-natančno poznati cestnopromet-predpise — še posebno, ker jih e Ve® srečujemo na cestah za javni P101”®* ~ skrbeti za tehnično rezhibnost traktorja. Posebno potrtost bi morali posvetiti opremi r a’ ,*cadar ta yleče naloženo pn oUco in različne delovne stroje, aisikatero življenje pa bi rešile varnostne kabine. Traktoristi bi morali tudi upošte-. ’ da 5 traktorjem pač ne gre mti prav v vsak klanec in obračati na bregovih in previsih, še posebno, , so p°ti zaradi dežja in snega polžke in poledenele. Skrajno ne-govorno je prepuščanje vožnje s . gasilo na STREKLJEVCU za SVOJ DOM Gasilsko društvo s Strekljevca, ki ilo ustanovljeno že pred zadnjo jno, gradi nov gasilski dom, ker je . -n ačel razpadati. Kljub vsetr Vam> ki spremljajo gradnjo "®*rtuW°. da bo dom v kratkerr P°a streho. Vsa dela so opravil; g suci sami s prostovoljnim delom, i nagem pa so jim pomagale 1« ^Jevne družbenopolitične organi-c*Je- Da bi napolnili popolnoma praznjeno blagajno, je gasilsko otuštvo v nedeljo, 6. julija, priredilo n t0 vrfno veselico na Strekljevcu, kateri je igral ansambel Slavček, Postregli pa so z jančki na ražnju in “tigimi dobrotami FRANC DERGANC imamo, a v damo v kočevskih in ribniških nimajo ali pa pri-pralnih praškov, siad-kave. Oni dan so „de-P° 2 kg sladkorja. Slabše ostalimi živili predvsem medtem ko pralni prašek Če imaš srečo, razumljivo pa je, da ni odgovorni namreč tudi i ~ *n tako poročajo " dare^*tva javnega obveščanja Ta... J® surove kave dovolj, irnairi ** ^ v pra^nah, ki i nrl,'*P*t po drugih obvestilih, *tave izgubo. kaVo' ^ bi »trartni .koietarji” rova p’ ^ bo pražena ali su-® "t drugače, bi jo vsak bili Sam’ Jo bi le <5o- žen. t v trgovinah tudi nepra-Kdo je kriv? So to tr80vd- ki ne kupijo fene k “ '“v*. aU pa jim nepra-Jo Uvažajg?0^^0 P101*81* tisti, ki °bčH*d',,labe> oskrbe pa nosijo mejo. ® ^ev*2® ^ez Zuteio j neprestano doka-*® 1» d« i * * >labi 80SP0darji, ka-bi bili’ “1® * "1*0 tako slabi, da a®bza „od«trel”. traktorjem otrokom, čemur smo kljub predpisom, da mora vsak traktorist imeti izpit, prepogosto lahko priča. Tega ne more opravičiti niti veliko pomanjkanje delovne sile na naših kmetijah. Vse več nesreč s traktorjem, ki se končajo s smrtjo ali hudimi poškodbami traktorista, dovolj zgorovno priča o potrebi široke izobraževalne akcije, ki bi privabila traktoriste, da bi jih seznanili s traktorjem in osnovami varne vožnje. Ze sedaj bi moral občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu narediti načrt za tako akcijo pozimi, ko je na poljih manj dela. ANTON SOVDAT KORIST IN SKODA V peskokopih, kijih imajo KS Žužemberk, Šentjernej, Orehovica, Šmarje ta, Bela cerkev, Podgrad, Stopiče, Gabrje in Brusnice, nakopljejo kakih 150 m3 peska na leto. Pesek imajo v glavnem za lastne potrebe, Žužemberk, Šentjernej in Orehovica pa ga tudi stalno prodajajo. Krajevne skupnosti imajo lepo korist od tega, ne pa tudi širša družba. Težki tovornjaki uničujejo ceste, to pa povzroča hudo kri. Zahtevajo, naj bi za poškodovanje ceste poslej uvedli prispevek. pisma in odmevi NAVDUŠENJE V ARTIČAH V nedeljo, 29. junija, je bila v Artičah revija pihalnih orkestrov I Slovenije in je v celoti uspela. Ce-| prav niso sodelovali vsi prijavljeni [ orkestri, so bili poslušalci navdušeni I nad koncertom, saj se je vsak orke-1 ster predstavil s kratkim, a pestrim in kvalitetnim programom. Že tradicionalna revija ni samo praznik za krajane Artič, temveč tudi prilož-1 nost za orkestre, da na srečanju izmenjajo izkušnje in dobijo nove I ideje za delo. Navdušenje poslušal- | cev pa pomeni za mnoge godbe spodbudo, ki jih ohranja pri življe- I nju in privablja v njihove vrste mla- j de godbenike. IVO UMEK Senovo INKOP ZMAGAL Sest gasilskih ekip civilne zaščite iz OZD se je pred kratkim pomerilo na občinskem tekmovanju v Kočevju. Tekmovali so v polaganju oevi, tridelnem napadu in gašenju vnetljivih tekočin. Zmagala je ekipa Inko pa. Posnetki iz sveta tišine V Dolenjski galeriji odprta razstava podvodnih fotografij Y SPOMIN ANGELI ŠKULJ — Ob zgodovinskih mejnikih, kakršen je tudi dan borca, se spominamo vseh, ki so dali svoja življenja za svobodo. V bližini Logaijev, uro hoda od Velikih Lašč, so domačini počastili spomin skojevke Angele Škulj z Brankovega, ki so jo tu 1942 zverinsko umorili domači izdajalci in njeno truplo vrgli v brezno prav na tem mestu, kjer zdaj stoji skromen spomenic. Na spominski slovesnosti so bili člani ZŽB in predstavniki krajevnih skupnosti tega dela Trubaijeve dežele in zastopniki skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. (Foto: F. Modic) Jožetu Simončiču v slovo Vsak dan smo se srečavali in vsako srečanje z njim je bilo prijetno. Ko ga nenadoma ni bilo več na njegovem delovnem mestu, smo ga pogrešali. „Bolan je, vendar okreva , smo izvedeli. In ko je nenadoma prišla strašna vest, da ga ne bo nikoli več, nas je to prizadelo se toliko bolj, ker je minilo že precej časa odkar smo ga zadnjič videli. Življenjska pot Jožeta Simončiča se je začela 1. 1. 1914 v ameriški zvezni državi Pensilvaniji. Razburkano morje je 7-letnega dečka premetavalo, ko se je njegov oče z družino vrnil v domovino in se naselil v prelepi kostelski okolici. Jože je rasel v revščini in pomanjkanju, kajti narava ni bila radodarna, zemlja kamnita in življenje silno težko, ameriški dolarii pa so kmalu pošli. Med, vojno je mladi Jože živel in delal v Ljubljani, želel pa si je nazaj v kraje svoje mladosti. Priženil se je v Rajšele, kier je z garaškim delom skrbno obdeloval kmetijo vse do iš "—f"TT~ "rimi—im—WT.~ll * g tri - 21.25 Iz šolskega spored*' i 21.55 Koncert izven abonmaja 1 ja ------------------ UOO Dnevnik - 18.15 OB«*J j DOLENJSKI LIST Ob prehrani brez milosti I Spet zmaga novomeških atletov - _ ■ 9 ■ .nna.UI^L#!tv« »-n_ HrlliAon tat/ ninnirUo I nhptnvfi Novomeški inšpektorji pregledali obrate družbene prahrane štirih dolenjskih občin Klavrne in spodbudne ugotovitve — K sreči brez množičnih zastrupitev nHJtama- inšpekcija pri upravi inšpekcijskih služb Novo mesto je odel o vanju z veterinarsko inšpekcijo opravila konec lanskega leta etos več sistematskih nadzorov v obrtih družbene prehrane na 0 občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. pregledih je bilo ugotovljeno, ravnanja z živili, zlasti med prevo-r°"blati družbene prehrane v otg^izacijah večinoma nezadostno veliki in pomanjkljivo sani- v^°~,tehnično opremljeni. To zaci' Z ^tl za večJc delovne organi-7an~I i na®*° Povečujejo število nnVn Cn ^sodobno opremo niso m .!mo opremljeni predvsem ji obrati Pomanjkljivosti so bi-gotovljene tudi glede higienskega POTA IN STit? poročajo zom toplih obratov hrane in kruha v razdcljevalnicc. Sicer pa velja, da so zaposleni v obratih družbene prehrane na območju štirih dolenjskih občin večinoma redno zdravstveno pregledni. Nosijo tudi predpisano posebno delovno obleko, večina jih je opravila tečaj osebne higiene in higiene živil. Kljub temu so inšpektorji ugotovili tudi zelo grobe kršitve higienskih pravil. Ce gremo po vrsti, so inšpektorji ugotovili prestopke zaradi prometa higiensko oporečnih živil v SGP Pionir Novo mesto, Beti Mirna peč, Novoles Straža in industriji gradbene keramike Račje selo. Zadeve so bile predane tožilstvu. Za odpravo sanitamo-tehničnih pomanjkljivosti je bilo izdanih 8 odločb. Dobili so jih 1MV Novo mesto, črnomeljska IMV, Belsad Črnomelj, rudnik Kanižarica, Belt Črnomelj, Beti Metlika in metliška IMV, v trebanjski občini pa mirenski obrat IMV. Sodniku za prekrške so inšpektorji podali 2 predloga za kaznovanje. Dotični osebi nista šli na zdravstveni pregled in nista nosili predpisane delovne obleke. Posredi sta suhorska IMV in metliški Novo-teks. Bilo je tudi nekaj mandatnih kazni zaradi grobe kršitve pravil higiene. Tako v PTT Novo mesto, Novolesu Gotnavas, črnomaljskemu Beltu in mokronoška Iskra. K sreči doslej na območju štirih novomeških občin niso zabeležili množičnih zastrupitev s hrana Nekaj sumljivih obolenj je bilo sicer v tovarni zdravil Krka, vendar zdravstvena služba peni, da okužba ni prišla iz obrata družbene prehrane. Predvsem je pomembno, da so novomeški inšpektorji takoj reagirali na slovenske pojave množičnih zastrupitev s hrana Skupaj z zavodom za socialno medicino in higieno so priredili posvet o nadzorstvu nad živili in družbeno prehrano. Sestan-kaso se udeležili tudi ljudje, ki sov posameznih podjetjih odgovorni za prehrana Posveti so bili po občinah, pri čemer so imeli inšpektorji krepko podporo izvršnih svetov občinskih skupščin. Akcija novomeških inšpektorjev zoper množične zastrupitve s hrano, ki so konce koncev samo najbolj boleča posledica ..tovarniških menz“, s tem ni končana. Zadeva bo vse ostrejša, namesto opozorila bo denarna kazen, namesto sodnika za prekrške javni tožilec. Sicer pa slovenske izkušnje potrjujejo, da na tem področju ne sme biti milosti. USOD KO PREČKANJE MAGISTRALE Ahmed Syed iz Siska je 5. julija ob 22 uri peljal z osebnim avtom proti Zagrebu, pri Obrežju pa je nameraval prečkati magistralo 67-letni Stefan Barkovič z Jesenic na Dolenjskem. Syed je neprevidneža zadel in ga več metrov peljal na pokrovu motorja. Ko je avto ustavil, je Ba rkovič padel na vozišče in obležal mrtev. 2užek malenkost za republiškim rekordom — Odličen tek pionirke Lobetove steza slaba. Najboljša novomeška rezultata sta Žužkovih 5:47,4, v teku na 2.000 m z zaprekami, ko je le za dve desetinki sekunde zgrešil republiški rekord, in Okelščnovih 50,56 v metu diska; Na slovenskem adet&em kriteriju v Velenju so Novomeščani, ki so na tem atletskem tekmovanju zmagali tudi lani, spet osvojili prvo mesto, tokrat 12,5 točke pred drugouvrščenimi. Zmaga novomeških atletov je naf-I višja v zadnjih letih, vodili so od prve do zadnje discipline in v vseh | nastopih, razen v teku na 800 in 1 500 metrov ter v skoku v višino, | osvojili medalje. Prva mesta so osvojili: Žužek v teku na 2000 m z zaprekami (5:47,8), Okleščen v metu diska (50,56 m), Šimunič v troskoku (14 91 m), Penca v teku na 110 m z ovirami (15,7 sek.) ter štafeta! 14 x 100 m. Srebrni medalji sta osvojila Keržan v teku na 100 m (11 1) in Cujnik v metu krogle (13 39 m).' Treja mesta pa so zasedli: Sega v teku na 400 m (51,0), Kapš v teku na 5.000 m (15:47,4), Kranjčič v skoku v daljino (640 cm) in Može v megu kopja (49,44 m). V teku na 1.500 m je bil Bučar četrti, Zoran pa je skočil v višino 190 cm. Večina rezultatov je povprečnih, | ker so bili teki taktični in velenjska SPET V FORMI — Odličen tek v Velenju priča, da si je Metod Žužek (št 257) po manjši krizi in bolezni povsem opomogel inl da prihaja v staro reprezentančno formo. PREPIR z MILIČNIKI - Zadnje-8» junija so trebanjski miličniki pri-do iztreznitve 504etnega Vin » Gutmana z Vrha nad Mokrono Gutman se je veselo sprehajal i? trebanjski glavni cesti in oviral , ■*!*t. Žato se je zapletel v prepir ^muičniki, ki so ga dali „na hla- . OB MOTOR - V noči na 30. ju-*J je. izpred kina Krka v Novem me* u izginilo kolo z motorjem, last lojza Radovana iz Loke pri Sen » _ , . , an , jjerneju Motorček je ocenjen na Četrtega julija ob 22.45 je 38 letni Ivan Strle iz Leskovca po din Kri&em peljal z zastavo 101 od Krškega proti Kostanjevici. Domne- vno, da je vozil pod vplivom alkohola in z neprimerno hitrostjo. Nato je pognal naprej ------—---------------------------r Ivan Strle zadel štiri pešce — Nekaj časa jih je vozi na pokrovu motorja — Dva hudo in dva lažje ranjena • i-?^^L NATAKARICO — Prvega novome5ki miličniki pridržali do iztreznitve 28-letnega Rada Kmeta, kije začasno zaposlen na delovišču novomeške IMV. Hudo ht^i* v hotel Kandija in za- ,£2" pijačo. Ker mu niso hoteli tul?, *• je žalil natakarico in grozil jJj^*ePom. Spravil se je tudi nad re-*>dn£.e ^Pbe. Stopiti bo moral k za prekrške >48?,o«, MOTORČEK - V kolo z Juhj je neznanec odpeljal Dol Suhofj^em Antonu Stepu*111 u V ROTOVŽU -Po jo bi 5?° miličniki so 2. julija Pndržali 19-Jetnega Anto- mesta in iz Re- gerče ^ Viktorja Kokfiča iz Re-v gostiš*, i?*nta 513 nadelana prišla hca ni ® Rot°vž. Ker jima nataka-stekienj!)?^*3 Postreči, sta se lotila kratkem k m Krožila s pretepom. V ^krške. *** spoznala sodnika za Pri vasi VeL Podlog ga je v blagem levem ovinku zaneslo na desni robnik, pri čemer je s sprednjo stranjo avto zadel v štiri pešce, ki so drug za drugim hodili po robu ceste v smeri avtomobilistove vožnje. Vse štiri pešce je ob trčenju vrglo na pokrov motorja. Po trčenfu je Strle z ljudmi na pokrovu motoija peljal še 22 metrov po robniku nakar je stoenko zaneslo v desno na travpik. Po travi je peljal avto še 34 metrov. Strle je nato ustavil, domnevajo, da zaradi tega, da bi pešc i popadali s pokrova. Ko ie je to dejansko zgodilo, je pognal naprej, vendar avto ni bil več poslušen. Po nekaj metrih se je ustavil ob nasipu pri cesti. V nesreči je Strletov avto hudo ranil 17-letnega Riharda Kodriča, 18-letno Sabino Florjančič, laže pa 15-letno Marijo Mavšek in 20-letnega Darka Kerina. Vsi so iz Vrhrmi;„7^ ~ Janez Černe iz Popoldne v Jttovicjj {£"} križišču zavijal proti ^ehodu 7. gozdno Lampe je na Nhra Huh i56 zbh 27-letnega d°tovcu "“dorovca z Gmajne. Hu-naddi maw>_v novomeški bolnišnici na nogo. PO PITJU **OP PO ROPU PITJE N*1 dne'«fleVOm P"1"** ju‘ -Za i?* ^ lokalni «sti Krfk0_T,e na lokalni cesti hotii 4J-letni Jože Su- Vfliem n.^?tenice “> 32-letni KrtCih ° k SeIni‘* ^i Akijza P*dla 26-Ietnega napadla NdomaiaizGorei--- — ^rSkenT !°."i ^ popivali v 5u4erci n ^ hi trojka v 1° * ni^V jala kmečka dela. 10 Devčic!f^?0, k« sta Subotič ?P»dla p;?ba.sta nezaposlena) « 1£ko je r*!,1” ?* oropala. uto Prifel ~ "**"] “darU, Ntem u Q uTOke driaL !?kal g J* ^»hotHS žrtev pre-Henar N °koU 2-000 din. ? ^nih v ,^Uca razdeUla i« daiievaia kjer sta na- d« miličnik?,v1Vanjein do ***' NEPRIMERNA HITROST - Četrtega julija opoldne se je 19-letni Emil Zukanovič iz Kanižarice peljal na motornem kolesu od Črnomlja proti Kani&rici. Pri Kočevju ga je zaradi neprimerne hitrosti v ovinku zaneslo s ceste, padel je po travnatem nasipu. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico. MOTORIST PO LEVI - Branko Rašič iz Dolge Rese je 4. julija popoldne peljal z osebnim avtom od Vinice proti Učakovcem V nepre-dnem ovinku mu je nasproti po _:vi strani pripeljal 214etni motorist Jože Čadonič iz Zilj, treščil v prednji del avta in padcL Motorista -so odpeljali v novomeško bolnišnico. PADLA S TRAKTORJA - Jože Hutter iz DobUčke gore je 5. juliji popoldne vozil traktor od DobUčke gore v Dobliče. Med vožnjo je z v oza, ki je bB pripet na traktor, pa dla 414etna Marija Banovec. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnica TREŠČILO JE Tretjega juUja popoldne je strela med nevihto udarila v gospodarsko poslopje Ivana Skoporca iz Malkov-ca. Zgorelo je ostrešje, okoli 6 ton sena m nekaj orodja. Škode je za 200.000 din. DEŽELI • V noči na 30. junij je bflo na delovišču tovarne Krka vlomljeno v več garderobnih omaric. Nepridiprav je razbil steklo na oknu poslopja, vdrl v tri orna- I rice in vzel s seboj tranzistor, 300 dinarjev in šop bonov za malico. Ob novomeških novogradnjah in vsem, kar prihaja z njimi, je to tipično novomeška ta-1 tvina. • V noči na 3- julij je nekdo skozi straniščno okno vlomfl v I bife na kegljišču v Dolenjskih Toplicah. Odnesel je 11 steklenic viskjja, bone za prehrano v\ g o stilni Lovec, največja dragoc no st pa so bBi trije kilogrami I prave pravcate kave Menda prija tudi ukradena. • Pred dnevi sta si poiskal zakonca večala dinarsko devizno stanje s prodajo rodnih ur, paščkov in druge krame. Zadeva se je dogajala v okolici Mimc. I Vmes so posegli miličniki in ca-1 rinOci. Odkup in posedovanje | tihotapljenih predmetov sta pre kršek. Uspeh modelarjev Na državnem prvenstvu Novomeščani drugi in tretji Novomeški modelarji so na nedavnem državnem prvenstvu v Pančevu znova dokazali, da se uvrščajo v sam jugoslovanski vrh v letalskem modelarstvu. Med ekipami so v kategoriji modelov na motorni pogon zasedli drugo mesto, za Pančevom in pred Ptujem. Prav tako so odlično tretje mesto zasedli v kategoriji modelov s pogonom na gumo. Tudi posamezniki so se dobro uvrstfli. V kategoriji modelov na motomi pogon je bU Janez Grošelj peti, Kranjc 14. in Golobič 15. Med tekmovalci z jadralnimi modeli je bil Kranjc 11., Stankovič 18., Bauer 20., Grošelj 24.. Zulič B. 13., Žulič D. 36. in Rozman 45. med 65 tekmovalci. V tekmovanju mo-delss pogonom na gumo je Tine Brodar osvojil odlično peto mesto, Zupanc je bfl 11. in Stankovič D. 17. Vrstni red moških ekip: 1. Novo mesto 75 točk, 2 Ljubljana 62,5, 3. Ce lje 61, 4. Velenje 60,5, 5. Gorica 54, d. Kranj 49,5, 7. Koroška 26,5 točke. Novomeška dekleta so ponovila lanski uspeh in osvojila tretje mesto. Boljših uvrstitev ni bilo toliko kot pri fantih, zmaga pionirke Lobetove v teku na 800 m pa ie izjemen dote-žek; njen rezultat 2:22,9 je že po-v sem blizu ženskega članskega dolenjskega rekorda. Zmago si je Lobe-tova priborila v finišu, potem ko je vso progo pretekla na tretjem aB drugem mestu V teku na 200 m ie tretje mesto osvojila Rusova (27,2), Borja Eržen je bBa s 16,9 tretja v teku na 100 m z ovirami, tretji mesti sta zasedli še Kraljeva v skoku v daljino (507 cm) in Glavičeva v metu krogle (9,86 m). f' < 1 Celie 48. 3.. Novo mesto 42,5, 4. Velenje 40, 5. Koroška 30, 6; Kranj 28,5, 7. Nova Gorica 28 točk. Papež prvi na Vršiču Velik uspeh mladega novomeškega kolesarja — V soboto in nedeljo državno prvenstvo v Bihaču VeL Podloga. OdpeljaU so jih v novomeško bolnišnico. Zoper Strleta je podana ovadba javnemu tožilstvu, v zeli so mu tudi vozniško dovoljen-1 je. DVAKRAT SMRT POD TRAKTORJEM Janko Zupančič (45 let iz Vrha je 4. julija vozil s traktgrjem od Tržišča po ozki cesti proti domu. Med vožr\jo po klancu navzgor je z "al na l ce- _ i Zupančiča stisnilo za vrat do smrti Dan kasneje sc je v vasi Blatno pri Pišecah smrtno ponesrečU 34-letni traktorist Ivan Kostrevc iz Blatna. Kostrevc se je peljal s čisto novim traktorjem, nanj je imel pripet vprežni voz. Ob zavijanju je voz zapel ob korenine drevesa, vozniku krmila ni uspelo vzravnati, traktor je potegnilo pod cesto, kjer se je pre-v mU vna voznika, ki je bil takoj | mrtev. PO DOLENJSKI NAJMLAJŠI ATLETI V KOČEVJU V športnem parku Gaj v Kočevju so se v atletiki pomerili pionirji Kočevja, Maribora in Zagreba. Največ uspeha so imeli mladi tekmovalci iz Maribora pred Zagrebčani in Kočevci -> ‘ Na 15. dirki za nagrado ve teranov so se zopet zelo dobro odrezali kolesarji novomeškega Novoteksa. Med starejšimi mladinci, ki so vozili na 120 kBometrov dolgi progi od Idrije nas Vršič, je bU Ivan Zagorc peti, Bojane pa deseti. Vršič je tudi tokrat zahteval precej žrtev, med njimi je bB tudi Branko Novak, ki je zaradi izčrpanosti moral odstopiti Ie tri kBometre pred cBjem. Pri mlajših mladincBi, ki so vozdi 67 km, pa je odličen uspeh dosegel Novomesčan Sandi Papež, ki je zmagal s časom 2:12, in je progoprevo-zB s povprečno hitrostjo 30,5 kUo-metra na uro in pripeljal na cilj s prednostjo več kot minuto in pol pred drugouvrščenim. Dobro se je uvrstB' tudi Smole, ki je s 13. mestom dokazal,, da prihaja med boljše tekmovalce. Novoteksovi kolesarji so se udele-žBi tudi dirke okoli Pohorja. Boljšo uvrstitev je dosegel starejši mladinec Ivan Zagorc, ki je na cflj privozil šesti, ostali pa so bBi v davnini, razen Črniča, ki je po .40 km solo vožnje 7 km pred ciljem zaradi izčrpanosti odstopu. edeljo vozUi n teksovi kolesarji vozUi na državnem prvenstvu v Bihaču in sicer v kategoriji mlajših in starejših mladincev, ki bodo nastopUi v ekipni in posamezni vožnji. V 2U2EMBERKU ZMAGA NOVEGA MESTA Na tradicionalnem odbojkarskem turnirju v Žužemberku, ki ga prirejajo v čast krajevnega praznika, je v nedeljo zmagalo moštvo Novega mesta (vzpostavi Primc, Vernig, Babnik, Pucelj, Medle in Graberski), ki je v finalni tekmi premagalo prvo ekipo Žužemberka z 2:0. Drugi izidi: Novo mesto: Mokronog - 2:0, Zbk I: Zbk II - 2:0, Žbk H : Mokronog -2:1. Zmagovalci so prejeli pokal. Cilj delavskih iger: množičnost Na letošnjih, že 19. delavskih športnih igrah novomeške občinesodeluje kar 300 ekip Končan je prvi del letošnjih delavskih športnih igpr novomeške občine. Da;je zanimanje za te igre med delovnimi ljudmi vedno +ii«4* 3+evifc cnAalnin^ni plfin fin tf»)l HpVPtnaistih prvem delu najboljša ekipa Pionirja Krko in IMV, pri ženskah pa večje, priča'tudi število sodelujočih ekip na teh že devetnajstih delavskih športnih igrah po vrsti. ' “ ‘ Vsekakor je razlogov, da udeležba na delavskih športnih igrah ni še večja, precej in jfli komisija za rekreacijo gotovo ne bo mogla sama odpraviti. V prvi vrsti je treba tesneje sodelovati z raznimi športnimi organizacijami, dniHvi in klubi, v delovnih organizacijah pa bi morali imeti organizatorje rekreacije; tudi v okviru krajevne skupnosti bi lahko več naredili za razmah športne rekreacije, za kar bi moralo biti zainteresirano tudi zdravstvo, zavarovalnice in drugi. Dosedanji rezultati: kegljanje moški: Krka (535 podrtUi kegljev), IMV (515), Novoteks (508); pri pred imajo Prijavdo se je kar 300 ženskih in moških ekip, ki nastopajo v 11 šnortnBi panogah. Za kegljanje in streljanje se je prijavflo 47 ekip, za namizni tenis 30, smučanje 26, šah 25. atletiko 22, mali nogomet 20, plavanje 18 in balinanje 14 ekip. Večina tekmovanj poteka po ligaškem dvokrožnem sistemu, ekipe pa so razdeljene v različne jakostne skupine. Komisija za rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu, kije organizator teh športnih iger, si prizadeva, da bi sodelovalo še več delovnih ljudi, saj je še velUco, zlasti manjšBi, delovnBi in drogBi organizacij, ki se ne udeležujejo teh šport-nh iger. Prav tako bi radi, da bi sodelovali tudi zaposleni pri zasebnih obrtnikih. ... strelke Pionirja veliko . dnostspred Krko in IMV. Tak vrstni redsjestudi pri šahistih, v balinanju pa se za najboljša mesta bije boj med ekipami Krke, Pioniija, upokojenci in UJV. V prvi jakostni skupini je pa odbojkarjBi majboljša ekipa Pioniija, ki vodi pred Novoteksom m Krko; v drogi skupini pa vodi ekipa UJV pred JLA in PTT. Pri ženskah vodi Krka pred Pioniijem in Zdravstvenim centrom. V malem nogometu je pb prvem delu na čelu ekipa IMV, sledijo Novoles, šentjer- R.R. nejska Iskra in Ela. __________... ________ z 262 podrtimi keglji. V streljanju je pri moških po # gjg*. ^ GOZDARJI ZMAGALI V prijateljski kegljaški tekmi se je ekipa novomeškega Gozdnega gospodarstva pomerila s tekmovalci Kupe iz Ozlja. Zmagali so gozdarji z rezultatom 2.439:2173. ni doma-čih so se izkazali Rustja, Goleš in Kruh, pri gostih pa Gnjilac. Največ kegljev je podrl Rustja - 440. ZMAGALE PONIKVE Končano je tekmovapje v območni rokometni ligi Ribnice, v kateri; je nastopalo osem ekip. Izidi zadpie-ga kola- Ponflcve-Itas 27:23, Lolki potok-Še ntvid 24:18, Polž-Donit 24:29, DobrepoUe-Gradišče 10:0. Vtstni red: Ponikve 25 točk, Gradišče 19, Donit in Itas po 18. Naj- & boljši strelec lige Rus, ki je zabB 128 golov. -c Gradiš ZA ZAKLJUČEK S FRANCOZI - Nogometaši novomeškega Elana so nogometno sezono prejšnjo sredo zaključfli s prijateljsko tekmo, ko so se pomerili s francoskim prvoligašem Nico. Francoski nogometaši so bli v Novem mestu na 14-dnevnih pripravah. Zmagali so Francozi z rezultatom 4:1 (2:1); za goste so gole dosedi: dva Bjekovič, Castellani in Cohen, za domače pa je bu uspešen Bradač. Nogometaši Elana so se zelo dobro upirali znanim gostom in če bi se tudi v ligaških tekmah tako prizadevali, bi bili gotovo bolje uvrščeni. Zanimivo nogometno tekmo si je ogledalo okdi 800 gledalcev. DOLENJSKI LIST TURISTIČNE ZANIMIVOSTI BREŽICE - Razstava MAKEDONSKO NARODNO VEZENJE v galeriji POSAVSKEGA MUZEJA je na ogled do 31. avgusta vsak dan od 9. do 13. ure. GORIČANE — Na ogled sta razstavi UMETNOST MAKONDE iz Tanzanije in PREBUJENA AFRIKA V KNJIGI. KOSTANJEVICA NA KRKI - V cerkvi je razstava tapiserij, ki so jih po predlogah slovenskih likovnih umetnikov izdelali v ljubljanski Dekorativni. V galeriji kostanjevKkega gradu pa je razstava GOZD — SKULPTURA - SLIKA, ki so jo pripravili Stane Jarm, Janez Černač in Boitjan Košir, LIPICA - Od 22. julija do sredine septembra so na ogled kiparska deta iz kraikega marmorja, ki so nastala na kiparskem simpoziju. Prevoz poSte s kočijo od Dunaja prek Šentilja do Lipice in Trsta traja od 6. do 13. julija. V Lipico prispe 13. julija ob 16. uri. 12. in 13. julija bo mednarodno srečanje filatelistov, značkarjev in numizmatikov ter mednarodna razstava znamk, značk in denarja s tematiko konj, živali in narave. LJUBLJANA - V MALI GALERIJI bo do 27. julija razstava risb in grafik Ivana Piclja, v galeriji EMONSKA VRATA bo do konca julija razstava „Re£ena arheološka dediščina Ljubljane", v likovnem razstavišču RIHARD JAKOPIČ bo do 27. julija 10. jubilejna razstava GRUPE 69. 11. julija ob 17. uri se bo pred Magistratom ustavila poštna kočija na poti z Dunaja v Lipico. Ob tej priložnosti bo pošta opremljena s priložnostnim poštnim žigom; prodajali pa bodo jubilejne poštne kuverte in znamke. NOVO MESTO - V Dolenjski galeriji bo do 28. julija odprta razstava podvodnih fotografij. KROJAŠKO PODJETJI »KROJAČ” NOVO MESTO vam nudi UNIFORME VSEH VRST. DELOVNE HALJE, DELOVNE OBLEKE IN OSTALA ZAŠČITNA OBLAČILA! »AVTO MOTO DRUŠTVO" Krško proda OSEBNO VOZILO ZASTAVA 750. Licitacija bo v soboto, 19. 7. 1980 ob 9. uri. Ogled vozila je možen istega dne od 8. ure dalje^ v garažah AMD na stadionu Matije Gubca v Krškem." 548/28-80 ONPZ ONPZ »BOHOR" SEVNICA P. O 68290 SEVNICA, Glavni trg 40 RAZPISNA KOMISIJA v skladu z določili statuta DO razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE POGOJI: 1. da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih; 2. da ima srednjo šolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih; 3. da ima ustrezno moralno-politične kvalitete; 4. prednost imajo kandidati s poznanjem problematike v malem gospodarstvu. Mandat traja 4 leta. Prijave z dokazilom o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: ONPZ „BOHOR" SEVNICA, Glavni trg 40, z oznako „Za razpisno komisijo". Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 15 dneb po izbiri. Sredstva za nakup družinskega stanovanja so zagotovljena. 536/28-80 OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST NOVO MESTO ponovno razpisuje prosta dela in naloge STROKOVNEGA DELAVCA ZA PODROČJE USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka ali višja izobrazba pedagoško-andragoške ali pravno—ekonomske smeri — najmanj petletne izkušnje'pri organiziranju izobraževalnega dela — izkušnje s področja vsebinskih in organizacijskih priprav na usmerjeno izobraževanje Pričetek dela po dogovora, najkasneje pa 1. septembra 1980. OD po merilih skupnih služb SIS. Vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: OIS Novo mesto, Prešernov trg 9. Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po preteku roka za prijavo. 541/28-80 raDDDDBV Innnnnl IdduodI »AGROOBNOVA, Ljubljana TOZD MEHANIZACIJA Ljubljana, Slovenčeva 93 objavlja prosta dela in naloge 1. AVTOMEHANIKA ZA VZDRZEVANJE TOVORNIH VOZIL 2. STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE 3. VEC VOZNIKOV TEZ KIH KAMIONOV PREKUCNIKOV Poleg splošnih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — da imajo poklicno šolo in opravljen izpit za kvalificiranega avtomehanika ter najmanj 1 leto delovnih izkušenj pri vzdrževanju tovornih vozil; pod 2. — da imajo opravljen tBčaj za strojnika težke gradbene mehanizacije in pooblastilo oziroma potrdilo o opravljenih najmanj 500 ur praktičnega dela z buldožerji; pod 3. — da imajo šolo za voznike motornih vozil ter vozniški izpit C in E kategorije, zaželene so delovne izkušnje. Delo združujemo za nedoločen čas s pogojem poskusnega dela 60 dni. Hkrati objavljamo PROSTO UČNO MESTO - ZA IZUClTEV POKLICA AVTOMEHANIK. Pogoj: Uspešno končana osemletka in zdravstvena sposobnost Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Agroobnova, Ljubljana, Slovenčeva 93, v roku 15 dni od objave. 537/28-80 DO TRANSPORT KRŠKO Komisija za medsebojna delovna razmerja objavlja prosta dela oziroma naloge 1. KV KLJUČAVNIČAR - 1 delavec 2. KV AVTOMEHANIK - 2 delavca 3. PRALEC IN MAZALEC TOVORNJAKOV -2 dGldVCd 4. ČISTILKA PROSTOROV - 1 delavka Pogoji za sprejem: pod 1 in 2: Končana poklicna šola. Zaželeno je, da imajo kandidati nekaj delovnih izkušenj pri vzdrževanju težkih tovornih vozil in odslužen vojaški rok. pod 3 in 4: Končana osnovna šola. Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazi o strokovni izobrazbi na naslov: DO Transport Krško, Kadrovsko—splošni sektor, 68270 Krško, Cesta krških žrtev 133, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi. Delovna organizacija ne razpolaga s stanovanji. 539/28-80 ramisim SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE PIONIR NOVO MESTO, TOZD PROJEKTIVNI BIRO, t objavlja naslednje proste delovne naloge in opravila: 1. PROJEKTANTA STROJNIH INŠTALACIJ Z ZNANJEM OSNOV RAČUNALNIŠTVA POGOJ za sprejem: 1. diplomirani strojni inženir Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem delu za nedoločen čas s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni od objave: SGP PIONIR Novo mesto, Kettejev drevored 37, kadrovski oddelek. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. 542/28-80 n RAZPISNA KOMISIJA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA ZA TEHNIŠKE STROKE NOVO MESTO, ULICA TALCEV 3 RAZPISUJE DELA IN NALOGE 'ii M INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA ZA TEHNIŠKE STROKE Kandidat mora izpolnjevati pogoje za — višješolskega učitelja ali — učitelja srednje šole Poleg tega mora imeti: — pedagoško izobrazbo, — 5 let delovnih izkušenj, — sposobnost organiziranja in vodenja dela, - — ustvarjalen odnos do samoupravljanja, mora biti družb* nopolitično aktiven in moralno neoporečen. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti sprejema razpis0? komisija ICTS, Ulica talcev 3, Novo mesto, 15 dni po objavi- 545/28-80 Osnovna sola XV. SNOUB—Belokranjska v Metliki razpisuje naslednja prosta dela in naloge: - UČITELJ ZE-ZG-DIVV, za nedoločen PRU, P; - UČITELJ GOSPODINJSTVA in vodja šolske prehrane, za nedoločen čas, PRU; - UČITELJ ANGL-SLOV, za nedoločen čas, PRU, P; Stanovanje po dogovoru. Prijave sprejema komisija za delovna razmerja 15 dni P° objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh P° izteku razpisnega roka. 4i 538/28-80 KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE TOZD PRAŠIČEREJA n. sub. o. objavlja prosta dela in naloge - ELEKTRIKARSKA DELA za nedoločen čas Pogoji: . vmit ■ - poklicna šola in 2 leti delovnih izkušenj na podobnih del«1 in nalogah. W Osebni dohodek je določen skladno s pravilnikom o osnov^ in merilih delitve sredstev za osebne dohodke po delu 1 ( rezultatih dela. V doglednem času obstoja možnost pridob1 j ve stanovanja. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema spio^-j kadrovska služba Kmetijskega gospodarstva Kočevje, Ko* j dvorska ulica 25, 15 dni po objavi. 540/28- V. Zbor delavcev delovne organizacije HYDROVOD KOČEVJE - RIBNICA, Kočevje, Ljubljanska cesta, razpisuje prosta dela in naloge DIREKTORJA DO „,0f« Poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, p kandidat v smislu 32. člena statuta izpolnjevati še nasl®0 posebne pogoje: — da ima višjo ali srednjo šolo ekonomske, pravne, uPr ali tehnične smeri — 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj — da je moralno-politično neoporečen Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom ^oSBgO njih delovnih izkušenj sprejema razpisna komisi)3 ,J HYDROVOD Kočevje-Ribnica, KOČEVJE, Ljubljani in sicer 15 dni od dneva razpisa. . . j. Kandidati bodo o izidu obveščeni v roku 15 dni po izb ■ g 544/2“ . • V_ V_ Auoi SERVIS C. herojev 27 SodE1T^,a8° Srt* sgtM telefonu ^ " — servis in doma. 8 DOLENJSKI LIST Št 28. (1613) 1°J^ PRILOGA bojnih voz, ki jih je vlekla četverovprega v starem Rimu so bile dirke v areni, imenovani Circus maximus, ki je lahko sprejela več kot 180.000 gledalcev, v Bizancu so se gledalci konjskih dirk delili na „modre" in »zelene". Navijaške strasti v tem mestu so se prenašale tudi v javno življenje, kar je vplivalo celo na politične dogodke. Zanimanje za konje in konjske dirke ni - odveč je še naprej brskati po zgodovinskih podatkih — prenehalo vse do danei Rekli bi lahko celo, da se z razvojem življenjske ravni celo krepi. Na svetu je okoli 70 ras konj, v Evropi med 40, vendar so za konjski šport primerne samo nekatera Glavne vrste konjskega športa so, gledano z zahodnimi očmi, konjska tekmovanja v ožjem smislu besede. To so olimpijske discipline: dresura, preskakovanje ovir, vsestranski izpit iz jahanja, potem pa še galopne in kasaške dirke, lovna jahanja, jahanje na daljavo in polo. Poleg teh so še številna druga konjska tekmovanja. Pri nas na primer sinjska alka, na Kozaškem džigitovke, v Ameriki rodei, na Japonskem streljanje z lokom na konju itd. Za omenjena in podobna tekmovanja pa velja, da nimajo dovolj športnih elementov, da bi jih lahko uvrščali nved konjska tekmovanja v klasičnem športnem smisla Zaradi tega niso seveda nič manj privlačna. Dirkalne konje začno šolati pri 18 mesecih starosti na dirkah pa nastopajo že dveletni konji. Sest let stari konji navadno ne tekmujejo več na galopnih dirkah in po dvanajstih letih na kasaških, temveč le v tekmovanju ovire, ali pa jih vrnejo v kobilarne za prirejo. V ZDA urijo samo za galopne in kasaške dirke okoli 30.000 konj. Rejo dirkačev vzpodbujajo v tej deželi velike nagrade, tudi do 150.000 dolarjev. Še predno mladi konji dobrega rodu, katerih predniki so imeli na tekmah velike uspehe, pričnejo tekmovati, že dosežejo v prodaji ceno do 5 milijonov dinarjev. Kot rečeno, poznamo galopne in kasaške konjske dirke. Za dirke konje odbirajo in jih pozneje, ko ostarijo, uporabijo za pleme. Na dirkah navadno sodelujejo samo žrebci in kobile. V galopnih dirkah se giblje konj v skokih in pri tem grabi kar največ prostora. Na teh dirkah nastopajo po navadi konji istih let, kobile nosijo 2 kilograma manj bremena, če tekmujejo skupaj z žrebci. Za nas so, zaradi 'Šentjerneja in njegove tradicije, najbolj zanimive kasaške konjske dirke. Pri teh dirkah konj v kasu (drncu) stopa istočasno z eno sprednjo in na nasprotni strani z eno zadnjo nogo. Ko se giblje v kasu, se slišita dva udarca ob tla. Odlike konja so pravilen, hiter in dolg korak. Če konj med dirko preide v galop in če ta traja skupno več kot 200 metrov, konja kaznujejo z izključitvijo iz dirke. Diskvalificiran je tudi konj, ki v galopu preteče ciljno črto. Kas je nepravilen, če konj stopa istočasno z eno prednjo in eno zadnjo nogo na isti strani. V ZDA prirejajo za take „nepravilneže" posebne dirke. Pri enovprežnih kasaških dirkah je konj vprežen v zelo lahek voz, ki ima dve gumijasti kolesi. Po angleško mu pravijo „sulky", pri nas pa „gig". Pri dvovprežnih kasaških dirkah pa so V KASU stoletna tradicija šentjernejskih dirk nam daje pobudo, da napišemo 0 konjskem športu, še posebej pa o uil Dirke dvokolesnih bojnih voz Atittjk 28,0 Pri,iubljene že pri Babiloncih in naiim ' so na olimpijskih igrah 680 pred stetiem prvič priredili dirke dvokolesnih konji vpreženi v voz s štirimi kolesi, Angleži pravijo takemu vozu „buggy", naše ljudstvo pa „federvagen", bolj redko ..zapravljivček". Dolžina proge pri kasaških dirkah je od 1.600 do 4.000 metrov, za konje do dveh let je lahko dolga le 1 000 metrov, ne sme pa biti daljša od 1.800 metrov. Na prvenstvenih kasaških dirkah startajo konji enakovredno z istega mesta Na običajnih tekmovanjih podaljšujejo konjem, ki niso iz enakega razreda, in tistim, ko so na predhodnih dirkah dosegli boljše čase, progo za 20 metrov za vsako sekundo boljšega časa od tistega, ki ga določijo kot osnovo za dirko. Hitrost konj v kasu se povečuje iz leta v leto. Leta 1818 je ameriški konj Boston Blay pretekel en kilometer v eni minuti in 51 sekundah. Danes iskri Blay ne bi imel prav nobenih možnosti na - kateri koli dirki za dveletne kasače. Svetovni rekord za kasače je danes po eno minuto in 11 sekund na en kilometer. S podaljševanjem proge je seveda povprečna hitrost nekoliko manjša „ Konjski šport razvija bojevitost, krepi tekmovalno vnemo, razvija prizadevnost, srčnost, odločnost in iznajdljivost," je nekoč zapisal eden od ljubiteljev konj. Tekmovanja pa pokšejo stanje in vrednost reje konj v posamezni diiavi. Glede tega se ne moremo hvaliti, med drugim visi nad nami še vedno sramotno dejstvo, da smo 1965 razpršili plemensko čredo slovite kobilarne Turnišče, ki je Vzgajala najboljše jugoslovanske kasače. MARJAN BAUER JANEZ PAVLIN .. .fV ■ ^ Jw.:v poletje v majici sezona za jagode Jagodova torta, ki je 1,1 potrebno peči in je hltI® gotova, je sestavljena piškotov, namočenih v slafl mleko z dodatkom nanje polagamo plast ja9°“ stepene sladke smeta • Lahko pa pri slaščičar) kupite škrniclje za sladol • jih polnite s smetano _ zlagate skupaj, vmes r dodajte jagode. Sladkate J* okusu. Seveda pa taka ton ne čaka dolgo in jo je najbolj' še isti dan pojesti. Karkoli že moda ponuja pod „naj", o tem si mladi mislijo svoje in se najraje oblačijo tako, da jim je udobno. Letos največ nosijo bombažne majice, črtaste in enobarvne, pa hlače. Na dopustu si lahko privo- ščite tudi turške hlamudrače, če so vam všeč, sicer pa so kavbojke hlače za vsak okus. Najbolj modeme so zgoraj malce nabrane, spodaj pa ozke hlače, toda če postava ni za tako nošo, je bolje izbrati raven kroj hlač. VOJAŠKI KOTIČEK ROČNE BOMBE Ročne bombe so namenjene za uničevanje Dziroma onesposabljanje nasprotnikove žive sile i boju od blizu in jih mečejo na daljavo do 40 metrov. Prve ročne bombe so bile iz litega železa, bakra ali svinca in so nastale proti koncu 14. stoletja Uporabljali so jih pri obrambi trdnjav, napolnjene so bile s črnim smodnikom, vžigali pa so >ih s pomočjn vžigalne, vrvice. Med obleganjem Dunaja 16fl3 so vrgli z mestnega obzidja na bojevnike islama kar 805.000 ročnih bomb. Kasneje je ročne bombe nekoliko potisnilo iz. 1 jporabe drugo ročno ognjeno orožje, toda v 20. stoletju so jih spet začeli množično uporabljati. °rvo Srbsko ročno bombo „kragujevko" je leta 1904 konstruiral general Miodrag Vasič. Sprva e bila namenjena makedonskim vstajnikom proti Turkom, toda kmalu so jo uvedli tudi v redno oborožitev srbske vojske. Bomba je bila iz litega železa in je imela obliko prizme. Na začetku prve svetovne vojne so Britanci in Francozi zaradi pomanjkanja pravnih ročnih lomb uporabljali tudi improvizirane bombe iz Med drugo svetovno vojno so bile ročne bomtfc že močno izpopolnjene. Predvsem so bile lažje in manjše, vendar učinkovitejše, ker so jih polnili s trinitrotuolom in ker so se ob eksploziji razprševale na večje število ubojnih delcev. Sicer pa ročne bombe delimo na tri družine: napadalne, obrambne in napadalno—obrambne. Obrambne so namenjene za zavračanje juriše v. Mečejo jih iz zaklonov in imajo približno 150 ubojnih drobcev, ki letijo do 200 metrov daleč. Napadalne ročne bombe so lažje (200 do 400 gramov), mečejo jih med napadom in imajo predvsem moralni učinek. Njihovo ohišje je tanjše, vsebujejo pa več eksploziva kot obrambne ročne bombe. Napadalno-obrambne ročne" bombe so nekakšen bastard. Vojaški arzenal pozna še specialne ročne bombe. Na primer zažigalne, protitankovske, dimne kemične itd. LETALONOSILKE MED DRUGO SVETOVNO VOJNO Prve letalonosilke oziroma ladja, s katere je vzletelo letalo, je bila britanska križarka ..Birmingham". Na njenem premcu so zgradili zasilno leseno ploščad, dolgo 25 metrov, in s te sta 14. novembra 1910 vzletela z letalom „curtiss" Američan George Ely in Anglež Charles Sa mpson. Letalonosilke so se razvijale hkrati z letali. Njihova uporaba je bila zelo pomembna zlasti med drugo svetovno vojno. Američani so jih gradili kar v serijah. Imeli so flotne in eskortne letalonosilke. Flotne so bile namenjene za udare po glavnih sovražnikovih silah. Delili so jih v težke (nad 20.000 ton s približno 80 letali in hitrostjo do 34 vozlov) in lahko (10 do 20 tisoč ton s približno 50 letali). Eskortne letalonosilke so uporabljali za protiletalsko in protipodmor-niško zaščito konvojev in za preganjanje sovražnikovih podmornic. Te letalonosilke so imele do 15.000 ton, njihova hitrost je bila 15—25 morskih milj na uro, na krovu so imele po kakih 20 predvsem lovskih in protipodif niških letal ,-1^9 Najbolj znane in najštevilnejše letalono ^ so pripadale tipu „Essex" (27.000 ton), imele 270 m dolgo vzletno stezo. Proti ko^ vojne so začeli Američani graditi zelo ■UPPIPI liti zeiu "fli letalonosilke tipa „Midway z deplasma . 45.000 ton, ki pa so jih dokončali šele po v t Eskortne letalonosilke pa so dobili delo rekonstrukcijo trgovskih ladij, ter s ser J proizvodnjo (po 8 do 9 mesečno). . .,e|j|c0 Po približno enaki poti sta hodili tudi ^0 Britanija in Japonska. Japonci so irtf ^1* največjo letalonosilko na svetu. T o J®- in „Shinano", ki je imela deplasma 65.000 ki so jo dobili z rekonstrukcijo ladijskega p dvojčka bojne ladje „Yamato". Letalono5 ^1 imela močno oklepno zaščito (°kl®P t$0* debel 200 mm) in močno oborožitev ( .ibrski^ kalibra 127 mm in celo 145 pa ie orožij). Kljub vsej velikosti in oboriw■ bilo na tej ladji prostora za komaj 50 le n0silk® Med drugo svetovno vojno so let3 ^^11, sodelovale v mnogih pomorskih ^(ti napadale so cilje globoko v sovra* .y in zaledju. Ščitile konvoje trgovskih jjrok® preganjale podmornice. Prav zara uporabe so bile izgube zelo občutn • ^ 1 bile med drugo svetovno vojno ^ teH letalonosilk. Japonska pa je iz9u velikanskih ladij. najznačilnejšo za čas, ko bo Priloga izšla, govor bo o nabiranju gob, predstavili bomo strupene, kajti za premnoge gobarje je vsaka goba, za katero ni prepričan, da ni jurček ali lisička, neužitna. Rubriko bomo popestrili s kulinaričnimi nasveti, ki bodo še kako dobrodošli za izpopolnitev našega skromnega gobarskega jedilnika. K sodelovanju v tem kotičku vabimo tudi bral®' Odgovarjali bomo na vpra* nja o tem in onem 13 gobarskega življenja, hvaleči bomo za sleherni nasvet 81 kritiko, konec koncev je kotiček namenjen pred«*"! vsem. kajti verjetno ga ni, *[ ne bi tako ali drugače okU* užitkov, ki jih ponuja gob* konzervnih škatel, ki so jih napolnili s smodnikom in žeblji. V pozicijskem obdobju vojne je eksplodiralo na milijone bomb. Tako so Nemci 1917 in spomladi naslednjega leta zmetali na nasprotnika po 300 milijonov ročnih bomb mesečno. Zanimivi podatki o gobah bodo poslej vsakih štirinajst dni popestrili eno do strani Priloge. Ne samo zadnje čase vse bolj razvpita moda gobarstva, pač pa predvsem želja po ohranitvi naših gozdov pri čemer lahko ima osveščenost ..nedeljskih" gobarjev še kako velik pomen — to nam ie narekovalo odpreti to rubrika K sodelovanju smo povabili dr. Dušana Vrščaja, enega najboljših poznavalcev gob (ne samo v Jugoslaviji), pa dr. , Alojza Boha, znanega deter-minatorja (oba sta tudi člana novomeške gobarske družine) in še koga. V sleherni številki bomo poslej predstavili gobo. priloga, dolenjskega\>j$ DANKA - NEUSAHUIVI IZVIR DENARJA? anke so v zadnjih letih izredno razširile obseg si°van]a, tako da danes skoraj ni občana, ki ne bi imel • ali drugačne zveze z njo. Delavci dobivajo preko •_*! “®bne dohodke, potrošniške kredite, namensko fcujejo za stanovanjsko gradnjo itn Banka je postala našega vsakdanjika, hkrati pa izredno važna opora za zvoj gospodarstva. Brez banke si Je danes skoraj mogoče zamisliti kakršno koli poslovanje. Je manj ožbe v nove industrijske in poslovne zmogljivosti. V •red * namre^ zbirajo velika dinarska- in devizna M*tva delovnih organizacij in občanov, vse to pa spet ustavlja izredno važen vir ta bodoče naložbe v spodarstvo, v življenje. Po tem Je banka vsekakor eno med središč moči, ki pa spet ne sme služiti samo sebi, ,mpak celotni družbeni skupnosti. Tako zahtevajo naši temeljni dokumenti. Ll*. Teme|ini dolenjski banki, članici združene 4Ubljanske banke, ki Je tudi ena izmed soustvarjalk ^®dnega gospodarskega napredka v naši regiji, »mo se ~flovarJali s predsednikom i njenega poslovnega odbora ^Sijem Thorževskim In Jožetom Fabjanom, ki Je “flovoren za planiranje In poslovne Informacijo. VMi, <'eprav Smo rek|l. da Je banka postala del našega "•ktfenjika, pa Je občani le no poznajo dovolj, zato smo ™*9ovor o banki začeli z vprašanjem o njeni poslovni in '•»upravni organiziranosti. o POSLOVNI IN SAMOUPRAVNI ORGANIZIRANOSTI Thorževskij: „Novo organiziranost banke smo y*Po*tavlli po sprejetju sistemskih zakonov o kreditiranju in bančnem poslovanju in zakonu o Jtiruženem delu kot enotno organizacijo, v okviru katere Plujejo štiri poslovne enote v Črnomlju, Metliki, °v®m mestu'In Trebnjem. V.okviru banke deluje tudi ^"Malizlrana poslovna enota za stanovanjsko Ih "^unalno kreditiranje, ki Je začela delovati pred 0rBa h!mi priporočili, na) bi take enote bile t*ruai- Samoupravno P8 5mo urejeni tako kot vsi ko* iT®*9 delo določa vrsta samoupravnih sporazumov, • I m nlaatii m n/Jnn(SU rln lr-11m i- *Porazum o planu o odnosih med delovno °*1° In banko, o združitvi v temeljno banko. 6lar,l ' °r8an banke so zbori delavcev po tozdih, ki so ki ^ , banke. Na teh zborih so sprejeti osnovni akti. KI '""no. fhb mn £uunn au aprcjen umhjvih uku ternou 1° 0856 poslovanje. Sele na podlagi dela**"* sporazumov, ki Jih sprejmejo na zborih dolojj ' ^ ni reč ml lahko pripravimo letne plane, Si? , , , . W„ M •ni odbor ali zbor banke. Tako delovne skupnost '•irrm ------------------------------------------ 'v r1-"”« **nki. K pravic® ,n obveznosti posameznih organov v Se i-*.- „*° delovna skupnost sprejme plan dela, ga potrdi na QSr) oat»r ali zbor banke. Tako delovna skupnost vsemi " ,prei0t*h programov in planov gospodari z naSe s,edstv' banke. Seveda imamo tudi delavski svet enot" Dnosti. po poslovnih enotah pa imajo Svete B^NKA in združeno delo ždruijl^n° & sodelovanje med banko in neo77 de,om' & posebej pa učinkovitost Pošlovanja? Ali smo na tem področju 0r9anizirani? _Thorži °*novni ^kli: "V bankah čutimo, da nam manjka 0r9ani2?„>.e?' t0 i® finančna organiziranost v delovnih ' «°ni2;acu . 1“ ■»••»••vi f,nančni.1 , ' prl c®mer ne mislimo, da nimamo način, ne b- imamo Jih, toda organizirane so na star V*el' tozdo^3 V Sa,nouPrawn®m smislu, to Je povezanosti ^hko naviX v..*nterno banko, šole z njo in preko nje bi Jeleno ne if.. uCinkoviteJše poslovanje. Če bi imeli to l ,at>ko na * lzbolI5a*i samo pretakanje denarja, marveč r°ia naiffa,i tudi Pristnejše odnose in lažja bi bila l^iog dela- Za to je zdaj ena izmed glavnih w ^liam 6ne9a d®13, da organizira interne banke. 7®niranja namreč, da je vprašanjo finančnega J>h°dkovni^!!m. 08 za6«tk‘1> da še niso razviti r^nje v o^0081, ^ nl združevanja sredstev za & tna Srecl*twa. z« investiranje v osnovna ?°sBodarjeni,rat*Ca' ^ nam za večjo učinkovitost i °n'eta, denarjem, za racionalnost plačilnega 2* •‘•mo pf °^°'/' 118 'nternih bank ni več, pri nas jo Dr!n#vna, včasll> i ^ vet Tu I® zakonodaja Izredno w klovnih bo,J kot za poslovne banke; potem pa kom. y**|**^Jah nimajo primernih kadrov, tudi ugaja, da nima take banke.” s. ^ i*10*,*'™ fWi'. kakšne so trenutne zadeve Po devai^ni-acil130 bančnih kreditih? Ali so ^fvaciji okrepile zahteve? £l!!^*rst^-1171V zadnjem času Je akumulativno« nJ^kacija n, krt,lčno mejo In mnoge delovne •hT^Ukciio ,0 Sodstev nhl za enostavno v 1« seveda ™nl *ev#da za razširjeno. In v taki * .Slu, ko Je H^!LPOt vbanko- Tako *mo prav zdaj X ^korak k«dite, kar pomeni ^ Prak»- P® I® b®nka 9°*Podarstva, pade tudi likvidnost banke in seveda ni možnosti za ugodno rešitev vseh prošenj za kredite. Tako smo morali glede na sedanji položaj do jeseni ustaviti vse naložbe pri čemer bodo seveda izjeme, kot kmetijstvo in podobno. In v skladu s tem položajem se bodo morali še marsikje prešteti in pregledati upravičenost investicij. Je pa treba povedati, ds je iz preteklih let v sedanje obdobje prenešeno za okoli 5 milijard dinarjev naložb, kar bo v sedanjem položaju veliko breme za nas, hkrati pa bo za riaše aospodarstvo pomenilo novo močno vzpodbudo. Skoraj vse te investicije so na slovenski prioritetni listi, mnoge med njimi pa so tudi v programu podpiranja manj razvitih, ki ga ima Ljubljanska združena banka. Prav v tem programu so bile tudi naložbe v trebanjski in črnomaljski občini, od katerih se mnoge že vračajo in bodo ti manj razviti kmalu presegli kriterije za manj razvite. PREVELIKO RAZKOŠJE? - Kako banka pravzaprav zdaj finančno stoji? Kolikšno je število varčevalcev, kakšna je višina njihovih hranilnih vlog? Zanima nas tudi, kaj bi rekli na pripombe občanov, da tako razkošnih poslovnih zgradb, kot je vaša hiša, nimajo niti v Nemčiji, da imajo vaši delavci visoke osebne dohodke? Thorževskij: „Kar se tiče očitkov, da imojo naši delavci visoke osebne dohodke, lahko odgovorimo, da so med vsemi temeljnimi behkami med najnižjimi. O hiši pa moram povedati, da smo Jo zgradili izredno poceni, kvadratni meter Je veljal z vso zahtevno opremo toliko kot za stanovanja. Glede finančnega položaja nismo niti boljši niti slabši od drugih. Vendar pa je treba poudariti, dB Je bil razvoj naše banke v zadnjih letih izreden. Ne samo, da smo usposobili nove službe in izredno razširili obseg' poslovanja, ampak snro banko tudi izredno približali občanom, o čemer najbolje priča podatek, da so Imeli občani leta 1976 v naši banki 500 milijonov, konec preteklega leta pa že eno milijardo štiristo milijonov dinarjev, v strukturi bančnih sredstev pe se Je vloga sredstev občanov z nekdanjih 15 odstotkov povečala na 22 odstotkov. Tudi celotna bilančna vsota banke se Je z nekdanjih treh povečala na šest milijard. Skratka, v zadnjih letih smo uspeli ujeti nekatere druge hiše prav s širitvijo naše bančne mreže in našega poslovanja, ki se med drugim odvija tudi v tej stavbi." - Očitki govore, da vaše usluge niso vedno na solidni ravni? »DENARNE KULTURE"SE NI Thorževskij: „Zaradi hitre širitve poslovanja je naš kader mlad in vsega se ne da urediti čez noč. Moram pa reči, da kvaliteto naših uslug redno spremljajo in smo na tem področju izredno zaostrili zahteve, da bi bilo pri našem delu čim manj napak. Bili smo namreč v velikih težavah, ker banka ni dobila novih računalnikov in je bilo poslovanje izredno oteženo. Vedeli smo, kaj se dogaja, pa smo bili popolnoma nemočni. Zdaj, ko bodo novi stroji, bo poslovanje veliko lažjo. Ve ndar širitev poslovanja ni povzročala težav samo nam, določene .napske' v obliki negativnih saldov in malverzacij'so se pojavljale tudi pri občanih. Ugotavljamo, da nam manjka .denarna kultura’, ki Jo preko pionirskih hranilnic skušamo privzgojiti najmlajšim- To je tudi edina oblika naše propagande s katero pa ne želimo doseči ekonomskih učinkov." - Govorili smo samo o vašem trenutnem položaju, ker pa se naglo bliža priprava planov za naslednje srednjeročno obdobje, bi radi kaj več izvedeli o vaših načrtih za prihodnost? Thorževskij: ..Pripravili smo analizo razvojnih možnosti banke za obdobje 1981 — 1985 in osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih novega plana. To je tisti dokument, ki bo sprejet na zborih delavcev. Zbrali pa smo tudi najrazličnejša gradiva, na podlagi katerih bo moč oblikovati stališča In sklepe glede nadaljnje preobrazbe bančnega sistema in gospodarjenja z denarjem sploh. Jeseni bo namreč o tem tek'a beseda na problemski partijski konferenci, ki naj bi opredelila področja in smeri za nadaljnja preobrazbena prizadevanja. Poleg tega pa že začenjamo postopek za spremembo In dopolnitev nekaterih samoupravnih bančnih aktov. RAZVOJ NARAVNAN STABILIZACIJSKO Fabjan: ..Analiza razvojnih možnosti in osnutek samoupravnega sporazuma sta kajpada osnovna .dokumenta, ki nakazujeta smeri nadaljnjega razvoja. Poudarim naj, da sta oba dokumenta, ki temeljita na doslej znanih usmeritvah In smernicah, zastavljenih z zvezno in republiško resolucijo ter ustreznimi občinskimi dokumenti, vsaj po našem mnenju Izrazito stabilizacijsko naravnana. Predvidevamo, ds bo rast sredstev v banki v nasprotju z dosedanjim obdobjem znatno počasnejša. To izhaja iz predvidevanj, da bo inflacija v piihcdnje nekoliko nižja od sedanje. Nižji rasti sredstev pa bo treba prilagoditi tudi naložbe. Pri tem bo imelo seveda prednost gospodarstvo, vendar s tem, da bo poudarek na naložbe v tekoče poslovanje. Menim, da bi moralo priti do premika predvsem v naslednjem: članice bi morale za tekoče poslovanjo nujno zagotoviti več lastnih sred*tev, kar naj bi dosegle z večjo akumulacijo in boljšo izrabo vseh obstoječih lastnih sredstev, poskrbeti bo trebe za boljšo organiziranost internih bank, večjo zavzetost finančnih služb, za hitrejše obračanje denarja in podobno. Poleg tega bo moralo biti na področju razširjene reprodukcije neprimerno bolj prisotno vlaganje soban k oziroma drugih bank. Gre za združevanje dela in sredstev na dohodkovni podlagi. Predvidevamo, da bi bila sredstva banke poslej udeležena pri novih naložbah največ do 30 odstotkov. Poleg naložb v gospodarstvo predvidevamo večje naložbe v stanovanjsko izgradnjo in komunalno opremljanje." - Minulo obdobje je postreglo na tem področju z nekaterimi zelo poučnimi izkušnjami in spoznanji. Prišlo je do zastoja, ki je bil očiten zlasti v prvih treh letih. Intenzivna gradnja se je s pomočjo ustreznih Bančnih sredstev začela šele lani in se nadaljuje letos. DODATEN DENAR ZA STANOVANJSKO GRADITEV Fabjan: „V prvih letih Je bilo res tako, da za stanovanjsko graditev in komunalno opremljanje določena in razpoložljiva sredstva niso bila porabljona marveč so se prelila v gospodarstvo. Letos je stanje bistveno drugačno. Kaže celo da bo trebe za stanovanjsko In komunalno gospodarstvo poiskati in odmeriti še dodatna sredstva, tako pe bo tudi v prihodnje. In. kje dobiti ta sredstva? V prvi vrsti mislim pri tem na sredstva občanov in koristno bi bilo, če bi jih prelili na to področje. Kako je sploh s tem denarjem? Podatki povedo, da so leta 1976 predstavljali krediti za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo v strukturi bančnih naložb 4, leta 1979 pa že 8 odstotkov. Računamo, da se bo ta delež v prihodnje povečal na 10 do 11 odstotkov, kar bi bila tudi maksimalna bančna možnost. To bo bržkone doseženo z namenskim varčevanjem in seveda s prelivanjem dela hranilnih vlog občanov v te namene." — Vse to so prav gotovo osnovni elementi za krepitev bančne sposobnosti, mimo katerih ni moč načrtovati finančne prihodnosti. Ob tem ugotavljajo, da še niso znane in urejene nekatere temeljne stvari, ki bodo bistveno vplivale na sredstva banke in naložbe v novi planski petletki. Fabjan: „Gre za sistem združevanja sredstev v okviru Ljubljanske banke in republike za prioretetne namene in prioritetne naložbe. Sistem, ki je veljal do zdaj, ni popolnoma uspel in je celo nekoliko zastarel, še posebej kar zadeva vzajemno združevanje. Najti je treba nov način, nl pa še razčiščeno, kakšen naj bi bil. Poleg tega še ne vemo, kaj bodo prinesli ukrepi na področju razširjene reprodukcije, ki bodo nedvomno sprejeli letos in začeli veljati od 1. januarja 1981." TRETJI SVEŽENJ ZVEZNIH UKREPOV V Temeljni dolenjski banki so zavedajo, da bodo predvideni ukrepi bistveno vplivali na vsebino novih srednjeročnih planov. Zato bodo že oblikovani osnutek dopolnjevali ves čas, dokler bo v razpravi. Menijo, da bo ta trajala do konca oktobra. V tem času naj bi prišel tretji sveženj zveznih ukrepov. Kot vemo, je prvi prinesel devalvacijo in blokado cen, drugi, ki je že na poti, posega v kreditno-monetamo politiko, medtem ko bo tretji „ napolnjen" z elementi za novo plansko obdobje. Samo po sebi se razume, da bodo ti elementi stabilizacijsko obarvani in naravnani. Fabjan: „ Priprav* novega plana pri nas ne poteka natančno po rokih, ki smo jih sprejeli lani. Vzrok za kasnitev je v glavnem v tem, ker pri sestavljanju srednjeročnega plana upoštevamo določilo samoupravnega sporazuma, da je plan banke pravzaprav sestavljen iz planov njenih članic. Za to smo le-tem že ob koncu minulega leta poslali anketne liste, s katerim smo Jih povprašali, kakšen lastni razvoj predvidevajo, kakšne rezultate pričakujejo, na kakšna bančna sredstva računajo v razvoju in kaj od banke sploh pričakujejo v novem planskem obdobju. Odgovore smo pričakovali januarja In februarja, dobili pe smo jih šele aprila Kasnile so zlasti nekatere največje delovne organizacije. Tako smo lahko podatke obdelali šele v začetku meja ali tri mesece kasneje, kot smo načrtovali. Ta zamuda pa vendarle še ne predstavlja katastrofo, imamo namreč še dovolj čdsa tako za razprave In analize kot za sprejem dokumentov Na vsezadnje želimo dokumente, ki bodo .sedeli', kot pravimo." Thorževskij: ..Naj pripomnim, da je to zbiranje podatkov ponovno potrdilo že znano ugotovitev, da je še marsikje v združenem delu prisotna stara miselnost, star pristop Z našega stališča bi to pojasnil z naslednjim: še marsikje so prepričani, da bodo dobili bančni kredit, kadarkoli se jim bo le zahotelo. To pa je huda zmota, kdor tako misli, se predaja iluzijam." - Zakaj? Fabjan: ..Menim, da bo v novem planskem obdobju večji poudarek na izrabi obstoječih zmogljivosti. To pomeni, da bo potrebno iz obstoječega iztržiti ker največ. Škarje investicijske ekspanzije se namreč za piraja" BANKA BO PODPIRALA INTENZIVNO GOSPODARJENJE .Banka torej ni več pripravljena vlagati sredstev v zidovje, pač pa v tehnologijo, modernizacijo proizvodnje? Thorževskij: „To lahko povemo tudi drugače: podpirala bo predvsem prehod od ekstenzivnega na intenzivno gospodarjenje. Banki gre za to, da sredstva, ki jih ima, najbolje naloži. Da iala bo kredite za obratne sredstva, vendar pe ne misli s tem podpirati kopičenja zalog. Prepričan sem, da bo taka usmeritev spodbudila delovne organizacije, da bodo bolj pazile na svoj obratni Capital, ne pe se zadovoljevale zgolj z osnovnimi sredstvi, češ: pomembno je, da so osnovna sredstva, z obratnimi bomo že kako. To je hudo zmotno, saj prav pomanjkanje obratnih sredstev najbolj tepe gospodarstvo. Ena od bolečih posledic Je prav nelikvidnost." Fabjan: „Na j citiram, kar smo o tem zapisali v usmeritvah benke za novo obdobje: ' Predvidevamo sicer, da se bo akumulativna sposobnost delovnih organizacij v novem planskem obdobju delno izboljša la, pričakujemo pa, da bo problematika zagotavljanja sredstev za tekoče poslovanje šc vedno močno pereča. Naložbe v tekoče poslovanje bodo rasle po povprečni stopnji 16 odstotkov, to je za nekaj več kot naložbe na drugih področjih, kjer predvidevamo stopnjo letne rasti 13 odstotkov. S tako poslovno politiko bo banka spodbujala izrabo proizvodnih zmogljivosti in racionalno gospodarjenje kar bo članicam zagotovilo ugodnejši položaj na domačem in tujem trgu.’ Pogosto opažamo, da je oskrbljenost organizacij združenega dela z obratnimi sredstvi pomemben element, ki omogoča plasma na trgu Zato bodo morale nekatere članice temeljito spremeniti odnos do zagotavljanja trajnih obratnih sredstev. Marsikdaj se jc že zgodilo, da so že tako skromna obratna sredstva prelivali v naložbe, za nadomestilo pa iskali pri banki vse več kratkoročnih kreditov. Podčrtujemo, da bodo naložbe za tekoče poslovanje usmerjene pretežno v selektivne namene. Ti nameni so: izvoz, priprava proizvodnje ze izvoz, prodaja opreme na domačem in tujem trgu ter izvoz ria manj razvita območja." KDAJ OBOJESTRANSKI KORAK? Stabilizacija je nekakšen napev leta, pripev sleherni odločitvi, poslovnemu koraku. Ra vna v skladu s tem tudi Temeljna dolenjska banka? Thorževskij: ,.Vse stabilizacijske elemente smo opredelili že v začetku leta v okviru benke, prek gospodarske zbornice in drugih organov. Natančno smo določili naložbeno politiko v letu 1980 s prioritetnimi nalogami. Analizirali smo vse investicije s predračunsko vrednostjo nad 30 milijonov dinarjev. Dogovor spoštujemo. Pri tem nas vodi zahteva, da moramo reševati problematiko v proizvodnji, ki pomeni življenje Na vsaki seji izvršilnega odbora pregledamo likvidnost in dopolnjujemo že sprejete sklepe. Kadar se sredstva v banki močno povečajo ali zmanjšajo, ukrepe poostrimo. Ravnamo, kot je to v danem trenutku potrebno." Banka je del nas, našega upanja in skrbi. Pe tudi pravic. Zato nam včasih ni prav, če slišimo to in ono o njej ali iz nje. Denimo tisto, kako so množično zaposlovali natakarje In trgovce, kakšne plače da Imajo na banki in podobno. Na drugi strani imamo »voje zahteve: zakaj ne bi benka še bolj posodobila *ofega poslovanja, šo bolj prisluhnila Željam In zahtevam strank. Zakaj ne bi prevzela celotnega plačevanja računov, ,za varčevalce, še posebej za tiste, ki imajo v njej odprte tekoče In druge račune? O vsoh teh in drugih rečeh je tekla beseda v pogovoru s Sergijem Thorževskim in Jožetom Fabjanom, bolj za nameček, a vendarle dovolj v živa In hitro se Je pokazalo, da čutijo na banki prav tako kot njihove stranka: Se veliko bo trebe narediti, da bo benka postala to, kar od nje pričakujemo. Ne samo kraj za urejanje denarnih zadev, ampak tudi del naše skupne zavesti Za to pe Je potreben obojestranski korak- JOŽE SIMČIČ IVAN ZORAN Priloga dolenjskega lista mi mMj/. Wm \mm, Pri kitajski odrski umetnosti se mi je zdelo zlasti zanimivo, da so reakcije publike barometer za režijo. Če je gledalcem predstava všeč, režiserje na koncu meseca pohvalijo in jim dajo višjo premijo, če pa so nezadovoljni, režiserje kritizirajo in premije so manjše. (Premije znašajo od 10 do 30 juanov). Za nadzor na odru je določenih 10 kontrolorjev. Dva sedita vsak večer v dvorani in si zapisujeta ocene: kdo dobro igra, kdo slabo. Vsak gib jima je na očeh pa tudi glas in ton govora ali petja ocenjujeta pri vsakem posamezniku. Ob koncu meseca naredijo bilanco, od nje je odvisna nagrada. Med določili, ki veljajo za kitajske odrske umetnike, so še tele: čeprav morajo v enem samem mesecu pripraviti novo predstavo, morajo umetniki znati celoten tekst na pamet. Če se zatika, so kritizirani. Umetniki zaslužijo poprečno 55 juanov na mesec, dodatek pa je odvisen od njihove uspešnosti in ocene. Vsako leto pripravi vodstvo izpite. Se pravi, da mora operni umetnik vsako leto znova na preizkus, če njegov glas še ustreza, kako poje, kako dober akrobat je, kakšna je njegova mimika itd. Po 30 letih obstoja operna hiša ne dobiva več subvencije. Z zasluženim denarjem morajo plačevati umetnike in skrbeti za investicije, hkrati pa namenjajo nekaj denarja tudi za t. i. socilano pomoč. Umetniki dobivajo namreč več mila in brisač kot ostali državljani. Poseben sistem imajo v šolstvu. Na primer v komuni „Treh zvezd" ima srednja šola 6 razredov s 310 učenci in 18 učitelji. V petih razredih je osnovni pouk, v enem razredu pa posredujejo širše znanje. Otroci so stari od 11 do 17 let. Izpite polagajo iz sociologije in osnov z nanstvenega socializma, matematike, materinšči ne, biologije in kemije. V drugem temeljnem razredu poučujejo angleščino, izpitov pa jim ni treba delati iz telovadhe, glasbe, risanja, zemljepisa, zgodovine in temeljnega znanja iz poljedelstva in zdravstva. V vseh razredih poučujejo temeljne stvari o filozofiji in dialektičnem materializmu in zraven še partijsko in svetovno politiko. Učitelj zasluži na mesec 45 juanov. Prej je imela vsaka provinca svoje učbenike, v zadnjem času pa je ministrstvo naredilo osnutek za enotne šolske knjige. Maturanti se sami odločijo za študij, opraviti pa morajo izpit, ki je enoten za dijake vse dežele. Če opravijo preizkus znanja dobro, lahko nadaljujejo študij, sicer pa postanejo kmetje ali pa knjigovodje in administratorji. Šolski dan poteka takole: začnejo ob 8.30, ob 12. uri imajo odmor. Otroci, ki stanujejo v bližini, gredo lahko takrat domov, ostali prinesejo hrano s seboj in jo pogrejejo v šoli. Od 14.30 do 17. uri je spet pouk. Vsako leto organizirajo 4 mitinge za starša Informirajo jih najprej o političnem stanju, o delu partije, potem pa o tem kako se otroci obnašajo in kakšen ovinkom stopiti iz avta in pokukati, Jfi ovinkom. Potem pa jadrno v avto 'n deske". •« d* * Javno tožilstvo SR Slovenije gola rekonstrukcija starih makada torej polivanje z asfaltom brez usVtr\gfi nih posegov v samo traso (izpeljava °\\o širina prometnih pasov, izravnava Jte* tev nagibov itd.) nična. Celo naspr ^ se nesreč na tako ..moderniziranih čutno povečuje. Na tako rekon* ^ večini primerov neurejenih cesta v*3^ odvija hitreje, pa tudi bolj & začetku preseneti ljudi, ki živijo -e ki je poprej že od daleč slišal ro*J°oZj|oPr' bila, je zdaj presenečen, ko se mu tako tiho in naenkrat. —hiti ort. ^ oreb.t> Primer dolenjske magistrale^n^j^ ^ voznine, M »U .t_h vOZ"'— se je treba tudi, po kakšn'h p. jih vzdržujemo in kakšne cest gr ODRI, ŠOLE, BOLNIŠNICE napredek so dosegli. Učitelji obiskujejo tudi doma, če je otrok slab v šoli, pa tud,.cfT dober, da ga doma pohvalijo. Od staršev v kittP* šoli pričakujejo, da pomagajo svojim otrokom, kar pa je zelo težko. Mnogi starši so namreč nepismeni. V prostem času imajo šolarji sP°r^ dejavnosti, lahko hodijo tudi k neke krožkom o svetovni literaturi, berejo Ander* . ve pravljice. Po zaključku šole poznajo otr najmanj 3.000 kitajskih črk. Te imajo r»mr« dvatisočletno zgodovina Na začetku so d* znamenja po naravi. Če so hoteli označiti ogPJr so narisali les, ki gori. Pozneje so ta znanejr poenostavili. Pred dvajsetimi leti so bile uvede** v šole enotne črke, da hi lahko pisali v p«* ieziku, ki je temelj pekinškega dialekta. pisanje poenostavili, ker imajo na množico dialektov. V bodočnosti k*1^ zapletene črke zamenjati z latinskimi, kar pa dolgotrajen in zelo zahteven proces. Pied šolo na sončnem dvorišču se otroci <9% tudi z žogo. Priljubljena je odb^ca. V no« . obiščem razrede. Otroci sploh ne dvigajo sj*jV knjig, samo ko jih fotografiram, se mi so*nWr Učitelji se tudi ne dajo zmotiti in P°uCr£jj dalje. Otroci so nenavadno mirni in disciplio,f* Ko zapustim razred, vstanejo in ploskaj«. Kitajsko zdravstvo je poglavje zase. V bojjl^ ki spada pod komuno „Treh zvezd", me najprej v konferenčno sobo, kjer na zidu rdeče zastave z zlatimi črkami ter slike Mj* Hua. Direktor, 46 letni Hiao ye C*1^' pripoveduje: „Naša bolnišnica obstaja 22 let. Začeli smoj eni stavbi in zelo skromno. Zdaj imamo zdravnikov,, tako da 5 zdravnikov skrbi » . postelj. Imamo tudi 5 študentov, ki se učijor naših zdravnikih, 5 homeopatov in 2 sestri. V bolnišnici so razni oddelki: refljST kirurgija, oddelek za notranje bolezni, gineko*w. ■a, imamo lekarno z evropskimi in doma« zdravili. Bolezni kot so malarija, t'*11* podobnih več ne poznamo. Največ KitajcevU_ zaradi starosti pri poprečno šestdesetih Tipično bolezen na jugu dežele povzročajo P®' v riževem polju. V teh polžih živijo neke li£,n. ^ ki pridejo v vodo, skozi človeško kožo v kO povzročajo otrditev jeter. Trebuh se napne in odebeli, bolnik og-omno je, ne mortf* delati. Preteklo leto smo imeli 1.300 primerov. Uničili smo polže in pozdravili lj*jJ tako da imamo samo še 3 tovrstne bdo* Dojenčki pa zelo, zelo redko umirajo.” .j Zanimalo me je, kako se godi nosečnicam/^ mi je direktor pojasnil: „Žena pred porodO^ pride v bolnišnico in ostane 5 do 7 dni. ZaJ»* nego pri porodu plača 1 juan, toda brez h*3***! Material za hrano prinesejo sorodniki, bolnica P* si sama kuha in pripravlja hrana" cestah in drugi vzroki, udeleženi so z 0,84 odstotka (I). Imamo torej Slovenci idealne ceste in avtomobile, saj statistika govori, da smo za krvavo cestno žetev krivi sami? Ne! Pošteni poznavalci razmer namreč trdijo, da naše ceste ne ustrezajo vsak dan gostejšemu prometu. Iz primerjav, ki so jih napravili delavci sekretariata za notranje zadeve SR Slovenije, se da razbrati, da se na sodobno grajenih cestah število nevarnih dogodkov zmanjša od dva do šestkrat, število smrtnih nesreč pa od tri do štirikrat. Dve primerjavi: Na stari cesti Vrhnika—Postojna je bilo pred osmimi leti 825 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 14 ljudi. Ko je bila leto kasneje odprta avto cesta, se je na njej zgodilo 94 nesreč s štirimi smrtnimi žrtvami. Avtomobilov je bilo seveda več. Še bolj zgovorna pa je primerjava med t. i. sloveniko Hoče-Arja vas in dolenjsko magistralo na odseku Škofljica—Trebnje. Na 51 kilometrov dolgi in za nas še sodobni cesti Hoče-Arja vas je bil v obdobju 1976—1978 povprečni dnevni promet 7.000 vozil, na 52 kilometrov dolgem odseku Škofljica-Trebnje pa 8.500 vozil. V omenjenem času se je na štajerski cesti zgodilo 76 prometnih nesreč, torej nesreča in pol na kilometer. Ob življenje je bilo 13 ljudi, kar pomeni 3 mrtve na vsakih deset kilometrov. Na dolenjski cesti pa se je v istem času zgodilo 261 prometnih nesreč (5 na en kilometer), umrlo pa 72 ljudi, kar je 14 mrtvih na vsakih 10 kilometrov. Skoraj mrlič in pol na en kilometer! Podatki v celoti potrjujejo, da je na modernih cestah znatno manj nesreč kot na zastarelih, ki jih je pri nas, žal, večina. Med pomanjkljivosti na cestah in druge objektivne vzroke, ki naj bi bili krivi samo za drobec odstotka vseh nesreč, bi bilo treba seveda prišteti še napake vzdrževalcev. Te redko pridejo v uradne zapise, pa naj gre 2a odstranjevanje snega, za posipavanje zoper poledico, krpanje lukenj, posebno tako imenovanih udarnih lukenj itd. Čeprav so naše ceste po splošni oceni zelo slabo vzdrževane, pa so vzdrževalci zelo redko odgovorni za nesreče. Na koncu koncev je v takih primerih največkrat kriv voznik, pač po tistem proslulem in neštetokrat napačno razloženem določilu, da je treba vožnjo prilagoditi razmeram na vozišču. Napol za šalo je nekdo dejal, da bi moral idealen MRLIČ IN POL NA EN KILOMETER v • V cestnoprometnih nesrečah je lani v Sloveniji umrlo 735 ljudi, 3.369 jih je bilo hudo, 6.621 pa laže ranjenih. Po podatkih zavarovalnic je znašala skupna gmotna škoda 1,5 milijarde dinarjev, nihče pa seveda ne more izračunati, kolikšna je škoda zaradi izostankov z dela, tekanja po sodiščih in zavarovalnicah itd. Statistika prikazuje tudi vzroke za več kot 7.500 nesreč, ki so se končale s smrtjo ali poškodbami. Krepko vodi neprimerna hitrost (38,3 odstotka), drugi najbolj pogost vzrok je neupoštevanje prednosti (17,63 odstotka), čisto na zadnjem mestu pa so pomanjkljivosti na .. Ofljedal sem v delavnico trinajstega tabora 1 °vn'h samorastnikov in bil sem za nekaj časa Pnča rojstvu novega, stvarjenju nečesa, kar se je •o presnovilo v srcih in možganih, potem pa Sfo slika na platnu, papirju ali šipi, ter ^ . na figura, vklesana v kos lesa ali kamen, »»lena iz železa. _^Spe* .*° *e v Trebniem zbrali kmetje, ZT^~lnle‘ obrtniki sobopleskarji, mizarji, j™«', poštarji, uslužbenci, upokojenci. Kdove *** so še ti preprosti in dobrosrčni ljudje, , * **?. morejo slikati ali kipariti, se odtrgati od kdanjika, ki dela žulje na dlaneh in kopiči ‘»rtu v hiši. DnVKVSe2adni0 ^ to n't' n' Pomembno, kadar ,v Trebije, so samo ustvarjalci, družina •ih Y?m'sje^ib z veliko željo globoko v sebi: da bi bivanje v tem dolenjskem kraju napolnilo z 1» Jj*° ustvarjalnih trenutkov in novih spoznanj. !»■ tabor je postal malone za vse, ki se ga “Ujejo, nekakšna samorastniška univerza. Martin odobrava K*e/' Je pritrdil hrvaški kmet Martin “dddra 60 a Molov, k' se je letos že petič T_j®. ustvarjalnega srečanja naivcev v ■g* „Slavim mali jubilej," je dodal, žahv^u 031 takoj pripomnim, da dolgujem sarr«f 23 VSe' kar sem naredil in kar *e bom, Todh J3***0- Skupaj sva rasla in se razvijala, zač« -L° Sem Prišel sem prvič, sem veljal za £^ynika *n neznanca, ki je sramežljivo kazal, do ** ta*trat naredil. Spominjam se, kako sem sodelovanja na taboru često razmišljal, ali je Dolttfi! katero sem * P° notranjem klicu odločil kmetovanja, sploh prava, ali je sploh v meni čemur pravimo dar, in če je, ali bom dovolj vajen in močan, da bom kaj dosegel. Tudi prve na taboru sem tako čutil, postal sem celo ^^oliko malo dušen, potem pa me je kar gadoma zravnala samozavest, da vendarle sem, j*e nekaj v meni in da bom znal to tudi Povedati In to mi je ostalo do danes.” Kopričanec ni med tistimi, ki jih je strah ostrenih taborskih meril, potrjenih znova na skupščini samoupravno organiziranega fe0ra ^kovnih samorastnikov. „Celo vesel sem, noJ6i!?> ^ P”90*” Pravi- -Mislim, da bodo kriteriji še posebej koristili salonom kot j^-^entančnim razstavam najboljšega, kar1 "ko y določenem obdobju ponudi jugoslovan-naiva Večkrat pravim, da je bolje malo, pa kvalitetna Kdor naj ustreže tej zahtevi, biti rojen slikar. Pri nas imamo veliko ljudi, •slikajo, med njimi pa je zelo malp slikarjev. *or to jaz pojmujem Zase menim, da mi je ■J-kaj nastalo, ko ima slika izročilo. Ljudsko, oveško izročilo. Zakaj ko gledalec sliko gleda, *“jnort v njem nekaj zganiti, nekaj ga mora fje^eti. pretresti. Ali je to čustvo ali misel, to »ploh. n* Pomembna Če zapusti obiskovalec galerijo neprizadet, je razstava zanič. Vsaj j -?r?.voltiran mora biti." P°šTENOST ODPIRA VSA VRATA ^Rudi Stopar, kipar iz Sevnice, je že lani trdil. Pri ustvarjalcu najpomembnejše to, da ima Pošten odnos do sveta in svojega dela. Ce je lahko samo varanje samega sebe, uho v? 90’i^ii3- Zanj je vsakdo, ki rad nastavlja niltof- o. hvalisavim in nekritičnim mnenjem, očiten ^ "e Pris|uhne sebi in svoji vesti, tako ^kri J0 škoc|liiv s,ePar> da bi ga morali javno kyarjj al' in onemogočiti. Taki namreč tudi ki si ga je pridobila naša naiva v Da rBSn'čno kvalitetnimi deli. ^ievMm°-trdo 'n p9*ten odnos do dela ^ar^a pristne ustvarjalce in da brez nenehnega sto|(1j .ne mora biti napredka, je Stoparjev že kar iohar -r**C‘ ^ niim * o^očno strinja Boris -DeluL12 Ptu*a- ki i® bil ,etos drugič na taboru. Mo** Popolnoma sam, z nikomer se ne nobeng odlcnto pogovarjati, od nikoder ni bi ^ . sP°dbude. Daleč naokrog ni nikogar, ki 1». 2at v ^ogu naive, na vsem Dravskem polju ga bil, . ,*?m na tabor navezan še bolj, kot bi sicer ■^oha' 'r^el s°mišljenike v domačem kraju." Ktujskim- 16 P™*^ stopil v javnost skupaj s amaterji. Kmalu pa je S<09ovno 06 Sodi Zraven, saj se njegove slike ‘*odabl,a|2el° ,oe'io °d drugih, četudi so •Hskaklen ' Sor°dne motive. Zato je postal |a> ^morastniški samotar. In kaj upodab- ?*ranilPSVS^em po,*u ^ to,iko običajev, ki so se ^**nt m , stoletia- Mene je najbolj prevzel ^rrior, ^ *jebemi sliki ga imam To je ljudski >*Podar 'l ^ Plodnosti in dobre letine. Je ^iazoa živaljenja na Dravskem polja t ^Urenf^^P?d!b,jam teko, da kraljuje." 5°haHa -J**1. izpovedi svet se ie vcepil v ° J® .bil še otrok. Takrat je prvič ®Ji iri J r^nenikom narisati Kurenta v živalski J*ka j*”" na glavi. Po malem je narisal vsa ' ?^ie i|0 ke9® dne je poskusil z barvami in b! *',°k> nrv!!?65 * že “oblikovan slikar, ki čaka *9°dilo ° črnost oj n° razstava Morda se bo ° Prav v Trebnjem kdove! ^k0LAHKO PREB,T« ^°?e J* *? P« do uveljavitve, morda še teniška pet Res° Priseljena Slovenka sr«*8^ ijjljsjf- ki ^ bi'« s 76 leti ^i?iu vTrebrJIm J’a tOSn^m taborskem jvJ-em 0,^,7 , - Kipce sem začela rezljati z to**19- SnL mi osemnajstimi leti," je čeprav*0 ** -m' kaJ Pa Odnehala zIL^h; Prizadelo, bon7°*l*tvo n- „ .1 bi le, če mi pa to pomeni v Dunj P^nje nisem dolgo čakala. Val * Priznaj 'ma 03 Stenah « P°'n° razstav. Razstavljala nisem TABORSKE ZGODE IN NEZGODE malokrat Dandanes je tako, da gre vse kar naredim, v Karlovac. Tam me nenehno spodbujajo, naj nadaljujem. In res bom še, dokler bom mogla. Večkrat me daje bolezen. Bolezen mi je preprečevala, da se nisem mogla udeleževati takih kolonij, kot je ta v Trebnjem. Zato sem letos prvič na taboru. Bom pa še prišla, če me bodo povabili in če bom dovolj pri močeh." Vsak začetek je težak. Toda vsak začetek je vezan tudi na vzgib, prvo pobudo, zakaj je ta ali oni prijel za čopič in prvič preme&il barve. Mnogi se sklicujejo na prezgodaj pobeglo otroštvo, govorijo: „Slikanje, to je vrnitev v tista mlada leta, ko je čas zahteval, da si prezgodaj dozorel." Taki slikarji in kiparji zajemajo iz usedline spominov na nekdanje čase. Seveda svet, ki ga upodabljajo, zato ne more biti del njihovega vsakdanjika Dela niso odslikava realističnega sveta, znano pa je, da naivci tudi ne znajo slikati do modelu, krajine ali kaj podobnega. Njihov svet je zarisan za vekami, domišljen je in zato tolikanj živopisen. Najčešče se pojavljajo na slikah naivci kmečki motivi pa sejemski dnevi, ljudje v narodnih nošah, v sončnice razcvetela zemlja. In dogodki iz starih časov. „Na vsaki moji sliki mora biti dogodek, ki ga seveda po svoje oblikujem. Dogodek zato, ker je to sporočilo, ki ga zahtevam od vsake slike. To je spomin na vse, kar sem kdaj videl, doživel ali slišal. To je moje, del moje Bosne, kjer sem se rodil in odrasel, tisti svet, ki ga nosim v sebi in ki me preganja," je opisal del svoje slikarske in življenjske zgodbe v Ljubljani živeč Hamdija Hadžič. Povprašal sem enega od udeležencev trinajstega tabora, kako bi bilo, če bi osnovali za naivca kakšne oblike izobraževanja, nekaj takega, kar so tako imenovani slikarji amaterji dobili v večernih likovnih šolah. Odgovor je bil pričakovan: „Ne bi bilo nemogoče, toda to bi bilo konec naive, kot jo zdaj poznamo in za kar jo imamo. Kdor bi obiskoval tako šolo, bi se hitro podvrgel modelu, s tem pa bi izgubil svojo pristnost. Po mojem je čar naive prav v tem, da vsak dela tako kot zna. Ne smemo pozabiti, da ie najpomembnejše ustvarjanje iz notranje nuje, neke stiske, ki človeka spodbuja k temu, da začne siikati ali kipariti." „Brez tega bi bilo življenje prazno. Slikanje je izpolnitev življenja Zato naj bo edina šola življenje." To so nekakšna zlata pravila naivcev, ki prihajajo v Trebnje, in po katerih se ravnajo vsi, ki pošteno delajo. Pogled v delavnico letošnjega tabora je to odločno potrdil, dela, ki so jih udeleženci ali prinesli s seboj ali nas ustavili v tradicionalnih taborskih prostorih — učilnicah * trebanjskega izobraževalnega centra — pa še zlasti. In še nekaj: vsako delo je skrivalo v sebi tudi svojsko zgodba Ustavil sem se ob enem takih del. Podpisal ga je Dragiša Bunjevački iz Novega Be <*eja .., ZGODBA O MAČKU MICKU Ta slikar je imel mačka, ki ga je klical Micko. Osemnajst let sta živela skupaj eden brez drugega ni mogel, in Bunjevački je svojega Micka pred leti vzel s seboj, v T rebnje. Življenje jima je teklo kot nerazdružljivima prijateljema. Maček Micko je bil del Dragiševega življenja. Neznansko ga je prizadelo, ko je Micko letos nekega lepega dne poginil. Gospodar slikar je priredil preminuli živali nadvse človeški pogreb. Priredil je obred, na katerem so se od mačka zadnjikrat poslovili mnogi povabljeni slikarji. V spomin na ta dogodek je Bunjevačkemu nastala slika, na kateri slikar stoji ob mačkovem grobu ... Delavnica je vriskala v barvah. Beograjčan Dušan Jevtovič je spet ..posadil" množico človeških figur na platno v okvirju. ..Na eni njegovih slik, ki jih hrani naša galerija, smo našteli 250 ljudi," je pripomnil Janez Gartnar, ki je bil slikarjem in kiparjem ves čas njihovega bivanja v T rebnjem desna roka. Trinajsti tabor ni bil srečen za vse, ki so se nanj prijavili in bili sprejeti. Jutta Borchert iz nemškega Bielefeldase je v Trebnjem pripeljala z mavcem na desnici, Italijan Francesco Maiolo iz Torina pa je prav na poti na tabor doživel prometno nesrečo in so ga še sredi minulega tedna, malo pred iztekom tabora, zaman pričakovati. „Tudi Brazilci se niso oglasili in ne vemo, zakaj jih še ni,” je 1. julija ugotavljal Gartnar, predsednik skupščine tabora. SLIKARKA Z NAJDALJŠIM IMENOM Z onkraj Atlantika je prišla le Kolumbijka Maria Isabel Otalora Lopez iz Bogote. „Eno leto sem bila v Barceloni, v T rebnje, za katero sem se pozanimala na jugoslovanski ambasadi v Bogoti, pa sem prišla s študijskega potovanja v New Yorku in Pariza Mislim, da se mi je tu izpolnila velika želja: doživela sem Jugoslavijo in njene ljudi tako, kot sem si predstavljala. Srečanje z udeleženci tabora in Trebanjci je posebno doživetje. Sama radost me je, tu lahko slikam. V glavnem delam portrete ljudi, tistih, ki si jih vtisnem v spomin. V Kolumbiji nisem osamljena Veliko nas je, ki delamo v slogu naive, zato se je bilo laže prebiti. Sem, v Trebnje, bom še prišla, tako se mi je priljubilo." 37 ustvarjalcev je bilo sprejetih na trinajsti tabor in od vsepovsod so prišli. Nekateri prvič, mnogi petič, šestič. Letošnji tabor je imel tudi veterane. Slikarka Greta Pečnik iz Pirana je bila med slednjimi izjema; že dvanajstič je prišla v Trebnje. Med kiparji ima najdaljši taborski staž Franc Tavčar iz Čabrač v Poljanski dolini. Pa kdo bi podrobneje našteval, ko pa je navsezadnje pomembno samo to, da so v Trebnjem spet nastala mnoga nova dela za tamkajšnjo jugoslovansko zakladnico naive, da so bili udeleženci ena sama velika družina, njeni člani pa bratje in sestre, na medsebojno razumevanje in dobrosrčnost ubran kolektiv. IVAN ZORAN N ----------------------------------- predstavljamo vam Lani umrli Matevž Hace velja za enega najbol, samoniklih povojnimi slovenskih pisateljev, leposlovci vrh pa je dosegel v območju t. i. partizanke spominske proze, katere dokumentarna plat se veže v dokaj umetniško prepričljivimi sestavinami. Po ..Partizanskih slikah", zbirki prikupnih zgodi' ki so izšle na začetku petdesetih let, je Hace boga'1 slovensko književnost s številnimi novelami, spominsko zasnovanimi kronikami in romam, dočakal pa ni izida (pri založbi Borec) svojega zadnjega dela, ki ga je posvetil rodni Notranjski oz njenemu življu v drugem letu narodnoosvobodilnega boja. ..Nepozabno leto 1942" ni roman v pravem pomenu besede, prej gre za kroniko dogodkov, k's0 povezovali pa tudi ločevali ljudi, znajdene na poteh in razpotjih burnega leta.- Ogrodje pripovedi J° stvarno odvijanje -upora zoper tuje zavojevalce m izdajalce naprednih hotenj. Kot partizanski komis31 je bil Hace tedaj v središču odločilnih dogajanj, nenehno je bil v stiku tudi s preprostimi ljudmi, zalo je dokumentarnost pričujoče knjige zlahka povezal1 zgodami in nezgodami različnih junakov, o katerih se zdi, ko da niso izmišljeni. Posamezna poglavja so sestavljena v dokal zaokrožene celote in eno takih ponatiskujemo. Matevž Hace: NEPOZABNO LETO 1942 Sil je lep sončen dan prvega septembra 1942. l a, ko sta Fric in okrajni M. H. obstala na ibčku Kuclju, ki se dviga desno od gorske vasi i na Notranjskem. ,Ja," je polglasno dejal okrajni sekretar Fric, ima si ti zaenkrat. Loška dolina. Lepo se ehajajo in v avtomobilih samozadovoljno ijo fašisti in drugi italijanski vojaki. Kmetje in atice, obrtniki in trgovci se odkrivajo po t.< stah vsakemu ti/jcu, ki zdaj nekaj velja v teh I jjih. Kako dolgo še? Mislite, da smo že med , gelčki'. Nekatere žene in dekleta v svoji I ikovernosti žalujete za svojimi, misleč, da so že r : tvi. Nocoj jih boste videliI Dolina se bo tresla ^ d streli, streli notranjskih in ljubljanskih p rtizanov. Partizanov, kmečkih fantov, mož, ljubljanskih dijakov, študentov in izpbražencev. Ob določeni uri, naenkrat na šestih krajih! To bo odločen in temeljit odgovor tistim, ki govorijo in razširjajo lažne vesti o tem, da je notranjsko in slovensko partizanstvo uničeno. Zaspanci se bodo zbudili. Zaslepljenci bodo spregledali. Sovražniki se bodo ustrašili in se podelali. Mi pa bomo dokazali in pokazali z dejanjem, da še živimo, da se nismo in se tudi ne damo poteptati. Videli boste, da smo kot Slovenci in Slovani neuničljivi. Našim dejanjem bo sledila naša pisana beseda. Ja, ja, beseda v letakih, brošurah in kar je važno — v ustni govorici. Mirna si bila zadnje dni dolina pod snežniškimi gozdovi. Zagrnjena v tiho žalost za padlimi, najdražjimi domačini. Zbudili se boste, dragi ljudje, iz trenutne žalosti in otopelosti." Tako je tistega sončnega prvega septembrskega dne govoril na Kuclju izkušeni in izobraženi okrožni sekretar Fric desetim aktivistom notranjske pokrajine. Sovražno letalo je priplulo od snežniških gozdov. ..Ponoči bo spal ta letalec, ki leti nad našo notranjsko deželico. Ne bo videl gorečih hiš in gospodarskih poslopij. Ne bo slišal krjjcov padlih in ranjenih. Spal bo spanje .pravičnega' italijanskega letalca, junaka neba," to je še govoril sekretar Fric vsem zbranim. Znočilo se je. Bataljonska kolona je obstala na kraju med Babno polico, ki ga kmetje domačini že stoletja kličejo za Prevolo. Tisto Prevolo, na kateri je stal na velikošmarno avgustovsko noč leta 1936 Janez Korošec in dej’l: Zapuščam to mirno, lepo, rodno dolina Mo>a pot ne bo samo pot v Francijo in njene gozdove. Ne! Moia pot se bo ustavila na sinjih planjavah in mestih Španije. Tam se bom vojskoval. Se bom vrnil? Morda me bo krila vroča španska zemlja. In ga je skrila in ga še krije pred Madridom, kjer je padel kot mitraljezec jugoslovanske mednarodne brigade. V četi kapetana španske armade Staneta Rozmana, Slovenca, poznejšega poveljnika in komandanta slovenskih brigad in odredov. Na tistem znamenitem Prevolu so dobili komandirji čet končna natančna navodila in povelja, preden so se spustili v dolino, v Kozarišč«*, Pudob, Nadlesk, Dane, Vrhniko, Stari trg, Lož in Podlož Dolina je bila zazibana v globoko spanje. Samo večno previdni in živčni italijanski vojaki so v treh postojankah večer za večerom, noč za nočjo spuščali rakete v zrak. S tem so o qjzarjali partizane, da so budni. Pripravljeni za vroč sprejem, če bi bili napadeni. Zagrmele in zatreskale so bombe pred postojanko v Pudobu in Starem trgu, točno ob deseti uri zvečer. Oba komandirja sta si ob šestih zvečer naravnala ure, da bosta točno ob uri in minuti začela napad. Fric in njegov spremljevalec okrajni M. H. sta šla v vas, kjer ni bilo napadov. „Oče," je dejal Fric „oče, jutri boste zvedeli marsikaj, kar se bo v vaši dolini zgodila Kaznovani bodo ustanovitelji bele garde. Slišite regljanje mitraljezov? Slišite treskanje bomb in granat? Pa puškine strele? '' „Kaj ne bi slišal? Saj sem bil na Soči, Piavi in v tirolskih gorah," je dejal dvainšestdesetletni cerkovnik Matija in čiknil na vrtu pod košato, stoletno, polno tepka „Ja , če bi bil mlad, takoj bi šem med vaše partizane," je dejal hropeči Matijev brat France, šestdesetletni čevljar, ki je osem let zvesto služil avstrijskega cesarja Franca Jožefa in zadnjega cesarja Karla. „Deset ali enajt italijanskih vojakov sem postrelil, ko so rinili na visoko goro Sabotin. Za to dejanje sem dobil veliko srebrno kolajno. Še visi v kamri nad mpjo vojaško posteljo. V maju sem hotel iti k partizanom. Pa me je komandir iz mesta Lož nadrl, češ da starih in nadušljivih avstrijskih vojakov ne marajo. Zakričal sem: Ti, ti boš to meni govorili Ti si še mater sesal, ko sem jaz streljal, sem povedal onemu, ki je, kakor sem slišal, padel nekje na pivški strani. Hudiča, kaj sem jaz kriv, če sem star in nadušljiv povrhu? Imam svojo karabinko, svojo puško imam in svoj zaboj streliva Tak sem jaz, čevljarski mojster in avstrijski vojak. Za vraga, zakaj se partizanske komande branijo nas, izkušenih cesarskih vojakov? Vem, kako se pride v Pudob ali Stari trg zvečer. Vem, kako se ubije ali zakolje stražarja in vrže bombo, dve, tudi tri, in lepo mirno odide, če si sam. Marsikaj tega, kar sem v zadnji vojni delal, ne vedo naši mladi partizani." je govoril ves jezen Ma tijev brat, sivolasi in malce plešasti stric France. „Bodi miren, France," ga je miril Fric. „Vsi mladi partizani še niso imeli v maiu pušk. Ti jo pa nisi hotBl dati. Zato te niso vzeli v partizane. To mi je povedal sam bataljonski komandant Smeli. Tako je, France." ..Karabinke ne bi dal iz rok.. Prej bi zatajil svojo krščeno katoliško vera Tako rečem tebi, ki te kličejo za Frica," je ves jezen in ogorčen dejal France. „Ce bi mene vzeli v partizane, bi kot izkušen star cesarski vojak marsikaj pametnega svetoval višjim, ki vas vodijo. Nisem bil kar tjavendan osem let avstrijski vojak. Tri leta v mirnem času, štiri leta so soški, tirolski fronti in nazadnje še na Piavi. Izgubili smo Avstrijo in cesarja. Kaj pa oni srbski kralji? Sai se še vojskovati niso znali! Vse so prodali, armado, državo, vse, Nemcem in Italijanom za umazan, grd denar." , „Franče, prej kot bo minilo četrt ure, boš slišal streljanje. Naši bodo streljali iz avstrijskih karabink, iz jugoslovanskih in italijanskih pušk." ***** v Zavrtnikov Zvonko se je tistega večera vrnil domov iz Ljubljane. Mislil je prodati konje. Zvečer je bil na vrtu. Nos je imel kakor pes. Slišal je neko šumenje. Morda bodooni gozdni zapmiki nocoj prišli v vas, si je mislil. Šel je v skedenj. Bila je mesečna noč. Skozi malo skednjevo okence je opazil, kako, se štirje možje po njegovem vrtu bližajo hiši. Šli so drug za drugim. Postajali so za drevjem. Bližali so se njegovi hiši, drug za drugim, držeč puške v rokah. Kmalu so se v hiši slišali streli. Meki mlad prenapetež je ustrelil Zvonkovo žena Ni slišal krika Samo en samcat strel je bil. Zavrtnikov Zvonko je držal pištolo v roki. Skočil ie iz skednja. Bežal je po vrtu. Tekel je kar po cesti do Rakeka Zjutraj je bil že v Ljubljani. Drugi dan je dobil pismo, v katerem mu je znanec pisal, da so iskali njega. Niso ga dobili. Zato so ustrelili njegovo ženo. Obžalovali so, ker je bila ustreljena po pomoti. Brezbrižno je Zvonko prebral pisma No, pa sem svoboden in prost. Ni bila slaba. Ne. Rečem pa lahko samo to, da je vedela za vse ženske, ki sem jih imel. Nobene žene ne bom več imel Kupčeval bom še in ženske imel po volji in izbiri. Od jeze in žalosti je štirinajst dni popival po ljubljanskih gostilnah in dajal svojim znancem za drago vino, kar ni bila nikdar njegova navada. Kadar se je opil, je točil solze za ženo. „Nikoli več ne bom imel take. Bila je za partizane. No, pa jo ie neki partizanski cepec ustrelil po pomoti, kakor pravijo. Saj so jo še rejonci hvalili, da je žena kakor gre, za ono partizansko reč. No, pa sem ob ženo. Zakaj se je moralo ravno meni to pripetiti? " ie vpil pri Figovcu. „Kai denar! Žena, žena!" Domačini so strmeli v Zavrtnikovega Zvonka. V tesnobi je vsak mislil na svojo ženo. „Kaj pa, če bodo namesto nas, postrelili naše žene? " je rekel Strletov France. „Rajši bi videl, da mene ustrelijo, kakor pa njo, ki se nikdar ni brigala za politiko. Domov bom šel, kaj bi se potikal po Liubljani. Imam čisto vest, rečem vam, da jo imam. Rajši bi videl, da bi menč ustrelili. Bil sem avstrijski vojak na Soči, Piavi in v Tirolah. Star sem triinpetdeset let Sit sem tega zaguljenega življenja. Brez dela se ne da potepati po Ljubljani! In ta svinjska črna borza! Ni in ni vse denar! Hudič, vzemite lire, kakor je vrag vzel Aleksandrove dinarje." „Molči že no, Zvonko. Vse življenje si se gnal za te dinarje in lire. Kupčeval in odiral si poštene kmete in sebi enake. Zdaj so ti pa še denarji odveč. Poznamo te, kar dobro te poznamo zadnjih trideset let," je vzkliknil Žnidarjev Jernej. »Predlanskim si me usekal za konia. Plačal sem ti ga toliko preveč, da me še sedaj glava boli. Koliko sem jih slišal doma zaradi tvojega bolehnega krampa! Zmarjala sta me oče in žena. Tebe, ja, tebe bi morali obesiti, da veš. Ampak ne zato, ker si bil proti partizanom. Obestiti bi te morali zato, ker si ti največ ljudi ogoljufal za konje, vole in prašiče." »Beži no," je mirno odvrnil Zvonko, „To je že stara navada, da se malo pogoljufa. Drugače se ne da živeti, če se malo ne pogoljufiči. Tak sl, kakor je bila moja pokojna žena. Govorila je kar naprej: Zvonko, kaj te nič duša ne boli. Ne boli me, sem ji govoril leta in leta. Poglej, koliko farji računajo za molitev pri pogrebu? Dosti denarja!" ***** Ob prihodu v trg so se nekateri simpatizerji bele garde lepo poskrili. Grčanov Jože je splezal v sam vrh češnje črnice na domačem vrtu. V žepu je imel dve bombi. »Svoje življenje bom drago prodal. Ono Lojzko bo treba odstraniti. Videl sem jo, kako se je na vrtu za vasjo v mraku pogovarjala z onim, ki se gre terenca. Mtha se smuka okrog naših žensk. Voha kakor psica za našimi pomenki," je sklenil. Na vrt sta prišla dva partizana. Polglasno sta se pogovarjala. ..Preglejva grmovje ob poti. Ta Jože ima menda pištolo. Oprezna morava biti. Kakor hitro ne bo dvignil rok kvišku, ga el poveljeval nemški vojs- v severni Afriki. Po porazu in ni mogel dokazati nedolžnosti, ga je firer prisilil k samomoru, pokopali pa so ga z največjimi častmi. Knjiga o Rommlu ni nikakršno poveličevanje nacističnega vojskovodje, je stvaren prikaz blišča in bede človeka, ki se je znašel v krvavem toku vojne, zvitega in hkrati poštenega pa pogumnega — sploh človeka z dobrimi in slabimi lastnostmi. volčja češnja Angleškega pisatelja L P. Hartleyja roman »Volčja češn-ia" (nastal je 1953, za nedavni izid v zbirki Levstikov hram pri Mladinski knjigi pa ga je poslovenila Katarina Bogataj) velja za enega najboljših romanov, ki so bili po zadnji vojni spisani v angleščini. Kritika se za tako sodbo ni ozirala na to, da delo ne premore nikakršnih oblikovanih novotarij, prevzela io je njegova izpovedna plat, ki se v marsičem navezuje na medvojni in še zgodnejši tok angleškega pripovedništva. Gre za roman, ki prikazuje člove*ka, neprilagojenega družbenim razmeram, človeka, ki ga pestijo duševni pretresi, čustveno razr-van pa podlega tudi dokaj čudnim nagibom lit V u> ifuuu;r) IdlčJa češnja l UJ|3 tem bojišču je feldmaršal Postal poveljnik nemških enot £*>yeru Italije 'n po kapitula- 1» slednje z odločnimi posegi “KJotovil nemško prisotnost na k °rnjastem polotoku. Nato je jjjnDoslan na sever Francije, da p^Pripravil nemško obrambo in,,? ..Pričakovano zavezniško 'vaajo. oklerL*0^ se ,rvingovo pisanje 0qVo . znanih dejstev, ko pa Pove? ° domnevni Rommlovi HitlJ"0* * zarotniki zoper negJ* * s® sklicuje na vrsto se gre |°rabljenih virov in trdi, da vojsk 23 .9°vorice, ki so tega Pre^jo stale glavo. Irving obotJ' da so zarotniki Jkuj-ii Jlv.efla Rommla zaman ker ' prid°biti na svojo stran, '»ndaHo bil° njaflovo ime 6 Povezano z atentatom Za junaka je postavljen šolarček (kot takega se samega sebe spominja ostareli možak), ki med počitnicami v nekem podeželskem dvorcu doživi stvari, o katerih nato premišlja dolga desetletja. Nehote se je zapletel v ljubezensko zgodbo domače hčere, prenašal je sporočila med posamezniki v ljubezenskem trikotniku, ključni dogodek vsega pa je tragična smrt dekletovega ljubimca. Šo-larčkova krivda pri tem ie nezavedna, posledica njegove nezrelosti, nepremišljenih predstav o življenju in usodnosti dogodkov, namerna in zato tolikanj hujša pa je krivda odraslih. o terorizmu ..Dvajseti človek" je naslov knjige, v kateri je Djordje Ličina popisal zakulisje jugoslovanske sovražne politične in teroristične emigracije, ki je pred osmimi leti pripravila znani, a k sreči ponesrečen vdor na jugoslovansko ozemlje. Da bi bili čim bolj jasni prevratniški in zločinski nameni ustašev, je Ličina podrobno raziskal mračne labirinte mednarodnega terorizma, razčlenil je priprave na t. i. operacijo Feniks in vdor devetnajsterice teroristov v Jugoslavijo. Za tem sledi natančen prikaz akcije Raduša, s katero so naše oborožene sile tako rekoč v kali z atrle poskus nasilnega razbijanja tukajšnjega družbenega sistema. Ličina je knjigo, ki se bere kot napeta detektivska zgodba (v prevodu Borisa Ziherla jo je izdala Partizanska knjiga), opremil s pojasnjevalnim seznamom imen in slikovnim gradivom. habsburžani privatno Ko se je ameriška zgodovinarka Dorothy Gies McGuigan odločala za pisanje kronike o Habsburžanih ni hotela sestaviti suhoparnega znanstvenega dela ampak knjigo, ki naj bi razgalila to vladarsko rodbino po človeški plati. To ji je povsem uspelo, .Habsburžani, privatno" (za Cankarjevo založbo je knjigo poslovenil Lojze Uršič) so živopisno, mestoma hudomušno, sploh pa zelo berljivo delo o krepostih in slabostih ljudi, ki so od zatona srednjega veka do konca prve svetovne vojne zasedali dunajski prestol. Knjiga ne govori o vojnah (izjema je turško obleganje Dunaja) in političnem dogajanju skozi petsto let, posveča se v glavnem družinskem*' življenju iz izložbe Resda nekoliko pozneje kot prejšnia leta, a še zmeraj v predvidenem času je Cankarjeva založba številnim naročnikom poslala prvo polovico za letos napovedanih knjig v zbirki Nobelovci. Kar treh od štirih pisateljev, ki jih boiro na kratko predstavili po vrstnem redu, kakor so bili deležni najuglednejše nagrade za literaturo, ni moč najti v obsežnem leksikonu »Strani pisci", ta podatek pa pove dvoje. Najprej to, da čas, najpravičnejši razsodnik o dolgoročni vrednosti umetnin, tudi do nobelovcev ni prizanesljiv, omenjen in podobni leksikon pa pričajo še o tem, da je ' naša prevodna književnost dokaj ozkosrčna do posameznih, v svojem času proslavljenih piscev. Eden takih je gotovo francoski pesnik in mislec Rene F. A. Sully P rud ho m me, ki bo v zgodovini svetovne književnosti za vedno ostal zapisan kot prvi dobitnik Nobelove nagrade (1901). Razen treh pesmi doslej v slovenščini nismo premogli nič dragega od tega tako rekoč zadnjega pesnika pozitivistično razumarske šole, ki se dolgo ni hotela ukloniti -modernizma Zdaj Sully Prudhommovo literarno ustvarjalnost lahko pobliže spoznamo po izboru besedil iz »Zaupnega dnevnika", „Misli", Pavle Jarc pa je poslovenil tudi enajst njegovih pesmi. Spremna beseda o : itijenju in ustvarjalnosti tega, tudi na Francoskem razmeroma pozabljenega literata, je delo Janka Modra, glavnega urednika zbirke. V času, ko sta še bila živa Tolstoj in Ibsen (tudi dandanes ni razumljivo, zakaj ju je Švedska akademija spregledala), je kot drugi postal nobelovec Nemec Christian M. T. Mommsen, takrat največji živeči mojster umetnosti zgodovinopisja. Nagrado je dobil za »Rimsko zgodovino", ki še zdaj velja za eno vrhunskih zgodovinopisnih del o starem rimu, hkrati pa je to svojevrstna pripovedna umetnina, podobna tistim, kakršne so v antiki nadomeščale romanopisje: Jože Kastelic (sestavljalec spremne besede) je za prvi prevod Mommsna v slovenščino oskrbel prav izbor iz »Rimske zgodovine", dela. ki je v izvirniku tako obsežno, da več ko približno eno petino besedila ni bilo moč spraviti v debelo knjigo. P earl S Buck slovenskemu bralstvu ni treba posebej predstavljati, ta ameriška pisateljica (nobelovka je postala 1938) pri nas ni doživela le številnih prevodov svojih knjig, ampak pred štirimi leti celo izbrano delo. Tokrat se že četrtič srečujemo z njeno »Dobro zemljo" (prevod in spremna beseda sta delo J. Modra), uvodnim romanom trilogije o usodi neke kitajske rodbine z začetka tega stoletja Roman je izvrsten prikaz kitajskega načina življenja in mišljenja. In slednjič na kratko še o lanskem nobelovcu. No«ogrški pesnik Odiseas A. Elitis ie po svetu znan vsaj toliko kot J. Seferis, Slovencem pa se bo prav razkril šele s pričujočo knjigo, saj se zgolj po nekaj pesmih, kolikor jih je bilo že poslovenjenih, še zdaleč ni dalo ugledati njegove umetniške veličine. J. Moder je prevedel pesnitev »Hvaljeno bodi" in »Junaško in žalno pesem za v Albaniji padlim poročnikom", ki sodita ne le v vrh sodobnega novogrškeg, temveč celo svetovnega pesništva, ter obsežen izbor iz številnih Elitisovih pesniških zbirk. ukaum*' A V' Habsburžanov, opisuje človeške usode veličanstev, njihove značaje, različne doživljaje, med stvarna dejstva so vpletene legende, razmeroma podrobno pa je prikazan tudi siceršnji življenjski utrip prestolnice. o boleznih »Bolnik je sam svoj zdravnik in zdravnik je samo njegov pomočnik." Tale Paracelsusov izrek po štirih stoletjih ni izgubil veljave, četudi polne čakalnice pred zdravniškimi ordinacijami pričajo, da se ljudje bolj ko nase zanašaio na zdravniško pomoč. Priti bolezni do konca kajpak ni lahko početje, a izkušnje učijo, da je moč tudi v domačem okolju z ustreznim laičnim znanjem in s trdno voljo odgnati ali vsaj omiliti rovarjenje zlega bolezenskega vsiljivca. Knjig, ki bi poljudno razlagale vzroke, posledice in zdravljenje različnih bolezni, pa še zdaleč ni dovolj na knjižnem trgu, zato je več ko h vale vred no, da ie Mladinska knjiga izdala troje takih del. Dr. Janka Popoviča delo govori o dveh najbolj pogostnih obolenjih zdajšnjega časa, to sta bolečina v križu jn išias. Četudi ne gre za t. i. smrtni obolenji, pestita milijone ljudi, kljub izrednim naporom znanstvenikov, da bi dokončno odkrili, kaj ju povzroča, ter številnim metodam zdravljenja pa je tovrstnih bolnikov Čedalje več. Prav za ti dve bolezni velja, napotkov, kako omiliti ali celo odpraviti težave, podrobno pa je razloženo tudi, zakaj pride do sprememb na hrbtenici in do bolečin. Glavobolom in migreni ie posvečena knjiga dr. Pierra Bakouchea. Kot za prvo je tudi za to delo značilno, da skuša bolnikom pomagati, da bi bolje razumeli svojo bolezen, naj- sonca n°vost nf'.niso n'kakršna izdajateljih Svojevrstno 0Vens*cem knjižnem trgu, Posrednike med pesniški! In bralstvom tankočutnih izpovedi jih že dokaj let zalaga koprska Lipa S tovrstno, založniško preverjeno obliko pa imamo opraviti tudi ob prvi pesniški zbirki Franceta Režuna iz Trebnjega, ki je na vprašanje, zakaj piše, pred dvema letoma za Dolenjski list odgovoril: »Ker moram in ker mislim, da je bodočnost, ki prihaja, odvisna od izkušenj vseh ljudi in bi zato vsaka manjkajoča izkušnja lahko predstavljala vrzel. Vsakdo od nas je dolžan povedati, kar je doživel takega, da lahko človeku koristi." Pesmi objavlja zvečine v Dolenjskih razgledih in Samorastniški besedi, posebno številko slednje pa predstavljajo .Drobci sonca", mapa z uvodnim, s spremnimi besedami izpolnjenim, in še štirinajstimi listi, ki prinašajo 47 Režunovih pesmi. Posamezni listi so izpovedno razširjeni z risbami Lucijana Reščiča — in tako so »Drobci sonca" precej več kot goli pesniški listi, kakršne poznamo. S temle zapisom bomo okvirno predstavili le Režunovo pesnjenje, zavedamo pa se, da delamo krivico likovni plati, saj so Reščičeve risbe enakovreden, mestoma pa celo prevladujoči del teh listov. Njihov osnovni motiv so roke, iz spremne besede Janeza Gartnarja pa povzemamo, da roke odrivajo mrtve obraze in zdi se, ko da gre za filigransko izrisan svet otroških sanj. Naj me poljubi veter, tisti, ki je šel skozi zoreča žita in je dekletom, ko so se vračala s polja, privzdigoval krila. Potem bom znova vrnjen nemiru, ki me je tako izdajalsko zapustil. Iz te uvodne »želje" je moč razbrati oblikovno podobo, deloma pa tudi motivno zasnovo vseh nadaljnjih pesmi. 0 obliki tole. Rime kajpak že dolgo niso več nujna prvina pesnjenja, neizpiljene pogosto celo kažejo na jezikovno šibkost, zato jih pri Režunu sploh ne pogrešamo. S tem pa nočemo reči, da jim ta pesnik ne bi bil kos in da ponekod ne bi bile smotrne. Pri .Drobcih sonca" imamo torej opraviti s pesmimi preproste oblike, ni pesniških mer, besede ali celi stavki so poljudno, včasih pa na zahtevo ritma razvrščeni v stihe. Režunu očitno ne gre za formo, ki prenekaterikrat (to izpričujejo številne pesniške zbirke) slabotno zakriva plehko vsebina Pesniška tvornost pričujočih listov premore dokaj lirskih vzgibov, četudi je motivno precej razumarska, zaradi navidezne prozaičnost mestoma celo Hladna. Ne listi s po dvema ali več pesmimi pa tudi zbirka kot celota ne dajejč nekega zaokrožnega sporočila, iz posameznih besedil pa je moč izluščiti osnovni (krogo)tok Režunovega pesniškega premišljanja, spočetega v ustvarjalnem nemiru, namenjenega bodočnosti, kakor pravi sam. Naslov ni naključen, kar se znotraj pesmi dogaja s človekom, ki svojo telesno, razumsko in čustveno pojavnost meri z različnimi odnosi do narave in lastnih razpoloženj, pogojuje sonce, ki „vsem stvarem daje moč / in se vanje spreminja". Vse, kar je, torej tudi človek, je drobec sonca, človeku pa je dano, da te drobce (ptice, reko meglo, tišino, glasove, cvet/pepel ali veter in še tolikanj drugega) opazuje, si o njih ustvarja oprijemljive pa tudi sanjske podobe, hkrati pa prisluškuje svojim življenjskim resnicam, bodisi rojstvu volji, ljubezni, stiskam, utrujenosti, strastem, upanju ali sreči. Petru Božiču so Režunove pesmi razkrile, da gre za popis človeka v stvarstvu, slednje pa „ni nekaj, kar se približuje ali odtujuje človeku, ampak je v vsej svoji biti človek sam". Gre za pesmi, ki omogočajo razno-vrstva dojemanja, le brati jih moramo . D. R USTJA pomembnejši pa so seveda napotki za zdravljenje. Beseda teče najprej o različnih oblikah migrene, o vzrokih njenega pojavljanja, zatem so predstavljeni 'glavoboli, ki ne sodijo med migrene, zaklučni del knjige pa prinaša odgovore na vsa mogočna vprašanja, ki si jih zastavlja migrenik. Na podoben način je sestavljen dr. Louisa Cournota knjiga o srčnem infarktu, zastrašujoče pogostnem pokončevalcu ljudi Uv odoma je infarkt razložen ; medicinskega stališča, pojasnjeno je delovanje srca, razloženi so vzroki in bolezenska stanja, ki privedejo do infarkta, in načini zdravljenja te bolezni. Težišče knjige je na zdravniških napotkih in drugih nasvetih za življenje po preboleni srčni kapi. dolenjskega lista ZAKLAD/ veš VSAJ, DA Tl BO DOBRO Dnevi jim tečejo dalje. Morda ne ravno tako, kot so si nekdaj želeli, zamišljali, vendar so pomirjeni z resnico, da je v vsaki nujnosti drobec grenkobe^ Brezskrbno starost preživljajo ljudje v novomeškem Domu starejših občanov. Včasih se jim stoži po nekdanjih skrbeh, vendar jih uspejo spretno nadomestiti s skrbmi in težavicami, ki so sopotnice pretežnega brezdelja. Moški spol'se z očmi poigra z <ženskim krilom, navrže. hudomušno pripombo, ženske pa, kot vse Eve sveta, glave skupaj in že so na retu novice, stare in že premlete, pa še vedno zanimive. Nekaj skupnega je v teh ljudeh, to sta misel in beseda: dom, .moj doml Lahko je bila to le/ vlažna, temačna luknja, toda dom je bil. Domotožje zadremlje, včasih celo zaspi.uumre ne. Nikolil Ko hrepenenje zmaga, poišče izhod, najde cesto in tava, da bi našlo pravo pot tja. Gre za eno najtežjih skrbi in nadlog odgovornega osebja, pa kaj, ko mora človeško dojeti, da razum okrni, čustva pa ostanejo. Nič nenavadnega ni, da se starejši ljudje dokaj težko prilagodijo novemu okolju, drugačnemu čeprav velikokrat boljšemu življenju. Posebno še, če je bil človek presajen zaradi sodobnega utripa, ko dan ne dohaja dneva. Ko je človeku najbolj potreben človek, se znajde pred dejstvom, da ne more pričakovati, zahtevati, da bi nekdo zanj žrtvoval svoje obdobje poleta in ustvarjalnosti. V takem trenutku je dom odrešujoč. Okrog vsega, kar je novo, in če je še veliko povrhu, se napletajo misli, govorice, natolcevanja, ugibanja ... Zakaj le ne bi odprli nekaj odkritih vprašanjMn prisluhnili odgovorom? Pogovarjali smo se z Lojzko Potrč, direktorico novomeškega Doma starejših občanov. Že od zakoličenja dalje je padlo veliko ostrih na račun lokacije sploh. Predvsem pa, je mar očitek, da pokopališče ni ravno primeren „so-sed" za dom starejših ljudi, upravičen? ..Nikakor! Čemu bi si zatiskali oči pred smrtnostjo, ki je tako človeška kots življenje! Lokacija je naravnost odlična. Potok, travniki, cerkev, cesta, pokopališče, zaselki,, šole ... To tvori neprecenljivo ravnovesje okolja za starega človeka." Zunanja podoba zgradbe, kakor tudi, denimo, razsipna notranjost, dajeta občutek, da je to_ malce pretirana, sicer pa odlično izpeljana igra sodobne arhikture. Mar ni zgradba, navsezadnje namenjena pretežno starim ljudem, ki so jim novotarije tuje? „Za vse te pripombe vemo. Zgradba se bo sčasoma, ko bo manj „sama", zrasla z okoljem. Da pa se človek privadi notranji razporejenosti in ureditvi, res nekaj časa traja. Ljudje seveda.niso navajeni vseh teh hodnikov, ovinkov. Po tehtnem premisleku pa je po zamisli mlade amaterske skupine arhitektov iz Zagreba prav ta zvijugana notranjost pravcato zdravilo z%pozabljivost starega človeka..Ne iti po ravnem hodniku do svojih vrst, ampak misliti, iskati, tudi zgrešiti, toda iz dneva v dan hitreje najti — to je odlična zaposlitev možganov. Ne lenariti s preostalo sposobnostjo spomina! To paj bo geslo starega človeka. Cimveč prostorov, ki omogočajo pestrost qkolja in družbe, čimveč svetlobe, pomlajujoče sodobnosti, ki tako hitro postane domača. To potrebuje in si je zaslužil star človek." Kaj nudite in za kak§ie denarje? „Najprej o cenah! Celotna dnevna oskrba v enoposteljni sobi je 200 dinarjev, za dvoposteljno je treba odšteti 170, za troposteljno pa 150 dinarjev. Za ta denar imajo oskrbovanci eia.. £JU1 vozilo am.pevec martin žime dl 55^51^ 4- Je v njunem gruljenju iskrica govora? (Foto: MiM) Lahko golobi govorijo? Tudi golobi kažejo »govorne" sposobnosti r Znanost v borbi z zločinom Antropologi, odontologi, atomski fiziki in drugi znanstveniki pomagajo kriminologom — Kaj lahko pove kapljica krvi? — Košček ožgane kosti razkril zločinca Za zločincem ostane vedno kakšna sled, naj je zločin izpeljal ® tako popolno. Stari Sherlock Holmes s svojim povečevalnim jeklom je, četudi izmišljena oseba, lep zgled, da so drobne, komaj opazne reči zelo zgovorne le videti jih je treba in znati razbrati njihovo skrito sporočilo. Holmesa lahko smatramo za prvega znanstvenika — kriminologa, torej za nekakšnega literar- nega prednika sodobne kriminologije, v katero je znanost globo ko posegla. Oblikovala se je posebna panoga znanstvene kriminologije, njene moči pa so presegle celo drzno domišljijo ustvarjalca davnega angleškega detektiva. S pomočjo nasodobnejših naprav je mogoče odkriti storilce težkih kaznivih dejanj po drobceni kapljici krvi, izda jih lahko majhen koščeh ožgane kosti, semenska tekočina, vbodna rana, ugriznina, od ris čevlja. Izdaja jih vse. Oglejmo ni primer gnusnega zlo-iina. ki bi še pred nekaj leti ostal-nepojasnjen. Neka ameriška gospodinja je sklenila umoriti svojega, moža. Umora se je lotila zelo. premišljeno. Nekaj časa je dajala možu v jutranjo kavo majhne količine arzenika. Ko je bil soprog od Počasnega zastrupljanja brez ranči, ga je dokončno spravila s ***ta tako, da ga je zadavila. Tru-P*° je nato sežgala. V pepelu so' °*taU le drobni koščki kosti in tki-v*- Kriminologi so delce sicer na-a bili so premajhni, da bi se da-11 Uporabiti pri običajni kemični an*fizi. Uporabili so nevtronski analizator. Postopek s to napravo J« razkril skrivnost. Bombardiranje |*“va z nevtroni je pokazalo, da se * v <*ganizmu žrtve nahajal strup arzenik. Dokaz je bil neovrgljiv in dovolj močan, da je zločinka svoje dejanje priznala. Napačni račun je imel v glavi tudi zločinec, ki je v New Yorku poskušal zakriti vse sledove, ko je zažgal trupelce dekletca, ki ga je umoril. „ . .. , . Smrad iz peči je zbudil pozornost sosedov. Poklicali so policijo, vendar je bil zločinec brez skrbi, saj je menil, da ni pustil nobenih sledov. Pred nekaj leti bi morda še ušel roki pravice, tokrat pa se je ušteL Kriminologi so vzeli ves pepel v preiskavo. Presejali so ga in našli tri drobcene ostanke kosti. Ti borni ostanki so bili dovolj zgovorni za znanstveni-Icc 1 Iz njih so ugotovili starost in spol žrtve. Dokaz je pokopal zločinca. ZAGONETNA NESREČA Nič manj zanimivo ni bilo. iskanje povzročitelja manjše letalske nesreče, v kateri je zaradi eksplozije letala DC-6 izgubilo življenje vseh 34 potnikov. Preiskovalcem je priskočil na pomoč znanstvenik antropolog. Primerjal je kost noge, katero so našli v razbitinah letalskega stranišča, z okostjem ostankov trupla, ki je pripadalo žrtvi, katero je najprej vrglo iz letala. Antropolog E.1 Kerley je ugotovil, da gre za okostje ene osebe, določil starost in spol Na osnovi tega so kriminologi prišli do ugotovitve, da gre za nekega pravnika. Združili so še dvoje dejstev: v nogi, najdeni med letalskimi razbitinami, je tičal delček detonatorja, v zavarovalnici pa so dobili zavarovalno pogodbo, ki jo je sklenil omenjeni advokat, ko se življenjsko zavaroval za izjemno visoko vsoto. Uganka letalske nesreče je bila rešena. V želji, da bi svojim dedičem zapustil veli-1 ko denarja, je zločinski advokat razstrelil letalo, z njim vred pa sebe in 33 nedolžnih potnikov. ZGOVORNA KRI Kri je za kriminologa prav tako Zgovorna kot so kosti. Zadostuje le kapljica in strokovnjak s pomočjo sodobne tehnike, imenovane eiektrofereza, dobi natančen vzorec krvi, ki ga določajo z dednostjo in rasno pripadnostjo različno razporejeni in oblikovani delci. Tak vzorec je lahko odločilni dokaz krivde, saj močno omeji krog osumljencev. Nedolgo tega je kapljica krvi pomagala newyoršldm kriminologom razrešiti grd zločin. Neznana storilca sta posilila mlado dekle in jo nato obesila. Na dekletovih mečih so preiskovalci našli 5 mm širok madež krvi. Z elektroferezo so dobili vzorec, ki je značilen le za 1 odst. prebivalstva. V množici osumljencev so kmalu dobili lastnika izdajalskega krvavega made-ž a. Drugega posiljevalca in zločinca pa so dobili z analizo semenske tekočine, pri kateri podobno kot pri krvi dobe značilni vzorec. Za pravega strokovnjaka so zgovorne tudi vreznine, vbodi, še bolj pa ugrizi. S pomočjo računalnika, la postaja vse močnejše orožje v boju s kriminalom, odtintolog natančno dotoči starost, obliko, izrabljenost in druge značilnosti zobovja, katerega sledove so našli kriminologi Niti dva človeka na svetu nimata enakega zobnega v zorca, zato med osumljenci ni težko poiskati zločinskega lastnika izdajalske čeljusti Brez računalnika bi bil postopek ugotavljanja zobnega vzorca iz ugriznine predolg in negotov. Mikroskop in računalnik postajata prvovrstno orožje znanstvenikov, ko je treba pomagati kriminologom, znanost pa je vse pogosteje odločilna .priča”. Vrsta senzacionalnih poskusov, da bi naučili živali uporabljati simbole, se pravi, da bi jih naučili neke vrste govorice, se nadaljuje, čeprav se dvom y »jezikovne” sposobnosti živali ne zmanjšuje. Slovitim poskusom s šimpanzi in gorilami, ki so s pomočjo računalnila raziskovalcem sporočali svoja »počutja, želje in hotenja”, so sledili podobni preizkusi živalske inteligence s prašiči, delfini, nazadnje pa so posegli celo na razvojno precej nižno stopnjo. Kot poroča v reviji Science Več narkomanov Uživanje mamil narašča posebno med mladimi Četudi so zadnja leta prinesla največ znanstveno podkrepljenih spoznanj o škodljivosti vseh vrst mamil, pa so najnovejši podatki o uživanju mamil v Združenih državah Amerike porazni za tiste ki so menili, da se s takimi spoznanji mora zmanjšati krog zasvojenih narkomanov. Žal se je število zasvojencev močno dvignila Posebna študija, narejena za Oddelek za zdravstvo, navaja podatke, iz katerih je moč jasno razbrati, da Američani še nikoli niso uživali toliko škodljivih mamil kot zdaj. Porast narkomanije je še posebno močan med mladimi, starimi od 18 do 25 let. V tej skupini je že 68 odstotkov takih, ki so poskusili . kajenje marihuane, in kar 40 odst. takih, ki to mehko drogo uživajo občasno (Za primerjavo navedimo 4 odst. iz pred desetih let.) V desetletju se je odstotek uživalcev trdih mamil (kokaina, heroina idr.) dvignil od 3 na 33. Še posebno vznemirljiva ie ugotovitev, da se je podvojilo število najstnikov (li do 17 let), ki posegajo po mamilih. Na raščaj torej ne obeta najbolje. POSLEDNJI MOHIKANEC A,:, Mv! 142 Jc Tedaj .a^Ts*a Lisjak in Cora izginila v gozdu. h>ed di*- P°te&nil svojo bojno sekiro in •H^i JO J^jno pesmijo začel klestiti mlado Ostal: 1 * malu so se mu pridružili tudi 08t*a bo^.a,u so se mu pridružili tudi hi 0d j 3evniki in niso odnehali prej, dokler bila nri eve*Ca ostal samo kupček iveri. To je ^hi Naff ha sov*ak“kove usode! V dru-Pohod. yja ln mai°rja so nato krenili na 143 Kakšnih sto mož, kolikor jih je premogel mohikanski rod, je precej časa nemoteno prodiralo skozi gozd. Na primernem kraju pa so se nazadnje ustavili, da bi skovali bojni načrt. Medtem ko so se še posvetovali, pa je Stezosledec nenadoma zagledal samotnega človeka, ki je kradoma prihajal z mingovske strani. 2e je dvignil puško, a v zadnjem hipu je prepoznal Davida. 144 David je povedal, da je Lisjak pripeljal Coro in nato spravil na noge silno množico Mingov, ki že čakajo v gozdu na Mohikance. »Daj mi dvajset mož, Unkas,« je tedaj vzkliknil Natty, »pohitel bom z njimi naokrog do bobrovega naselja in poiskal še Veliko Kačo ter polkovnika. Ko tedaj napadeš Minge, jim mi udarimo v hrbet, in čudež bi bil, če jih ne bi razgnali!« harvardski psiholog B. F. Ski-nner, mu je ob pomoči dveh študentov uspelo naučiti par golobov najpreprostejše »govorice”. Te živali doslej niso slovele kot izjemno bistre, zato so Skinneijevi poskusi zbudili precej pozornosti. Psiholog je goloba Jacka in Jilla naučil prepoznavati in pritiskati na tipke, ki so se med seboj razlikovale po barvi in simbolih, narisanih na njih. Goloba sta pritiskala nanje, kadar sta želela dobiti hrano, vodo, še več, ustrezno sta odgovarjala na svetlobne signale s pritiskom na določeno tipko. Zanesljivost golobjega »govora” je tila 90 odstotna. Četudi gre za zelo skromno sporazumevanje, pa naj bi poskus pokazal, da so sposobnosti, katere je človek razvil do izredno visoke stopnje, vsaj v zametkih tudi pri drugih živih bitjih. Večina znanstvene srenje meni, da gre za navadne trenirane odzive in da tako visoko razvite opice kot golobi le delajo, kar zaziskovalci od njih hočejo. O sporazumevanju naj bi ne bilo niti sledu. Kdo ima prav, bo pokazala bližnja prihodnost, saj raziskovanja živalske inteligence napredujejo. SVETU OKOLI NIKOTINSKA ZVECKA - Nico-rette osvaja zahodno tržišče pod bojnim geslom: »Bolje pogoltniti kot inhalirati!” Gre za žvečilno gumo, ki vsebuje nikotin. Proizvod je delo šv edskih strokovnjakov, katerim se je utrnila misel, da bo mogoče s takšno žvečko pomagati z akrknjenim kadilcem, da se odvadijo Scodgive navade, a da pri tem ne bodo preveč trpeli. Nikotin v žvečilni gumi naj bi organizmu dal potrebno količino strupa. Žvečenje nicoretta je manj Šcodljivo od kajenja, ker pri kajenju telo popolneje absorbira nikotin, hkrati pa pljuča uničujejo škodljive snovi, ki nastajajo pri izgorevanju tobaka in papirja. VIHARNO MORJE - V rotterdamskih pristaniščih morje ne bo več naj mirnejše. Mestni svet je sklenil, da dovoli odpiranje javnih hiš za zasidranih ladjah. Na viharna morja strasti se bodo lahko podajali tudi neizkušeni pomorščaki, staro vražo, da je ženska na ladji živa nesreča, jpa bo vzel hudič ORGANISTI - Hudo je, če je človek organist, pa nima kje igrati na orgle. Petkrat huje je, če je takih Budi pet A se da pomagati, to so dokazali neznanci, ki so sredi vaje cerkvenega zbora izpred presenečenega zborovodje in odprtih pevskih ust odnesli orgle iz cerkve v južnoafriškem mestu Durbanu. Kratico inštrumentov so naložili na kamion in jo odpeljali neznano kam. Najbrž v kak skrit kraj, kjer bo pet tatičev brezskrbno koncertiralo. ČETRTK0V INTERVJU Za 132 mladih ni prostora Za 132 mladih, ki so letos končali osnovno šolanje v novomeški občini, ni prostora v srednješolskih klopeh Kaj se je zgodilo in kje je izhod iz nastalega položaja, je pojasnil Ivan Šantelj, predsednik komisije za usmerjeno izobraževanje pri novomeški izobraževalni skupnosti. „Ko ugotavljamo, da 132 mladih iz novomeške občine ni imelo možnosti vpisa za nadaljnje štiriletno šolanje, a Ivan Šante|j: „Starši rinejo otroke v Sole in poklice, ki združeno delo ne potre-uje, vrsta možnosti pa je neizkoriščenih” ^ ugotavljamo tudi, da je še veliko odprtih učnih mest, za katera ni prijav. Imamo tudi veliko število odprtih delovnih mest, za katera še ni kadrovskega kritja. Med tistimi, ki so trenutno ostali tako rekoč na cesti, je največ deklet” - Kako je do tega prišlo? Ali v izobraževalni skupnosti niste prej računali na tako možnost? »Nismo, ker je strokovna svetovalna služba pri Zavodu za zaposlovanje na številnih pogovorih in predavanjih s starši in otroki opozarjala na tako možnost in skušala usmeriti šolarje na take šole in v take poklice, kjer je še prostor in kakršne združeno delo potrebuje. Žal se teh navodil in nasvetov starši ni- so držali in so kljub vsemu otroke hoteli zriniti na srednje šole, največji naval pa je na gimnazijo. Letos je na primer 881 učencev končano obvezno šolanje, od teh se jih je kar 447 vpisalo na 4-letetne srednje šole in samo 364 v poklicne. Gotovo da tako razmerje ni v skladu s potrebami združenega dela. Samo 65 otrok se je odločilo za takojšnjo zaposlitev.” - Kakšno rešitev ste predvideli v vaši komisiji? „Ko smo pregledovali učne uspehe tistih, ki so bili odklonjeni pri vpisu v srednje šole, smo videli, da gre pri veliki večini za učence z zadostnim ali dobrim uspehom Razen nekaj izjem z boljšimi rezultati pa so bili vseeno zavrnjeni na gradbeni šoli. Naše stališče in mnenje strokovne svetovalne službe je, da je treba te otroke usmeriti v poklicne šole. Te dni smo v Ljubljani dobili soglasje strokovnega, sveta pri Zavodu za šolstvo, da bomo v Novem mestu lahko odprli oddelek skrajšanega programa za mlade delavke za poklice v avtomobilski proizvodnji. Hkrati je še možnost, da se zaposli v IMV vse preostale mlade ljudi. Druga možnost, zlasti za dekleta, pa je poklicna tekstilna šola Beti, kajti tudi novomeška tekstilna industrija (Labod in Novoteks) bo potrebovala kvalificirane ljudi Možnost je torej dana, vprašanje pa je, če jo bodo starši izkoristili Poudaril bi rad, da gre pri teh problemih v glavnem za želje staršev, za želje, ki se močno razlikujejo od potreb po zaposlitvi glede na stroko. Nihče pa ne bo ostal ,na cesti’; če bo želel v poklicno šolo ali takoj na delo, pa bo imel nato možnost nadalnjega šolanja ob delu.” R. BACER VELIK DAN ZA ŽUŽEMBERK IN SUHO KRAJINO — Deseti tisočglava množica iskrašev, domačinov in gostov je 4. julija na travniku ob Krki poslušala govor Staneta Dolanca, člana predsedstva CK ZKJ. (Foto: R. Bačer) Za vse bo premalo denarja Zakaj so aprila letos spet narasli bolniški izostanki ? — Kako bo z investicijami v zdravstvu do leta 1986? — O tem razprava z različnimi mnenji med delegati v skupščini Oba zbora občinske zdravstvene skupščine sta 1. julija obravnavala poročilo o poslovanju v prvem trimesečju, kar so ocenili kot razpravo z zamudo. Že prejšnji mesec je namreč o tem razpravljala občinska skupščina, namesto da bi b3o narobe. Delegati so dobili v razpravo tudi prvo delovno gradivo o možnostih poslovanja in razvoja zdravstvene službe v novem srednjeročnem obdobju, v katerem pa je predvsem po finančni plati še veliko vprašajev Razveseljiva je ugotovitev, da so se izostanki z dela zaradi bolezni in nege na domu v prvih treh mesecih občutno zmanjšali in da je hkrati upadla tudi poraba zdravil. Toda že mesec dni kasneje so bolezenski izostanki spet ušli z vajeti, kajti aprila je bila spet množica obolelih, čeprav ta čas ni bilo morebitnih epidemij. Kot so menili delegati, obstaja resen sum, da je bolezen v aprilu v tesni zvezi z deli na poljih. Uporabniki so odločno zahtevali, da se uvede ostrejša kontrola nad bolniki doma. Bolnišnica in zdravstveni dom sta imela v prvem trimesečju blizu 10 milijonov dinarjev izgube, ker so bile storitve plačane po lanskih Ocena nakazuje tudi izhod V žužemberški zadrugi po starem ne gre več! — 2e po razčiščevanju zadev neodgovorno ravnanje v gostišču, sledi pa suspenz poslovodkinje in disciplinska razprava 2. julija ie občinski komite ZK v Novem mestu obravnaval oceno o razmerah v žužemberški zadrugi, ki jo je pripravila delovna skupina komiteja, in menil, da gre za objektivno pripravljeno gradivo, o katerem bodo morali reči svoje predvsem komunisti v zadrugi in člani sindikata. Nujno pa je s takojšnjim akcijskim programom odpravljati slabosti, ki so se kopičile vrsto let. Iz skrbno pripravljene ocene ne s strokovne in ne z družbe-stanja gospodarskih in samo- upravnih razmer v kolektivu KZ m n P . le Iz zadnjih mesecev, marveč upr Žužemberk je razvidno, da so k nemogočim medsebojnim in ne najboljšim poslovnim uspehom prispevali vzroki, ki ne izhajajo imajo korenine od prej. Očitna je neaktivnost maloštevilne in mlade organizacije ZK in sindikata, slabo so razviti samoupravni odnosi. Nizka je samoupravna zavest članstva, zato so se lahko vrsto let razvijali osebni ali skupinski interesi in gospodarjenje ni bilo tako, kot naj bi ga zadruga dosegla. V KZ Žužemberk so sicer imeli neke smernice razvoja in načrte za srednjeročno obdobje, vendar ti načrti niso bili uresničeni. Ugotavljajo slabo organizacijo dela, nerazmejeno odgovornost in morda kot glavno hibo: pomanjkanje samoupravne zakonodaje. Ob vsem tem pa so bili v kolektivu kar zadovoljni z doseženimi rezultati in niso niti iskali možnosti povezovanja s sorodnimi dejavnostmi, kar bi gotovo pripomoglo k možnostim za najemanje kreditov za nadaljnji razvoj in napredek. Prav tako je kadrovski sestav pomanjkljiv. Delovna mesta so sicer zasedena, toda usposobljenost kadrov v veliko primerih ni zadovoljiva nepolitične plati. Ko je delovna skupina komiteja že končala svoje delo, pa je prišlo še do neljubega nadaljevanja, ki kaže na nezdrave razmere. V zadružni gostilni je prišlo do hujše kršitve delovne dolžnosti. Najprej tri kuharice niso prišle na delo in so na ta način nasprotovale ukrepu samoupravnih organov za zmanjšanje nadur. Zatem pa je bila en dan odsotna še poslovodkinja, ki je ključe pustila kar možu, čeprav Je bilo za tisti dan naročenih 80 kosil. Zadnji trenutek pred prihodom napovedanih gostov so ugled zadruge rešili drugi člani kolektiva, ki so poskrbeli za postrežbo, na sestanku osnovne organizacije ZK in sindikata pa so zadevo ocenili kot neodgovorno ravnanje, ki ne sme ostati brez posledic. Zahtevah so ukrep: odstranitev poslovodkinje gostišča, dokler ne bo končan disciplinski postopek zanjo, pred disciplinsko komisijo pa bodo morale tudi 3 delavke iz kuhinje. / In kaj iz vsega tega sledi? Komite je zadolžil komuniste, sindikat in samoupravne organe v zadrugi, da oceno pretresejo, hkrati pa iz nje poiščejo smernice za odpravo napak. Tak akcijski program mora biti gotov že julija letos, uresničevanje le-tega pa bodo budno spremljali. Posebej so zadolžili izvršni svet občinske skupščine, naj pretrese gospodarslti del ocene in obravnava možnosti za nadaljnjo pot zadruge, medtem ko so komunisti v predsedstvu občinskega sveta, sindikatov in klubu samoupravljalcev dobili nalogo pomagati zadrugi pri sestavi ustreznih samoupravnih aktov. Ker gre v žužemberški zadrugi za vrsto let trajajoče napete odnose, razprtije in že nekajkratna razčiščevanja, ki pa doslej niso dala sadov, so menili v komiteju, da tudi ukrepi družbenega varstva niso izključeni, če tudi zadnja akcija za spremembo razmer v doglednem času ne bo popolnoma uspela. R. BACER MRZLICA Z ZAMUDO Na Hrvaškem in v Beli krajini se je že prej, v Novem mestu pa Jele konec junija povečalo povpraševanje po olju in sladkorju. Kljub založenosti trgovin so v treh dneh ljudje pokupili trikrat več tega blaga kot v normalnih prodajnih dneh. Ker niso mogli sproti dovažati tolikšnih količin od 'drugod, kajti v mestu skladišč tako rekoč ni, se je dogaja- lo, da so bile police občasno prazne. Ko se je olje spet pojavilo, je nakup znatno upadel Podobno je s sladkorjem. Upajmo, da se prevelike zaloge ne bodo maščevale. Olje namreč čez čas postane žaltavo. cenah, saj sporazuma o menjavi dela za leto 1980 še ni bilo. Po drugi strani je imela ta čas občinska zdravstvena skupnost precej ostanka sredstev, vendar pa bo ta kupček naglo skopnel, ker že poračunavajo račune z omenjenima zdravstvenima organizacijama po novih cenah, ki veljajo od 1. aprila dalje. Do polletnega obračuna se bo natančno vedelo, ali bodo skupna sredstva namenjena zdravstvu, z zdajšnjo stopnjo zadostovala ali ne. V začetku leta so namreč predstavniki zdravstvene skupnosti opozarjali, da bo manjkalo nad 20 milijonov dinaijev in vse kaže, da se bo primanjkljaj res pojavil. Vprašanje je samo, kako tolikšno porabo kriti. Na račun dodatnih prispevkov združenega dela gotovo ne, ostale interesne skupnosti družbenih dejavnosti pa bodo tudi zanesljivo nasprotovale, da bi njim stopnjo prispevkov! zmanjšali in primaknili zdravstvu. Obširno gradivo, ki naj bi bilo osnova samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za novo petletko, so delegati ocenili kot primemo gradivo za širšo javno razpravo. Gotovo pa bo gradivo doživelo vrsto popravkov, ker je že zdaj jasno, da za predvidene investicije! regijskega in občinskega pomena ne bo dovolj sredstev, četudi so bile nekatere že v prejšnjih planih in če nekatere zbirajo samoprispevek. Kot trd oreh se je izkazala predvidena gradnja zdravstvene postaje v Bršljinu. Krajani postajo zahtevajo, ker zanjo zbirajo samoprispevek, več delegatov pa je menilo, da je brez pomena razvijati obrobne zdravstvene postaje, ker celo novi zdravstveni dom še nima zadosti medicinske opreme. Še cefe vrsta je takih nedorečenosti, med katere sodi tudi predlog, po katerem naj bi OSNUTEK GRE V RAZPRAVO Za sredo, 16. julija, je v Novem mestu sklicana seja zborov občinske skupščine, ha kateri bodo obravnavali delovni osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine za novo srednjeročno obdobje. Na dnevnem redu so še poročilo o delu mladinskih brigad v Suhi krajini in pregled uresničevanja družbenega dogovora o pospeševanju razvoja v tem nerazvitem predelu ter obravnava in sprejem nekaterih odlokov. Ker sovpada zasedanje v čas dopustov, bi morale delegacije še posebej poskrbeti za zadostno udeležba imeli kmetje podobno kot delavci, v nqvem srednjeročnem obdobju pravico do denarnega nadomestila za čas bolezni. Ni namreč gmotne podlage, da bi širili pravice iz zdravstvenega varstva. R. BACER Ka) Je i »izgubarji"? Ob polletju večji del „izgu-barjev" napoveduje plus Pretekli mesec je več delovnih skupin občinskega komiteja ZK v Novem mestu opravilo obiske v 10 delovnih organizacijah, ki so ob četrtletju izkazale izgubo. Kot so ugotovili, gre v več primerih za sezonski značaj poslovanja, ki se pojavlja domala vsako leto, zato na izgubo po napovedih prizadetih delovnih organizacij ob polletju ni več računati Poseben primer sta Iskra Šentjernej, kjer bo potrebna preusmeritev proizvodnje, in pa Elektro Novo meito, ki je edini od tozdov Elektra v Sloveniji s primanjkljajem. Ob polletju se bo v bilanci pri vseh videlo natančnejše gospodarsko stanje pa tudi to, kako so po računa vali preveč izplačane dohodke glede na določila resolucije. Vsekakor je taka metoda dela -obiski v kolektivih - zelo dobra, ker opažajo v obiskanih sredinah resnejši odnos do stabilizacijskih prizadevanj in pripravljenost odpraviti slabosti Odločili so se, da bodo s pogovori nadaljevali tudi v tistih delovnih organizacijah, kjer se še komaj otepajo izgub. Vedno nared Tridesetletnica delovanja gasilcev iz Doljne Straže Ob dnevu borca so krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Straže pripravile pn Slakovem spomeniku v Doljni Straži slovesnost, ki so jo namenili prazniku in tridesetletnici delovanja gasilcev iz Doljne Straže. Gasilci iz Doljne Straže so se za samostojno društvo odločili že leta 1949, ko so se odcepili od GD Prečna. Svoj prvi občni zbor pa je imelo društvo, ki je^® ob ustanovitvi štelo prek 5° članov, 6. avgusta naslednjega leta. V začetku ni bilo ustreznih prostorov, zato so opremo selili iz hiše v hišo in šele 1967 so GASILSKA PRIZNANJA ZASLUŽNIM - Na slavju gasilcev Doljne Straže so podelili tudi več občinskih pri znanj. Za delo na področju CZ ga je prejela tudi Melita Selakovič (Foto: J. Pavlin' dobili prostore v novem domu Staro brizgalno so 1974 zamenjali s sodobnejšo, znamke „RO' senbanca”, ki se je izkazala že ob številnih požarih. Danes ima društvo sodobno opremo i» lastno vozilo. Gasilci se zavedajo svoje vloge v sistemu družbene samozaščite,, in varnosti, zato nenehoma mlade učijo spretnosti reševanja. Mladinska desetina iz Doljne Straže je letos dosegla 7. mesto na republiškem prvenstvu in prvo na svojem področju. Mia; dinci so bili prvaki občine tudi lani, letos pa razmišljajo tudi o ustanovitvi ženske desetine. Za slovesnost pri spomenik1 so bogat kulturni program Pty pravili mladinci Doljne Strai* pionirji OS Vavta vas, pev*’* zbor Gorjanci in godba na pil*®** iz Novolesa. „ J.f- Novomeška kronika KAJ JE CENEJE? - Večkratna dan se pred dvema okencema za izplačila in vplačila na novomeški pošti vrsti samo ena kolona čakajočih, medtem ko je eno okence zaprto. Ljudje negodujejo in izgubljajo čas. Ali ne bi bilo v času stabilizacije ceneje poskrbeti za nemoteno poslovanje na obema okencema, saj stranke zdaj čakajo odločno predolgo? GOBARJI UŽIVAJO - Minuli teden, ko sta se sonce in dež vsak dan menjavala, so bili goedovi okrog mesta polni gobarjev. Pravijo, da nihče ni praznih rok prišel domov. Gobe raznih vrst so prodajali tudi otroci ob goijanski cesti, dobiti pa iih ie tudi na tržnici. SE VEC TAKIH! - V mestu so pred kratkim odprli novo čevljarsko delavnico zraven bivšega Sokolskega doma. V ozki uličici visi obetaven napis „Ekspres popravljalnica čevljev”. Takih uslug občani pogrešajo, pa ne samo v čevljarski stroki, ampak še v celi vrsti obrtnih strnitev. DEČKI V VEČINI - Minuli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Slavka Kos iz ulice V brezov log 47 - Boruta; Jožica Kovačič iz ulice Na lazu 8 - Klavdijo; Nada Krštinc iz Paderšičeve 13 - Marka in Vera Biškupič iz Zagrebške 4 — Hrvoja. ZALOŽENOST DOBRA ^ meška tržnica, kjer je bilo ®^seg», med prazničnimi dnevi d°blt' $ * je bila tudi v ponedeljek zal vsakovrstno zelenjavo i® fgt- Trenutno je največja P°n[Vn jo skev, prodajajo pa jih P° hot0rt«' dinaijev za kilogram. Tu® ce po 60 do 80 dinarjev “‘f.f dobro v prodaja Prav M* nl oWt' ceia vista kupčij sklenjenih/1*^ niškem delu tržnice, Wer ponudbe v konfekciji *° P pa v galanteriji. mo, a malo naredim 1- v IlOVOB*® .j |)0O ’ ' ! 1* takrat, ko vil. DOLENJSKI LIST Št 28. Makete artič Prejeli Tone Lotrič Za letošnji praznik krajevne skupnosti so jih Lotrič, Kari Godler in Marija Maler, bronasto značko p1 pa so dobili: Stanko Medved, Franc Rožman, Stanko Ceijak, ^ Deižanič, Milka Ogorevc in Jože Molan. (Foto: M. Zupančič) DOBOVCANOM PLAKETA ZVEZENEGA IZVRŠNEGA SVETA Krajevna skupnost Dobova se uveljavlja na številnih področjih — od trdnega povezovanja z združenim delom do razvijanja civilne zaščite - za kar Je na dan samoupravljalcev dobila plaketo z veznega izvršnega sveta. V klu bu delegatov jo je sprejel Franc Savrič, poveljnik civilne zaščite v krajevni skupnosti „Za nas je to spodbuda za še boljše delo v prihodnje," je dejal Savrič, ki je skupaj s krajani ponosen, da so za svoje delo dobili tako visoko priznanje. Slabo vreme ni samo izgovor l^ave v Cateških Toplicah - Na novo investicijo organizacijsko premalo pripravljeni? Čatokj1^* bazeni so v maju in juniju običajno prinesli zdravilišču v kol'* ^0P^cah dober izkupiček, letos pa so bili razočarani nad . Glavni razlog za slab obisk kopališča pripisujejo izredno evnemu vremenu, delno pa tudi prepovedi vožnje ob vikendih. štelTT70 S° na P1*11161 maJa ,ani na‘ ^' tisoč kopalcev letos pa ko- Seveda bodo obresti in amortizacija še vedno močno bremenili zdravilišče. T v i v juniju se je obisk po-Cal» vendar je bilo še vedno 10 ti-gostov manj kot lani Računajo, ?? ‘meli zaradi izpada kopalcev v j/ . mesecih za 3,5 milijona di-izgube. Celotna izguba se je v m času povzpela na 13,9 milijona fflaijev, vendar menijo, da se bo *nje do konca leta popravilo in da odo {»imanjldjaj lahko pokrili iz tvnega sklada tozda in s solidarnosti, Pri nočitvah so se v Termah prav tako ušteli Imeli so jih za pet odstotkov manj, kot so jih planirali v prvih petih mesecih. Cas jih je tokrat prehitel, zato zatrdno računajo, da sc jih gostje prihodnje leto ne bodo izogibali Nemški Kaufhofbo preko Globtoura zakupil za daljše obdobje ISO ležišč, oddelek za zdravstveni turizem pa se prav tako dogovarja za večje število gostov z Generalturistom. teli tno pomočjo DO Emona ho- poslovanje v Termah ovirajo orga-"^ojske in kadrovske težave ter" ™*a drugih problemov, vezanih na Pomanjkljivo izpeljano investicijo. *ko na primer še vedno niso do-*ondana zunanja igrišča, katera so J^njeravali že zdavnaj usposobiti. amen je bil dober, a ni bilo dejanj, ~to je turistična ponudba po-»^jkijiva. Kolektivu povzročajo glavobol Mi težave z novim notranjim baze-"°tn. Pokazalo se je, da ne drži vo-?®> zato so morali zapreti mlečni pod njim. Sicer pa je tudi res, da imel ta bar izredno skromno izbi-in da so s ponudbo v njem pokale malo iznajdljivosti NOVO SPOMINSKO OBELEŽJE Krajevne organizacije ZZB NOV Bregansko selo, Bregana in Grdanjci so postavile spominsko obeležje v Gabrovici, kjer sta 1943 padla Mladen Rubica, namestnik komisarja 2. bataljona XIII. Proleterske brigade, in Mirko Sekulič, komandir 1. čete Z bataljona iste brigade. Odkritje je bilo 4. julija. Ureditev tega obeležja sodi v program obujanja tradicij NOB na spominskem območju Zumberak — Gorjanci Novo v Brežicah NI VEDNO KRIVA KOMUNALA - V višjih nadstropjih mestnih stolpnic večkrat zmanjka vode, zato občani negodujejo. Komunalno in obrtno podjetje je to pojasnilo s premajhnimi zmogljivostmi črpalk, ki v sušnih obdobjih ali ob izgubi vode zaradi večjih okvar niso bfle kos zagotavljati vode vsem odjemalcem. Od srede junija letos delu-'e nova črpalka, ki naj bi zagotavlja-vodo za normalne potrebe, ne pa tudi v primerih, ko zmanjka električne energije. Izpadi elektrike so po-osti, krivdo pa prizadeti vselej zvra-ajo izključno na komunalno podjetje, kije upravljalec vodovoda. Je po sredi neodgovornost ali višja sila, če zmanjka elektične energije? KAM S PARKIRIŠČEM? - Za brežiškim stadionom že leta parkirajo vojaški avtobusi. Telesno-kul-turna skupnost predlaga, da bi parkirišče prestavili drugam, ker bo razširila stadion. Prav gotovo se bo našel primeren kraj drugje, saj Brežice nujno potrebujejo več urejenih BREŽIŠKE VESTI Družbeno varstvo v Jugotaninu Začasno družbeno varstvo, ki ga je za Jugotanin sprejel izvršni I svet občinske skupščine v Sevnici, naj bi ta kolektiv po vrsti neuspešnih prizadevanj končno pripeljalo do hitrejše, učinkovitejše in trajnejše rešitve iz dosedanjega brezizhodnega položaja. V Jugotaninu doslej že več kot 55 milijonov dinarjev izgube — Nov ukrep za rešitev bi morali uvoziti letno za 150 milijonov dinarjev. Težav se bodo v Jugotaninu najlaže znebili z uveljavitvijo dohodkovnih odnosov, ki jih že vpeljujejo in dajejo celo prve ugodne rezultate. Delovna organizacija se je namreč pri oblikovanju cen povezala s potrošniki tanina in furfurala ter dosegla njihovo posredno pomoč. Se vedno pa je odprto vprašanje tehnične sanacije. Kaže, da bodo ta mesec vendarle montirali novo strojno opremo. Izguba nezadržno narašča. Predvidevajo, da se je od junija povzpela na 20 milijonov dinarjev. Za minuli dve leti znaša 35 milijonov, skupaj torej 55 milijonov dinarjev. Ta vsota še «edno ni pokrita. Enako kot sklad skupnih rezerv SRS je oklevala tudi Temeljna posavska banka češ, da sedanja vodilna ekipa ne daje zadostne garancije za izpeljavo vseh ukrepov za dokončno sanacijo. J. TEPPEV Ukrep torej ne vodi v likvidacijo delovne organizacije, zato je zaskrbljenost delavcev za socialno varnost odveč je pojasnil predsednik občinske skupščine Janko Rebernik. Jugotanin zaposluje okrog 160 I delavcev. Vsi po vrsti, s strokovnjaki vred, imajo nizke osebne dohodke | zato je razumljivo, da zahtevajo povišanje. Z ureditvijo razmer bo to kmalu možno, čeprav bodo kolektiv šc naprej obremenjevale velike obveznosti Sevniški Jugotanin je edini proiz* vajalec tanina in eden redkih izdelovalcev furfurala v Jugoslaviji. Oba proizvoda sta zanimiva za izvoz. Z likvidacijo te tovarne a zaradi potreb na domačem trgu ne bi kaj prida pomagali. Obratno, teh izdelkov SEVNIŠKI PABERKI BO ZMANJKALO VODE? Sevnica se napaja s savsko vodo vendar to ni trajna rešitev. Zaloge talnice eizčrpne, zato že razmišljajo o novih virih pitne vode Računajo, da POSLEJ OBVEZNA LASTNA UDELEŽBA. Z novim letom bodo morali občani prispevati za stanovanje od 5 do 20 odst. od vrednosti stanovanj, simboličen delež pa bodo morah plačati tudi upravičenci do solidarnostnih stanovanj. To pomeni, da bo moral vsak interesent začeti varčevati za streho nad glavo. (Foto: J. T.) jo bodo napeljali izpod Lisce. To bo velika akcija, h kateri nameravajo pritegniti tudi mladino. Sevničanom naj bi tedaj priskočile na pomoč brigade s širšega območja, iz republike ali celo iz vse dežele. BREZ VARSTVENIH UKREPOV NE GRE - Sodnik za prekrške v Sevnici je lani zaradi vožnje pod učinkom alkohola začasno prepovedal vožnjo z motornimi vozili 41 kršilcem, dvanajstim pa so odvzeli vozniško dovoljenje zaradi tega, ker » odklonili preizkus z alkotestom. Zaradi drugih prekrškov zoper varnost na cesti je moralo začasno oddati vozniško dovoljenje nadaljnjih 12 kršiteljev. Prepoved vožnje z motornimi vozili je sodnik izrekel tudi v primerih, ko to se občani vozili v času, za katerega jim Je bilo vozniško dovoljenje že prej odvzeta SIvVNI&KI VHSTNII »C, kot ZrCZek in postelja I Velika razpotja malega gospodarstva ^ I /M.______- — — —K- m m - * * ° ** a m ■ /ir a V e snuje Turistična zveza v krški občini — Financiranje programov »z takse Ob nezavidljivih razmerah v obrtništvu v trebanjski (in Se kateri) občini jo občini do lani niso imeli Turistične zveze. Ustanovili so 1 * »»menom, da bi bolje povezali društvo in ds bi društva na kta-n.2až.ivela tam> so pogoji za izletni&i turizem, kakor tudi v ^Jjj1! kjer so občani pripravljeni kaj storiti, da bi živeli lepšem * e In 02lt0>“ meni predsednik Zve-tyj v.Sred*ednik Turističnega druš bliarrjf Peter Markovič . „Poza Ureu~.’ da je turizem marši: aj, od ^kih poti do založenih »tijrt-u.’0(1 UIlužnih gostišč in rekre-*avitv Pro,torov do vabljive pred-boo,-® Preteklosti in kulturnega n>o j „ *edai\josti, ki ga posreduje« "ajrazličnejšimi prireditvami vpliv- m ^e. Potemtakem vse, kar kuju *** .Prijetno počutje človeka v “•“j njegovega stalnega biva- pojmujemo še vedno ? 'ki1}11806 TON. Posne-5ici. kier^i t®vame v Bresta-‘asoe f/,1***}0 k*« izdelali 12 ^ Špenke in si S ,SUrovino »»pro-Wy) H GO AVTO Koper, Portorož, SAP - VIATOR rnomelj, Jesenice, Slovenj Gradec, VOLAN Ljubljana, Trbovlje. TRGOVINE: AVTomt^ AVT0 Maribor, Celje, Kranj, Krško, Na[£oERKUR Jesenice, MERKUR Kranj. NANOS Postojna. Zamenjajte izrabljen motor Z INDUSTRIJSKO OBNOVLJENIM ZAMENJAVA V ENEM DNEVU’’ Letenje je tudi cenejše Varčevalna ponudba DLC za poslovne ljudi Kaže, da se dolenjski poslovni ljudje nikakor ne morejo ogreti za (glede na prevoz z osebnimi avtomobili) dokaj poeni potovanja s t. i. zelenim vlakom. Da bi jih motila barva vlaka, je malo verjetno, prej gre za pomanjkanje varčevalnih navad. Morebiti pa bo poslovneže bolj mikalo prevažanje z letali. Malce nenavadno se sliši, a izračun, ki ga je pripravil Dolenjski letalski center, je prepričljiv: potovanje za tri ljudi z enim od dveh poslovnih letal, kolikor jih, premore omenjeni center, je lahko precej cenejše od potovanja z osebnim avtom. Vzemimo takle primer. Trije poslovneži bi za pot -iz Novega mesta do Murske Sobote, kjer bi imeli za štiri ure dela, skupaj (vštet ie čas prevoza, delovni čas, strošek za kilometrino in dnevnice) porabili 5.925 dinarjev. Enaka pot za tri poslovneže pa bi z letalom stala le 3.326 dinarjev in nekaj par, pri čemer ne gre zanemariti tudi TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA OJURO SALAJ KRŠKO TOZD TES BRESTANICA Objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: -OPRAVLJANJE del in nalog NA KARTONSKEM STROJU 10 delavcev, dvoizmensko delo; Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 2-meseč-nim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave v 15 dneh po objavi naslov: TOVARNA EMBALAŽE SENOVO 68281 Brestanica Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 30 dni po preteku časa za sprejem prijav. 543/28-80 »STREŠNIK", IGM p. o. Dobruška vas Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. 3 STROJNE KLJUČAVNIČARJE 2. 15 DELAVCEV PRI IZDELAVI STREŠNIKOV 3. 2 VODJI IZMENE (strojni ključavničar z večletno prakso) Kandidati .naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za prijavo. 546/28-80 Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja OŠ Jančka Mevžlja, Mokronog razpisuje na podlagi 135. člena Zakona o osnovni šoli prosta dela in naloge • Ravnatelja Osnovne šole Jančka Mevžlja "'°kronog. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih v 137. etenu Zakona o osnovni šoli, izpolnjevati še naslednji pogoj: " ‘te je družbenopolitično angažiran in moralnopolitično neopore£en. prijave je 15 dni po objavi razpisa na naslov: Osnovna °La Jančka Mevžlja Mokronog,, z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO". V 550/28-80 \ ( t m Kemijska industrija »•Kamnik" Kamnik, Fužine 9 Hwml|ika~ itndu«trl|o| \ v*bi k sodelovanju VECje število delavcev opravljanje del nalog v obratu Skopice. ^°9oji za sprejem: _ ffcmst nad 20 let Končana osnovna šola Ohia • at’ nai Predložijo svoje vloge najkasneje v 15 dneh po .[ na naslov: Pabrlrt*3 industriia »Kamnik", Kamnik, Fužine 9, o izbiri >, , 0 obveščeni najkasneje v 30 dneh po sklepu komisije Vse vna razmeria- ' halo^robnei*a informacije o objavljenih prostih delih in “n pa lahko dobite v obratu Skopice v Skopicah. -49/28-80 »,■' - .. . Jsnovna šola Ko|!?etek' Ribnica, Kolodvorska 15 ?nnLS,Uje prosta dela 1 naloge ^DNEGA UČITELJA - ORTOPEDAGOGA d0DLOČe" ^as (nadomeščanje delavke v času porodniškega Rok za n°^ •1980 dalje.) 'Za oriiaun:. on j_. ... 547/28-80 RokzTr,- - 1980 da|je.) Prijavo je 20 dni po objavi na naslov šole. za hitro in cenejšo gradnjo MONTAŽNE PREKLADE primerne za premostitev okenskih in vratnih odprtin pri stanovanjSKih in kmetijskih objektih ter za zakrivanje rolo omaric proizvaja ^ opekarna dl ptuj prodaja za Dolenjsko iis opekarna zalog NOVO MESTO, ki vam nudi tudi montažne nosilce MAP ter ostale gradbene materiale za gradnjo do tretje gradbene faze. MONTAŽNI ELEMENTI - HITRA, CENEJŠA IN VARNEJŠA GRADNJA dejstvo, da bi bilo potovanie z letalom hitrejše in udobnejše. Ura prevoza s prečenskim poslovnim letalom stane 1.800 dinarjev, po gornjem" izračunu pa je moč sklepati, da je potovanje z letalom sorazmerno cenejše od cijazenja z avtom, kolikor daljša od 200 km je poslovna pot. V zdajšnjem času varčevanja ponudbe Dolenjskega letalskega centra gotovo ne gre zanemariti, saj omenjeni letali poslovneže z Dolenjske lahko prepeljeta v kateri koli kraj države, če le premore letališče. KROJAŠKO PODJETJE »KROJAČ” NOVO MESTO . vam nudi UNIFORME VSEH VRST. DELOVNE HALJE, DELOVNE OBLEKE IN OSTALA ZAŠČITNA OBLAČILA! Berite »Dolenjski list« r % V EDINEM KRIŽIŠČU - Da je res nujno tudi v majhnih krajih dosledno upoštevati prometne predpise, jasno govon fotografija, posneta v Orehovici, kjer sta se pred kratkim v v upravi lista (2601 /80). ZAPOSLIM kvalificiranega ali priučenega avtoličarja za delo v Ljubljani Samsko stanovanje zagotovljeno, OD po dogovoru. Naslov v upravi lista. (2597/80). SPREJMEM dimnikarskega vajenca, pogoj 6 razredov osnovne šole. Hrana in stanovanje zagotovljena. Ostalo po dogovoru. Jože Lavrič, dimnikarstvo. Kočevje. TAKOJ zaposlim dekle za pomoč v gostinski kuhinji. Plača dobra, ( hrana in stanovanje v hiši Gostilna - Serek, Višnja gora, telefon (061) 784-021 STANOVANJA KUPIM manjšo hišico z elektriko, podkleteno, v prometnem kraja Ponudbe s točnim opisom in ceno pod r80_Rl”. 3-SOBNO stanovanje s centralnim ogrevanjem, pritiklinami, vrtičkom, na Jurčkovi poti 157 A, Ljubljana, prodam Ponudbe: MALNARIC Jože, Gorenjce, 68333 Semič ali tel 668/78-332. ŠTUDENTKA išče sobo v Novem mestu za študijsko leto 1980/81. Naslov v upravi lista (2594/80). ZAMENJAM garsonjero na Segovi ulici v Novem mestu za večje sta novanje. Informacije po telefonu (068) 24-159. IŠČEM sobo v Novem mestu od 1 ■ .... vr-.i_________ avgusta (2602/ ista dalje. Naslov v upravi lista " ’80). Motorna vozila PRODAM citroen GS, prevoženih 54.000 km. dobro ohranjen. Mir- ko Planinc, Pot na Polšco 1, Krško PRODAM alfa romeo gulia 1300 TI, registriran do 24. 6. 1981. Informacije po telefonu 23-817, popoldan. PRODAM ami 8, letnik 1974 tudi po delih, okvara na motorju Koplan, Semiška 15, Črnomelj. PRODAM avto Moskvič. Marjan Kralj, Gor. Kamence, Novo mesto. PRODAM husauarno moto cros, letnik 1978, Siri dirke, kot nova Dam lahko na kredit ali menjam za osebni avto, lahko z doplačilom. Jože Kralj, Pristavica 2 Šmarješke Toplice. UGODNO PRODAM lado 1600, letnic 1979, prevoženih 14.00 km. Informacije dobite pri Danijelu Zučaku Koštialova 42, Novo mesto, ali po telefonu 21-539. PRODAM zastavo 750, letnik 1975. Ivan Banič, Cesta herojev 43, Novo mesto. 1 PRODAM Z 750, letnik 1973. Friderik Medvešek, CKZ 48, Krško telefon 71-095. PRODAM dizel motor Aran, 12 KM. Franc Kolenc, Kamence 61 B, Novo mesto. PRODAM zastavo 750, letnik oktober 1972. Informacije po telefonu 71-017. PRODAM princa 1200 C, tudi po delih. Franc Piletič, Vrh 7, Šentjernej. PRODAM TAM 4500 kesonar. Ivan Peterlin, Štrit 9. Bučka. PRODAM motorno kolo Javo 350 ccm. Jože Rozman, Gor. Straža, blok 74, 68351 Straža. PRODAM motorno kok) M Z.,250. Albin Gorše, Diganja sela: 23, Straža. PRODAM zastavo 101, letnik 1973, dobro ohranjeno, malo prevoženih kilometrov. Jože Križman, Dol 3, Trebnje. HtODAM ami 8, letnik 1971, registriran do marca 1981. Naslov v upravi lista (2598/80). PRODAM dobro ohranjen avto Zastava 101, star pet let. Ogled možen vsak dan popoldan na naslov: Anton Kos, šentlenart 32 Brežice ZARADI odhoda v JLA ugodno prodam Fiat 128 šport L, 1300 ccm, 75 KM, letnik 1975 Prva registracija 17. 7. 76, prevoženih' DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T rebrne. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsed-nik:-Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni, urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Maijan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: -Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: J anko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 cin, plačljiva vnaprej - Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 5: (oe. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devi; 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenj- 5 DM račun &a banka Novo mesto). OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 160 din, 1 cm na določeni 1. 1980 — wa podlagi mnenja sekretariata za informacije skupščine SRS (št. 421-1/72 do 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prom« TEKOČI RAČUN : druge oglase velja do preklica < J,"gi mnenja sekretariata za prometa proizvodov. -- ._UN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100*03-30624 - Naslov uredništva: Glavni trg 7 p. p. 33, telefon 22-365 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo -Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto -Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljublj ana. 68.000 km. Informacije po telefonu ali osebno v soboto od 12. do 15. ure. (tel 068 22-526, ali na 'naslov Potočar, Valantičeva 21 Novo mesto) PRODAM fiat 750 L, letnik 1972. Ogled od 19. ure dalje. Eršte, Nad mlini 42, Novo mesto. PRODAM Zastavo 750, letnik 1975 'Jože Hudoklin, Gor. Maharovec, n. h., Šentjernej. LADO - navadno, letnik 72, prodam Martin Kramarič, Nad mlini 17, Novo mesto. PRODAM Hanomag henschel vozen z B kategorijo, daljši kason. Ogled v soboto dopoldne Mestne njive 10/18, Novo mesto. PRODAM Ford 20 M. Žarko Krese, Šmihel 48, Novo mesta PRODAM Zastavo 750, letnik 1974. Franc Božič, Šmihel 48, Novo mesta PRODAM Z 101 L,' september 1977, 31.000 km. Informacije po tel 22-237. PRODAM Ami 8, letnik 1971 za 24.000 din. Ogled dopoldan na Trdinovi 10, Novo mesto (Saje). PRODAM Zastavo 101 Mediteran -nova, ali zamenjam za R 4 - novega. Informacije po telefonu 068 72-056. PRODAM PRODAM kravo s teletom. Jablan 37, Mirna peč. PRIKOLICO IMV ADRIA 305 S LB, malo rabljeno, prodam. Cesta herojev 33/a Novo mest«. UGODNO prodam TV sprejemnik, letnik 75. Naslov v upravi lista. (2596/80). UGODNO PRODAM dve skoraj novi trajno žareči peči, plinsko peč,1 rebrasti 20-členski radiator z ventilom in 2 beli obleki za birmo od 10 - 14 let Zupančič Jože, Dol Nemška vas št 2, 68210 Trebnje, teL 83-469. ZELO ugodno prodam košnjo na stoječem, grablje, mešalec, pu-halnik. Žužemberk, Zalisec 3, H. J. Ogled v nedeljo, 13. 7., od 8. do 13. ure PRODAM vikend z vinogradom v okolici Kostanjevice. Naslov v upravi lista. (2595/80) PRODAM zazidljivo stavbno parcelo z vrtom in sadovnjakom, skupna površina 27 a, na Piršanbregu nad Globokim pri Brežicah. Na stav bni parceli stoji velika in globoka betonska klet starega lesenega poslopja, ki je bilo pred 20 leti odstranjeno. Ponudbe na oglasni oddelek pod šifro - Primerno za zdomce. PRODAM 2600 kosov nove zidne opeke BH 7. Jože Jereb Gruča 5 68310 Šentjernej. PRODAM ceneje novo motorno na-hrbtno škropilnico. Mrgole Šentjernej. PRODAM lepo ohranjen globok otroški voziček. Kobe V Brezov log 19, Novo mesto, teL 24-990. POCENI PRODAM šotor za štiri osebe in otroški športni voziček. Informacije po telefonu 84—112 UGODNO prodam dva kavča Štu por, Majde Šilc 8, Novo mesto.' PRODAM kuhinjsko pohištvo zaradi selitve. Kumer, . Mestne njive 10, Novo mesto. Gostilna Stanislav Turk, Gor. Maharovec pri Šentjerneju obvešča stranke, da bo zžradi letnega dopusta lokal' zaprt od 10. 7.,do 1. 8. 19,80. OPRAVLJAM vsa elektroinstalater-ska dela. Avgust Miklošič, Ope-k ar niška c. 36, Ribnica. CENJENE stranke obveščam, da bo avtokleparska in ličarska delavnica zaprta od 5. 7. do 28. 7.1980 zaradi letnih dopustov. Avgust Modic, avtokleparstvo-ličarstvo, Trdinova 49, Novo mesto. LTH servis Črnomelj popravlja in montira v garantnem roku in iz-. ven vse vrste hladilnih naprav proizvodnje LTH. Enako tudi izdelke drugih proizvajalcev. Montiramo ne glede na oddaljenost. Popravila od Trebnjega do Brežic. Anton Vrščaj, Kolodvorska 56, Črnomelj, 068 76073. Kmetijski stroji PRODAM traktor z enoosno prikolico 25 KM in klasični biljard ter djuke box rock ola. Rafael Mlakar, Žadovinek 2, 68273 Leskovec pri Krškem. PRODAM prikolico za frezo. Goldoni Jože Zupančič, Gabrje 10 pri Soteski, Straža. PRODAM kombajn Lanz 18. letnik 1968, v odličnem stanju, dobro ohranjen. Vrtačnik, Gregorčičeva 17 Brežice PRODAM kombajn Lanz. Marjan Kralj, Gor. Kamence 23, Novo mesto. PRODAM traktor Zetor 2511. Miha Preskar, Gor. Lenart 47, Brežice. RAZNO Cini M dolžnost, da se javno zahvalim dipl veterinarju Sa muelu Kavčiču a Črnomlja za ves trud ’ in požrtvovalnost pri težkem porodu naše telice, s čemer je rešil telico in tele. Anton Golobič, Vavpča vas 1, Semič. POSESTVO vzamem v najem, odkupim ali prevzamem s preužitkom kjerkoli Ponudbe pošljite na uredništvo Dolenjskega lista pod šifro „ Dogovor”. □ ANTON DRAGOŠ, Tribuče 44, Črnomelj, preklicnem neresnične besede, ki sem jih izrekel o Antonu Kralju iz Geršičev in njegovi ženi Prosim, da to upošteva in da me sodno ne preganja. UGODNO prodam prtljažnik za fiat 750 kombi Anton Pajk, Račje selo 20, Trebnje. PRODAM skedenj, cena ugodna. Našlo" v upravi lista (2600/80). PO ZELO UGODNI CENI prodam rabjeno spalnico, kuhinjske elemente, šivalni stroj Mirna, dve zastekljeni trodelni okni 120 x 140, eno novo dvodelno, enofazni elektro-motor 2,2 KM, trajno žarečo peč plinsko peč, bojler 80 1, kopalno kad 160 cm, hladilnik 70 litrski Pepca Koprivec, Mirna 100. PRODAM 1500 strešnikov. Trdinova 12 c, Novo mesto, telefon 22-618. KUPIM KUPIM enostanovanjsko hišo' do razdalje 10 km iz Krškega ali v Kostanjevici. Ponudbe s ceno po-‘ šljite na DL pod šifro „Krško-Kostanjevica“. KUPIM rabljeno prikolico za osebni avto. Šmajdek Brod 57, Novo mesto.- KUPIM močan raztegljiv kavč Naslov v upravi lista (2599/80). ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta in tasta JOŽETA SIMONČIČA se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih dneh stali ob ter nas tolažili ali kakorkoli drugače nesebično pomagali Se po*‘ bno se zahvaljujemo govornikoma LIK Kočevje in LD Banja Lo*“ za njune tople besede ob odprtem grobu. Zahvala velja tudi10 cem, godbenikom, župniku in vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnje počivališče v Banji Loki Žalujoči: žena Ana, hčerki Marija in Anica z družinama ter ostalo sorodstvo ZAHVALA V težki bolezni nas je v 74. letu starosti za vedno zapustila naša drap žena, mama, stara mama, sestia teta JOŽEFA BERUS iz Cegehuce 51 pri Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom m znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih nudili pomoč, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ter vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Zahvaljujemo se župniku za opravljeni obred. Žalujoči: mož France, sinova Franci z družino in Marjan, hčerka Paniča z družino, brat France z družino ter ostalo sorodstvo. V času od 26. 6. do 2. 7. 1980 so v novomeški porodnišnici rodile: Olga Kolenc iz Dolenjih Dol - Tanjo, Valerija Franko iz Semiča - Dejana, Milena Gračan iz Krvavčjega f ada - Aleksandro, Sonja Pa jek iz istrice - Lidijo, Loza Ma hnič iz Sela pri Za gorici - Igorja, Martina Metelko iz Krškega - Martino, Sonja Udovič iz Kržisča - Ireno, Slavka Kastelic iz Gornjega Podboršta -Petra, Mirsada Na darevič iz Dolnjih Kamene - Ner mina, Sonja Dragoš iz Črnomlja - Mirjano, Mara Cenetfa iz Črnomlja - Danijela, Jožefa Stupar iz Regerče vasi - Petro Andžel-ka Škrtič iz Črnomlja - Dubravko, Sonja Blažič iz Roj - Dunjo Marica Matešič iz Ma lega vrha - Katarino Marija Golob iz Kriške rebri - Majo, Lojzka Staniša z Vinjega vrha - Tatjano, Branka Rožič iz Pribanjcev -Gordano, Marija Kolovrat iz Krmelja - Zdenko, Barbara Mravinec iz Drenovca - Eriko, Olga D rab iz Žužemberka - Jožico, Marija Mar- ZAHVALA ■ ( ■Hi Ob boleči izgubi naše drage mame, 9 k babice in prababice j H r MINKE GRILC Grm 11 - Trebnje Id nas je v 80. letu starosti za vedno zapustila, se iskreno zahval)^ jemo vsem sorodnikom, sosedom, in prijateljem, ki so nam tem težkem trenutku pomagali in jo pospremili na zadnji poti- ’ Žalujoči: hčerki Fanika in Jožica, zet Albin, vnu^ Matjaž z družino in Andrejček Hn iz Šmihela — Majo, Blaženka Mil-činovič iz Grabrovca - Damirja, Cvetka Ga zvoda iz Malih Brusnic -Janjo, Ana Drobnič iz Krmelja -Dan^jano, Alojzija Cemič iz Rake -Heleno, Marija Cvelbar iz Malenc - deklico, Martina Gosen« ^ ce - deklico, Slavka Zalokar ^ g ce - deklico, Marija Krškega - deklico, Ivica Črnomlja - dečka in Rdečega kala - deklico. ^ KRIŽARJENJE PO ZAHODNEM IN VZHODNEM MEDITERANU z motorno ladjo ,,DALMACIJA" - našim n.ijvnrjim plavajočim hotelom. NOVOST: kombinacija ladja - letalo Križarjenje št. 22 od 18. oktobra do 2. novembra 1980 — 16 dni, ladja/letalo (Zagreb) - ITALIJA (Genova), FRANCIJA (Nice), MONACO, ŠPANIJA (Barcelona, Palma de Mallorca, Valencia, Malaga, Granada), GIBRALTAR, MAROKO (Tanger, Casablanca, Rabat), KANARSKI OTOKI (Gran Canaria - Las Palmas), PORTULALSKA ( Madeira, Lisbona) CENA od 18,900 din Križarjenje št. 23 od 2. novembi.i do IH novrmbia 1980 1 1 dni, letalo/ladja (Zagreb) PORTUGAL SKA (Lisbona, Madeit.i), KANARSKI OTOKI (L.is Palmas), MAROKO (Casablanca, Rabat, Tanget), ŠPANIJA (Cadiz, Sevilla, Malaga, Granada, Mellila), GIBRALTAR, TUNIS (Kartagina), MA1TA (La Valeta), Rijeka CENA od 1 9.GOO din Kuzarjenje št. 24 ^ PO VZHODNEM MEDlTERA o ciece^ Ki dni, od 18. novembra do 1980 |pEB r' n r' i i a rnnT i ; D A P I Ib dm, od 18 novem b»u do 1980 GRČIJA EGIPT - IZRAEL TURČIJA CENA od 16.000 dm INFORMACIJE, PRIJAVE IN vPtA ČILA v poslovalnici ^ SLAVNIK ZAGREB. Diraškovi 44, telefon (041) 441—1 448-708 SLAVNIK Ljubljana GLOBTOUR Novo mesto in slavnik HIHHHHHHHilHHIHIIHHHHM ZAHVALA V 7 Z letu starosti nas je za vedno z apustila naša ljuba mama, stara mama, sestra in teta MARIJA TURK iz Podgore pri Straži Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem m so*edom, ki ste jo v tolikšnem številu spremili na njeni zadnji -—, c a uwioj.hu pomoč in pogrebcem tw 7 uPMku za lepo opravljeni obred. Iskrena hvala vsem, ki se jo boste radi spominjali. Žalujoči: otroci z družinami: Fani, Lojzka, Alojz, Tinca ~ in Martin ter sestra in ostalo sorodstvo ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 55. letu starosti zapustila nenadomestljiva ljuba žena, mama, stara mama, sestra, tašča in teta PEPCA VERŠEC roj. Šekoranja iz Vitne vasi na Bizeljskem !° je omahnila po dolgi in težki bolezni, še polna volje do življen-I*-. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam bili v tolažbo v teh ‘ežkih dneh, posebno sorodnikom, sosedom, prijateljem, vsem.Jd ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter v tako velikem številu spremili pokojno na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala gre Zdravniškemu osebju krirurškega oddelka bolnišnice Brežice, govornikoma tov. Demikoviču in tov. Urekovi, pevskemu zboru iz ktare vasi, Jugobanki (eksp. Novo mesto), tozdu Slovin Brežice, Posebno delavcem in šoferjem transporta, ter župniku za poslovilne besede in opravljeni obred. Žalujoči: mož Andrej, sin Miran in hčeika Jožica z družinama, stric Miha in ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni nas je v 52. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba žena, mama, stara mama, sestra in teta MARIJA DRAGOŠ iz Tribuč 44 pri Črnomlju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izražena sožalja darovane vence in cvetje ter za vso pomoč v težkih trenutkih. Se posebno se zahvaljujemo zdravni-' kom onkološkega oddelka iz Ljubljane in osebju pljučnega oddelka novomeške bolnišnice za vso nego in skrb v času njene težke in* dolgotrajne bolezni Lepa hvala Francki Horvat za poslovilni govor. Posebna zahvala kolektivu BELT iz Črnomlja,GG Črnomelj, godbi iz Črnomlja in župniku za opravljen obred. Žalujoči: mož Tone, sin Dragomir in hčeika Danica z družinama, sin Tone, sestre in brat z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ga ljubljenega sinčka BOŠTJANCKA ŠALEHARJA Levstikova 5, Trebnje se z bolečim srcem iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, darovalcem cvetja, otrokom iz soseske, hvala vsem za iskreno sožalje in spremstvo v zadnji tihi domek. Žalujoči: oči, mamica, dedek, babica in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 65. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in stric ALOJZ ZORE iz Čužnje vasi pri Trebelnem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, darovali vence in cvetje, izrekli sožalje in ga spremili na njegovi zadnji poti Hvala Gozdnemu gospodarstvu Mokronog, Kmetijski zadrugi Mirna peč, šlikopleskarju Cvelbarju, Gasilskemu društvu iz Velike Strmice, cerkvenemu pevskemu zboru in duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: vsi njegovi I ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage in skrbne mame, stare mame, babice, tašče, sestre, svakinje in tete JOŽEFE HLEBEC iz Rodin pri Trebnjem najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znanem za podarjene vence in cvetje, za vso pomoč in za izrečeno sožalje. Se posebej se zahvaljujemo sodelavcem OOS, DO Trimo Trebnje ZTP PS Novo mesto; društvu upokojencev, pevskemu zboru Trimo za zapete žalostinke in duhovniku za opravljeni obred. Veliko zahvalo smo dolžni tudi Cesarjevim, Gabrijelovim (Jabčevim), Kolenčevim in Jarčevim za pomoč v težkih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni Rodine, 5. 7.1980 se cem ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustil-naš dragi mož, oče, stari oče in praded ANTON ZUPANČIČ iz Cvibelja pri Trebnjem Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ® znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, pomagali v ~zkih trenutkih ter pokojnika spremili na zadnjo pot. Nadalje se ®twaljujemo godbi iz Trebnjega, župniku za lepo opravljeni °^red in poslovilne besede ter pevskemu zboru za zapete zalostin- Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Ob tragični izgubi naše ljube hčerke, sestre in tete KRISTINE PETROVČIČ iz Vianovičev 11 ? 2nanoemZai??^ujl?mo “em sorodnikom, sosedom, prijateljem daxova|j^?L, ?e J« poznali in imeli radi, nam izrazili so-na nieriiLT^6 “»vence ter jo v tako velikem številu pospravi ob strani j njl P°tL Vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih 2?» in gasiktiH sočustvovali z nami. Posebna zahvala sovašča-u10r?aiuzacjij društvu iz Vianovičev za vso pomoč in skrb1 jr^nernu nevL« 81 , ’obema govornikoma za tople besede, cer-m opravljeni I onJ 22 ganljivo petje ter župniku za govor Neut enkrat vsem prisrčna hvala. Ijivi. mama Katarina, oče Jože, brat Kario sestri Slavka in Mici z družinami. Vranoviči, Koper, Črnomelj ZAHVALA Ob žalostni izgubi naše ga dragega očeta, starega očeta in brata FRANCA LEKŠETA iz Gmajne Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki-ste mu darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu! Gl - ipo _ duhovniku za lepo opravljeni obred. Hvala vsem, ki ste pokojnika rad Otočec za podarjeno cvetje in izrečena sožalja, stre-kojencev Krško za vso skrb in nego ter hotela žnemu osebju v Domu u| spremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V SPOMIN Izteka se leto neizmerne žalosti in bolečine, odkar me je nepričakova- no zapustil moj najdražji pozabljeni mož in nikoli' JOŽE KASTELIC Karlov&a 1 Lep dom ostal je prazen, sreče več za mene ni, jaz ostala pa se: sama, ker te več pri meni ni Hvala vsem, ki se ga spominjate njegov grob krasite s cvetjem. Žena Nežka sem in ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, zvestega prijatelja in! borca XII. slovenske brigade, sporočamo, da nas je po kratkotrajni »x>-lezni v 77. letu starosti zapustil ANTON KUMER z Daljnega vrha 4, pri Novem mestu Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje izrazili sožalje in ga spremili na zadnji poti Posebna hvala OO ZB, 00 ZK, KS Bučna vas, govomikoina, pevcem in godbi Žalujoči: žena Jožefa, hči Ani ter Zali, Joži, Mimi, Toni in Slavi z družinami S cvetjem ti grob krasimo, v trajno ljubezen in spomin, cvetje s solzami svežimo, a v srcu je polno bolečin V SPOMIN 11. julija bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, očka, sin, brat in stric SLAVKO KOPRIVNIK iz Potočne rasi V naš dom sta se naselila žalost in bolečina. Tvoj nasmeh in dobrota pa sta ostala neizbrisana v naših srcih. Vsem, ki sc ga spominjate iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi M IZ BRfŽIŠKt., PORODNIŠNICA V času od 26. 6. do 5. 7 1980 so v brežiški bolnišnici rodile: Vesna ftišlin iz Rud - deklico Neža Levičar iz Trške gore - Jožico Kaja Sprajc iz Bregov - dečka, Antonija Duh iz Stare vasi - dečka, Dragica Nizič iz Breganc - Ivano, Marija Žagar iz Glogovbroda _ deklico, Bla- ženka Grilc iz Senovega - Stašo, Jožefa Štojs iz Krškega - Natašo, Djurdja Pud iz Rakov Potoka - deklico, Marfa Plevnik iz Dečnih sel -dečka, Terezija Horvat iz Otoka -Danijela, Marija Strgar iz Globokega - deklico, Nada Krahulec iz Brežic - deklico, Anica Štengl iz Kladja -dečka, Jožica Dvoršak iz Kališovca -Igorja, Vesna Horjač iz Drenja -Ivano, Dragica Rešetar iz Dubrave -deklico, Vlajsta Mešič iz Samobora - dečka CESTITAMOf DOLENJSKI UST 23 K \ Ni pravic brez dolžnosti I ■v Pri novomeškem Pionirju je več kot 2.000 zaposlenih. Člani tako številnega kolektiva se med seboj niti ne poznajo, toda večina jih ve za Karla Koširja. „Aha, to je naš predsednik, ” pravijo. Predsednik je že 20 'let, bodisi upravnega odbora, pa delavskega sveta ali kakega drugega samoupravnega organa. Trenutno vodi centralni delavski svet in kot zaslužen samoupravljalec je nedavno tega dobil tudi občinsko prizhanje. Košir je doma z Ljubljanskega barja. Ko je bil po končani tehnični šoli pri vojakih v Karlovcu, se je seznanil s pionirjevci, ki so ga nagovorili, da je prišel k njim Tako je od 1952 dalje Novomeščan. Začel je kot tehnik na gradbiščih, nekaj časa je bil vodja gradbišč v Beli krajini, od 1957naprej pa opravlja razne dolžnosti v tehničnem oddelku. Zdaj je namestnik direktorja tozda tehnične komerciale in inženiringa, ves čas pa ima opravka s kalkulacijami. Ko je to rekel, sem ga pobarala, zakaj so cene v gradbeništvu tako visoke in še kar naprej skačejo navzgor, pa mi je brž odvrnil: , Javnost nam kar naprej očita visoke cene, naša ope-rativa pa trdi, da ni pravega, poslovnega uspeha zaradi nizkih cen. Moje mnenje je, da je osnovna hiba neustrezno nagrajevanje. Ne samo pri nas, na splošno v Sloveniji na gradbiščih primanjkuje delovne sile. Delavce bomo morali bolje nagraditi in spreminjati razmerje med fizičnim delom in admini- strativa, pa bo drugače. J Hkrati pa bi bilo nujno zaos- ^ triti odgovornost, kajti disci- g plina popušča. ” S Zakaj imajo v kolektivu \ prav vanj tolikšno zaupan- J je? Pri sebi ni našel lastno- % sti, zaradi katere ga kar na- J prej volijo za predsednika, S ampak je to dejstvo pripisal naključju. „ Veliko ljudi me k pozna, ker sem delal po gra- ^ dbiščih, bili pa so tudi prak- 3 tični razlogi: bil sem pri roki % za sklicevanje sej, pisanje ^ zapisnikov itd Prvič sem bil % predsednik upravnega odbo- * ra leta 1956. Takrat je bilo £ naše odločanje še dokaj for- s malno. Predlogi direktorja S ali strokovnih služb so bili s skoraj vedno potrjeni. Danes Jj so pravice veliko večje in. |i velikokrat se zgodi, da pred- logi strokovnih služb niso osvojeni Pozna se, da je sa-moupravljalska zavest višja. ” Nekam jedko pa je pripomnil, da si pravice iz'samoupravnih aktov nekateri preveč enostransko razlagajo in da na dolžnosti pozabljajo. „Zgodi se celo, da daš komu konkretno delovno Trije mrtvi v čelnem trčenju na magistrali Zdomec Zivan Pavkovič zapeljal v levo in treščil v nemški mercedes V nedeljo popoldne je 38-letni zdomec Zivan Pavkovič iz Vel. Orešja vozil osebni avto rekord avstrijske registracije proti Ljubljani. Pri Luterškem selu je zapeljal v levo, ko je nasproti pripeljal z mercedesom Pe ter Schoneberger iz Frankfur ta. V silovitem trčenju so bili mrtvi voznik Pavkovič in njegova sopotnika, 51-letni Aleksander Andrej ič in 51-letna Zdravka Andrejič oba iz Rače. Huje ranjena sta bila Slobodan Pavkovič in Mila Milovojevič. V nemškem avtu so bili laže ranjeni voznik in trije sopotniki Gmotne škode je bflo za 660.000 dinaijev. NOVOMEŠČANKE DRUGE Na tekmovanju za atletski pokal šolskih Športnih društev osnovnih šol so Novomeščanke osvojile drugo mesto, dobro pa so se odrezali tudi pionirju Od 12 možnih so mladi Novomeščani osvojili kar pet naslovov slovenskih prvakov, Greta Hren pa je s 535 cm postavila ženski clansk i dolenjski rekord v skoku v daljino. PLANINCI ZBIRAJO ZA PRAPOR Planinsko društvo v Brežicah bo letos slavilo tridesetletnico obstoja. Za to priložnost želijo planinci imeti svoj prapor. Razvili ga bodo ob praznovanju občinskega praznika. Za finančno podporo so se planinci obrnili na organizacije in ljubitelje planin, od katerih pričakujejo prispevke za spominske žebljičke oziroma trakove. Človeške kosti v Luknji Začetek sondažnih izkopavanj — Kaj je pod sloji keramike in kosti iz 8. stoletja pred našim štetjem? Ljubljanici arheolog Janez O sole začenja te dni sondažna izkopavanja v vodni jami — kot ji pravijo jamaqi — v Luknji pri Novem mestu. Za to jamo ob novomeškem izvini Temenice v Prečni že dolgo domnevajo, daje bogato arheološko najdišče. Naravoslovec F. Seidl je 1919 našel v jami na kosu sige človeško mečnico in domneval, da sega kost daleč v staro'kame-no dobo. Med kasnejšimi obiski jame so znanstveniki našli v g rušču tal sledove oglja in drobce človeških kosti. Srečko Brodar je tedaj menil, da (po vseh znakih sodeč) najdene človeške kosti niso paleolitske starosti. Površinsko sigasto skoijo, v kateri so ležale človeške kosti, je prisodil holocenu. Podrobnejših raziskovanj v jami doslej še ni bilo, čeprav je Brodar ob obi-sku iz jamskih plasti izluščil še glinasto posodo iz rimskega časa. Novomeški jamaiji, člani kluba Vinko Padrešič — Batreja, so med nedavnim raziskovanjem jame pod 20 centimetrov debelo sigasto skoijo našli še več človeških kosti in nekaj keramike. Slednja naj bi po svojih značilnostih pripadala jjudem 8. stoletja pred našim štetjem. Kaj vse skriva jama v Luknji, bodo pokazala sondažna izkopavanja pod vodstvom Janeza Osoleta. Sicer pa arheologija ne pozna velikih in majhnih najdb. Njeno delo je, da velike in nughne drobce človekove davne preteklosti razvrsti po predalčkih in zabojčkih. Vznemirljivo je pa vendarle. M. B. S nalogo, pa ti zabrusi:, Ki e pa J* piše, da moram to jaz narediti!' V zasebnem življenju je Karel Košir med tistimi, ki dolgega časa ne poznajo. „S hobiji se nimam časa ukvarjati Rad bi hodil v hribe, rad bi več študiral, pa so to le pobožne želje. Z napetimi delavniki, ko se nenehno prepletajo dolžnosti, tako hitro minevajo tedni in celo leta, da sam ne vem, kdaj sem začel siveti...” R. BAČER I PRVI NASTOP IN PRVA ZMAGA - Na festivalu slovenskih narodnozabavnih ansamblov v Števerjanu v Italiji (nastopilo je nad 20 skupin iz Slovence in tistih ki delujejo v Italiji, Avstriji in na Švedskem) so osvojili prvo mesto in nagrado za najboljšo izvedbo Fantje z vseh vetrov. Skupina deluje v Novem mestu, sestavljajo pa io instrumentalni trio in vokalni kvartet Harmoniko igra Vlado Bratkovič bas kitaro Jože Dobovšek, ritem kitaro Brane Cekuta, pojejo pa Tone Rus, Franci Pupis, Frenk Krainer in Iztok PerozzL Fantje vadijo od lanskega novembra, na festivalu med zamejskimi Slovenci pa je bil to njihov prvi nastop. Miši plešejo, ko mačke ni doma? Inšpekcija zaprla ..Gostilno Pavlin" — Odprti kompoti pod ribami — Ostanki hrane na steni in radiatorju — Na napi poginule muhe — Smrdljiv fazan za domačo rabo V času, ko so v Sloveniji zaradi množičnih zastrupitev s hrano inšpekcije bolj kot sicer pozorne na vse, kar je v zvezi s kuhinjo in sni oh jedačo, se je namerilo, da so inšpektoiji uprave inšpekcijskih služb Novo mesto 30. junija obiskali »Gostilno Pavlin” v Mačkovcu 31, Novo mesto. Citiramo nekatere ugotovitve iz tudi od lastnice Mariie Pavlin podpisanega zapisnika. gobe v pleteni košari nad čevapčiči, poleg so klobase, ribe v vrečki, vampi, jetra, pod vsem tem so odprti kompoti »Kuhinja je s Krajno nevzarže-vana, enako velja za opremo in po sodo. Kruh režejo na umazanem prtu poleg hladilnika. Vsi pulti so izredno umazani, mastni Kot, kjer se pripravlja hrana, je zelo umazan in so na njem predmeti povsem pomešani: skleda z ostanki solate, oja, paradižnika, ajvarja, kuhanega fižola. V hladilniku so neočiščene RASTAVA FOTOGRAFIJE V BREŽICAH V sredo, 25. junija, je bila v domu JLA v Brežicah odprta razstava ,.Mladi fotograf irajo 80“. Na otvoritvi so bile najboljšim mladim fotografom podeljene nagrade. Pionirji so prejeli knjige, mladinci pa albume. Po podelitvi smo si razstavo tudi ogledali. Zvečer smo prisostvovali kulturnemu programu, v katerem so sodelovali znani umetniki iz Beograda in Sarajeva: Danilo Živko-vič, Jelena Žigon, Daliborka Stojšič, Ismeta Krvavac, Slavko Perovič in drugi Program nam je bil zelo všeč. MARINKA SOTLF.R Biserna poroka JakSetovih Janez in Angela Jakše iz Uršnih sel sta te dni praznovala šestdeset let skupnega življenja — Cila in zdrava Pred nedavnim sta na matičnem uradu v Dolenjskih Toplicah po šestdesetih letih skupnega življenja izrekla biserni „da“ zakonca 81-letni Janez in 79-letna Angela Jakše iz Uršnih sel Se čila in zdrava sta se otepala ceremonij, pa kaj sta hotela, ko so otroci tako hoteli. Svatov je bilo za cel vlak, saj se je v hotelu zbrala druščina njunih devetih otrok, štirinajstih vnukov in treh pravnukov. „Vese(ja je res bilo, ko le ne bi imela palčk, pa 'bi se še zavrtela, pove oče Janez, ki je nekoliko boli zgovoren. „Bil sem gostilničarjev sin, ona pa mlinarjeva. Kruh pa vino, saj to je vse, a ni bilo tako lahko”, razmišlja Janez. Dve vojni sta preživela. Jesen svojega življenja, ki je bila polno zgod in nezgod, preživljata na domači kmetiji, ki ji sedaj gospodari najmlajši sin. Oče se še ukvarja s čebelami mama pa kaj postori v kuhinji. J. P. Splošen vtis kuhinje skupaj z opremo in posodo je skrajno neestetski in nehigienski Poleg šte dilnika je zaboj z ostanki hrane ti ostanki so tudi po stenah in na radiatorju. Napa je vsa zamaščena, na njej so poginule muhe in mrčes. Posoda je umazana. Neurejeni so tudi predali, kjer so različni predmeti, ki sploh ne sodijo v kuhinjo: glavnik, kljukice ipd. Hladilnik v kuhinji ni očiščen in ne hladi dovolj. V njem se nahaja narezana teletina, ki je nenormalne barve in smrdi Notri je tudi precej koščkov narezane suhe salame, ki so bili razmetani po celem hladilniku med surovim maslom. V hladilniku so bile tudi očiščene sveže ribe, ki niSo bile na ustreznem podstavku, tako da je bila možnost onečiščenja drugih živali. V hladilni skrinji, ki je v shrambi za živila, vlada popoln nered. Živila so nametane skupaj s posodo. V skrinji smo našli tudi očiščenega fazana, ki po površini smrdi Tudi sama shramba je neurejena in so živila med seboj pomešata. Merila: enokSogramdca in dvo- kilogramska utež ter tehtnica nimajo jasno vidnega žiga in so po zakonu o merilih oporečne ter zato izk>^ čene iz uporabe.” Sanitarije so bile na dan pregleda v redu vzdrževane, osebje je nosilo predpisano delovno obleko in imelo veljavne zdravstvene pregled fi. Na podlagi zakona o zdravstvenem nadzoru nad živili in predmeti splošne porabe je inšpekicja gostilno zaprla, dokler ne mine nevarnost za zdravje potrošnikov. Inšpektorji 10 iz prometa izločili 80 dkg čevapčičev nekaj teletine in že omenjenega fazana. Obrtnica Marija Pavlin se je z ugotovitvami inšpekcije strinjala in izjavila, da imajo telečje zrezke in fazana za privatno uporabo in da so oboje nameravali že sami izločiti Pavlinova se je strinjala tudi s siceršnjo vsebino zapisnika. Pripomnila pa je, da je bila 3 tedne odsotna, kar je bil tudi vzrok za stanje v kuhinji in shrambi Miši plešejo, ko mačke ni doma? M. BAUER KAJAKAŠI ODKRIVAJO KOLPO - Tekmovanja M£ kašev m kanuistov na d*TP vodah so vedno poga^tfP, zgornjem delu Kolpe F Osilnici (na dlci). (F®4® Primc) S čolni po Kolp* V soboto 12 km spust po Kolpi, K’ L zaradi dežja nara*J zato bo tekmovanj® bolj razburljivo^ V soboto, 12. julga. Kolpi pri Osilnici turistični ‘K« s kajaki in kanuji „Kolp* fjJ Tekmovanje na 12 k® progi od Hrvat&ega pri O*” do Mirtovičev bo točeno, člane in mladince v k*t*g®*S KI, C1 in C2, začelo p* * ^ II. uri. Težavnostna stop/ vode je 2 do 3. To bo prvi turistični Kolpi, kr ga organizira - bi stično društvo Osilnica, d* „ javnosti e doline-^ t«?; Osilnica, d* prikazalo širši zgornje k o) ps društvo in KS O sinica že -let prirejata kajakaška J tekmovanja. Ze prej pa so kot raj za kajaka*; in ka»®rI odkrili Hrvatje, ki tu orgMj®? jo vsako leto, običajno v eno do dve tekmovanji j V POČASTITEV JUBILEJA V počastitev 254etnice ferjev in avtomehanikov Kočr*11 v domu JLA v Ribnici pril*?' k moranje v iahu. kegljanju ‘ janju V šahu, je zmagala t dovščine pred Kočevjem in IV gorico; v streljanju so bili Grosupeljčani pred Ko Ajdovci, v kegljanju pa so sel odrezali igralci Kočevja, drugimi Grosupcljsani tretji pa v Ajdovščine. KARIKATURISTI NA PLAN Od 25. avgusta septembra letos bo v skem Brodu razstava kat®*^ na temo zaščita Sa ve injj^j voda pred onesnaževanj^", imenom „Ribe plavajo Razstavo konferenca ZSMH iz Sl ga Broda. Na tej razstav* sodelujejo karikaturisti “J*,#1 da vije z neomejenim del (na formatu 30 X 30 polnim naslovom avtorja)-kature je treba postaUJjr^i avgusta na naslov: konferenca ZSMH ji Brod (za KOH), Kooč«**L» 55000 Sbvonii Brod-nima tekmovalnega vendar bo posebna žirij*/* najboljše karikature 11 objavila v posebni knjigi JUBILANTA - »Najbolj vesela sva takrat, ko se zbere vsa družina,” povesta Jakšetova, prva biserna poročenca na območju krajevne skupnosti Dolenjske Toplice. (Foto: J. Pavlin) Z MANJ MATERIALA DO DOBIČKA V Hitrotkalu sd izdelovali tudi meške kopalke. Nekega sončnega dne, ko so bili okrog njega zbrani najvidnejši in najodogovomejši ljudje delovne organizacije, je rekel tehnični direktor: ,,Malo bomo zaslužili, če bo šlo tako naprej. Naše kopalke imajo na tržišču prenizko ceno glede na porabljeni material. Cene ne moremo povišati, lahko pa veliko storimo prav pri materialu. V to smer naj gredo naša razmišljanja.” „Šesterokrako zvezdo, ki jo mečemo na kopalke kot okras, lahko mirne duše izpu-sitmo, pa ne bo nihče od kupcev tega niti opazil. Prihranek je na dlani,’ je predlagal komercialni direktor tovariš Tržišnik. „Naše kopalke so zelo visoke, moda pa teži k mini-malkam. To sem videla na sejmih tako v Parizu kot v Londonu in Milanu. Ne vem, zakaj slepo vztrajamo pri hlačkah, ki segajo moškim tja do popka? ” se je čudila modna kreatorka in v njenih besedah je bilo čutiti očitanje ter napad na starokopitnost pogledov na modo. „Nekaj je: veliko materiala porabimo zato, ker so naše moške kopalke ob bokih očitno previsoke. Ta del lah- ko spravimo na nekaj milimetrov. V reklamni kampanji potem lahko poudarjamo hitro sušenje, minimalni prostor, ki ga zavzemajo naši izdelki v potovalnih torbah ali kovčkih,” je razlagal vodja reklamne službe tovariš Go-ljufnik. „Tudi žepek na kopalkah je odveč. Poleg tega je še podložen in se kopalke na tem delu veliko počasneje sušijo. Odpovejmo se mu,” je bil brezkompromisen direktor temeljne organizacije rdečih kopalk „Če prav razumem vaše razmišljanje, bi bilo še najpametneje, ako bi izdelovali kopalke za nudiste,” je ble- knil direktor nabave to**^ Nabavnik. ^ »Zamisel se mi ^»b trapasta. Bomo pa uneu temu stroške. V vsako v^wsW ki jo bomo podali trgpVj. mreži, bomo morali da^ vesno in všivno etiketo, zamislil tehnični direkt01- ” „Tega pa resne razum«*« se je oglasil tovariš iz poR.,» dela. „Le čemu naj to „ Pri vesno in vSvno moramo dati v prazno vr ^ saj mora kupec '• $ vedeti, katero štCT1jL barvo je kupiL Po^S vs> so na obesni etiketi .-p-podatki o krčenju in vanju, ki jih P* zahteva,” je bil nepop«^ tehnični direiaor^gpgglCI