202. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 3. septembra 1900.
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izirn&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 80 h, za jeden meseo 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanj* na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden meseo 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znaSa pogtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, V, ga dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se blat govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove olice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12.
»Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Bo,nayentura~& JCoblar.
V soboto sta bila habsburška monar hija in katoliška cerkev v strašni nevarnosti. Ta nevarnost jima je pretila od članka, ki smo ga mi priobčili povodom imenovanja knrata Koblarja župnikom v gorenjski metropoli in državnega pravdnika namestniku g. Verderberju gre zasluga, da je s krepko roko odvrnil to strašno nevarnost. Storil je to na ta način, da je ves naš članek kon-fisciral.
Saj pa je tudi res od sile, da smo se upali neugodno kritikovati to imenovanje, in da smo si lastili pravico, sklepati iz tega imenovanja na mišljenje in na namene ljubljanskega škofa ter celo javno in brez ovinkov izraziti, v kakšni luči kaže to imenovanje ljubljanskega škofa.
Konfiskacija sobotnega članka nam je odprla oči, in zdaj uvidevamo, da je imel ljubljanski škof naj plemenitejše namene, ko je imenoval kurata Koblarja župnikom v Kranju.
Boljšega moža ljubljanski škof sploh ni mogel izbrati, zakaj Koblar združuje v sebi vse lastnosti, ki jih je treba župniku v Kranju, in ko bi pri belem dnevu s svetilko iskali boljšega moža mej kranjskimi duhovniki, bi ga ne mogli najti.
Na celem Kranjskem ga ni duhovnika, ki bi bil v Kranju tako čislan in ljubljen kakor kurat Koblar. Kranjsko meščanstvo je bilo neizmerno vzradoščeno, ko je izvedelo, da je dobil Koblar ondotno župnijo, in Če pravi „Tagespošta", da hočejo Kranjčani Koblarju, kadar pride mednje, napraviti škandal, je to popolnoma izmišljeno. Vse kranjsko mesto je jedino v tem, da je Koblar pravi mož za župnika v Kranju, in vse se pripravlja na sijajen sprejem.
Novi župnik Koblar ga je tudi v polni meri zaslužil. Koblar je jeklen in čist značaj, da ga ni takega dobiti, on je vzor duhovnika in vzor Človeka, miren, omikan, dosleden, sam sebi in svojim načelom zvest in takten gospod, ki ni nikdar o kranjskih meščanih rekel, da so „purgarska pa
kaža", nego jih hvalil in povzdigoval celo tedaj, ko so ga pri zadnji deželnozborski volitvi v svoji zaslepljenosti hoteli iz mesta izbrcati, kar danes seveda iskreno obžalujejo.
Koblar je bil imenovan župnikom v Kranju, ker je bil najvrednejši mej vsemi kompetenti in je najbolj zaslužil, da dobi ugledno, s sijajnimi dohodki združeno službo. V tem, ko se duhovniki na deželi lepo zabavajo, tarokirajo, agitirajo, spovedujejo, obhajajo in štacunirajo, je Koblar leta in leta dajal v Ljubljani izgled, kako se s krščansko potrpežljivostjo posreči, ubiti vsak dan 24 ur prostega časa.
Če se v duhovniških krogih radi imenovanja kurata Koblarja sedaj zabavlja, je to le zavist. Pravično misleči duhovniki priznajo vsi, da je Koblar kranjsko župnijo zaslužil kakor nobeden drugi. Zahvaliti se imamo za to imenovanje škofu Bonaventuri. Urednik „Slovenskega uista", ki je neizmerno povzdignil versko mišljenje v deželi in nebroj izgubljenih ovčic pripeljal nazaj v škofov hlev, je vendar vse drugače kvalificiran za mesto kranjskega župnika, kakor kak Žlogar, katerega je hotel na to mesto spraviti kapitel, ali kak Špendal. Ta dva sploh nista moža za tako mesto in se vzgled-nemu, pobožnemu, značajnomu Koblarju še primerjati ne moreta. Celo sumljiva sta, zakaj ta dva morata biti v verskem oziru mlačna in sploh nezanesljiva, sicer bi jih gotovo ne spoštovali tudi liberaloi.
Koblarjevo imenovanje je v radost „purgarski pakaži" v Kranju, je v veselje vsi kranjski duhovščini, ki vidi v Koblarju svojega vzornika in najzaslužnejšega Člena, je v vspodbudo vsem mladim duhovnikom in v veliko zadoščenje javni morali, saj je to imenovanje dokaz, kako se priznavajo resnične zasluge, pobožnost, osebna dostojnost in značajnost.
Da bi bili na imenovanje vplivali kaki politični oziri, je popolnoma izključeno. Najmanj opravičeno je misliti, da se hoče s tem snažnim, spodobnim Koblar a poskusiti pridobiti kranjsko-loški man lat. Taki nameni sploh ne pridejo pri iiuenovanju
duhovnikov nikdar in nikoli v poštev, in samo kak prav hudoben liberalec more reči, da se je s Koblarjevim imenovanjem javno registriral političen konsum Bonaventura & Koblar, ki je doslej deloval pod firmo »Slovenskega Lista".
Čast, komur gre čast, in zasluga naj dobi tudi primerno plačilo. Koblar je to plačilo za svoje zasluge že dobil, drugi pa sprevidijo iz tega, da jim nagrada ne odide. Cerkniški Lavrenčič postane gotovo še kanonik, starotrški Hauptmann naj bo prepričan, da dobi, kadar se umakne gospod Lenart Klofutar, proštovo kapo, kaplan Bezeljak pa postane gotovo še škof, četudi le škof in partibus infidelium. Tako bodo zbrani najvrednejši duhovniki kranjske dežele okrog našega dičnega Antona Bonaven ture, in ni dvoma, da se tedaj začne nova doba v zgodovini katoliške cerkve na Kranjskem. Prvi korak je storjen s tem, da je postal Koblar župnik v Kranju.
Preosnova našega hišnega najemninskega davka.
(Predaval odbornik dr. V. Gregorič na drugi glavni skupščini društva hišnih posestnikov v Ljubljani dne 18. maja 19GO.)
Pri razgovora o gospodarskem stanju hišnega posestva v Ljubljani s posebnim ozirom na potresno državno posojilo v seji našega društva hišnih posestnikov dne 12. avgusta m. 1. se je opozarjalo na splošno gibanje avstrijskih društev hišnih posest-kov, katero namerava popolno preosnovo hišnega najemninskega davka v Avstriji. Ker je pa pričakovati v tem oziru le tedaj kakega uspeha, ako se združijo k skupni akciji vsi tozadevni faktorji, smatra tudi I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani kot svojo dolžnost, da seznani svoje člene s tem vprašanjem in s potrebnimi koraki. V sledečem sestavku si dovoljujem podati kratko sliko naših hišnonajemninskih davčnih razmer v primeri z drugimi deželami, kakor se to razpravlja v poročilih St. Pol-* enskega društva hišnih posestnikov.
Navadno se postavlja dohodek hiše v isto vrsto z dohodkom premičnega kapitala, recimo 4—5 %. Dočim bi se noben trgovec ne zadovoljil s takim dobičkom, preostane posestniku največkrat še manj. Če se oziramo na to, da dobiva kapitalist brez skrbi in truda svoje obresti, med tem ko jih dobiva hišni posestnik le med neprestanimi sitnostmi in skrbmi pri oskrbovanju posestva, — bode vsakemu takoj jasno, da zavzema dohodek kake hiše sredino med dohodkom obrtnika in med dohodkom kapitalista, t. j. premičnega kapitala. Logično bi toraj moralo biti tudi ob-dačenje tako, da bi razlike ne bile tako velikanske. Splošno se toži radi visokih davkov, med katerimi zavzema hišni najemninski davek najvišje mesto.
Te tožbe so povsem opravičene. Hišni najemninski davek znaša, kakor znano, pri nas 26%% bruto najemnine po odpisu 15% vzdrževalnih stroškov. Taka davčna postavka je gotovo silno visoka, da, za hišnega posestnika nezmagljiva. Vsi drugi sloji morajo pri svojih poklicih plačevati k večjemu 1—5% od svojih letnih dohodkov, rentier celo le 2 %; hišni posestnik pa mora žrtvovati fiskusu 26% %, zraven pridejo pa še visoke deželne in občinske doklade, ki znašajo pri nas 60%. Vrh tega mora Dlačati od čistega dohodka še osebni dohodninski davek. Tako se zgodi, da mora ljubljanski hišni posestnik plačevati preko 40% od takozvanoga čistega dohodka. To so bremena, katerih se ne bode moglo več dolgo prenašati. Sicer je država to tudi uvidela, ter je dovolila iz preostankov osebnega dohodninskega davka 10—12% % odpusta pri hišnem najemninskem davku, a to ne izda veliko, kajti ne zmanjša se onih 26%% za 10—12%%, temveč le od prepisanega hišnega najemninskega davka se popusti 10—12 % %, tako da se vsled tega popusta n. pr. od 200 K hišnega najemninskega davka odpiše 20—22 K. Deželne in občinske doklade pa se računajo in predpisujejo kakor doslej po polnem hišnem najemninskem davku.
LISTBK.
Marsikaj iz Rusije.
Spisala Marica II. (Konec.)
V ozadju bazarja je teljega pri teljegi m na njih najdeš vse od kurjega jajca do goske, od teleta do krave. Na uho ti done najrazličnejši glasovi. Tu obupen „nenene" mladih kozličkov, tam francoski „oui, oui8 rejenih ščetinarjev. Na bazarju je tudi »trak-tlr*) kjer se dobiva čaj in drugi prikuski z» množico, ki prihaja vsak dan na trg. najbolj so me pa zanimali nekateri stari-nar)i. prodajalci starih knjig. Vidite, tam le j*0 trije mužfki, karakteristični ruski tipi.
J3*0 se zanimajo za knjige! Pogledala sem
* Djim.
sGoiubuška", dejal mi je jeden, »poglej, kako lepa knjiga!"
»Gotovo ti ugaja radi podobe!" sem
deJala jaz.
»Eh, kakaja ti, matuška! Radi podobe Je knjiga res mnogo več vredna, ker je to na5 Puškin, a pesni, pesni!... In njegova »Kapitanskaja dočka" in še drugo!* . . .
Sedaj pa vzemi Preširnove pesmi z njegovo podobo in jo nesi na prodaj našemu Prostemu narodu. Kdo bo kaj vedel o njem?
d0 bo kaj dal za knjigo? ... Oh, zapadna Prosveta«...
Prišla sem v kočo revnega starega črevljarja. Kaj me je vznenadilo na prvi hip? . .. Puškina sem našla zopet na steni! Oh, to vam je narod!
V vsaki vasi imajo biblioteko za narod. In kako strastno vam čitajo ti ljudje! Le jeden naj zna v vasi čitati in pisati! Jedno zimo počakaj in pol vasi bo »gra-motnih" in še jedno in biblioteko bodo iz koriščali vsi! Silno vedoželjni so, drug se uči od druzega. In kako se streže tej ljubezni do knjige! V vsakem mestu se izdajajo v brošuricah po 3 do 5 kopejk dela vseh ruskih pisateljev. Kako bi segalo naše ljudstvo po njih, pa . ..!? Ej, prijatelji, množica izda in deficit, kateri dandanes globoko ču tijo naši založniki, Se bolj pa pokupovalci, izostal bi gotovo. Saj so sedaj v nas knjige in časopisi tako draga stvar, da si jih malokdo sme in more privoščiti, na kmeta pa se res ne ozira nihče, kar se tiče čtiva raz-ven BMohorske družbe", a nad narod potre buje še več ... Z veseljem bi si pritrgal od ust 4, 5, 6 ali 10 kr., da bi dobil knjižico zanje; 20 kr. da že težje, krone pa za
knjigo----        Bog in sv. Križ božji, taki iz-
datki za knjige v dandanašnjih slabih časih, ko Se za sol ni, in ko so po novi veljavi vsa števila tako grozno velika v stroških, taki izdatki, pravim, so za našega kmeta previsoki!
V Olimpu.
Legenda. Poljski spisal H. Sienkiewicz.
Spomladna noč, tiha, srebrna, po ja-zminu dehteča, rosnatovlažna.
Nad Olimpom plove ščip. S snegom pokriti vrh se svetlika v njegovem svitu v žalostni svitlozeleni luči. .
Globlje spodaj, v dolini Tempe se temni goščava kalinovja, katero odmeva od slav-čevih pesnij, ki done kakor molitve, vzdihi, obtožbe in zanosi. Kakor glasovi pastirskih žvegelj in piščali tekd tja, napolnjuje noč, padajo doli in kapljajo kakor velike kaplje gostega dežja ter se zlivajo liki potok.
Včasih pa omolknejo, in potem nastane taka tihota, da je čuti skoro talenje snega v višini pod gorkim dihom majnika.
Čudežna noč, ambrozijska spomladanska noč!
* *
V taki noči sta prišla Peter in Pavel ter sedla tja na pomolj gore, da sodita stare bogove. Okrog glav sta imela svetla kroga, katera sta obsevala njiju sive lase, nagubane obrvi in stroge oči. Globlje spodaj, v senoi bukev pa se je svetlikala bela trama zapuščenih bogov, pozabljena, drhteča je pričakovala obsodbe.
•
Peter je dal z roko znamenja Iz množice je stopil najprve zbiralec oblakov Zen ter Sel proti aposteljema, Se vedno mogočen
in velikanski, kakor da ga je izklesal Fidias, toda že vpognjen in mračen. Star orel s strtimi perotmi se je vlekel ob njegovih nogah, in višnjevi, tu in tam od rje zjedeni in ugasli blisk je padel iz roke bivšega očeta bogov in ljudi.
A ko je stopil pred aposteljna, je napolnil čut stare vsemogočnosti njegova orjaška prsa.
Dvignil je s ponosom glavo ter vprl v obraz starega galilejskega ribiča svoje božanstvene, blesteče oči, polne napuha, jeze, slične bliskom, strašne. Tedaj se je stresnil v svojih temeljih Olimp, kateri je bil navajen trepetati pred svojim vladarjem. Prestrašene bukve so se zmajale, pesni slavca so umolknile in gori preko snega ploveča luna je pobledela kakor tkanina Arahne. Zadnjikrat je zakričal orel s avojim krivim kljunom, in blisk je zablesketal kakor po-življen po stari moči, začel se je zvijati pred nogami svojega gospodarja ter dvignil sikajoče in škripajo svojo trioglato plame-nečo glavo, kakor kača, ki je pripravljena iztegniti svoje želo.
Toda Peter je stri z nogo žareče roglje ter ga sunil v tla, poten pa se je obrnil k zbiralcu oblakov ter je zaklical:
, Proklet in zavržen bodi na vse veke!" Zen je prominnl na mestu, pobledel je, Šepetal je z začrnelimi ustnicami „Ananke!" ter se pogreznil v zemljo.        (Konec prih.)
Davki se vrste v direktne in indirektne, in sicer z ozirom na način, kakošni so davčni viri. Direktni davki na dohodnino se dele dalje v dve glavni vrsti, kakor se jemljo neposredno pri osebi ali pri dohodninskih virih. Prvi so subjektni dohodninski davki, drugi so objektni. Subjektni davki zavzemo to, kar je pri osebi čistega dobička, objektni davki pa ves kosmati dohodek premoženja, zato se tudi imenujejo dohodninski davki.
Naš hišni najemninski davek je takozvani dohodninski davek. Znani narodni ekonom dr. Schaffie piše v svojem delu „Grundsatze der Steuerpolitik":
Dohodninski davki ne obdavčijo osebnega dohodka. Obdavčiti morejo le zneske, ki niso dohodki davkoplačevalcev (kakor n. pr. pri hišnem najemninskem davku de želne in občinske dokladej.
S temi glavnimi lastnostmi se nagibajo dohodninski davki direktnemu obdavčenju. Avstrijski hišni posestniki imajo že desetletja sem na žalostno izbero, ali naj sebe uničijo pod pritiskom izrednih davkov in doklad, ali naj si jih pa olajšajo s tem, da jih nalože jeden del na stranke, ki imajo v najemu stanovanja. (Dalje prih.)
W IJublJanl, 3. septembra. K položaju.
V soboto so prinesli dunajski listi oelo vrsto novic o rešitvi notranjega položaja. Ker se je vrnil cesar prej, kakor je bilo določeno, ter je imel včeraj ministrski predsednik Koerber pri cesarju avdijenco, sklepajo listi, da je odločitev glede parlamenta in tudi glede kabineta blizu. Nekateri mislijo, da je Koerber iz konferenc z mladočeškimi poslanci izprevidel, da Mla-dočehi z obstrukcijo ne prenehajo, da pa tudi levičarji nočejo odnehati v toliko, da bi se mogle dati Čehom zadovoljive koncesije. Koerber misli baje državni zbor razpustiti ter odrediti nove volitve, za kar ima baje že cesarjevo dovoljenje. Drugi listi, trdijo da se drž. zbor ne razpusti, nego da — odstopi Koerber. Imenujejo se že različni nasledniki, zlasti knez Alfred L i e c h-tenstein, ki si sestavi slovanskokleri-kalno večino, a oktroira nov državnozborski opro-Triin^ir Tretji pa pravijo, da ni še nobene odločitve, in da ni možno že sedaj govoriti o kaki akutni krizi. Dvomiti pa vendar ni, da pojasnijo prihodnji dnevi položaj ter odločijo usodo parlamenta in kabineta.
Vojna na Kitajskem.
Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo velevlastim, da bo svoje poslaništvo in svoje čete umaknilo iz Pekina ter jih poslalo v Tientsin. Rusko zunanje ministrstvo izjavlja, da Kitajski ni napovedalo vojne, nego da so imele vse ruske akcije namen, rešiti poslanike ter pomagati kitajski vladi, da se napravi red in mir. Prvi del je dosežen ; Pekin je zavzet in poslaniki oproščeni. Drugi del pa je možno doseči le s pomočjo kitajske vlade in krone. Kakor vzame zakonita kitajska vlada vajeti v roke ter imenuje svoje pooblaščence za pogajanja z vlastmi, bo Rusija poslala svoje zastopnike tja, kjer se bodo vršila. Dotlej pa ostanejo poslanik Giers in čete v Ti-entsinu. Ta sklep Rusije je iznenadil ves svet, zlasti pa Nemčijo. Rusija izjavlja s tem, da je vojna končana, in da se gre sedaj le še za mirovna pogajanja. Bojev in krvi željni Nemčiji je Rusija s tem karte docela zmešala. Rusija pač noče klanja ljudi, in pridružile so se ji takoj še Francija, Anglija, Zjed. države in Japonska, Nemčija in — glej, glej! — Italija pa sta proti mirovnim nazorom Rusije, kar pa jima ne bo pomagalo nič Rusija želi čim preje miru in reda. Tega ji je treba, da izgotovi velikansko sibirsko železnico, za katero je žrtvovala že ogromne svote. Razen tega mora dogotoviti vshodnoazijske vojne luke. Tega ji treba radi velikanske trgovine in silnega prometa. Mandžurija in Mongolija sta itak zreli, da odpadeta sami brez vojne ter se priklopita Rusiji. Zjedinjene države so takisto složne z Rusijo ter bodo umaknile svoje čete iz Pekina, kajti vojna jih stane le denarja in ljudi, koristi, zlasti pa ozemlja, ne prinese nič. Anglija ima v Južni Afriki vezane roke, zato komaj čaka, da se napravi mir, interesi Francije pa leže v Maroku in Sev. Afriki ter nima na Kitajskem nobene posebne zveze. Japonska je zadolžena ter ima s svojo bojno mor-
narico ter vojsko še mnogo dela in stroškov. Vse te velevlasti torej v lastnem in teresu žele, da morejo čim preje poklicati svoje čete in ladije domov. Seveda bodo vse zahtevale neka poroštva, zasedla bodo mala teritorija, luke itd., o kaki veliki ma ščevalni mednarodni kampanji, kakoršno si želi nemški cesar, pa ni govora. Vojna je končana, in nemški polki z grofom VValder-seejem ne bodo imeli nobenega večjega posla več.
Vojna v Južni Afriki.
Mister Douglas Story, dopisnik angleškega lista „Daily Mail", ki se je vdeležil vojne na strani Burov, poroča, kako se je izvršila za Angleže nesrečna bitka pri Spionskopu, in kako je postopal Botha, ki bi bil lahko uničil vse. Dopisnik pravi: Louis Botha je stal molče in bled, poleg njega so zapeljali čvetero Kruppovih velikih tovpov, pred njim pa je bežala prema gana vojska. Topničarji Burov so čakali na povelje, da ustrele. Kaj se je zgodilo nato, naj sporočim z besedami polkovnika Ricci-ardija in stotnika Rossegerja, ki sta poveljevala italijanske sle na konjih: Mi in drugi inozemski častniki smo jezdili h generalu Bothi in ga pozvali, naj začne streljati s topovi. Bil je bled in prav počasi je dejal: „Prosim, gospodje, tu sem jaz po veljnik, pustite me v miru!" Umaknili smo se, toda možno ni bilo stati in gledati, kako se je zamujala najlepša prilika. Pri bližali smo se mu iznova ter ga prosili, naj strelja. Odgovoril je kratko : „Ne!" Toda bilo je preveč, zato smo se približali še tretjič. Takrat pa nam je planil nasproti kakor bi nas hotel zadaviti. „Za božjo voljo", je zaklical, „gospodje, molčite! Naj strožji ukaz imam od najvišjega poveljnika, da na bežeče ne streljam !" Tako je preprečila — piše Story — vojaška humaniteta burskega generala, da Spionskop ni postal Austerlitz. Tako se vojujejo „necivilizirani" Buri! Postopanja Burov pač ni primerjati z barbarskim in infamnim postopanjem lorda Robertsa, tega zastopnika humanne Anglije!
Dopisi.
Z Bleda, 1. septembra. Mi napredujemo
povoodi  in na  vsej   Prti •   Bled   mora bit)
slovansko letovišče. Že pri cesarski slav-nosti smo pokazali, da je velika večina Slovanov. In zato se Nemci že pritožujejo, da ni več stari Bled, in da tujcev ni več toliko, kakor druga leta. Nemcev seveda ne, zato pa temveč Čehov. Tudi naš knez se pritožuje, da ga že skoro nihče več ne pozna in ne pozdravlja. To je razumljivo; kriv je njegov Miha. Knez je dobil letošnjo spomlad mnogo pisem, polnih pritožb o Mihi; trgovci in gostilničarji so ga celo prosili v odprtem pismu, naj malce okrca Miho, če$, da je za samo zgago na Bledu. Pobožni knez dobro ve in zna, da je njegov hlapec pri „konzulu" za tajnika, da podpihuje ljudi povsodi, in da Mihova ženica ni dosti boljša, knez dobro ve, da ji je sodišče že jedenkrat dalo priliko premiš-Ijavati nasledke zlih besed. Že pred dvema letoma je knez obljubil, da zapove svojemu hlapcu, ne vmešavati se v politikovanje,
— saj ima tudi kaj drugega opravila, kakor samo od „konzula do konzula" letati — pa niti najmanjše se ne zboljša vedenje Mihovo. In knez naj se nikar ne čudi, če ga ne pozna ljudstvo več, saj ljudstvo si lahko misli, da je Miha isto kot knez ali narobe, no in Mihec še ni toliko vreden, da bi se mu ljudje klanjali. Nikakor ne zahteva nihče in ne želi snesti kruhka Mihcu iz knežjega dvorca — pa vsi bi želeli, da bi se malo več zanimal za knezovo gospodarstvo in malo manj za „konzulstvo" in petijotstvo. — Hvala nebesom — zadružne filijalke rasto in se množe, kakor gobe po dežju in v njih prodajajo možje, ki so se v jedni uri naučili trgovine. Kaj ne, same bistre glavice. Oj srečni petijotarji
— cele vagone petijota pošljejo s Tirolskega za Vas. In pije se — moj Bog, ne kateri zadružničarji dobivajo celo od petijota rudeče nosove. Pa prav v resnici, saj veste, da ne hodijo ti možakarji stare korenine in stare vere nikamor drugam kakor v „kozul". Ej, zadnjič so izvrstno naredili. Velikega Šmarna dan je bila ljudska veselica na Mlinem. Na programu je bil tudi ples. Naš župnik — Oblak se piše, ah, pa saj ga že poznate — je preprosil načelnika požarne brambe, ki je priredila
to veselico, da je sklical od borovo sejo, češ, naj se opusti ples. Odbor pa je rekel jednoglasno: plesali bomo. Župnik pa: jaz
— jaz bom suspendiran, ne plešite. In kaj ukrene njegova modra glavica — gre k svedrcem na Mlino in jih pregovori, da jih pride trojica k veseličnemu odboru na dan veselice in jih za božjo voljo roti, naj nikar ne plešejo, češ, sicer ne bo maše več in tudi malega šmarna dan ne. Plesalci pa seveda; če jo noče brati, naj je pa ne. In deputacija nato: Eh, saj nam radi maše tudi ni toliko, da če maše ne bo — ne bo zaslužka. No
— vidite njim, našim mogočnim svedrcem tudi ni toliko mar maše kakor zaslužka; ej, zdi se mi, tudi v kozulu se zastonj ne pije; svedrci so pa veliki petijotarji. Pa klaverna deputacija jo je hitro odkurila in plesalo se je dalje. Malega šmarna dan bo zopet ples pravijo fantje — bomo videli če tudi maše ne bo na otoku. Ali se morda župnik premisli? — Pa še jedno veselo novico. Cerkev bodo zidali prečastiti naš gospod župnik, in kar brez konkurenčne obravnave. Načrti so dogotovljeni, od škofa potrjeni, vladi predloženi, če ne še, upam, da se v kratkem predlože, denarja je do-velj in ga Blejci niti novčiča ne bodo dali, g. župnik se je šel v Šmartno infor-movat, kakor je sam oznanil na prižnici. Torej se vendar jedenkrat poboljša. Upajmo in veselimo se njegovih modrostij. —
Z Notranjskega, 1. septembra. (Iz seje c. kr. okraj neg a šo Is ke ga s veta v Postoj ini dne 3 0. avgusta 190 0.) Okrajni šolski nadzornik poroča o došlih kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene. Temu sledi glavno poročilo nadzor nikovo v šolah za pretečeno šolsko leto. Obe točki se vzameta brez ugovora na znanje. Dekan postojinski in član c. kr. okr. šolskega sveta je naznanil, da bode prihodnje šolsko leto v Oreheku verouk poučeval kapelan Adolf Knol iz Hrenovic Pritožba nekega krajnega šolskega sveta proti županstvu se odstopi c. kr. okr. glavarstvu v daljno uradno postopanje. Pri poznajo se starostne doklade in sicer: uči telju Iv. Troštu na Razdrtem druga, učitelju And. Lahu v Šmihelu druga, od 1. avgusta 1900 in nadučitelju Fr. Verbiču v Slavini prva od 1. avgusta 1899. Reši se več prošenj za olajšavo glede šolskega obiskovanja. Stavi se c. kr. dež. šolskemu svetu temo predlog za popolnitev novousta novljene učiteljske službe v Postojini. Za časno nastavita se: Izprašana učiteljska kandidatinja M. Boletova za Št. Vid nad Vipavo in začasna učiteljica v Knežaku Jul. Gabrovšekova za Erzelj.
Sklene se upeljati pri okr. šolskem svetu javno kvalifikacijsko tabelo, v katero pogledati pravico imel bode vsak učitelj
— in to le — za svojo osebo. Določi se za vse šole v okraju število občinskih zastopnikov v krajnem šolskem svetu in sicer: za vse enorazrednice po tri, za dvo-in večrazrednice pa po pet.
Ko se tudi sklene vnovič prositi c. kr. dež. šolski svet, da z novim letom pri c kr. davčnih tega okraja ustavi pobiranje prispevkov od učiteljskih plač za okrajno učiteljsko knjižnico, predsednik ob pol 2. uri zaključi sejo.
Dnevne vesti
V Ljubljani. 3 septembra.
— Osobne vesti. Profesor na II. gimnaziji v Gradcu, g. Fran Krasa n je šel v pokoj in je dobil tem povodom naslov šolskega svetnika. — Pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Novem mestu gosp. Robert Ogoreutz je imenovan a v-skul tantiem.
— Il^f|skacjja^-Sjp])otno številko našega lista nam je zaplenilo državno pravd ništvo radi uvodnega članka, v katerem smo kritikovali imenovanje kurata Koblarja župnikom v Kranju. Članek je bil konti skovan v celem obsegu, zaplenjeni so bili ne samo tisti odstavki, ki so se nanašali na škofa, nego tudi tisti, ki so se nanašali le na osebo kurata Koblarja. Iz tega se vidi, da stoji pod varstvom državnega pravdništva ne le ljubljanski škof, ampak tudi kurat Koblar.
— Katoliški shod za Selško dolino
se je vršil včeraj popoldne v .katoliškem domu" na Frtici. Lastnik tega .katoliškega doma" je nekdaj duhovščino sramotil, da bi tako ne mogli vsi selski liberalci, tudi če bi hoteli, in je o duhovnikih pripove-
doval svinjarije, da so se ljudem kar lasje ježili, česar se gotovi gospodje v Ljubljani znabiti še spominjajo, zdaj pa hodi roko v roki z božjimi namestniki in nobenemu duhovniku se ne zdi, da bi bilo zanj nečastno, hoditi pod streho tega vzornega katoličana. V tem „katoliškem domu," kaje ljudski humor krstil to zanemarjeno šupo, se je torej včeraj vršil katoliški shod Predsedoval je Čočev France, imeniten katoliški mož in vodil je zborovanje tako, da ga je bilo kar veselje gledati. Kot govornik je bil napovedan dr. Šusteršič. Ko je nastopil Po v še, so bili poslušalci nekoliko razočarani, ker so pričakovali Šuster šiča Povše je govoril o vsakovrstnih rečeh, ki niso nikogar zanimale; značilno je, da je molčal o konsumnih društvih. Kaj ^ mar ne strinja s konsumsko sleparijo, ali je vedel, da v selski dolini ne kaže o njej govoriti? Ko je nehal, začeli so zborovalci vpiti: Kje je Šusteršičev sveti duh? Kje je dr. Šusteršič? Zakaj ga ni, saj je bil napovedan. Toda klicali so zaman. Šusteršič se ni prikazal. Menda je vedel, kar j« bilo dogovorjeno, da on v selški dolininebo prodajal tiste klavrne konsumniške modrosti, ki mu jo po njegovem zatrdilu narekuje sv. Duh. Mesto Janeza Šusteršiča je splezal na dan Evangelist Krek. Možje selški rojak, in žaluje po bratu. Pristaši narodne napredne stranke so se dogovorili, da bodo z ozirom na to rojaštvo in iz sočutja pustili Kreka govoriti. Poslušati pa ga ni bilo lahko, kajti mož je postal polagoma ves penast in je kar divjal. Dokazoval je, da se vera ne da ločiti od politike. Iz njegovih izvajanj izhaja, da je ničvreden človek vsak, kdor v politiki ne gre z dnhovnikj, naj je sicer še tako dober veren ter pošten kristijan. Krek je našo stranko primerjal Schonererjevi, nas pital z izdajalci, klobasal, da bo Avstrija propadla, če dosežejo češki in slovenski liberalci svoj namen in naposled oznanil s proroško zgovornostjo, da bo prišel veter, ki bo vse liberalce popihal iz selske doline ske tesko. Med Krekovo kapucinado se je primeril tudi smešen prizor. Krek je rekel, da „Naroda* ne bere. Neki mož je na to vskliknil: kako pa veste, kaj da piše: Krt-k Iz „Slovenca" in iz ,.Slovenskega Lista" Ta neumni odgovor dr. Kreka je obudil veliko veselost. Mej tem, ko je Krek stresal svojo modrost, sta Povše in domači župnik strašno pritrjevala, drugo ljudstvo, izvzemši konsumarje, pa se je muzalo. Končno besedo je imel Povše. Ta je nekaj govoril o hrvaških učenjakih in o kranjskih libe-ralčkih ter se delal, kakor da bi on sploh imel kak pojem o znanosti in učenosti, na zadnje pa povedal, da ni mislil, da je v selski dolini toliko liberalcev. Ubogi Povše! Ko bi bil pripeljal Šusteršiča, bi bi bil šele videl, koliko jih je. Strmel bi in bežal bi bil z Šusteršičem vred čez drn in strn ter se nikdar več ne upal priti v to dolino.
— Slovensko gledališče. Novo an gažovani junaški tenor, gospod Titus 01-ševski kateri je v lanski sezoni k „Faust" in „Canio" z velikim uspehom v Ljubljani gostoval, došel je te dni iz Varšave in se že udeležuje skušenj za prve operne predstave. Danes zvečer prično se redne vsakdanje skušnje novo angažova-nego opernega zbora. Dramsko osobje Studira te dni drugo dramsko noviteto gledališke sezone „Četrto božjo zapoved"
—vSsabljo po glavi. V soboto se nam je ponudiia'pr11tka7"đa smo se natančno poučili o zadevi tistega reservista, o katerem se je raznesla govorica, da ga je njegov stotnik s sabljo ubil. Stvar je bila takole Dne 29. avgusta je vojaštvo delalo vaje oi Begunj nad Cerknico proti Rakeku Na ne kem mestu so se žejni vojaki vsuli okrog nekega vodnjaka. Mej njimi je bil tudi Valentin Tkavc, reservist 7. lovskega bataljona. Mož je šel, da si napolni svojo steklenico, šel je, ker je videl tudi druge vojake njegove kompanije iti po vodo. Ko je natakal vodo v svojo steklenico, priskočil je stotnik Stusche od zadaj in Tkavca vdaril s sabljo po glavi tako, da ga je kar kri ob-lila. Tkavc, skromen in ponižen človek, j«* dasi ves v krvi, z drugimi vojaki škofi' nazaj v vrsto in še nekaj trenotkov ž njim1 marširal. Ko je čutil, da ga zapuščajo moH je stopil iz vrste. Slišal je še, ko so klic«11 sanitetni oddelek, potem pa ga je bil* zapustila zavest Dofili sanitetni oddelek J«
Tkavca ponesel najprej v neko kmetsko hiSo, kjer so ga obvezali, potem pa ga je nravil v provizorno vojaSko bolnico na Rakeku. Tam ni smel nihče k Tkavcu, nihče ni smel ž njim govoriti. Dne 31. avgusta ao Tkavca odpravili v Ljubljano in ga poslali na „urlaub" z obvezano glavo. Zaslišan ni bil nič, pač pa so gotovi vojaški krogi z veliko usiljivostjo raznašali govorico, da je stotnik Stusche vsekal Tkavca po glavi in ga teško poškodoval, ker mu je Tkavc odrekel pokorščino. To je popolnoma izmjSIjeno, in sicer izmišljeno v očitni namen, da bi se stotnik Stusche odtegnil kazni za svoj čin. Stvar je popolnoma jasna, in ker nas ni volja mirno dopuščati, <ja bi nemški oficirji naše vojake kar s sabljo pobijali, bomo poskrbeli, da se ta stvar ne bo potlačila.
— Iz  c.  kr.  mestnega šolskega sveta. O rednej seji, ki se je vršila v petek, dne 24. avgusta t. L, prejeli smo nastopno poročilo.  Potem ko predsednik proglasi sklepčnost in pozdravi navzočne, poroča zapisnikar o kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene, kar se vzame soglasno na znanje. Mestnemu učitelju Engelbertu Ganglu dovoli se za prihodnjo šolsko leto dopust v ta namen, da popolni svoje študije na dunajskem pedagogiju. Mestnemu učitelju Juriju Režku pripozna se četrta službena  starostna   doklada   od  1. dne septembra t. 1. v znesku letnih 80 K. — in pa krajna doklada od istega dne v znesku letnih 40 K. — Sklene se prošnji vodstev prve mestne deške petrazrednice in mestne dvoiazrednice  na Karolinškoj zemlji za denarno podporo v svrho popolnitve ondotnih šolskih vrtov priporočilno predložiti deželnemu šolskemu svetu. Na znanje se vzemo poročila c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Fiana Levca o nadzorovanji mestne  dvorazrednice na Karolinskej  zemlji, vnanjih zasebnih dekliških šol pri Uršulinkah in notranje zasebne ljudske   petrazrednice  pri Uršulinkah se vzemo na znanje in se imajo predložiti deželnemu šolskemu svetu.  Za razpisano tretje katehetsko mesto na mestnih ljudskih šolah se stavi deželnemu Šolskemu svetu terno-predlog.  Izprašana učiteljska kandi datka Marijana Luschinova se sprejme za radovoljko in se ima v službovanje pride-liti mestni nemški dekliški šestrazrednici. Neki v Spodnji Šiški stanujoči deklici se dovoli sprejem v prvi razred mestne nemške dekliške  šestrazrednice.    Na   znanje se vzame poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika prof. Fr. Levca o okrajni učiteljski konferenciji za slovenske in dvoje žične šole  v   šolskem   letu 1899/1900. Sprejmo se vsi s tem poročilom združeni nasveti in sklene se, da se ima to poročilo predložiti deželnemu šolskemu svetu. Odobre se nasveti učiteljske konferencije prve mestne deške petrazrednice o pogojnem sprejemu vnanjih učencev in pritrdi se predlogom c.  kr. okrajnega šolskega nadzornika prof Frana Levca, po katerih naj bi se v prihodnje ravnalo napram so sednim šolskim občinam radi vnanjih otrok sploh, ki obiskujejo tukajšnje šole. O teh nasvetih je obvestiti merodajna oblastva n prizadete občine. Sklene se pri občinskem svetu izposlovati kredit za naročbo štirih izvodov nameravane zgodovine c. inkr. domačega pešpolka za okrajno učiteljsko knjižnico in za knjižnice vseh treh mestnih deških petrazrednic. Prihodnja redna seja bodi v sredo dne 19. septembra t. 1.
— Demonstracija celjskega župana. Cesar je naročil ministrskemu predsedniku, naj se njegova zahvala za izraze udanosti in zvestobe povodom njegove 70Ietnice naznani vsem avstrijskim narodom. Celjski župan je pa dal vzlic temu cesarjevo zahvalo nabiti v Celju samo v nemškem jeziku, tedaj le za Nemce. Celjsko politično društvo „ Naprej" se je radi te demonstracije pritožilo na namestništvo in zahtevalo brzojavnega ukrepa ali pa obveščenja, če Slovenci niso vredni, da bi bili deležni cesarjeve zahvale.
— Pri tomboli na ljudski veselici na Grobškem pri Postojni dne 12. avgusta ti dobila je glavni dobitek (6/4 let starega bika Čistokrvne pincgavske pasme) tablica 8 kontrolno številko 1161/4314, oziroma 4314. Ta pri tomboli pregledana tablioa je bila prodana v Ljubljani in ker posestnik *ste se do danes še ni oglasil, je isti pohabljen, se tekom 14 dnij oglasiti, oziroma Stavni dobitek sprejeti, inače zapade ta
dobitek v korist prostovoljnemu gasilnemu društvu v Postojni.
— Od sv. Vida nad Cerknico se nam
poroča, da imajo ondi farovške krave „klerikalno mleko". Zato ne dobiva več on-dotni nadučitelj mleka, ker je naprednjak. Gospod župnik je pač previden mož, (dasi-ravno je še mlad), in se boji, da bi liberalni želodec gospoda nadučitelja ne mogel mleka probavljati.
— V tujini umorjen. Na Westfalskem je bil te dni umorjen in oropan 311etni premo gar Franc Florjančič, doma iz Rihpovca pri Trebnjem.
— Tatvina obleke. V soboto na večer med 6. in 7. uro je ukradel neznan tat uradniku Josipu Solingerju v Florjanskih ulicah št. 50 iz sobe obleko, vredno 40 K. Ravno med tistim časom pa je prinesel starinarju Antonu Cirku na Sv Jakoba nabrežji prodajat ukradeno obleko neki fant, kateri je starinarju dejal, da gre prostovoljno k vojakom, in da vsled tega proda vso svojo obleko. Stražnik, ki je bil v bližini in to opazoval, je fanta ustavil in vprašal za ime, ker se mu je sumljiv zdel. Takrat pa še stražnik ni vedel, da je bila obleka ukradena in je to šele pozneje zvedel. Ko je potem predstavil fanta, ki je prodajal obleko, je ta dejal, da jo je njemu dal v Florjanskih ulicah neki neznan človek, da jo je nesel prodajat k starinarju. Za pot je dobil 40 vin.
— Javno nasilstvo. Danes ponoči je kričal in razgrajal po Vodmatu Tomaž Po-gačar, hlapec na Poljanski cesti št 27, in klical fante na korajžo. Ko ga je policijski stražnik Franc Drešar opominjal, je še nalašč hujše vpil in stražnika zasmehoval. Le-ta pa ni razumel šale in je razgrajača prijel in aretiral. To seveda ni bilo po volji Tomažu Pogačarju in vsled tega se je uprl, zgrabil stražnika za prsi in ga podrl na tla. Šele potem, ko sta prišla še dva stražnika svojemu tovarišu na pcmoč, je bilo mo goče, upornika ukrotiti in ukleniti in ga spraviti v zapor. Stražnik Franc Drešar je bil med ruvanjem z aretovancem na roki in na obrazu telesno poškodovan.
— Okraden krošnjar. Ant. Verhovec, krošnjar v Šiški, je danes ponoči na klopi pred Travnovo gostilno na Glincah zaspal, in mu je mej tem časom neznan tat ukradel 250 kron in srebrno uro s srebrno verižico, vredno 40 kron.
— Pogreša se Marija Škafar, 16 let stara deklica iz Bresta. Dne 26. julija je pobegnila iz službe pri Matevžu Vidmarju v Črni vasi in se ni vrnila ne domov in ne nazaj v službo.
— Nepoštena natakarica. Marija Pečan false Ana Precelj, natakarica pri Zalarju v Lescah je poneverila 200 K in pobegnila.
— Skupaj trčila sta danes opoludne v Šelenburgovih ulicah pred kazino z vozovoma fijakar Josip Pukelstein in Perlesov pivovarski vajenec Gustav Divok.
— Na Glincah sta bila danes ponoči pretepena in telesno poškodovana postopač Andrej Jager in njegova sestra. Prepeljali so ju v deželnobolnico.
— V Ameriko je meseca julija in avgusta odpotovalo z ljubljanskega južnega kolodvora 165 oseb. Zaradi nameravanega izseljenja v Ameriko pred izpolnitvijo vo jaške dolžnosti so bili aretovani trije fantje
— Jabolka sta kradla na vrtu Karola ob Dolenjski cesti dva fantiča, katera pa sta bila prijeta in se bodeta sedaj morala zagovarjati zaradi tatvine.
— Žaluzije odnesel je neki ponočnjak v noći od petka na soboto zasebnici Josipi ni Jano vi na Radeckega cesti št. 2. Žalusije so rujave.
— Povožena je bila včeraj popoldne na Sv. Petra cesti kljnčavničarjeva žena Ana Kralič. Hotela je iti čez cesto, ko je ravno pridrdral fijakarski voz. Fijakar je sicer vpil na ženo ali ona ga ni slišala, ker je precej gluha in tako jo je voz podrl na tla. Poškodovana je bila na glavi.
— Mestna posredovalnica za delo in službe. Od 25. do 31. avgusta je dela iskalo 15 moških delavcev in 43 ženskih delavk. Delo je bilo ponuđeno 10 moškim in 40 ženskim delavkam; 101 delavcu je bilo 67 odprtih mest nakazanih in v 33 slučajih se je delo vsprejelo in sicer pri 7 moških in 26 ženskih delavkah. Od 4. ja-nuvarja do 31. avgusta je došlo 2188 prošenj za delo in 2020 deloponudeb 3459 delavcem je bilo 2220 odprtih mest nakazanih in v 2307 slučajih se je delo vsprejelo.
Delo eli službe dobe takoj 1 mašinist, 1 poštni sluga, 2 trgovska hlapca, 1 gostilniški hlapec, 5 konjskih hlapcev, 2 trgovski prodajalki, 2 natakarici na račun, 2 fini kuharici, 2 navadni kuharici, 1 fina gostilniška kuharica, 2 fini sobarici, 3 bone, 12 deklic za vsako delo, 10 deklic k otrokom, 6 kuhinjskih deklic, 7 dekel za kmetska dela, 3 pomožne delavke. Vajenci za trgovine in obrte. _
* Lep božji namestnik. Prebivalci vasi Posada Rybotyckia v okraju Dobromil so se pritožili pri svojem škofu proti župniku Antonu Brzezinskemu. Prošnja se začenja takole: „V najgloblji ponižnosti se drznemo, pritožiti se pri Vaši Svetosti in prosimo, da nas milostno poslušate. Ne vemo, zakaj nas Gospod Bog za naše grehe kaznuje tako teško, da nam je dal takega duhovna, kakoršen je Anton Brzezinski." Tožba pripoveduje nato, da se župnik pretepa s kmeti in svojimi posli, da se to-žari brez vzroka, da računa za vsako spoved po 20 kr., kdor gre na božjo pot na Kalwaryo, mora plačati 20 gld. Enkrat je nabral okoli 400 — 500 gld., potem pa trdil, da so mu ukradeni. Za popravo cerkve je bilo v cerkveni blagajni 1000 gld., a izginili so, in župnik je trdil, da so mu ukradeni. Župnik jemlje psa v cerkev ter je pri krstnih in poročnih poje dinah vedno sila pijan . . . Prošnja se za ključuje s tem, da prebivalci vasi Posada Pybotyekia zahtevajo drugega duhovnika.
* Župnik — morilec. „Lidove No-viny" poročajo, da so te dni zaprli v Konicah pri Olomucu bivšo farovško kuharico, ker je umorila svoje nezakonsko dete, čegar oče, župnik, je pred kratkim umrl. „Na przod" pa piše: Orožniški vodja Helmann je izvedel, da je nedavno umrli župnik Navratil dva otroka, katera mu ja narodila njegova kuharica Hrabal, umoril in zako pal na vrtu. Preiskava je dognala, da je bil župnik res morilec dveh otrok. Orožnik je Hrabalko radi sokrivde aretiral in odvedel v ječo.
* Babjeverstvo. V češki vasi Mečin je 1. maja umrl vpokejeni nadučitelj ter bil z vso častjo pokopan. „Narodni Listy" pa poročajo, da bi ga bilo babjeverno ljudstvo te dni kmalu izkopalo. Raznesla se je namreč trditev, da zato ni že par mesecev nobenega dežja, ker je pod glavo nadučitelja pernata blazina. Ako te blazine ne izkopljejo, bo suša trajala še dalje. Pametni ljudje so sicer zatrjevali, da je v grobu senena blazina, a ljudstvo baje še danes ni mirno, in če kmalu ne bo dežja, je možno, da se grob vendarle odkoplje! In vse to koncem XIX. veka!
* Narodni restavrantje. Če se gre se daj v Parizu od palače narodov k obali Seine, tedaj se pride do raznovrstnih gostiln, restavrantov, kjer si človek lahko nekoliko priveze svojo dušo. Tu je n. pr. grška „re-stevration" z natakarji v frakih in godbo, ki s priznano marljivostjo ne igra morda starogrških melodij, ampak prave operetske melodije in „gassenhauerje". V španski „fe-riji" se je celo „bar" etabliral, v katerem postrežejo črnooke Andaluzijanke z najmrzlej-šimi američanskimi „drinks", kakor da bi nikjer ne bilo kake Kube ali Filipinov . . .
* Zlata Miss Adams. Zelo zanimiv je na pariški razstavi kip, napravljen iz 14karatnega zlata, ki predstavlja priljubljeno američansko igralko Miss Adams. Transatlantski listi so sestavili naslednjo statistično paralelo: „Zlata Miss Adams stane 600.000 mark, prava Miss Adams bi stala 200000 mark, če se teža računi v zlatu, zlata Miss Adams tehta 200 funtov, živa Miss Adams le 100 funtov, zlata Miss Adams je visoka 6 čevljev, živa Miss Adams 5 čevljev."
* Ruski piruhi. Vdova Aleksandra III. in soproga Nikolaja II. sta razstavili na pariški razstavi velikonočne piruhe, s katerimi sta imela ta dva carja navado razveseliti svoje soproge. Prav mična, toda zelo draga so ta darilca, katerih notranjščina navadno predstavlja kak velevažen dogodek iz življenja visokega darovalca. Ko se je Aleksander III. vrnil s svojega velikega potovanja, je podaril svoji soprogi z diamanti vložen piruh iz jazpiza, v katerem je bil pravi model ladije. Telo ladije je napravljeno iz zelenega berylla, krov, jambori, mački in topovi pa iz zlata. Za časa kronanja je dobila sedanja carica zlat piruh, ki ima v svoji sredini galo-ekvi-
pažo, v kateri se je carski par peljal v moskovsko katedralo. Celo blazine so imitirane v rdečem emajlu in dva centimetra dolga zagrinjala pri oknih se lahko sem-tertja pregibajo. Najduhovitejše je pa letošnje darilo carjevo. V piruhu se nahaja petindvajset minjatur členov carske rodbine, ki obdajajo z dragimi kamnji okrašeno srce, ki ima iz briljantov napravljen napis: „Srce moji carici".
Telefonska in brzojavna porodila.
^OtllggLifc septembra. Notranji položaj je neizpremenjen tako, kakor je bil soboto. Kriza obstoji v tem, da v ministrstvu ni za noben predlog dobiti vseh členov in bo, naj se stori katerikoli sklep, manjšina demisionirala, kar provzroči občno ministrsko krizo. Cesar je prišel včeraj iz Schonbruna in je bil od 9. dopoldne do 5. popoldne v cesarskem dvoru. Ob 11. uri dopoldne je sprejel ministrskega predsednika dra. Korberja. Ta avdienca je trajala dve uri. Po Korberju sta bila sprejeta G o -lucho\vski in Krieghammer. Danes je došel sem ogrski ministrski predsednik Szell in tudi Chlumecky se je pojavil na površju.
Dunaj 3. septembra. Iz Prage se poroča, da, predno se krona odloči glede notranjega položaja, se bo vlada še jedenkrat pogajala s Čehi. „Neues Wr. Tagblattu, ki ni zanesljiv vir, pravi, da se je Korber tekom poletja dogovarjal s Kaizlom, Palffvjem in Schwarzenber-gom, in po njih izjavah sklepal, da čehi opuste obstrukcijo. Pacak je to njegovo upanje podrl z naznanilom, da Cehi glede svoje taktike še niso ničesar de-finitivnega sklenili.
Dunaj 3. septembra. Iz poljskih krogov*"^'čuje, da bi minister P i ? t a k takoj odstopil, čim bi vlada sklenila, da razpusti državni zbor.
\Dunai 3. septembra. Levičarsko časopisje je razdvojeno. Večina levičarskih listov se zdaj izreka zoper razpust parlamenta S t u r g h zahteva v svojem listu, naj se državni zbor na vsak način skliče.
Dunaj 3. septembra. Znani poto-valec dr. Holub je imenovan profesorjem zemljepisja na češkem vseučilišču v Pragi.
Berolin 3. septembra. Nemški cesar se je baje v soboto pri nekem di-neju izrazil, da nemška armada ne zapusti Pekina, pa če bi bilo treba vse voje mobilizirati.
London 3. septembra. Iz Kap-stadta se poroča, da je Roberts izdal proklamacijo, s katero se Transvaal anektira.
London 3. septembra. Buller je prekoračil Krokodilsko reko. Buri se zbirajo v Krokodilskih gorah, kamor so prišli že vsi komandantje.
Glasgov 3. septembra. Včeraj so spravili v bolnico 13 oseb, ki so obolele za kugo. Zdaj je 83 oseb pod zdravniškim nadzorstvom.
Narodno gospodarstvo.
— Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani. Bilanca za mesec avgust 1900. Aktiva: Gotovina v blagajni 22.668 K 42 vin. Naloženi denar 734 391 K 60 vin. Posojila 2,065,458 K. Vrednostne listine 4000 K. Prehodni zneski 633 K 91 vin. Inventar 963 K 50 vin. Zastale obresti 31. decembra 1899. 1. 23.944 K 06 vin. Passiva: Zadružni deleži 23.448 K. Rezervni zaklad 46.515 K 08 vin. Pohojninski zaklad 1600 K. Hranilne vloge 2,706 548 K 93 vin. Naprej plačane obresti 31. decembra 1899. 1. 9038 K 36 vin. Denarni promet 5,688.999 K 28 vin. Upravno premoženje 2,844,059 K 49 vin.
— Mestna hranilnica v Novem mestu.
V mesecu avgustu 1900 je 207 strank vložilo 66.317 K 18 vin., 152 strank vzdignilo 63483 K 03 vin., torej več vložilo 2834 K 15 vin., 13 strankam se je izplačalo posojil 23 500 K, stanje vlog 1,505 809 K 40 vin., denarni promet 225 538 K 86 vin.
— Mestna hranilnica v Radovljici.
V mesecu avgustu 1900 je 145 strank vložilo 44.533 K 31 vin., 110 strank vzdignilo 30 860 K 85 vin., 35 strankam se je izplačalo posojil 52.274 K, denarni promet 286 726 K 22 vin.
Pri Ervlitu Bordy«li-u, lekarju v SkoQI LoUI se dobiva; (321—59)
ustna voda
K     <t» * I som antlspptlliom
katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Irliui. katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoSCajoča za eno leto, stane * kroni, po poŠti *•©* Uronl.
Bratje Sokoli j
(  V soboto (praznik) dne 8. septembra t. I.
bode
društveni izlet v Vipavo.
Vspored: Sokoli se zbirajo v popolni Sokolski opravi ob 7SG. uri zjutraj na južnem kolodvoru; odhod z brzovlakom ob 6. uri 58 minut, dohod v Postojno ob »/,8. uri; po zajutreku se odpeljejo Sokoli na vozeh; v Vipavi pozdrav na mitnici; skupni obed; ob 3. uri popoludne razvitje zastave v Gočah na trgu pred Vipavsko grajšCino; ljudska veselica; javna telovadba „Sokola" ; zvečer koncert s plesom v Vipavski Čitalnici. — Tovratek iz Vipave v nedeljo zjutraj ob 9. uri (eventuelno tudi lahko v soboto po noči ob 11. uri).
Bratje Sokoli! Ker se po dolgem prestanku zopet nudi prilika, da skupno poletimo v krasen del slovenske domovine, katero so opevali naši pesniki in preživimo nekoliko veselih ur mej prebujenimi vrlimi prebivalci vipavske doline, Vas vabi na prav obilno udeležbo z bratskim: \« zdtir!
Odbor.
Umrli so v Ljubljani:
V hiralnici:
Dne 30. avgusta: Tomaž Pretnar, dninar, 64 let, prisad.
Meteorologično poročilo.
VUlna nad morjem 306-1 m. Sra&nji tračni tlak 788-0 mm.
•+3 &, <d in	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Ž3> £.» a <s	Vetrovi	Nebo	«•3 is
1.	9. zvečer	7389	135	j brezvetr.	jasno	Ig
2 m	7. zjutraj 2. popol.	738 2 736 9	10-1 20 6	! brezvetr. si. svzhod	megla oblačno	'o 1°
»	9. zvečer	7365	16-7	si. jug	oblačno	i (m P
3. »	7. zjutraj 2. popol.	7359 7362	142 227 1	si. svzhođ si. jzahod	oblačno obiačno	
Srednja temperatura sobote in nedelje 14-1° in 15 8', noroiale: 1691 in 16 7°.
ZD-cinaJsIra, borza
dne 1. septembra 1900. Skupni državni dolg v notah ....    97 60 Skupni državni dolg v srebrn ....     97 15
avstrijska alata renta.......116 90
Avstrijska kronska renta 4"/u   ....     97 80
Ogrska zlata renta 4°/3.......115 —
Ogrska kronska renta 4°/6 ..... 90 65
Avstro-ogrske bančna delnica .... 1700 —
Kreditne delnic«......... 667 50
24215 11820 23 66 1929 9050 1140
London vista ........
teniski drž. bankovc sa 100 mark
80 mark..........
20 frankov .........
italijanski bankovci......
C kr. cekini.........
Izvod iz voznega reda
volj a v«-n od dne 1. junija 1900. leta.
Odhod 1* LJubljane yit. kol. Prog1 & oea Ti bil. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak t Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljabno; čez Selzthal v Aub.ee, Išl, Solnograd, Zeli ob jezera, Lend - Ga-6tein, Inomost; čez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dnnaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. zjatraj osobni vi;.k v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selztbal v Solnograd, Inomost, cez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Danaj. — Ob 11. ari 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljabno, Selzthal, Danaj. — Ob 4. ari 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno ; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezera, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Badejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Danaj via Amstetten. Ob 7. ari 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrha tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novomeato ln v Kodevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga 1* Trbiža. Ob 5. ari 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Unca, Steyra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. ari 16 m. dopoladne osobni vlak e Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Oeneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Oasteiua, Ljubna, Celovca, Poa-tabla. — Ob 4. ari 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta- Krope. — Proga ls Novega mesta in Kooevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjatraj, ob 2. ari 32 m. popoludne in ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 7. ari 28 m. zjatraj, ob 2. ari 5 na. popoludne, ob o. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1305)
Lepo posestvo
je na prodaj v Bescncl pod Ljubljano, obstoječe iz gospodarskih poslopij, 10 oralov rodovitnega polja, 9 oralov posebno dobrih travnikov in 98 oralov gozda, ki je v najlepši rasti. Posestvo je vse skupaj ena celota.
Plača se lahko takoj, ali pa le 1 3| druge 2 3 se pa lahko več iet obrestijo.
Vse drugo se izve pri lastniku Franc UnaU-n, posestniku v Dobrunjl st.        pošta Spod. Hrušica pod Ljubljano. (1779—1)
Na trgovskem učnem in odgojevalnem zavodu v Ljubljani, ustanovljenem L 1834, se začne pouk
dne 1. oktobra 1900.
Pojasnila in programe daje
Artur Mahr
imejitelj in ravnatelj, (1778-1) imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono.
Cesarja Franca Jožefa I. mestna višja dekliška šola v Ljubljani.
(5 pravico javnosti, podeljeno z odlokom vis. c. kr. ministerstva za bogočastje in nauk z dne 12.
julija 1900, št. 18. 588.)
Gosposke ulice št, O.
Šolsko leto 1900/1901 se prične dne 19. septembra t. 1.
Vpisovanje bode 15., 16. in 17. septembra vsak dan dopoludne od 11.—12. ure
v ravnateljevi pisarni.
Deklice, katere žele" vstopiti v mestno višjo dekliško šolo, morajo se v spremstvu starišev ali njih namestnikov osebno oglasiti ter se izkazati z izpričevali o svojem dosedanjem šolanju, za sprejem v 1. letnik pa posebej z izpričevalom 8. razreda ljudske ali 3. razredi meščanske šole in z dokazom, da bodo dopolnile 14. leto vsaj v prvem polletju šolskega leta. Imenovana šolska izpričevala more nadomestiti tudi sprejemni izpit.
Vsaka deklica plača pri vpisovanju 2 gld. prispevka za učila, gojenke I. letnika pa poleg tega še 2 gld. vzprejemnine. Šolnina znaša 10 gld. na leto.
Obvezni učni predmeti so: veronauk, slovenščina, nemščina, francozščina, zgodovina, zemljepis, matematika, fizika, prirodopis, risanje ročna dela, odgojeslovje, gospodinjstvo, zdravoslovje, — prostovoljni pa: lepopisje, laščina, telovadba, petje, stenografija.
Zavod ima značaj srednje šole, podpirata ga država in dežela kranjska, na njem poučujejo večinoma profesorji c. kr. srednjih šol.
Proti koncu tekočega meseca se otvori, ako se oglasi zadostno število kandidatinj, še poseben trgovski tečaj, za katerega se sprejemajo oglasila od 20.—24. septembra.
Natančnejša poročila daje ravnateljstvo.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1900. (1773—1)
Ravnateljstvo cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške šole.
izurjen v manufakturni kakor tudi v špe cerijski stroki, želi sedanjo službo spremeniti.
Ponudbe blagovolijo naj se pošiljati pod J. K. št. 26 Kočevje. (1774—1)
300—400 hektolitrov najžlahtnejših
rozdnih yrst
popolnoma k ctf u w i 1»
se proda takoj pri trgatvi in odda tudi deloma.
Več pove (1727-3)
grajsko oskrbništvo J a š k o v o
pri Karlovcu na Hrvatskem.
Najboljši bosenski
kalcijev karbid
vsaki kg daje zajamčeno 290 do 320 litrov plina.
Glavna zaloga :
Edgardo Priester
v Trstu, Acquedotto št. 8.
(1683—3)
Zastopnik za Kranjsko in Spodnje Štajersko:
Fran Zeleznik
Ljubljana, Dunajska cesta št. 7.
zahtevajte
povsod le samo prl*<ni
Globus snažilni ekstrakt
kakor je ta pođoba      II. (1362-3)
Važno
ker se mnogo ničvrednih
ponuja na prodaj.
ic Schulz jun., Heb (Eger) in Lipsk
Iznajđitelj snažilnega ekstrakta.
za vse srednješolce, po. sebno pa za enoletno, prostovoljske aspirante.
V vseh knjigarnah monarhije se dobiva za-držaj učnega gradiva za vsposobljenostno h! za enoletno prostovoljno službo z dotiCnimi brarn-benimi predpisi, obrazci proSenj za komaj imena vredni znesek 1 14 ."»O li. (1741—2)
Lepo stanovanje
v I. nadstropju s 4 sobami in pritiklinami odda se s 1. novembrom v najem v Ciospodaltlh ulicah nt, 7. (1746-1)
Lepo isiiraaa soba
se takoj odda stalnemu gospodu. (171 Natančneje v pritličju novo hi.se Korna v Slomšekovih ulicah št. 5.
Denar se išče najeti
na gotovo, dobre dohodke dajoče podjet v Ljubljani, eventualno se lahko pri.^ kot tihi sodružnik.
Dopisi  naj se pošiljajo upravni ,Slov. Naroda". (17-
Kavarna Valvasor.
Danes v ponedeljek, 3. septembra t. L
ob prehodu iz Pariza (i:
tamburaški
koncert.
Začetek ob 8. uri.     Vstop prost.
100 kom. krmilnih in plemenskih
prašičkov
yorkširskega plemena
odda* (i72'j b
grajsko oskrbništvo Monastero
pri Ogleju, postaja Vitla Vicentina.
ff.  Uencše—4a   na I^averol odda Me takoj treznemu, spretnemu ii stojnjmu kovaču z orodjem, ne da hi np kaka  najemnina  plačala, v izvr.' I ( vaške; ;a obrta.
Primerno  najemnino   plačati bodo Se le potem, ko se bode konstatovalo, da je kov.. dobro obiskana.
Ker prebivalstvo delavnega in razumnega kovača komaj pričakuje, je za gotovo pričak da bode imel vedno mnogo dela. (1GCJ5
O. št. S 14/15/00/3.
Konkurzni edikt
(1734-3)
0 imovini tvrdke „Brata Itlbarlč. trgovina z mešanim blagom T Zagorji« sodni, okraj 11. Dlstrlea*** vpisane javne družbe, pri katari sta javna družbenika Štefan Ribarlč v Trstu in Anton liiliarlč v
gorji. sedaj v Tratil, se je, kakor tudi čez premoženje družbenika Antona Ribarič; v Trstu, (kakor tudi čez premoženje družbenika Štefana Ribarica, oziroma čez njegovo zapuščino, od c. kr. deželne sodnije v Trstu s sklepom od 11. julija 1900, oprav. Ste v. S 17/00/1, otvoritev konkurza dovolilo) in se je razglasil dne 97» avgusta t ©OO trgovski konkurz.
Konkurzni komisar: c kr. sod. svet. gosp. G vlilo Sclmedltz v Izubijani. Začasni upravnik mase: gosp. dr. Kari Trlller, odvetnik v LJubljani* Volilni narok dne flO. septembra 19 O O dopoludne ob 9. uri pri tej sodniji v izbi št. 17 pred konkurznim komisarjem.
Zglasilni rok do dne f O. oktobra 1900.
Narok za likvidovanje in poravnavo dne 94. oktobra 1900 dopoludne o
9. uri pri tej sodniji v izbi št. 17 pred konkurznim komisarjem.
C. kr. deželna sodnija v Ljubljani, oddelek III.
dne" 27. avgusta 1900.
v
Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku
pige odličen trgovec gospod J. Prelog iz Trsta 99MP*»-mni kranjski *o« varni Ae^teniit jfenlcl«->Valeuel«^ m- ■■!«--
UlNtelel-. (880—19)
Original tega pisma z dne" 22. januvarja t. 1. je vsakemu na ogled.
8
SSL«
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
I*afltnina in tisk ,Narodne Tiskarne".
C7^B
755
.A
W^NY