202. številka. Ljubljana, v ponedeljek 3. septembra 1900. XXXIII. leto. Izhaja vsak dan zvečer, izirn&i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 80 h, za jeden meseo 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanj* na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden meseo 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko več, kolikor znaSa pogtnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačajo se od Btiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, V, ga dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trga St. 12. Upravnlštvu naj se blat govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove olice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga Bt. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85. Bo,nayentura~& JCoblar. V soboto sta bila habsburška monar hija in katoliška cerkev v strašni nevarnosti. Ta nevarnost jima je pretila od članka, ki smo ga mi priobčili povodom imenovanja knrata Koblarja župnikom v gorenjski metropoli in državnega pravdnika namestniku g. Verderberju gre zasluga, da je s krepko roko odvrnil to strašno nevarnost. Storil je to na ta način, da je ves naš članek kon-fisciral. Saj pa je tudi res od sile, da smo se upali neugodno kritikovati to imenovanje, in da smo si lastili pravico, sklepati iz tega imenovanja na mišljenje in na namene ljubljanskega škofa ter celo javno in brez ovinkov izraziti, v kakšni luči kaže to imenovanje ljubljanskega škofa. Konfiskacija sobotnega članka nam je odprla oči, in zdaj uvidevamo, da je imel ljubljanski škof naj plemenitejše namene, ko je imenoval kurata Koblarja župnikom v Kranju. Boljšega moža ljubljanski škof sploh ni mogel izbrati, zakaj Koblar združuje v sebi vse lastnosti, ki jih je treba župniku v Kranju, in ko bi pri belem dnevu s svetilko iskali boljšega moža mej kranjskimi duhovniki, bi ga ne mogli najti. Na celem Kranjskem ga ni duhovnika, ki bi bil v Kranju tako čislan in ljubljen kakor kurat Koblar. Kranjsko meščanstvo je bilo neizmerno vzradoščeno, ko je izvedelo, da je dobil Koblar ondotno župnijo, in Če pravi „Tagespošta", da hočejo Kranjčani Koblarju, kadar pride mednje, napraviti škandal, je to popolnoma izmišljeno. Vse kranjsko mesto je jedino v tem, da je Koblar pravi mož za župnika v Kranju, in vse se pripravlja na sijajen sprejem. Novi župnik Koblar ga je tudi v polni meri zaslužil. Koblar je jeklen in čist značaj, da ga ni takega dobiti, on je vzor duhovnika in vzor Človeka, miren, omikan, dosleden, sam sebi in svojim načelom zvest in takten gospod, ki ni nikdar o kranjskih meščanih rekel, da so „purgarska pa kaža", nego jih hvalil in povzdigoval celo tedaj, ko so ga pri zadnji deželnozborski volitvi v svoji zaslepljenosti hoteli iz mesta izbrcati, kar danes seveda iskreno obžalujejo. Koblar je bil imenovan župnikom v Kranju, ker je bil najvrednejši mej vsemi kompetenti in je najbolj zaslužil, da dobi ugledno, s sijajnimi dohodki združeno službo. V tem, ko se duhovniki na deželi lepo zabavajo, tarokirajo, agitirajo, spovedujejo, obhajajo in štacunirajo, je Koblar leta in leta dajal v Ljubljani izgled, kako se s krščansko potrpežljivostjo posreči, ubiti vsak dan 24 ur prostega časa. Če se v duhovniških krogih radi imenovanja kurata Koblarja sedaj zabavlja, je to le zavist. Pravično misleči duhovniki priznajo vsi, da je Koblar kranjsko župnijo zaslužil kakor nobeden drugi. Zahvaliti se imamo za to imenovanje škofu Bonaventuri. Urednik „Slovenskega uista", ki je neizmerno povzdignil versko mišljenje v deželi in nebroj izgubljenih ovčic pripeljal nazaj v škofov hlev, je vendar vse drugače kvalificiran za mesto kranjskega župnika, kakor kak Žlogar, katerega je hotel na to mesto spraviti kapitel, ali kak Špendal. Ta dva sploh nista moža za tako mesto in se vzgled-nemu, pobožnemu, značajnomu Koblarju še primerjati ne moreta. Celo sumljiva sta, zakaj ta dva morata biti v verskem oziru mlačna in sploh nezanesljiva, sicer bi jih gotovo ne spoštovali tudi liberaloi. Koblarjevo imenovanje je v radost „purgarski pakaži" v Kranju, je v veselje vsi kranjski duhovščini, ki vidi v Koblarju svojega vzornika in najzaslužnejšega Člena, je v vspodbudo vsem mladim duhovnikom in v veliko zadoščenje javni morali, saj je to imenovanje dokaz, kako se priznavajo resnične zasluge, pobožnost, osebna dostojnost in značajnost. Da bi bili na imenovanje vplivali kaki politični oziri, je popolnoma izključeno. Najmanj opravičeno je misliti, da se hoče s tem snažnim, spodobnim Koblar a poskusiti pridobiti kranjsko-loški man lat. Taki nameni sploh ne pridejo pri iiuenovanju duhovnikov nikdar in nikoli v poštev, in samo kak prav hudoben liberalec more reči, da se je s Koblarjevim imenovanjem javno registriral političen konsum Bonaventura & Koblar, ki je doslej deloval pod firmo »Slovenskega Lista". Čast, komur gre čast, in zasluga naj dobi tudi primerno plačilo. Koblar je to plačilo za svoje zasluge že dobil, drugi pa sprevidijo iz tega, da jim nagrada ne odide. Cerkniški Lavrenčič postane gotovo še kanonik, starotrški Hauptmann naj bo prepričan, da dobi, kadar se umakne gospod Lenart Klofutar, proštovo kapo, kaplan Bezeljak pa postane gotovo še škof, četudi le škof in partibus infidelium. Tako bodo zbrani najvrednejši duhovniki kranjske dežele okrog našega dičnega Antona Bonaven ture, in ni dvoma, da se tedaj začne nova doba v zgodovini katoliške cerkve na Kranjskem. Prvi korak je storjen s tem, da je postal Koblar župnik v Kranju. Preosnova našega hišnega najemninskega davka. (Predaval odbornik dr. V. Gregorič na drugi glavni skupščini društva hišnih posestnikov v Ljubljani dne 18. maja 19GO.) Pri razgovora o gospodarskem stanju hišnega posestva v Ljubljani s posebnim ozirom na potresno državno posojilo v seji našega društva hišnih posestnikov dne 12. avgusta m. 1. se je opozarjalo na splošno gibanje avstrijskih društev hišnih posest-kov, katero namerava popolno preosnovo hišnega najemninskega davka v Avstriji. Ker je pa pričakovati v tem oziru le tedaj kakega uspeha, ako se združijo k skupni akciji vsi tozadevni faktorji, smatra tudi I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani kot svojo dolžnost, da seznani svoje člene s tem vprašanjem in s potrebnimi koraki. V sledečem sestavku si dovoljujem podati kratko sliko naših hišnonajemninskih davčnih razmer v primeri z drugimi deželami, kakor se to razpravlja v poročilih St. Pol-* enskega društva hišnih posestnikov. Navadno se postavlja dohodek hiše v isto vrsto z dohodkom premičnega kapitala, recimo 4—5 %. Dočim bi se noben trgovec ne zadovoljil s takim dobičkom, preostane posestniku največkrat še manj. Če se oziramo na to, da dobiva kapitalist brez skrbi in truda svoje obresti, med tem ko jih dobiva hišni posestnik le med neprestanimi sitnostmi in skrbmi pri oskrbovanju posestva, — bode vsakemu takoj jasno, da zavzema dohodek kake hiše sredino med dohodkom obrtnika in med dohodkom kapitalista, t. j. premičnega kapitala. Logično bi toraj moralo biti tudi ob-dačenje tako, da bi razlike ne bile tako velikanske. Splošno se toži radi visokih davkov, med katerimi zavzema hišni najemninski davek najvišje mesto. Te tožbe so povsem opravičene. Hišni najemninski davek znaša, kakor znano, pri nas 26%% bruto najemnine po odpisu 15% vzdrževalnih stroškov. Taka davčna postavka je gotovo silno visoka, da, za hišnega posestnika nezmagljiva. Vsi drugi sloji morajo pri svojih poklicih plačevati k večjemu 1—5% od svojih letnih dohodkov, rentier celo le 2 %; hišni posestnik pa mora žrtvovati fiskusu 26% %, zraven pridejo pa še visoke deželne in občinske doklade, ki znašajo pri nas 60%. Vrh tega mora Dlačati od čistega dohodka še osebni dohodninski davek. Tako se zgodi, da mora ljubljanski hišni posestnik plačevati preko 40% od takozvanoga čistega dohodka. To so bremena, katerih se ne bode moglo več dolgo prenašati. Sicer je država to tudi uvidela, ter je dovolila iz preostankov osebnega dohodninskega davka 10—12% % odpusta pri hišnem najemninskem davku, a to ne izda veliko, kajti ne zmanjša se onih 26%% za 10—12%%, temveč le od prepisanega hišnega najemninskega davka se popusti 10—12 % %, tako da se vsled tega popusta n. pr. od 200 K hišnega najemninskega davka odpiše 20—22 K. Deželne in občinske doklade pa se računajo in predpisujejo kakor doslej po polnem hišnem najemninskem davku. LISTBK. Marsikaj iz Rusije. Spisala Marica II. (Konec.) V ozadju bazarja je teljega pri teljegi m na njih najdeš vse od kurjega jajca do goske, od teleta do krave. Na uho ti done najrazličnejši glasovi. Tu obupen „nenene" mladih kozličkov, tam francoski „oui, oui8 rejenih ščetinarjev. Na bazarju je tudi »trak-tlr*) kjer se dobiva čaj in drugi prikuski z» množico, ki prihaja vsak dan na trg. najbolj so me pa zanimali nekateri stari-nar)i. prodajalci starih knjig. Vidite, tam le j*0 trije mužfki, karakteristični ruski tipi. J3*0 se zanimajo za knjige! Pogledala sem * Djim. sGoiubuška", dejal mi je jeden, »poglej, kako lepa knjiga!" »Gotovo ti ugaja radi podobe!" sem deJala jaz. »Eh, kakaja ti, matuška! Radi podobe Je knjiga res mnogo več vredna, ker je to na5 Puškin, a pesni, pesni!... In njegova »Kapitanskaja dočka" in še drugo!* . . . Sedaj pa vzemi Preširnove pesmi z njegovo podobo in jo nesi na prodaj našemu Prostemu narodu. Kdo bo kaj vedel o njem? d0 bo kaj dal za knjigo? ... Oh, zapadna Prosveta«... Prišla sem v kočo revnega starega črevljarja. Kaj me je vznenadilo na prvi hip? . .. Puškina sem našla zopet na steni! Oh, to vam je narod! V vsaki vasi imajo biblioteko za narod. In kako strastno vam čitajo ti ljudje! Le jeden naj zna v vasi čitati in pisati! Jedno zimo počakaj in pol vasi bo »gra-motnih" in še jedno in biblioteko bodo iz koriščali vsi! Silno vedoželjni so, drug se uči od druzega. In kako se streže tej ljubezni do knjige! V vsakem mestu se izdajajo v brošuricah po 3 do 5 kopejk dela vseh ruskih pisateljev. Kako bi segalo naše ljudstvo po njih, pa . ..!? Ej, prijatelji, množica izda in deficit, kateri dandanes globoko ču tijo naši založniki, Se bolj pa pokupovalci, izostal bi gotovo. Saj so sedaj v nas knjige in časopisi tako draga stvar, da si jih malokdo sme in more privoščiti, na kmeta pa se res ne ozira nihče, kar se tiče čtiva raz-ven BMohorske družbe", a nad narod potre buje še več ... Z veseljem bi si pritrgal od ust 4, 5, 6 ali 10 kr., da bi dobil knjižico zanje; 20 kr. da že težje, krone pa za knjigo---- Bog in sv. Križ božji, taki iz- datki za knjige v dandanašnjih slabih časih, ko Se za sol ni, in ko so po novi veljavi vsa števila tako grozno velika v stroških, taki izdatki, pravim, so za našega kmeta previsoki! V Olimpu. Legenda. Poljski spisal H. Sienkiewicz. Spomladna noč, tiha, srebrna, po ja-zminu dehteča, rosnatovlažna. Nad Olimpom plove ščip. S snegom pokriti vrh se svetlika v njegovem svitu v žalostni svitlozeleni luči. . Globlje spodaj, v dolini Tempe se temni goščava kalinovja, katero odmeva od slav-čevih pesnij, ki done kakor molitve, vzdihi, obtožbe in zanosi. Kakor glasovi pastirskih žvegelj in piščali tekd tja, napolnjuje noč, padajo doli in kapljajo kakor velike kaplje gostega dežja ter se zlivajo liki potok. Včasih pa omolknejo, in potem nastane taka tihota, da je čuti skoro talenje snega v višini pod gorkim dihom majnika. Čudežna noč, ambrozijska spomladanska noč! * * V taki noči sta prišla Peter in Pavel ter sedla tja na pomolj gore, da sodita stare bogove. Okrog glav sta imela svetla kroga, katera sta obsevala njiju sive lase, nagubane obrvi in stroge oči. Globlje spodaj, v senoi bukev pa se je svetlikala bela trama zapuščenih bogov, pozabljena, drhteča je pričakovala obsodbe. • Peter je dal z roko znamenja Iz množice je stopil najprve zbiralec oblakov Zen ter Sel proti aposteljema, Se vedno mogočen in velikanski, kakor da ga je izklesal Fidias, toda že vpognjen in mračen. Star orel s strtimi perotmi se je vlekel ob njegovih nogah, in višnjevi, tu in tam od rje zjedeni in ugasli blisk je padel iz roke bivšega očeta bogov in ljudi. A ko je stopil pred aposteljna, je napolnil čut stare vsemogočnosti njegova orjaška prsa. Dvignil je s ponosom glavo ter vprl v obraz starega galilejskega ribiča svoje božanstvene, blesteče oči, polne napuha, jeze, slične bliskom, strašne. Tedaj se je stresnil v svojih temeljih Olimp, kateri je bil navajen trepetati pred svojim vladarjem. Prestrašene bukve so se zmajale, pesni slavca so umolknile in gori preko snega ploveča luna je pobledela kakor tkanina Arahne. Zadnjikrat je zakričal orel s avojim krivim kljunom, in blisk je zablesketal kakor po-življen po stari moči, začel se je zvijati pred nogami svojega gospodarja ter dvignil sikajoče in škripajo svojo trioglato plame-nečo glavo, kakor kača, ki je pripravljena iztegniti svoje želo. Toda Peter je stri z nogo žareče roglje ter ga sunil v tla, poten pa se je obrnil k zbiralcu oblakov ter je zaklical: , Proklet in zavržen bodi na vse veke!" Zen je prominnl na mestu, pobledel je, Šepetal je z začrnelimi ustnicami „Ananke!" ter se pogreznil v zemljo. (Konec prih.) Davki se vrste v direktne in indirektne, in sicer z ozirom na način, kakošni so davčni viri. Direktni davki na dohodnino se dele dalje v dve glavni vrsti, kakor se jemljo neposredno pri osebi ali pri dohodninskih virih. Prvi so subjektni dohodninski davki, drugi so objektni. Subjektni davki zavzemo to, kar je pri osebi čistega dobička, objektni davki pa ves kosmati dohodek premoženja, zato se tudi imenujejo dohodninski davki. Naš hišni najemninski davek je takozvani dohodninski davek. Znani narodni ekonom dr. Schaffie piše v svojem delu „Grundsatze der Steuerpolitik": Dohodninski davki ne obdavčijo osebnega dohodka. Obdavčiti morejo le zneske, ki niso dohodki davkoplačevalcev (kakor n. pr. pri hišnem najemninskem davku de želne in občinske dokladej. S temi glavnimi lastnostmi se nagibajo dohodninski davki direktnemu obdavčenju. Avstrijski hišni posestniki imajo že desetletja sem na žalostno izbero, ali naj sebe uničijo pod pritiskom izrednih davkov in doklad, ali naj si jih pa olajšajo s tem, da jih nalože jeden del na stranke, ki imajo v najemu stanovanja. (Dalje prih.) W IJublJanl, 3. septembra. K položaju. V soboto so prinesli dunajski listi oelo vrsto novic o rešitvi notranjega položaja. Ker se je vrnil cesar prej, kakor je bilo določeno, ter je imel včeraj ministrski predsednik Koerber pri cesarju avdijenco, sklepajo listi, da je odločitev glede parlamenta in tudi glede kabineta blizu. Nekateri mislijo, da je Koerber iz konferenc z mladočeškimi poslanci izprevidel, da Mla-dočehi z obstrukcijo ne prenehajo, da pa tudi levičarji nočejo odnehati v toliko, da bi se mogle dati Čehom zadovoljive koncesije. Koerber misli baje državni zbor razpustiti ter odrediti nove volitve, za kar ima baje že cesarjevo dovoljenje. Drugi listi, trdijo da se drž. zbor ne razpusti, nego da — odstopi Koerber. Imenujejo se že različni nasledniki, zlasti knez Alfred L i e c h-tenstein, ki si sestavi slovanskokleri-kalno večino, a oktroira nov državnozborski opro-Triin^ir Tretji pa pravijo, da ni še nobene odločitve, in da ni možno že sedaj govoriti o kaki akutni krizi. Dvomiti pa vendar ni, da pojasnijo prihodnji dnevi položaj ter odločijo usodo parlamenta in kabineta. Vojna na Kitajskem. Rusko zunanje ministrstvo je sporočilo velevlastim, da bo svoje poslaništvo in svoje čete umaknilo iz Pekina ter jih poslalo v Tientsin. Rusko zunanje ministrstvo izjavlja, da Kitajski ni napovedalo vojne, nego da so imele vse ruske akcije namen, rešiti poslanike ter pomagati kitajski vladi, da se napravi red in mir. Prvi del je dosežen ; Pekin je zavzet in poslaniki oproščeni. Drugi del pa je možno doseči le s pomočjo kitajske vlade in krone. Kakor vzame zakonita kitajska vlada vajeti v roke ter imenuje svoje pooblaščence za pogajanja z vlastmi, bo Rusija poslala svoje zastopnike tja, kjer se bodo vršila. Dotlej pa ostanejo poslanik Giers in čete v Ti-entsinu. Ta sklep Rusije je iznenadil ves svet, zlasti pa Nemčijo. Rusija izjavlja s tem, da je vojna končana, in da se gre sedaj le še za mirovna pogajanja. Bojev in krvi željni Nemčiji je Rusija s tem karte docela zmešala. Rusija pač noče klanja ljudi, in pridružile so se ji takoj še Francija, Anglija, Zjed. države in Japonska, Nemčija in — glej, glej! — Italija pa sta proti mirovnim nazorom Rusije, kar pa jima ne bo pomagalo nič Rusija želi čim preje miru in reda. Tega ji je treba, da izgotovi velikansko sibirsko železnico, za katero je žrtvovala že ogromne svote. Razen tega mora dogotoviti vshodnoazijske vojne luke. Tega ji treba radi velikanske trgovine in silnega prometa. Mandžurija in Mongolija sta itak zreli, da odpadeta sami brez vojne ter se priklopita Rusiji. Zjedinjene države so takisto složne z Rusijo ter bodo umaknile svoje čete iz Pekina, kajti vojna jih stane le denarja in ljudi, koristi, zlasti pa ozemlja, ne prinese nič. Anglija ima v Južni Afriki vezane roke, zato komaj čaka, da se napravi mir, interesi Francije pa leže v Maroku in Sev. Afriki ter nima na Kitajskem nobene posebne zveze. Japonska je zadolžena ter ima s svojo bojno mor- narico ter vojsko še mnogo dela in stroškov. Vse te velevlasti torej v lastnem in teresu žele, da morejo čim preje poklicati svoje čete in ladije domov. Seveda bodo vse zahtevale neka poroštva, zasedla bodo mala teritorija, luke itd., o kaki veliki ma ščevalni mednarodni kampanji, kakoršno si želi nemški cesar, pa ni govora. Vojna je končana, in nemški polki z grofom VValder-seejem ne bodo imeli nobenega večjega posla več. Vojna v Južni Afriki. Mister Douglas Story, dopisnik angleškega lista „Daily Mail", ki se je vdeležil vojne na strani Burov, poroča, kako se je izvršila za Angleže nesrečna bitka pri Spionskopu, in kako je postopal Botha, ki bi bil lahko uničil vse. Dopisnik pravi: Louis Botha je stal molče in bled, poleg njega so zapeljali čvetero Kruppovih velikih tovpov, pred njim pa je bežala prema gana vojska. Topničarji Burov so čakali na povelje, da ustrele. Kaj se je zgodilo nato, naj sporočim z besedami polkovnika Ricci-ardija in stotnika Rossegerja, ki sta poveljevala italijanske sle na konjih: Mi in drugi inozemski častniki smo jezdili h generalu Bothi in ga pozvali, naj začne streljati s topovi. Bil je bled in prav počasi je dejal: „Prosim, gospodje, tu sem jaz po veljnik, pustite me v miru!" Umaknili smo se, toda možno ni bilo stati in gledati, kako se je zamujala najlepša prilika. Pri bližali smo se mu iznova ter ga prosili, naj strelja. Odgovoril je kratko : „Ne!" Toda bilo je preveč, zato smo se približali še tretjič. Takrat pa nam je planil nasproti kakor bi nas hotel zadaviti. „Za božjo voljo", je zaklical, „gospodje, molčite! Naj strožji ukaz imam od najvišjega poveljnika, da na bežeče ne streljam !" Tako je preprečila — piše Story — vojaška humaniteta burskega generala, da Spionskop ni postal Austerlitz. Tako se vojujejo „necivilizirani" Buri! Postopanja Burov pač ni primerjati z barbarskim in infamnim postopanjem lorda Robertsa, tega zastopnika humanne Anglije! Dopisi. Z Bleda, 1. septembra. Mi napredujemo povoodi in na vsej Prti • Bled mora bit) slovansko letovišče. Že pri cesarski slav-nosti smo pokazali, da je velika večina Slovanov. In zato se Nemci že pritožujejo, da ni več stari Bled, in da tujcev ni več toliko, kakor druga leta. Nemcev seveda ne, zato pa temveč Čehov. Tudi naš knez se pritožuje, da ga že skoro nihče več ne pozna in ne pozdravlja. To je razumljivo; kriv je njegov Miha. Knez je dobil letošnjo spomlad mnogo pisem, polnih pritožb o Mihi; trgovci in gostilničarji so ga celo prosili v odprtem pismu, naj malce okrca Miho, če$, da je za samo zgago na Bledu. Pobožni knez dobro ve in zna, da je njegov hlapec pri „konzulu" za tajnika, da podpihuje ljudi povsodi, in da Mihova ženica ni dosti boljša, knez dobro ve, da ji je sodišče že jedenkrat dalo priliko premiš-Ijavati nasledke zlih besed. Že pred dvema letoma je knez obljubil, da zapove svojemu hlapcu, ne vmešavati se v politikovanje, — saj ima tudi kaj drugega opravila, kakor samo od „konzula do konzula" letati — pa niti najmanjše se ne zboljša vedenje Mihovo. In knez naj se nikar ne čudi, če ga ne pozna ljudstvo več, saj ljudstvo si lahko misli, da je Miha isto kot knez ali narobe, no in Mihec še ni toliko vreden, da bi se mu ljudje klanjali. Nikakor ne zahteva nihče in ne želi snesti kruhka Mihcu iz knežjega dvorca — pa vsi bi želeli, da bi se malo več zanimal za knezovo gospodarstvo in malo manj za „konzulstvo" in petijotstvo. — Hvala nebesom — zadružne filijalke rasto in se množe, kakor gobe po dežju in v njih prodajajo možje, ki so se v jedni uri naučili trgovine. Kaj ne, same bistre glavice. Oj srečni petijotarji — cele vagone petijota pošljejo s Tirolskega za Vas. In pije se — moj Bog, ne kateri zadružničarji dobivajo celo od petijota rudeče nosove. Pa prav v resnici, saj veste, da ne hodijo ti možakarji stare korenine in stare vere nikamor drugam kakor v „kozul". Ej, zadnjič so izvrstno naredili. Velikega Šmarna dan je bila ljudska veselica na Mlinem. Na programu je bil tudi ples. Naš župnik — Oblak se piše, ah, pa saj ga že poznate — je preprosil načelnika požarne brambe, ki je priredila to veselico, da je sklical od borovo sejo, češ, naj se opusti ples. Odbor pa je rekel jednoglasno: plesali bomo. Župnik pa: jaz — jaz bom suspendiran, ne plešite. In kaj ukrene njegova modra glavica — gre k svedrcem na Mlino in jih pregovori, da jih pride trojica k veseličnemu odboru na dan veselice in jih za božjo voljo roti, naj nikar ne plešejo, češ, sicer ne bo maše več in tudi malega šmarna dan ne. Plesalci pa seveda; če jo noče brati, naj je pa ne. In deputacija nato: Eh, saj nam radi maše tudi ni toliko, da če maše ne bo — ne bo zaslužka. No — vidite njim, našim mogočnim svedrcem tudi ni toliko mar maše kakor zaslužka; ej, zdi se mi, tudi v kozulu se zastonj ne pije; svedrci so pa veliki petijotarji. Pa klaverna deputacija jo je hitro odkurila in plesalo se je dalje. Malega šmarna dan bo zopet ples pravijo fantje — bomo videli če tudi maše ne bo na otoku. Ali se morda župnik premisli? — Pa še jedno veselo novico. Cerkev bodo zidali prečastiti naš gospod župnik, in kar brez konkurenčne obravnave. Načrti so dogotovljeni, od škofa potrjeni, vladi predloženi, če ne še, upam, da se v kratkem predlože, denarja je do-velj in ga Blejci niti novčiča ne bodo dali, g. župnik se je šel v Šmartno infor-movat, kakor je sam oznanil na prižnici. Torej se vendar jedenkrat poboljša. Upajmo in veselimo se njegovih modrostij. — Z Notranjskega, 1. septembra. (Iz seje c. kr. okraj neg a šo Is ke ga s veta v Postoj ini dne 3 0. avgusta 190 0.) Okrajni šolski nadzornik poroča o došlih kurentnih stvareh in pove, kako so bile rešene. Temu sledi glavno poročilo nadzor nikovo v šolah za pretečeno šolsko leto. Obe točki se vzameta brez ugovora na znanje. Dekan postojinski in član c. kr. okr. šolskega sveta je naznanil, da bode prihodnje šolsko leto v Oreheku verouk poučeval kapelan Adolf Knol iz Hrenovic Pritožba nekega krajnega šolskega sveta proti županstvu se odstopi c. kr. okr. glavarstvu v daljno uradno postopanje. Pri poznajo se starostne doklade in sicer: uči telju Iv. Troštu na Razdrtem druga, učitelju And. Lahu v Šmihelu druga, od 1. avgusta 1900 in nadučitelju Fr. Verbiču v Slavini prva od 1. avgusta 1899. Reši se več prošenj za olajšavo glede šolskega obiskovanja. Stavi se c. kr. dež. šolskemu svetu temo predlog za popolnitev novousta novljene učiteljske službe v Postojini. Za časno nastavita se: Izprašana učiteljska kandidatinja M. Boletova za Št. Vid nad Vipavo in začasna učiteljica v Knežaku Jul. Gabrovšekova za Erzelj. Sklene se upeljati pri okr. šolskem svetu javno kvalifikacijsko tabelo, v katero pogledati pravico imel bode vsak učitelj — in to le — za svojo osebo. Določi se za vse šole v okraju število občinskih zastopnikov v krajnem šolskem svetu in sicer: za vse enorazrednice po tri, za dvo-in večrazrednice pa po pet. Ko se tudi sklene vnovič prositi c. kr. dež. šolski svet, da z novim letom pri c kr. davčnih tega okraja ustavi pobiranje prispevkov od učiteljskih plač za okrajno učiteljsko knjižnico, predsednik ob pol 2. uri zaključi sejo. Dnevne vesti V Ljubljani. 3 septembra. — Osobne vesti. Profesor na II. gimnaziji v Gradcu, g. Fran Krasa n je šel v pokoj in je dobil tem povodom naslov šolskega svetnika. — Pravni praktikant pri okrožnem sodišču v Novem mestu gosp. Robert Ogoreutz je imenovan a v-skul tantiem. — Il^f|skacjja^-Sjp])otno številko našega lista nam je zaplenilo državno pravd ništvo radi uvodnega članka, v katerem smo kritikovali imenovanje kurata Koblarja župnikom v Kranju. Članek je bil konti skovan v celem obsegu, zaplenjeni so bili ne samo tisti odstavki, ki so se nanašali na škofa, nego tudi tisti, ki so se nanašali le na osebo kurata Koblarja. Iz tega se vidi, da stoji pod varstvom državnega pravdništva ne le ljubljanski škof, ampak tudi kurat Koblar. — Katoliški shod za Selško dolino se je vršil včeraj popoldne v .katoliškem domu" na Frtici. Lastnik tega .katoliškega doma" je nekdaj duhovščino sramotil, da bi tako ne mogli vsi selski liberalci, tudi če bi hoteli, in je o duhovnikih pripove- doval svinjarije, da so se ljudem kar lasje ježili, česar se gotovi gospodje v Ljubljani znabiti še spominjajo, zdaj pa hodi roko v roki z božjimi namestniki in nobenemu duhovniku se ne zdi, da bi bilo zanj nečastno, hoditi pod streho tega vzornega katoličana. V tem „katoliškem domu," kaje ljudski humor krstil to zanemarjeno šupo, se je torej včeraj vršil katoliški shod Predsedoval je Čočev France, imeniten katoliški mož in vodil je zborovanje tako, da ga je bilo kar veselje gledati. Kot govornik je bil napovedan dr. Šusteršič. Ko je nastopil Po v še, so bili poslušalci nekoliko razočarani, ker so pričakovali Šuster šiča Povše je govoril o vsakovrstnih rečeh, ki niso nikogar zanimale; značilno je, da je molčal o konsumnih društvih. Kaj ^ mar ne strinja s konsumsko sleparijo, ali je vedel, da v selski dolini ne kaže o njej govoriti? Ko je nehal, začeli so zborovalci vpiti: Kje je Šusteršičev sveti duh? Kje je dr. Šusteršič? Zakaj ga ni, saj je bil napovedan. Toda klicali so zaman. Šusteršič se ni prikazal. Menda je vedel, kar j« bilo dogovorjeno, da on v selški dolininebo prodajal tiste klavrne konsumniške modrosti, ki mu jo po njegovem zatrdilu narekuje sv. Duh. Mesto Janeza Šusteršiča je splezal na dan Evangelist Krek. Možje selški rojak, in žaluje po bratu. Pristaši narodne napredne stranke so se dogovorili, da bodo z ozirom na to rojaštvo in iz sočutja pustili Kreka govoriti. Poslušati pa ga ni bilo lahko, kajti mož je postal polagoma ves penast in je kar divjal. Dokazoval je, da se vera ne da ločiti od politike. Iz njegovih izvajanj izhaja, da je ničvreden človek vsak, kdor v politiki ne gre z dnhovnikj, naj je sicer še tako dober veren ter pošten kristijan. Krek je našo stranko primerjal Schonererjevi, nas pital z izdajalci, klobasal, da bo Avstrija propadla, če dosežejo češki in slovenski liberalci svoj namen in naposled oznanil s proroško zgovornostjo, da bo prišel veter, ki bo vse liberalce popihal iz selske doline ske tesko. Med Krekovo kapucinado se je primeril tudi smešen prizor. Krek je rekel, da „Naroda* ne bere. Neki mož je na to vskliknil: kako pa veste, kaj da piše: Krt-k Iz „Slovenca" in iz ,.Slovenskega Lista" Ta neumni odgovor dr. Kreka je obudil veliko veselost. Mej tem, ko je Krek stresal svojo modrost, sta Povše in domači župnik strašno pritrjevala, drugo ljudstvo, izvzemši konsumarje, pa se je muzalo. Končno besedo je imel Povše. Ta je nekaj govoril o hrvaških učenjakih in o kranjskih libe-ralčkih ter se delal, kakor da bi on sploh imel kak pojem o znanosti in učenosti, na zadnje pa povedal, da ni mislil, da je v selski dolini toliko liberalcev. Ubogi Povše! Ko bi bil pripeljal Šusteršiča, bi bi bil šele videl, koliko jih je. Strmel bi in bežal bi bil z Šusteršičem vred čez drn in strn ter se nikdar več ne upal priti v to dolino. — Slovensko gledališče. Novo an gažovani junaški tenor, gospod Titus 01-ševski kateri je v lanski sezoni k „Faust" in „Canio" z velikim uspehom v Ljubljani gostoval, došel je te dni iz Varšave in se že udeležuje skušenj za prve operne predstave. Danes zvečer prično se redne vsakdanje skušnje novo angažova-nego opernega zbora. Dramsko osobje Studira te dni drugo dramsko noviteto gledališke sezone „Četrto božjo zapoved" —vSsabljo po glavi. V soboto se nam je ponudiia'pr11tka7"đa smo se natančno poučili o zadevi tistega reservista, o katerem se je raznesla govorica, da ga je njegov stotnik s sabljo ubil. Stvar je bila takole Dne 29. avgusta je vojaštvo delalo vaje oi Begunj nad Cerknico proti Rakeku Na ne kem mestu so se žejni vojaki vsuli okrog nekega vodnjaka. Mej njimi je bil tudi Valentin Tkavc, reservist 7. lovskega bataljona. Mož je šel, da si napolni svojo steklenico, šel je, ker je videl tudi druge vojake njegove kompanije iti po vodo. Ko je natakal vodo v svojo steklenico, priskočil je stotnik Stusche od zadaj in Tkavca vdaril s sabljo po glavi tako, da ga je kar kri ob-lila. Tkavc, skromen in ponižen človek, j«* dasi ves v krvi, z drugimi vojaki škofi' nazaj v vrsto in še nekaj trenotkov ž njim1 marširal. Ko je čutil, da ga zapuščajo moH je stopil iz vrste. Slišal je še, ko so klic«11 sanitetni oddelek, potem pa ga je bil* zapustila zavest Dofili sanitetni oddelek J« Tkavca ponesel najprej v neko kmetsko hiSo, kjer so ga obvezali, potem pa ga je nravil v provizorno vojaSko bolnico na Rakeku. Tam ni smel nihče k Tkavcu, nihče ni smel ž njim govoriti. Dne 31. avgusta ao Tkavca odpravili v Ljubljano in ga poslali na „urlaub" z obvezano glavo. Zaslišan ni bil nič, pač pa so gotovi vojaški krogi z veliko usiljivostjo raznašali govorico, da je stotnik Stusche vsekal Tkavca po glavi in ga teško poškodoval, ker mu je Tkavc odrekel pokorščino. To je popolnoma izmjSIjeno, in sicer izmišljeno v očitni namen, da bi se stotnik Stusche odtegnil kazni za svoj čin. Stvar je popolnoma jasna, in ker nas ni volja mirno dopuščati, £.» a Valeuel«^ m- ■■!«-- UlNtelel-. (880—19) Original tega pisma z dne" 22. januvarja t. 1. je vsakemu na ogled. 8 SSL« Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. I*afltnina in tisk ,Narodne Tiskarne". C7^B 755 .A W^NY