ZIVL7EN1E IN SVET TEDENSKA REVIJA — PRILOGA PONEDELJSKEGA JUTRA ST. 3. V LJUBLJANI, 16. JANUARJA 1937. KNJIGA SI 30L0ARKA KAR JE MORALO PRITI! MISLI OB PODPISU PRIJATELJSKE POGODBE Z BOLGARIJO BASIO PUSTOSLEMSEK akor zatrjujejo z naše in bolgarske strani, stojimo neposredno pred podpisom prijateljske pogodbe z Bolgarijo. Prijateljske pogodbe za večne čase, tako poudarjajo državniki in listi. Je to dogodek največje politične in nacionalne važnosti, dogodek, ki bo mejnik v razvoju medsebojnih odnoša-jev med dvema slovanskima državama in narodoma na Balkanu. Ustvarjen bo s tem sen velikih Slovanov, ki so od trenutka, ko so se narodi nacionalno prerodili, težili za tem, da se strnejo v eno pota teh dveh narodov, neomajno verujoč, da je samo tako mogoče zagotoviti Slovanom na Balkanu boljšo in lepšo bodočnost- Je pa to tudi en dokaz več, da se dado naravni zgodovinski procesi pač začasno ustaviti ali prekiniti, nikdar in nikoli pa se ne dado preprečiti. Ideja bratstva z Bolgari je živela že takrat, ko je bolgarski narod še tiščal ob tla težak turški jarem. Knez Miloš je že snoval velikopotezne načrte o osvoboditvi bolgarske raje in o ustanovitvi jugoslovenske države. Knez Mi-hajlo je nadaljeval od svojega prednika započeto delo. Kasneje pa je prišla Srbija popolnoma pod vpliv Avstrije. Po svojem starem geslu »divide et impera« je jela ta zastrupljevati odnošaje med Srbijo in Bolgarijo Z uspehom seveda. Plod njenih spletk je bila srbsko-bol-garska vojna leta 1885, Z njo je bil izkopan globok prepad med bolgarskim in srbskim narodom tako globok, da so bili sovražniki obeh slovanskih držav prepričani da se ne bo dal nikdar več premostiti Pa je prišlo drugače! Kralj Peter Karagjorgjevic je Srbijo osvobodil avstrijskih spon in pod njegovo egido je vodja njegove vnanje politike Nikola Pašič krenil nazaj na pota, ki jih je začrtal že knez Miloš. Nikola Pa-šič je bil prepričan, kakor je te dni v »Politiki« ugotovil njegov bolgarski prijatelj Sava Dacov, da bo »na Balkanu zavladal trajen mir in resnično blagostanje šele, ko bo dosežen popoln sporazum med srbskim i» bolgarskim narodom« in da je »državna varnost Bolgarije in Srbije izključno odvisna od RASTO PUSTOSLEMSEK dobrih in bratskih odnošajev med obema državama«. Po teh načelih je uravnal svojo politiko. Do istega spoznanja so prišli takrat tudi nekateri vodilni bolgarski državniki. V takšnem ozračju je bila leta 1906 zaključena med Srbijo in Bolgarijo carinska unija, ki bi naj združila obe državi v eno gospodarsko enoto in ki bi naj bila obenem prva etapa na poti k popolni, tudi politični in državnopravni soojitvi obeh balkanskih slovanskih držav Sijajna perspektiva, veličasten zasnu-tek, ki pa se je žal, kakor pena razblinil v nič! Ne po lastni krivdi marveč zaradi odpora starega sovraga Avstrije, ki se je dobro zavedala da bi združitev Srbije in Bolgarije v eno gospodarsko enoto predstavljala obenem gospodarsko osamosvojitev obeh narodov od vsakega tujega vpliva, s čimer bi bil ustvarjen mogočen jez proti nadaljnjemu avstrijskemu prodiranju na jug in na Balkan. Carinska unija leta 1906. je propadla, še preden je stopila v življenje, ni pa propadla velika ideja, ki jo je rodilal Po vsem slovanskem jugu je zaplalo novo živahno življenje, ki ga je usmerjala ena ideja — zavest narodne skupnosti vseh Slovanov pred vsem pa južnih Slovanov Prosvetni in politični delavci vseh štirih slovanskih vej na jugu so se sestajali v Beogradu in Sofiji, v Zagrebu in Ljubljani ter snovali načrte o skupnem, složnem delu za skupno boljšo bodočnost. Novinarji, književniki, umetniki, znanstveniki, zdravniki, Sokoli in Junaki, pa tudi politiki so si na teh sestankih segali v roke, zavedajoč se, da lahko samo v medsebojni povezanosti in nerazdružljivi slogi ustvarijo pogoje za uspešen razvoj in napredek slovanskega življa na jugu. Ideja narodne skupnosti Srbov, Hrvatov, Sto- Kxali АТДКЗАЖНЕВ L ZEMMEEEUT 36 -----------— vencev in Bolgarov je že tako pronikla vsa srca, da je na Slovanskem kongresu v Sofiji leta 1910- in na vseslovanskem novinarskem kongresu v Beogradu nastopala že ena enotna jugoslovenska •kupina. Tako je bila pripravljena svobodna pot najpomembnejšemu dogodku v življenju in zgodovini južnih Slovanov — Balkanski zvezi leta 1912. Da osvobode svoje brate izpod tu- мимвимиммицмиииимммацциаид! niiimni— jega jarma, so v Balkanski zvezi združene Srbija, Bolgarija, Črna gora in Grška v oktobru 1912. napovedale Turčiji vojno. Ves svet, posebno pa Avstrija in Nemčija sta bili uverjeni, da se bo borba končala s katastrofalnim porazom zavezniških držav. V junaškem zaletu sta Srbija in Bolgarija podrli Turčijo na tla. Zgodilo se je to tako jadrno in nepričakovano, ^nilii^i ШВ1Л da je Evropa v svojem presenečenju in v svoji osuplosti celo pozabila nastopiti v zaščito Turčije. Započela pa je svoje delo stara spletkarica — Avstrija, ki se ji je kasneje pridružila tudi Nemčija. Sad teh spletk je bila medzavezni-ška vojna leta 1913. in vstop Bolgarije leta 1915 v svetovno vojno proti Srbiji in njenim zaveznikom. Obe sta se končali s katastrofo za Bolgarijo. Srbija je izšla iz teh vojn zmagovita, šestkrat povečana in končno poveličana v — Jugoslavijo. Med njo in Bolgarijo pa je zazijal grozen prepad dveh bratomornih vojn. Smrtno sovraštvo je zavladalo med obema narodoma in besna medsebojna mržnja je uganjala svoje orgije. Zdelo se je, da ostaneta Jugoslavija in Bolgarija za večno neizprosni sovražnici, zlasti ker so v bolgarski Kralj PETER П, javnosti zagospodovali zakleti sovražniki Jugoslavije — makedonstvujušti. Prirodni in zgodovinski proces združitve še razločenih delov celote je bil začasno prekinjen, ne pa za vedno ustavljen in preprečen, kakor so se nadejali sovražniki i Jugoslavije i Bolgarije. Sile, ki so v prošlosti kovale slovansko enoto na Balkanu, so bile namreč še vedno krepko na delu! Prvi je v Bolgariji razvil zastavo zbližanja, prijateljstva in bratstva z Jugoslavijo Aleksander Stambolijski. Prišel je prezgodaj. Njegov evangelij bratstva in združitve je naletel na ogorčen odpor v Bolgariji, na hladno nerazumevanje v Jugoslaviji. Apostol bratstva je padel kot žrtev velike ideje. Po njegovi smrti so postali makedonstvujušti v Bolgariji vsegamo-gočni. Revolverji, peklenski stroji in bombe so sedaj pele svojo strašno pesem po Bolgariji in po Jugoslaviji. Prepad med obema se je strahotno širil, večal in poglobi j eval. Kdo bi ga mogel premostiti? Nikjer nikogar! Spomladi leta 1928. je prispela strahovita vest iz Bolgarije. Katastrofalen potres je uničil vso plovdivsko pokrajino. Nešteto selišč, vasi in mest je v prahu in ruševinah, na tisoče ljudi brez strehe in hrane, beda povsod nepopisna. Grozotna vest je imela v Jugoslaviji čudovit učinek. Mahoma je bilo pozabljeno vse, kar je prej rodilo gore sovraštva, in slišati je bil samo en glas: Brata je zadela težka nesreča, hitimo mu pomagat! Vse je tekmovalo, da pokaže bratom svoje toplo sočutje, jim proži hitro pomoč in jim bratovsko otré solzé. Prvo je bilo pravoslavno svečen-stvo, ki je poslalo vladiko Dositeja z izdatnimi sredstvi na pomoč ponesrečencem, za njim odposlanec ljubljanskega »Jutra« s skromno ali bratsko podporo 132.000 levov in nato še mnogo, mnogo drugih z večjimi ali manjšimi prispevki. Vsem tem samaritanom pa je bila na čelu jugoslovenska vlada s svojo milijonsko podporo In takrat je jelo bolgarsko ljudstvo sprva boječe, nato pa vedno glasneje klicati »bratja Jugoslav-jani«. dokler se ni inteligentu. dasi je nanj prežal makedonstvujuči krvnik, izvil iz prs navdušen vzklik »Nai živi Velika Jugoslavija od Triglava in Jadrana pa do Onega in Belega morja!« V nesreči so Bolgari spoznali svojega pravega in resničnega prijatelja, svojega brata. prepričali so se. i^esar prej niso verjeli, da bratska kri ni voda. Zbližanje, prijateljstvo, bratstvo z Jugoslavijo je sedaj postalo vodilno geslo širokih ljudskih plasti v Bolgariji. Govorilo je srce, ki mu je pritrjeval tudi razum, toda vstajala je skrb in pojavljal se je strah, bo-li sprejel ponu-jano roko v spravo brat, nekoč tako užaljen in ponižan? In tisti čas se je zgodilo, da je nastopil blagopokojni kralj Aleksander Zedinitelj in ponudil Bolgarom v spravo in sporazum viteško svojo desnico, ki jo je car Boris radostno sprejel. Tri leta so potekla od takrat. Dobra volja na obeh straneh in čas, ki leči vse rane, sta med tem opravila svoj posel. V Bolgariji je prišla na krmilo vlada Kimona Georgijeva, ki je usmerila vso državno politiko na pot najtesnejšega prijateljstva in bratstva z Jugoslavijo. Makedonski revolucionarji, ti zakleti sovražniki jugoslovensko-bol-garskega zbližanja in edina zapreka bratskega sožitja in sodelovanja, so bili vrženi ob tla Pojavljale so se še razne težkoče, zlonamerne spletke so bile še na delu in zdelo se je, da se bo zopet porušilo ono, kar je bilo v mukah in z velikimi žrtvami zgrajeno v dolgih letih. Toda dobri naš genij, ki je nas rešil propasti že v prošlosti, je bdel nad nami tudi to pot! Milijoni in milijoni ne samo jugoslo-venskih in bolgarskih, marveč tudi slovanskih src bodo podpis te pogodbe pozdravljali z vriskajočo radostjo in z odkritosrčnim zadoščenjem, zavedajoč se, da je jugoslovensko-bolgarska sprava prav gotovo prva etapa k združitvi vseh Južnih Slovanov, kateri mora — zakon narave je tak — prej ali slej nujno slediti v bolj ali manj tesno državno zvezo združitev vseh slovanskih narodov. Saj se danes bolj kakcr kdaj prej, vse zaveda, da — »združitve, ne ločitve zdaj so časi«! Kar je moralo priti, je prišlo! Naravni in zgodovinski proces je to in njegovi zakoni so neizprosni Ta proces pojde svojo od vekov začrtano pot naprej in prav nič ne dvomimo, da bo ob koncu koncev dal prav tudi onim idealistom in optimistom, ki verujejo v veliko Jugoslavijo od Jadranskega do Črnega in Belega morja kakor se ni izneveril onim ki so kljub strašnim pre-.izkušnjam v prošlosti vendarle neomajno verovali, da napoči čas. in da je ta čas že blizu, ko bosta Jugosloven in Bolgar »za uviek brat i brat«l u 39 JUŽNOSLOVANSKO BRATSTVO IVAN PODB2AJ Ш ez nekaj dni bo v Beogradu slovesno podpisana pogodba, ki bo poravnala usodne stare račune med našo državo in bratsko Bolgarijo. To dejanje ___ne bo samo zgodovinski mejnik med preteklostjo in bodočnostjo Južnih Slovanov, ampak bo tudi svetilnik novega slovanstva in veliki kažipot novih daljnoglednih razmerij y Evropi. ' Potrebno bi bilo seči daleč v zgodovino, osvežiti dogodke prvih desetletij našega stoletja, razčleniti oziroma sestaviti zamotane vojne odnose in prijateljska poskusna prizadevanja v zadnjih letih med obema državama, da bi se pokazala daljnosežnost bratskega sporazuma, ki bo vseboval na papirju to, kar je že v srcih Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov. To je naloga naših političnih listov, tu hočem zabeležiti le nekaj spominov slovenskega žurnalista, ki je v ozadju spremljal razvoj medsebojnega zbliževanja. Ko sem bil 1913 prvič v Sofiji, nisem čutil posebnega nagnjenja do Bolgarov. Vtisi balkanskih vojn so pač preobvladovali druga čuvstva. Zato sem mogel opravičeno zapisati, da pred svetovno vojno nisem poznal Bolgarov. Značilno vstavko glede Bolgarov med vojno sem pozneje omenil v SI. N. Po vojni sem na odgovornih mestih po uredništvih naših listov — včasi celo proti političnim smernicam dnevnika, kjer sem deloval — pozival, naj tisk v vprašanju odnosov med nami in Bolgari ne pretirava na nobeni strani, da tako pomaga s svojim vplivom h končni zmagi južnega slovanstva v interesu splošnega miru. Ko je v tretjem letu po vojni bival bolgarski ministrski predsednik Aleksander Stambolijski na Bledu, čigar dobro premišljeno prisotnost so od zgoraj suvereno ignorirali, mi je podal pomembne izjave (»SI Narod«, 7. 8. 1921), ki so vzbudile pozornost v evropskem tisku, slab odmev v domovini, meni pa povzročile razne neprijetnosti. Kako korenito in odločno je mislil Stambolijski, pričajo njegove besede Rekel je med drugim: »Tri četrtine bolgarskega naroda so za združenje z narodom Srbov, Hrva- ALEKSANDER STAMBOLIJSKI tov in Slovencev. Ogromna večina bolgarskega naroda dela odkritosrčno in z zaupanjem za zbiižanje, kateremu mora slediti končno zedinjenje. Ako bi se vršil v Bolgariji plebiscit za rešitev tega vprašanja, bi se izrekla večina za združenje v veliko Jugoslavijo — V Bolgariji ni več osebnega režima bivšega carja Ferdinanda. Vse bolgarske politično šovinistične stranke so doživele velik poraz, ker so bile stranke, ki so služile carju. Bolgarija nima absolutno nobenih imperialističnih idej. Državni glavar upravlja državo le na podlagi ustave in se ne more vmešavati v politične zadeve bolgarskega naroda ... Prepričan sem, da umirajo zaradi odkritosrčnosti bolgarskega naroda zadnji pomisleki Srbov ...« Stambolijski, 'iskren, elementaren Slovan, je resno mislil toda preveč radikalno delal in v tem je bila tragika njegove vladavine, ki je zavlekla zbiižanje za celih šestnajst let. V septembru 1926. ko je vladala v Bolgariji ona četrtina naroda, s katero Stambolijski ni računal, sem ob- iskal Sofijo, odkoder sem poročal »Jutru« (25. IX.) pod naslovom »Zbliža-nje med Bolgarijo in Jugoslavijo«. Poročilo sem moral glede na takratne razmere pri nas skleniti z ugotovitvijo, da nisem imel nikakega razgovora z nobenim zastopnikom oficielne Bolgarije (saj so me še tik pred mejo svarili, naj ne potujem v Bolgarijo!). Kako težavna je bila pot do končnega sporazuma, kaže omenjeno poročilo pred desetimi leti, ko so se v Sofiji pod takratnim režimom v soglasju z Beogradom resno pripravljali na zbli-žanje. Pisal sem med drugim: »Zdi se — za svojo osebo sem o tem popolnoma prepričan in tega prepričanja mi ne bodo omajali nikaki eventualni obmejni incidenti — da je sedanja ofi-cielna Bolgarija storila odločen korak na pot k najnaravnejšemu sporazumu, na pot, ki mora končno dovesti do po-mirjenja in do velike slovanske bodočnosti na Balkanu. V bistvu so premagane težke ovire kljub vsemu, kar je še ovir na tem potu. Treba bo le odločnosti- Doba, ki jo preživljamo, je le nekaka predhodnica one velike dobe, ki bo posledica naravnega razvoja dogodkov v Evropi in še pose- bej na Balkanu ... Važnost m pomen bodočega jugoslovensko-bolgarskega sporazuma je razvidna že iz dejstva, da so vesti o sporazumu vznemirile neko velesilo, kateri se pripisuje odločilen vpliv v Sofiji glede odnosov med Bolgarijo in Jugoslavijo. Tu se zatrjuje, da je ta politična domneva brez realne podlage... Velik del bolgarske politične javnosti spremlja zbli- KttOjica IVANA ^evalno akcijo z iskreno simpatijo. Ta javnost pričakuje, da bo po dolgih letih bratskega nesporazuma, ki je rodil tako žalostne posledice, končno veljavno zbrisano z dnevnega reda nesrečno vprašanje krivde. Interesi južnega slovanstva morajo prevladati vse druge interese, ker niso samo realni in praktični, temveč bo njihova uzado-voljitev vplivala na splošno evropsko situacijo.« V tistih dneh sem govoril tudi e slavnim slavistom prof. Št. S. Bobče-vim, predsednikom »Slavjanskega dru-žestva«, ki je izrazil svoje prepričar nje, »da mora biti kmalu konec teh žalostnih razmer in da se bodo kmalu obnovili boljši in lepši odnosi iz enostavnega razloga, ker se tako ne more živeti.« (»Jutro«, 9. X. 1926) Ti boljši in lepši odnosi se uresničujejo v naših dneh. Zbliževalni proces — v katerega pozitivni uspeh nisem nikoli dvomil navzlic temu, da sem bil na strani Srbov in čeprav sem zaradi te svoje vere bil tudi na cesti — ki sta ga pred tremi leti v skladu z željami in potrebami svojih narodov začela kralj Aleksander in kralj Bo- Stefan aavov BOBCEV ris, se je srečno končal na temelja popolne enakopravnosti in slovanskega bratstva. Dvajset milijonov Južnih Slovanov zre pogumno v bodočnost. Na trgu v TRNOVEM. Bolgarija je boga ca zem'ja najraznovrstnejših poljedelskih pridelkov. A Z T E Š K A OMIKA Franciji je zanimanje za »Pre-kolumbovce« še mlado, kakor za črnsko ali ocean&ko umetnost, Pred nekaj leti eo uspešno razstavili znamenite kristalne lobanje in malo vzorcev aztežke in majske umetnosti, nato pa s takiiii blagom opremili Narodopisni muzej. Vse to je postavilo v jarko luč resničnost ameriške proevete pred osvojitvijo. Učene razprave Beucha-tove. Langloisove ali izvrstni d'Harcourtov priročnik »L'Arnerique avant Colomb« seveda niso zbudili za indijansko Ameriko tdiko pozornosti kolikor kak angleški roman, n. pr. »Operjena kača« D, H. Lawrence;!. V ameriškem rezumništvu pa so dokazi za predkolumbovsko civilizacijo prižgali pravo navdušenje. Marši kak newyorški pisec, potrt ob današnji krizi, povzdiguje nekdanjo Ameriko nad Fordovo, n. pr. Steward Chase »Mexiko .a study of two A me. ricas«. Mestece v Middle Westu (simbolično ga je krstil za Middletown) primerja t m.ehikanskim »pueblom« (selom), Tepo-zotilanom, kjer so se skoraj nespremenjene ohranile prvotne azteške šege in uredbe. Tu vlada še patriarhalni komunizem kakor za azteških cesarjev, ki so svojim plemenom (»kalpulji«) odkazovali skupinsko, nepro-datno zemljo. Ta >mir«, da porabim ruski izraz za zadruge, se je ohranil v Mehiki pod imenom ehido (ejido) do vladavine Porfirija Diaza. ki je občinsko zemljo razdelil med haciende in takisto spravil T služnost, da ne rečem sužnost, osem dese. tin mehikanskega prebivalstva. Zadnje revolucije v Mehiki so vrnile ehide v prvotno stenje. Meseca aprila hodijo glasniki od hiše do hiše po Tepozotlanu, oznanju-joč: »Jutri greste na k a t e k i 11.« To je stara beseda iz azteščine, pomeni pa poziv na delo. Občina hodi ad Koruzišča (milpa) do koruzišča. dokler ne obéré pride'ka. Najbolj je zbodla Newvorčana gospodarska samostojnost vasi. Vsakdo spravi pod streho, kolikor potrebuje Tu ni nikakih posrednikov in predkupcev. Vsak zida. tke, peče, šiva, barva za svoj račun in ob pro. stih urah se posveti kaki posebnosti. Eni so olepševalci. drugi godbeniki, osnjičerj', zeliščarij (curanderoe), ki zdravijo bolezni. Ni pa pravnikov, beležnikov, bazarjev, trgovin. Vas sama sebi zadošča Kriza je ne more zadeti. Pueblo je drsava v malem: Amerika brez dotariev in brez strojev V Tepozotlanu more najskromneiši Indijanec pridelati za svoje potrebe ter Ima več dednega plemenskega poleta v svojem ponižnem ooklicu. evojih umetniin sv"i:h ve. selicah ko kater si bodi Babbit zmehanizi-ranih možganov Tako vsaj meni St Chase, ki brez omahivania daje prednost Te-pozotlanu pred Middletownom. Ravnatelj dunajskega prirodoslovne-ga muzeja prof. dr. Fr. R6ck, ki je po sedemletnem mučnem delu odkril skrivnost azteške pisave. Prof. Rock je prevedel »Code Vindobonensia Me-xicanusc, kl je bil pred 400 leti izročen Cortezu kot »belemu zveličarju« Nadaljnje dela, ki so јЉ o bivši in se. danji Mehiki napisali Gruening, Carltoo-Beals, Anita Brenner, itd., nam pričajo, kako se ogrevajo Američani za indijansko kulturo in njeno zibko, stari Anahuak. J. Eric Thompson, konservator Field Muséum« v Chicagu, je v preglednem zbornL ku »Azteška omika« pokazal ves položaj pred evropskim prihodom v Novi svet. Ako se pripušča, da ameriški Indijanci izvirajo iz azijskih doseljencev in pripadajo mongoloidnemu plemenu, so pa moderna odkritja dokazala, da so že pred temi prišleki bivali avtohtono' na ameriških tleh. Po Thompsonu je meh:kanska, srednjeameriška in majska civilizacija avtohtona, nastala v dobi. ko se v Novem svetu pričenja razvijati kmetijstvo. Iz tel raetejo vse prosvete. Kakor lo. čimo v času železno in bronasto dobo kako ne bi spoznali na površju zemeljske oble treh nrvobitnih omik: riževo v Aziji, žitno v Evropi, koruzno v oredkolumbov-ski Ameriki, ki ima svoj višek še zdaj v Anahuaku Tod ie svoje dni rasla divja zel, ki so ji Azteki rekali »tencentH«. hrana bogov Ime ni Silo s'aho. ksHi no nre-udarienem naporu, s pametno odbiro so lz ni«» dobili turščico »To je bil največji korak ki ga je človek storil na potu napredka kajt» ta najdba js poljedelce zaSčitMa pred lakoto. Skupno delo na njivah kakor potreba po skupnem varovanju pridelkov sta vzela posamezniku mnogo osebne neodvisnosti in ga krepkeje priklenila v občestvo. Tako te je rodila družabna organizacija.« Popisujoč družabno uredbo in poljedel. ske obrede, nastale iz obdelovanja debela-če, nam avtor kaže čudoviti razevit om k. kakršne so dosegli rodovi Nahua. Tolteki, Azteki, Zapotek". Maja, njih menitne palače. tempeljska poslopja, piramide, grobnice. vzrasle iz prve hrane, iz klasa »Bo. ginja Čikcenekoatl. dub koruze. t,e je po ljudski veri skrivale v klasju. Duhovnik je vrgel nekaj zrn na tla, rekoč: »T ikaj sem, svečenik, božanski čarovnik. Poslušajte, sestre moje zrna spominjajte se, da me ve preživljate In pa vi, Veličanstvo Zemlja, ker pač izročam vašim rokam svojo sestro (zrno), ki nam daje živež, pizite. da jà ne bo hudega.« Verniki so koruze celo škropili s krvjo in pulkom*)... Ako je kdo lizal kamen, s katerim se je debelača drobila, so mu zobje izpadli... Zrnje ee je rabilo za vzdrževanje. Vrgel si ga ic v lonec vode: če ss je potopilo, bUgor tebi: če je kako zrno plavalo, јз pcttenilo smrt ali nezgodo . . Mehiški panteon obsega po večini kmet. ska božanstva: Čikomekofltl, boginja zore- *) Špansko pulque, «ztežko oktli. je Mehikancem najljubša pijača, napravljena iz mnogoterih agav. če koruze: Hilcnen, čigar ime pomeni »mladi koruzni stroki«; Centeutl. »koruzni bog«; Hipe Totek. »bug človeške žrtve z odi a-njem«. Prav neverjetno je da drtje kaže na ličkanje ali kožu anje koru/e Tlazo'. teotl. »boginja nesnage« inenovana tudi »Srce zeml;e« in »Naša velika mati«, je bi« spoče ka boginja koruze: to sklepni jo po obglavljen ju mladenke, katera jo ie predstavljala, in po rumeno slikanem ob;ič- Glede človeških žrtev, tako ponembnih v mehiškem verstvu, navaja p;sec P. Mar. tyra: »Kadar hoče kdo v p božrem ra. menu božanstvu pokloniti «oho, skuša najprej zbrati od vseh užitnih vrs't toliko zrnja, da iz njega napravi zaželeni kip. To zrnje se zmelje v moko. Potem zakol jejo toliko otrok, deklet in sužnjev, d« se z njih toplo krvjo zamesi testo Dok'er je testo še vlažno in vlečno, vendar dovolj odporno, napravi kipar in vc-dja tega ostudnega početja s pomočjo peklenskih ž-rtvo-valcev kakor lončar iz ilovice, kekor vo. skar iz voska in sestavi svoje delo brez gnusa« Človeška žrtev je bila delež, ki ga "je zemljan prinese! v pogodbo z bogom: nudil je kri za dež. »Slecke mehik^nskega boga, pa najdete prirodo,« trdi Thompson. Ljubezen do Jemlje živi še neokrnjena ▼ M-ehiki. Vroče želja peonov (dninarjev), da bi dobili v last zemljo, je omogočile uspeh možem kot Madero in Zapeta, pripravila pa polom Porfiiriju Diiazu. A. D. S. î^. 3SOESS VELENJA DRUŽINA (perorleba) IZ literaknega SVETA FRANCOSKA AKADEMIJA je kakor po navadi tik prtd Božičem razdelila nagrade za krepost m za književnost. Njen izbor odlikovanih slovstvenikov je kritika letos bolj odobrila ko lam. Med temi prvaài Georges Bernanos s svojim apokaliptičnim Duhovnikovim dnevnikom (Jourtial d'un cure de campagne), drznim delom, ki bi zbudilo pohujšanje, če bi ga na glas brali pod Kupolo. Émile Baumann. ki že deset let ne priobčuie romanov, je prišel na »palmarès« za svojega Žrtvovan-ca (P Immcié), objavljenega pred četrt stoletja: nesmrtnikom se ne mudi s pohvalo. Charles Silvestre je bil deležen priznanja tako za svojo kroniko v Tem psu kakor .za svoje romane. Pevcu kmetskega življenja — po vzoru R. Bazina in De Pesqui-doux-a — se mu obeta v dogledni bodočnosti stolček med štirideseterico. Nič manj dobro ni odrezal t' Serstevens, ki je po Doumicovem poročilu »globetrotter«, domač po Ameriki kakor Oceaniji, tajnik se je menda malce zalete) glede pisca del Taïa in l'Itinéraire espagnol. Zaletel se je tudi s trditvijo, češ da francoski roman za svoj dolgotrajni uspeh da- nes odkupuje z nekakšno izčrpanostjo.— Kod vraga se širi tako mnenje v dobi, ko delujejo Jules Romains, Maurice Martin du Gard. Duhamel, Mauriac. Lacretelle? se vprašuje André Thérive. Dosmrtni tajnik Akademije strogo sodi zgodovinsko kritiko tekstov, iskanje virov in sorboiiarsko metodo, kakor je bilo moderno grajati takšen napor okoli 1. 1910. Prezirno vprašuje, čemu služ; mdiskretno razkrivanje podrobnosti o resnični Gra-zielli (Lamartine-ov roman), o pravi Elvi-ri, o pristnem Jocelynu- i, no, za ob jasni-tev nastanka umotvorov, za pretresanje pisateljeve psihologije, za ugibanje samih zakonov ustvarjanja. Odreči se izsledkom učenjakov bi pomenilo potisniti kritiko v njeno detinstvo, pozabiti tradicijo mož, kakršen je bil Saiinte-Beuve. Pesniki so letos odnesli levji delež: Pierre Camo, Tristan Derème, André Mary so po vsej pravici častno omenjeni. V častni seznam sta prišla tudi dva rajnika: Louis Le Cardonnel in Eugène Marsan. Nagrade za čednost so bile tokrat izredno obilne. Srečne odlikovance in, odli-kovanke je predstavil 7 nesmrtnikom — več se jih ni udeležilo seie — Luis Madelin v lepem nagovoru. Ko pa je rečenico »človek je človeku volk« naprtil nekemu nemškemu filozofu, je neki novinar zastokal: Hobbes! a poleg njega drugi: Plautel In res: »homo homini lupus« je Plautova misel (Asinaria II, 4 88), posnela in pojasnila sta jo Басоп in Hobbes A. D. KNJIGE IN REVIJE Uredništvo je prejelo: ZVONČEK, leto 38. številka 4. je razen nadaljevanja povesti A. lngonci. »rrije dečki — trije junaki«, kjer opisuje pisatelj mlade »lukarje (z ilustracijami M. ŠubicaJ in nadaljevanje »Svetovnih potepuhov« Marijane Zeijeznove-Kokalj vse v znamenju božičnih praznikov. V rubriki iz mladih peres je priobčena nežna dobra pesmica »Emilu Adamiču«, kateremu je urednik dr. P. Karlin posvetil tople posmrtne besede. »Zvonček« stane celoletno din 30 ter se naroča pri upravi: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. ANGORSKI KUNEC, spisal Vicko Kun-tara. — 1 zvezek Knjižnice rejca malih živali. 1936. Avtor, znani strokovnjak, ki ga dobro розпајо naročniki »Rejca malih živali«, je izbral v knjigi na podlagi svojih izkušenj priročna navodila o splošni vzreji angorskih kuncev s posebnim ozirom na naše kraje in ljudi. Knjiga z mnogimi slikami je zares praktična, polna strokovnih in poučnih nasvetov. Zveza društev rejcev malih živali pod predsedstvom g. Alf. Inkreta je sklenila izdajati knjižice, v katerih bodo strokovnjaki praktično opisali negovanje vseh koristnih malih živali, ki so postale nova gospodarska pridobitna panoga za našega malega človeka. Knjiga stane samo din 6 ter se naroča v Ljubljani, Ka-runova ulica 10. NASI PSI. O prvi številki novega Ilustriranega glasila za vzrelo in vzgolo psov vseh pasem (ki se naroča v Ljubljani, Grablovičeva ul. 8), smo že kratko poročali. Novi kinološki Ust hoče ustvariti čim ožjo vez med goUtelji in prijatelji plemenitega, čistokrvnega psa, najboljšega in najzvesteišega človekovega prijatelja in čuvaja. Potreba strokovnega glasila je nedvomno velika ln nujna, saj kinologija tudi pri nas že dolgo ni več luksus, čeprav široka javnost še zmerom ni poučena o delu kinologov. Prva številka vsebuje tehten članek o inteligenci psa (I. C.), T. Drenig poroča o kinologlji v Jugoslaviji in o peti mednarodni razstavi psov v Ljubljani. Bojan Drenik pa o produkciji dresiranih psov na tej razstavi. Zanimiva je sodba strokovnjaka dr. Emila Haucka z Dunaja o naših balkanskih ovčarjih, ki Je v lepoti in samobitnosti enakovredna vsaki inozemski ovčarski pasmi, v zdravju ln pogumu pa nadkriljuje vse. Številka vsebuje tudi več slik. želimo novemu stro- kovnemu glasilu mnogo uspeha. ILLUSTRIRTE ZE1TUNG LEIPZIG. S. 4790 vsebuje med drugim kratek pregled najuspešnejših in največkrat igranih oderskih del v sodobni Nemčiji. Zanimiv je tudi prispevek o francoski renoissanci po gradovih ob Loiri. V zvezi z aktualnimi dogodki v bližnjem oiientu je članek dr. P. Rohrbacha o Iraku. Da sedanji vojvoda windsorski ni bil na svojem mestu osamljen primer dokazuje prispevek o usodi Karoline pl. Lisinger, tajne soproge angleškega kralja Viljema IV., ki je umrla 1815. na Moravskem. »II-lustrirte Zeitung« izdaja J. J. Weber v Lipskem, TEHNIČNI OBZORNIK NOV NAPREDEK ELEKTROTEHNIKE Spojino kovine urana s kisikom (uranov oksid ali krajše »urdoks«) odlikuje negativni temperaturni koeficient električne prevodnosti. Kakor se pri večini tokovodni-kov zviša upor vzporedno z zvišanjem temperature. tako se urdoksu upor zmanjša. Če ima na primer vodnik uranovega oksida pri sobni temperaturi upor 50 ohmov, se tedaj, ko teče v njem električni tok in ga segreje, zmanjša njegov upor na 1 ohm. Orisano lastnost urdoksa so «rporabffl elektrotehniki pri sestavi upora, ki мЈ nadomesti zaganjače motorjev, omejujejo premočne vključitvene sunke pri magnetih, transformatorjih, večjih žarnicah in radio sprejemnikih, omogoči zboljšanje relejev in predrugači merilne postopke ▼ elektrotehniki. Doslej so sestavili urdoksove upore, ki vzdrže jakosti od 0,05 do 6 «m-perjev. Zanimivo je, da so upori vgrajeni v cevke, ki nalikujejo elektronkam t razliko, da imajo mesto nog navoj, ki te da priviti v običajne žarnične okove. Pri uporabi cevk je treba zlasti paziti da se cevke, ki se ob prehodu toka močno segrejejo, ne dotikajo predmetov in da se omogoči toploti izžarjanje. Posledica pazljiv»- *ti je skoraj brezmejna vzdržljivost cevk. Da si bomo o novih uporih ustvarili do- bro sliko, prinašamo fotografiji dveh ur-doksovih uporov za električen tok jakoeti 0,1 in 6 amperjev. (tma) IZ PRAKTIČNE MEDICINE Nahod Po opazovanju ameriškega zdravnika dr. Wellsa je razločiti pri nahodu tri stopnje, ki jih je treba zavoljo njih različnosti tudi različno obravnavati. Kot značilni znak prve stopnje se pojavi najprej splošno neraz-položenje, ki ga spremljajo pogosto lahke vročine, kakor tudi občutek da je nos za-mašen Da se izognemo še večjemu draženju že tako vnetih nosnih sluznic, je treba v tem prvem stadiju nos obravnavati torej še lokalno. Drugo stopnjo označuje nad vse mučno izločevanje vode iz nosa. Pri tem je tekočina tako ostra, da draži kožo /med nosom in usti ter jo pordeči. To, da se ta v začetku redka tekočina spremeni v gosto sluzo, je potem tretji in zadnji znak nahoda Kar se tiče zdravljenja nahoda, je v prvih dveh stadijih najbolje, da ostanemo v topli sobi ali za en dan tudi v postelji Kdor dela vsak dan vaje za utrjevanje telesa, naj jih med nahodom prekine. Prav tako ni priporočljivo kopanje Tudi ni prav kakor proglaša ljudska medicina, da je treba nahod-nika dobro »krmiti«, kajti prenapolnjen želodec baš med tem obolenjem zelo škoduje. Goveje pečenke, kakor tudi mesnih sokov med obolenjem sploh ne smemo uživati, prav tako ne močno začinjenih jedil. Da pospešimo kožno dihanje, moramo posebno v prvem stadiju piti vroče pijače Sploh moramo mnogo piti, posebno mleko in sadne aoke. Značilen pojav med nahodom je ta, da vsebuje kri tedaj manj alkaličnih snovi nego v zdravem stanju. Zato je dobro, če vzamemo zdaj pa zdaj nekaj dvojno ogljikovo kislega natrona v vodi. D očim gre v prvem stadiju v glavnem še za Izboljšanje splošnega stanja, je mogoče v drugem stadiju začeti z lokalnim zdravljenjem, n. pr. s tem, da vdihava pacient skozi nos tople pare ali mentol. Zadnjo stopnjo je mogoče ublažiti z alkaličnimi antiseptičnimi raztopinami. dr PRAKTIČNE NOVOTE Konec težav z električno kuho Prijateljicam električne kuhe odgovarjajo druge gospodinje vedno znova: »Seveda je električna kuha nekaj dobrega, toda jaz imam svoje dobre stare lonce in si ne morem pa nočem nabaviti novih z brušenim dnom, kakor zahteva električna ogrevalna plošča. Razen tega traja do za-vretja predolgo.« Oba ugovora danes ne veljata več. Na novi žarilni kuhalni plošči, И jo kaže slika, je mogoče uporabljati vsako kuhalno posodje, ne da bd se bilo ■H \v J bati toplotnih izgub. Te plošče so normirane In se dado vložiti v vsako električno ognjišče. Ne gre za plošče, ki bi toploto nabirale in jo hranile, pa bi se po izključitvi električnega toka počasi ohlajevale. Kurilne žice v novih ploščah so položene v trojico obročev. ki leže na plošča, in ti obroči pričnejo takoj oddajati toploto in spravijo ploščo v žarenje. čim se vključi električni tok Po izključitvi toka se prav tako hitro ohladijo Z dvema različnima položajema pretikala dosežfš to. da dobita strujo samo oba notranja obroča za manjše lonce, ali pa tudi tretji obroč za večje posode Obrušeno dno na loncih ni potrebno Ker nove plošče zavoljo svojega energičnega oddajanja toplote seveda niso primerne za počasno kuhanje tn cvre-nje. je priporočljivo da opremimo vsako električno ognjišče le z eno takšno ploščo, za počasno kuhanje pa obdamo ot.^re plošče, ki toploto hranijo In jim jo je mogoče uravnati nižje. C R I Ž A L J K J Cras 9US i 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1 2 3 1 4 | 5 I 6 7 | 1 6 9 10 Vodoravno : posestnik ali zakupnik majhnega, tudi srednjega gospodarstva; upravitelj večjega posestva — izrek, geslo; 2. francosko-arabska mešanica, ki se govori v Alžiru — učenec, dijak; 3. svobodna de-dovina v srednjem veku — nižava; 4. glasbeni pojem, nasproten molu — jutrni klic muezina na molitev — hitro; 5. drugi so-glasnik v abecedi — oder (staro ital., danes »pergamo«) — to je (lat. kratica) ; 6. prva pismenka v cirilski abecedi — psevdonim nem. pisateljice Eugenie John — kratica za franc, »monsieur«; 7. pisateljsko ime Ceha Jos. Kavane, ki je lani predaval v Ljubljani — poletno bivališče jugoslov. kraljevskega dvora — bajeslovna ptica v arabskih pripovedkah; 8. vera, zaupanje v denarnih zadevah — mokrota; 9. mesto v državi Ohio (USA) — kdor rad toži ali »joca«; 10. mor-aki tok pri Lofotih, znan po Poe-ovi noveli »A descent into the« — politično gospodarski list v Beogradu 1867—70. N a v p i k : 1. albanski paša, ubit 1. 1920 v Parizu — priimek našega poslanika v Buenos Airesu; 2. oblika, model — žensko ime, znano po dobrodelnih društvih; 3. češki orodnik ali družilnik češke besede ,obor* (stroka) — strgati, praskati (starofranc. od lat. »radere«); 4. zavist (pri starejših piscih prim. nem. Neid) — garje — dolina; 5. oranje — ovratni nakit, modrica, plavi-ca — angleška kratica za jug; 6. tisoč (lat.) — hebrejski izraz, po katerem spoznaš pripadnika stranke — kratica za junior (mlajši) ; 7. otok v južnem delu Kvarneriča — deca; 9. turški naziv za boga, ki naj po Atattirkovem ukazu nadomesti Alaha — na- takar; 10. priimek, nastal iz Erazem — rastlina iz južne Abesinije. Rešitve je treba poslati najkasneje do 13. t. m. REŠITEV KRIŽALJKE SATOV-NICE V ŠT. 26 barbarizem, kalanica, barkarola, Kalidasa, sa manie, Eroika, Isabella, mesarica, Amerika, 11. Metuzalem. — Za nagrado je bil izžreban Jože Pegam, Cerklje ob Krki. REŠITEV KRIŽALJKE »KOLO« V ŠT. 1 Papa; plah; plaz; plen; ples; prut; Prus; prag; prah; amen; amelj; Amor; Amos; a-dur; adut; Adam; adar, prem; prej; prod; proč; pliš; plin; plot; plod; Areh; ares; arak; aras; atej; atek; Atos; atom. — Križaljke ni nihče rešil pravilno. ZA BISTRE GLAVE 300 Dediščine Neki vrtnar je ostavil svojdm trem sinovom 30 enako velikih vrtov. V petih izmed teh vrtov je bilo po 12 sadnih dreves, dva sla iimela po 6 sadnih dreves. Kako so si vsi trije sinovi te vrtove razdeliti, da je vsak dobil isto toliko vrtnega, zemljišča in isto toliko sadnih dreves? 301 Določeno število Ce dodaiš določenemu številu 6, deliš vsoto z 9, dodaš 1, deliš rezultat z 2, dodaš 1, pomnožiš s 6, dodaš 1, pomnožiš z 2 in končno dodaš še enkra.t 1, dobiš prvotno število. Katero? Rešftev k št 298 (Za malo so igrali) Jurij je imel 6 din, Peter 5 din, Janez 2 dim. Rešitev k št. 299 (Da uganeš neko število) To število je 3. № % A H M Rešitev problema 188 1. d2 — d4 grožnja 2. Tc5 mat 1... e4 x d3 (a) ; 2. Sf6 mat 1... e4 x d3 (b) ; 2. Se — c7 mat 1... Sd7 (c); 2. Dd6 mat 1... Sc6 (d); 2. Sc7 mat 1... Tf5 (e) ; 2. D x e4 mat 1.. .Lf5 (g) ; 2. De5 mat 1... D x d4 (h) ; 2. Df7 mat UREDNIK IVAN PODR2AJ — TELEFON ŠT. 3126 — UREDNIŠTVO NAČELNO NE VRAČA ROKOPISOV — IZDAJA ZA KONZORCIJ ADOLF RIBNIKAR — TISKA NARODNA TISKARNA V LJUBLJANI, PREDSTAVNIK FRAN JERAN Urednifltvo in uprava v Ljubljani, Knafljeva ulica 5 — Mesečna naročnina Din 4.—t po raznašalcih dostavljena Din 5.—