Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorske ulico Štev. 16.
Z urednikom se moro govoriti VBftk dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi se no vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnom ponavljanji daje se popust.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak elan razen netlelj in praznikov ob f». uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za celo letoGgld., za pol lota S gld., za četrt leta 1 gld. 50 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
za celo leto 10 gl., za pol leta 5 gld., za četrt leta 2 gld. 60 kr. in za jedeo mesec 86 kr.
Štev. 65.
V Ljubljani v petek, 16. maja 1884.
Tečaj I.
Mir tientsinski.
Zgodovinarju, ozirajočemu se na plirnne tokove vesoljne povestnice, se bode čestokrat vsilil nek poseben čut, skoraj bi dejali, spoštljivega občudovanja , ako si predstavlja premnoge pojave izredne življenjske sile pri francoskem narodu. Vihre grozovitih notranjih prevratov niso mogle zadušiti tega žilavega naroda, porazi na krvavih bojiščih niso ugonobili čudovite njegove razpenjavosti. Mal-plaquet in Oudenarde, Rossbach in Waterloo, Gravelotte in Sedan — premagan, uničen v tolikih usodnih bitkah, kateri rod ne bi bil obupal nad svojo bodočnostjo, ne bi ponižno se klanjal nemili usodi?! Toda Francozi, rodoljubni in samosvestni, razumni ob enem in pošteni niso nikdar zgubili poguma, tudi po vojnih nezgodah 1. 1870/71 niso rok križem držali, navzlic notranjim razporom in strankarskemu protivju — in pred malo dnevi iz-nenadili so svet s prevažnim uspehom, katerega je hrabrost francoske vojne in razbori-tost francoskih državnikov priborila v daljnem vzhodu, na kitajskem obrežji.
Uže dve leti se pletejo homatije z ne-zavisnirni državami v zadnji Indiji, s cesarstvom anamskim in sosednim mu Tonkingoin. Zlasti morski roparji v vilastem ustji Rudeče reke, tako zvani »črni prapori", delali so Francozom mnogo preglavice. Vendar bi jih vojaki velike ljudovlade kmalu bili ukrotili, da ne bi našli podpore pri severnem mejašu, v velikanski kitajski državi. In Kitajci so postopali kaj previduo. Vojske naravnost niso napovedali, toda njih poslanec Marquis Tseng je v Parizu diplomatičnim potom nagajal, kar se je dalo, pod roko pa so najboljši kitajski vojni oddelki prekoračili tonkingsko mejo ter skupuo s „črnimi praporji« branili utvrjene pozicije Son-Tay in močni Bac-Ninh. S prva so Francozi bili celo tepeni, tako maja meseca lanskega leta pri Ha-Noi, avgusta pa pred ozidjem tvrdnjave Son-Tay. S posebno škodo-
Listek.
Električna luč na lokomotivah.
Stari naši materi zemlji se kujejo leto za letom nove okove; ni dovelj, da je uže preprežena okoli in okoli s telegrafskimi žicami, katerih dolgost meri na milijone kilometrov, polagajo se tudi po vseh delih sveta neposredno nanjo težke železne šine, po katerih drdrajo železniški vozovi dan za dnevom, leto za letom, prevažaje z ogromno hitrostjo ljudi in vsakovrstno blago. Samo lansko leto so se izročile v naši avstrijsko-ogerski državi 1031205 km. dolge železniške črte splošnemu prometu. (Zalibože, da se Slovenci ne moremo ponašati, da bi se lansko leto dozidala na naših tleh katera nova železniška proga.) Po vseh železnicah je promet bolj ali manj živahen, na nekaterih, manj važnih železnicah, ki so le bolj lokalnega pomena. drči na dan le malo vlakov, in še ti nimajo nakladanih velikih bremenov, na dru-zih važnejših velika mesta skozi bogate dežele rezajočih železnicah pa si s,ed<j vblaki uže po kratkih prestankih.
željuostjo so časopisi drugih evropejskih narodov delali zlovoljne opazke o nespretni naselbinski politiki francoski, vpliv romanske ljudovlade v oddaljenih deželah jel je rapidno propadati, doma pa, v parižki zbornici, zaganjali so se monarhisti in radikalci z združenimi silami v nesrečno ministerstvo ter mu očitali absolutno nezmožnost gledč vnanje politike.
In vendar so se varali vsi kritiki, kateri niso računali z ono neprecenljivo lastnostjo francoskega značaja, za kojo imamo primeren izraz le v francoščini, s francoskim „elanom“! Spretna poveljnika, admiral C o ur bet in general Millot, predrugačila sta kmalu ne-ugodni položaj. Dec. 1883 bil je Son-Tay po trdem boji z uaskokom vzet, marcija t. 1. je general Millot z dobro preračunenim obko-ljenjem prestrašil in v beg zapodil kitajske kitonosce ter osvojil izvrstno vtrjeno mesto Bac-Ninh. V plahem strahu so bežale kitajske čete pred belim „barbarom" nazaj preko meje, na pekingskem dvoru zavladala je na enkrat vzgledna miruljubivost in najvplivnejši inož na Kitajskem, podkralj kantonski L i - H u n g -Chang, je v pristanišči Tientsin dnč 11. maja sklenil mirovno pogodbo z zastopnikom francoske ljudovlade, kapitanom Fournierom. Pogoji so skoz in skozi primerni razsvetle-nemu duhu evropejske omike, pa vendar ob enem dobro varujejo gmotne koristi francoske države. Njej se izroča pokroviteljstvo anam-skega cesarstva in Tonkinga, tedaj vrhovna oblast uad pokrajinami, ki obsezajo skoro 400000 □km. z ‘20 milijoni prebivalcev, in južne tri kitajske provincije Kuang-tung, Konang-si in Ynnan se odpro francoski trgovini. Vojne odškodnine francoski zastopnik ni zahteval, in tudi to bode zelo dopadalo Kitajcem, kateri so na slabem glasu kot posebno lakomni v denarnem oziru.
Toda ne gledč na neposredne pridobitve, katere nastajajo Franciji iz tientsinske mirovne pogodbe, ne smemo prezirati važnih posledic, izvirajočih iz velikega vspeha francoske poli-
Pri tem živahnem železniškem prometu kaže se neobhodna potreba, da se vsestranski skrbi za varnost in sigurnost vozečih se ljudij in vsega druzega blaga. Ne da se sicer tajiti, da železniška podjetja skrbč v prav obilni meri za varnost prometa, poslužujoča se vsakovrstnih, bolj ali manj dovršenih izumb, služečih v to svrho. Poleg vsega tega smo še vendar zelo daleč oddaljeni od tega, da bi smeli železniški promet smatrati po polnem varen, ali vsaj toliko varen, kakor smemo pričakovati in kakor smemo za občni blagor tudi terjati. Vsako leto slišimo in beremo o precejšnjem številu nezgod na železnicah, kjer se je ponesrečilo toliko in toliko osob in poškodovalo blaga, katerega vrednost znaša skoro na milijone goldinarjev.
Uzroki takih nezgod po železnicah morejo biti raznovrstni; kakor so tudi nezgode dvoje: ali železniški vlak povozi ljudi ali živali in naredi drugo škodo, ali pa se vlaku samemu pripeti kaka nezgoda. Marsikateri nezgodi imamo iskati uzroka v malomarnosti železniški promet nadzorujočega osobja, ali pa v brezskrbnosti in nepazljivosti, s katero hodijo ljudje po železnici, ne brigaje se niti za svarila čuvajev, niti za postavne predpise; dosti-
tike v vzhodni Aziji. Njegov vpliv občutil se bode kmalu na Francoskem, kjer bodo sigurno vsaj za nekoliko časa utihnili strastni napadi skrajnih strank na Ferryjevo ministerstvo. Bolj nego drugi narodi so Francozi občutljivi za sijaj srečnih vojnih podjetij, in slava domače trobojnice užiga vsako domoljubno srce. Baš s te strani vzdvignilo se je protivje proti Ferryju, in zaradi tega smatra se tientsinski mir povsod kot pravi triumf zmernih republikancev. In v istini, francoska ljudovlada bila je uže nujno potrebna bojnih vspehov!
Drugi važni nasledek francoskih zmag se bode razodeval na širnem polji gmotnih ko-ristij. Francoska trgovina in obrtnost, nazaj potisneni od inozemskih tržišč po zaščitnih carinah, s kojimi so druge države začele varovati domačo industrijo, pridobili sta si neizmerne pokrajine vzhodne Indije in južne Kitajske. V svetovnem pristanišči kantonskem, ob ustji čukiangskem in v zanožji „Boca tigris“ imenovanem, tekmoval bode gibčen Francoz s prevzetnim Angležem, in soditi po veljavi, katero so si Francozi priborili v kitajskem cesarstvu, nadkriloval bode kmalu svojega sebičnega tekmeca. Samotržje angleško na južnovzhodnih obalah azijske celine je uničeno, in kakor s severa in severozahodno Rus, tako bodejo sedaj na jugu in jugovzhodu pritisnili Francozi na neomejeno nadvlado, s kojo so se dosihmal ponašali Angleži v južui Aziji.
In kak bode učinek francoskih uspehov v daljnem Kitaji na splošnoevropejske razmere? Po našem mnenji sigurno le ugoden. Nikdo ne more zameriti žaljenemu narodnemu ponosu, ako se sleherno rodoljubno francosko srce le s srdom spominja zgubljenih pokrajin med Rhenom in Vogezi ter sanjari o krvavi osveti proti novoustanovljenemu nemškemu cesarstvu. Tudi mi čislamo plemenite nagibe, iz katerih se poroja bridko sovraštvo do Prusov — toda tako visoko stavljamo blagoslov evropskega miru, da se tudi s tega stališča odkrito radujemo tientsinske mirovne pogodbe.
krat pa se pripeti kaka nesreča, katere prav za prav ni zakrivil nikdo. Take največe in najbolj usodepolne nesreče pripetč se navadno v noči; in sicer iz prav lahko umljivih razlogov. Na varnost železniškega vlaka imata v prvi vrsti paziti in sta za to odgovorna: čuvaj na železniški progi in lokomotivni vodja. Prvemu je dolžnost, da svojemu varstvu izročen del proge prehodi in preišče, predenj ima priti s katere koli strani kak vlak, in da lokomotivnemu vodji uže od daleč znamenje daje, ako bi pretila sploh kaka nevarnost. Lokomotivni vodja pa ima neposredno med vožnjo svojo pregledovati in z bistrim očesom se prepričati, ali je varno se dalje peljati ali ne ter v zadnjem slučaji vlak takoj ustaviti.
Po. dnevi se daje ta služba obeh natančno in vestno opravljati. Kdor tega ne stori in prouzročuje s svojo nevestnostjo kako nezgodo, zasluži kazen, katera mu gotovo tudi ne izostane.
A kaj v noči! Da ne jemljemo v poštev, da se človeka, ki je stal morebiti uže tri četrtine dneva ali še več na lokomotivi, ki je duševno in telesno uže ves utrujen, prav lahko loti spanec, če tudi le za trenutek, ali da tak človek vsaj s tolikim duševnim naporom
Francija je zadobila toliko ozemlja na obrežji velikega oceana in toliko ledine ima orati v novo pridobljenih deželah, da bode tem bolj morala mirovati v Evropi ter udati se miru-ljubivemu prizadevanju družili evropskih držav.
Kranjsko ljudsko šolstvo.
ii.
Morebiti se bode komu čudno zdelo, da je taka velika razlika v šolskem obiskovanji po raznih okrajih naše dežele; morebiti bode kdo mislil, da se šolske postave enako ne iz-polnujejo, ker je v radovljiškem okraji 93% šolo obiskajočih otrok, v krškem in novomeškem pa samo po 64°/0. Postave si potrudijo izpeljevati povsodi enako in pravično, toda razmere krajevne so drugačne na Dolenjskem nego na Gorenjskem. V poslednjem kraji biva ljudstvo, ki je probujeno in zna ceniti izobraženost. Pripovedovalo se mi je, da pod Triglavom, v Srednji vasi, še celo mladeniči 15-do 201etni radi v vsakdanjo šolo hodijo, ker so bili učenje v prejšnji mladosti zamudili, na Dolenjskem ljudstvo šole tako visoko ne ceni in ne pošilja svoje dece s posebnim veseljem niti v ljudske šole niti v srednje učilnice ; in iz tega si moramo, neoziraje se na revščino prebivalstva ter na druge bolj slučajne uzroke, katere se bodo dale pač predrugačiti po osobnih spremembah, tudi nekoliko razlagati, zakaj novomeška gimnazija nič posebno dobro obiskovana ni. Na dalje so pa na Gorenjskem in Notranjskem majhne župnije, in kjer je fara je tudi šola, katero morejo skoro vsi otroci iz fare tudi obiskovati. Na Dolenjskem so pa nekod jako obširne župnije, n. pr. leskovska, sv. križka (pri Kostanjevici), št. jarnejska, škocijanska, št. mihelska (pri Rudolfovem), mirnopeška, trebanjska itd. V teh župnijah so šole samo pri farnih cerkvah, do katerih imajo otroci iz mnogih vasij do dve uri in več hoda. Iz takih oddaljenih vasij otroci navadno ne hodijo v šolo; vsak dan niti najkrepkejšim otrokom ni mogoče prihajati; da bi se jih samo dvakrat na teden sprejemalo, to se je le na nekaterih krajih vpeljalo, ker se to ne vjema prav s šolskimi postavami niti s šolskim redom, čeravno je dotičnim otrokom koristno. »Pobožne želje“ se sicer izražajo, da bi se v takih obširnih farah več šol ustanovilo, a do izpeljave še nikjer ni prišlo, zato ker ljudstvo takih šol ne terja, dasiravno njih potrebo pripozna. Šolske gosposke so pa v tej zadevi do zdaj premalo delavne bile in nikjer na Dolenjskem še niso pospeševale zidanja takošnih poddružnih šol, kakoršnih postave same terjajo. Pa vsaj je na Dolenjskem še nekaj župnij brez šole, podpisanemu so znane n. pr. sv. Duh in Dobovec v krškem okraji in omihel (pri Žužemberku) ter Soteska v no-
svojega pota nadzorovati ne more; lokomotivni vodja se v noči tudi z največjo pazljivostjo preteči nevarnosti izogniti ne more, ker je, kratko rečeno, zapaziti ne more. Kako daleč pa more videti v noči, ko je tako rekoč trda tema, da bi jo človek, kakor pravijo, uže z roko lahko prijel, ali kadar mu gosta megla zavira ves razgled! Nesreča mora postati neizogibna, ako se je v deževnem ali viharnem vremenu tir zasul s plazi, ali skalovjem, ali s snegom, ali, ako je hipno nastala povodenj šine in cesto pretrgala in pri vsem tem čuvaja, ki bi mogel pretečo nevarnost naznaniti, ugonobila. V takih nočeh nudi se tudi najlepša priložnost zločinski roki, da tir pokvari. Ako se potem res pripeti, da vlak iz tira skoči ali da z drugim nasproti mu prihitečim skupaj trči — kolika zmešnjava nastane v taki temni noči med po-tovalci!
Kdo še ni bral ali vsaj slišal o takih groznih prizorih? Potovalec, sedeč ali speč v vagonu na mehki in elastični blazini, čuti se v viharni noči nekako varnega, ker je v zavetji in si dornišljuje, da v tem, ko on sanjari ali pa se s svojimi sopotovalci kratkočasi, že-lezuiško nadzorno osobje za njegovo varnost
vomeškem okraji. Je pa tudi na vsem Kranjskem še nekaj župnij in lokalij, na katerih se do lastne šole niso povspeli.
Za lep vspeh pri šolstvu vtegneje smatrati nekateri velike globe, ki so se nalagale starišem radi zanemarjenega šolskega obiskovanja, vsaj v sosedni deželi so se pred nekaterimi leti celo bahali s tem, da so strogo stariše kaznovali. No, meni se to ne zdi ravno častno uiti za ljudstvo niti za dotične, gosposke, čeravno tudi tega ne odobrujem, da bi se preveč prizanesljivo postopalo ter tudi proti upornim starišem ne kazalo resnobe. Mi se dan danes čudimo, da so pred sto leti posvetne gosposke kaznovale malomarne kri-stijane, ki niso v cerkev hodili in sv. zakramentov prejemali, čez sto let se nam vtegnejo čuditi, da starišem nalagamo toliko in toliko globe radi nemarnega šolskega obiskovanja. Ta primera bi bila zlasti na pravem mestu, ako bi stariši sami morali v šolo hoditi. Ker pa oni zanemarjajo dolžnosti, ki jo imajo ua-pram svojim otrokom, je to pač opravičeno, da šolske gosposke skrbč za izrejo otrok v onih slučajih, kjer jo roditelji zanemarjajo. Vendar naj se v tej zadevi polagoma in usmiljeno ter ljubeznjivo postopa. Učitelju pripada tu glavna in teška naloga. On naj opominja najprvo otroke, potem stariše, opominja zdaj ustno, zdaj pismeno. Ako to ne izda, naj jih opominja krajni šolski svet, zdaj z lepa, zdaj zopet s pretenjem. In ako vse to nič ne izda, išče se pomoči pri c. kr. okrajnih šolskih svetih, ki nalagajo globe. Poslednji naj še tudi kazni pregledajo, ako je uže pretenje s kaznijo koristilo, ako je namreč oče, potem ko je zvedel o globi, otroka zopet v šolo poslal. V nekaterih okrajih menda tudi tako postopajo, zlasti v novomeškem okraji, kjer so jako jako malo svotico tacih glob naložili. Vendar se pa tako mehko postopanje nikdar odobriti ne sme, ako pri tem šolske obiskovanje ali celo vgled učiteljev trpi. Kjer ni bolezni, ne revščine, ne dela, kjer je samo upor otroka, očeta ali matere,, ondi naj se brez vsega obotavljanja kaznuje, ostro kaznuje, in to takoj, ne pa še le čez 2 do 4, 6 mesecev ali še le čez leto dnij, kar se večkrat zgodi, kajti znano je, da šolske zamude ležč pri c. kr. okrajni h šolskih svetih po več mesecev.	I.
Politični pregled.
Avsirijsko-ogerska država.
Parlamentarni „strike“ v državnem zboru je torej pri kraji. V včerajšnji seji izjavil je poslanec Tomaščuk imenom levice, da je stranka njegova prepričana, da zakon o melioraciji ni bil sprejet z večino glasov in da se torej ne more priposlati gosposki zbornici in tudi ne v sankcijo predložiti; sploh pa da se bode levica vsled izjave predsed-
čuva. Ko bi se potovalec zavedal, kako malo more nadzorno osobje za njegovo osobno varnost takrat skrbeti, ko je ta skrb najpotrebnejša, gotovo bi se po železniških vlakih slišalo dosti menj krika in vika, dosti menj šal in burk, nego jih moreš zavživati sedaj.
Z veseljem in radostjo mora pozdravljati človekoljub, kateremu je mari njegova osobna in varnost drugih ljudij, vsako novo izumbo, ki more železniški promet v nočeh narediti nam varnejši. In tako izumbo velikanske važnosti ponuja nam telegrafski kontrolor Sed-laczek s svojo lokomotivno električno svetil-nico.
Od tega časa, kar je prišla električna razsvetljava takcr rekoč v modo, trudili so se strokovnjaki na vsak način, da bi sestavili električno svetilnico, s katero bi si železniški vlak svojo pot sam razsvetljeval, kakor si razsvetljuje fijakar po mestnih ulicah svojo cesto; za ta namen se razven Sedlaczekove svetilnice vendar ni nobena obnesla, ker so za tak velik ropot vse preobčutne. S Sedlacze-kovo lokomotivno svetilnico so se vršili uže raznovrstni poskusi v Parizu, Mnibovem in Dunaji za čas dotičnih električnih razstav.
nikove zopet udeleževala sej ter ob jednem stavlja predlog o premembi paragrafa 63 opravilnega reda. Predsednik dr. Smolka je izjavil, da ne more pritrditi nazorom Toma-ščukovim ter da smatra glasovanje o dotičui postavi kot pravoveljavno. Izjavi predsednika in poslanca Tomaščuka sprejeli ste se v zapisnik ; cela zbornica odobrila je to postopanje in tako je poravnano neugoduo nesporazum-ljenje. — Potem je utemeljil dr. Ro s er svoj predlog, ki meri na to, da država občine odškoduje za zgubo, katera jih bode zadela pri občinskih prikladah vsled podržavljenja železnic. Roserjev predlog podpirajo poslanci Fiirnkranz, Steudel, Vielguth in dr. Rieger; potem se odstopi davčnemu odseku. Na dnevnem redu je še razgovor o šestem poglavji obrtnega reda. Govorili so trije govorniki. Danes se debata nadaljuje.
V gosposki zbornici poročal je najprej predsednik o avdijenci, v kateri je na temelju sklepa poslednje izredne seje Nj. veličanstvu izrazil sožaljenje povodom smrti pokojne cesarice Marije Ane; potem je interpeloval grof Falkenhayn o popolnjenji zakona gledč vojaške takse, in slednjič rešili so se na dnevnem redu stoječi predlogi.
Tuje dežele.
V Monakovem dali so socijalni demokrati sicer uže prej povoda, da se o njih govori, ali do sedaj ni še bilo večih demonstracij. Pretečeno nedeljo slavila so bavarska vojna društva veliko svečanost svojega zjedinjenja, a to priliko upotrebili so socijalni demokrati, da izvedejo demonstracijo. V najživalinejši ulici vihrale so na slavoloku državne zastave. Po noči odstranili so socijalni demokrati te zastave ter je nadomestili z rudečimi, na. katerih so se čitale besede: „Živila socijalna demokracija!“
V angleškem parlamentu pride te dni na dnevni red reforma municipalne uprave mesta Londona. Staro mesto Citty stopilo je v ostro opozicijo proti tej reformi, in kakor se čuje, vnela se bo o tej razpravi tudi v parlamentu huda borba.
V ministerskem svetu francoskem, kateri se je pod predsedništvom Grevyjevim pretečeni torek vršil, priobčil je minister Ferry diplomatične listine o dogovorih s Kitajsko. Na temelju onih poročil zaključilo se je, da se ima veči del francoske vojske pozvati zopet v domovino.
Po poročilih iz Massave naznanil je Mahdi svojim pristašem v Sudanu, da je sklenil, po-četkom junija s svojo rodbino in celim spremstvom zapustiti El Obeid ter priti v sredino svojih vernih, da se bodo potem skupno borili na obalah Nila za svobodo Sudanezov. Ob jednem da bode poslal čem prej oddelek svoje vojske v Egipet, da zasede južni del te dežele, še predno Nil poplavi one pokrajine.
Marsikateri bralec je lansko leto bral o teh poskusih na Dunaji, ki so se vršili v pričo različnih učenjakov in železniških strokovnjakov; vse navzočno občinstvo je bilo polno hvale
o	izvrstnosti tega novega napredka. Ta svetil-nica se postavi na lokomotivo pred njen dimnik, ter dobiva električne toke iz dinamoelek-tričnega stroja, katerega goni poseben majhen parni stroj. Oba ta stroja imata svoje stališče nad lokomotivnim kotlom, tako rekoč kakor dva izrastka. Svetilnica daje toliko intenzivno svetlobo, da je prostor pred lokomotivo na več kakor 1 km daleč malo ne dnevu jednako razsvetljen. Očividci trdijo, da se more v deževnem in meglenem vremenu 600 in še več metrov daleč od lokomotive brati vsak navaden tisk.
Ako razsvetljuje vlak z električno svetilnico sam svojo pot na 1000 in še več metrov naprej, zmanjšati se morajo vse nevarnosti, katere posebno v noči pretč železniškim vlakom. Ni se treba bati, da bi se v noči povozilo toliko ljudij in živine, kakor doslej, kajti jako svetlobo bode vsakdo dosti laže zapazil, kakor sliši vlakov ropot; vsaka poškodba železniškega tira se more zapaziti še ob pravem času; ne
Dopisi.
Iz Kamnika, 15. maja. (Izv. dop.) Mnogo se je spremenilo v našem prijaznem mestecu, odkar nam županuje vrli sedanji župan gosp. dr. Samec, in smelo trdimo, da se nobeno mesto na Kranjskem v zadnjem času ni toliko predrugačilo in olepšalo nego Kamnik. Zopet imam poročati o novem napredku: namerava se naprava vodovoda. Akoravno ima Bistrica nad Kamnikom sama za se izvrstno vodo, ne-zadostuje v mestu samem pitne vode, ker se Bistrici nad mestom Nevljica, ki pa ni za pijačo, pridruži. Tudi je geologična fjrmacija tal v nekaterih delih mesta taka, da ni moč napraviti vodnjakov. Zaradi tega poizveduje naš župan o napravi vodovoda in potrebnih troških. V nedeljo se je mudil pri nas inženfir gosp. G y Ur ki iz znane Tonnieseve tovarne, da preišče, kje bi se dobila vodna moč, kje bi se jemala in oddajala voda in kje bi bilo najpriličnejše, postaviti reservoir. Vodne moči je zategadelj več potreba, da se danes ali jutri porabi tudi za električno razsvetljavo mesta, ne da bi bilo za to še posebnih troškov potreba.
Mesto Kamnik ima v svojem gozdu pri Bistrici svojo drevesnico. Letošnjo spomlad se je oddalo iz nje 180 000 drevesec vnanjim posestnikom. Nad 120000 jih je šlo na Kras; po poročilih z Notranjskega tem sadikam bolj ugaja kraško podnebje nego onim iz — državne drevesnice v Ljubljani.
Iz Komende, 15. maja. (Izv. dop.) Z ukazom visoke deželne vlade razpuščen je dosedanji cestni odbor okraja kamniškega in to radi nepostavnega vedenja predsednika in jed-nega iz med odbornikov. C. kr. okrajno glavarstvo razpisalo je zategadelj novo volitev, ki se ima vršiti dnč 20. t. m. Volitev bode važna, saj se gre za volitev mož, ki naj nadzorujejo naše ceste. Volilci! premislite in volite iz svoje srede može, katerim so znane naše cestne razmere, one skušene in blagohotne može, ki so pripravljeni žrtvovati peščico truda v občni blagor, one, ki jim ni misel odirati s svojim postopanjem davkoplačevalce — one, ki jim ni navada polniti si svoje žepe s tujim imetkom. Volite tedaj take, saj jih imate dovelj na razpolaganje, ogibajte se pa onih, ki vedo obetati pač mnogo, a storiti malo!
Razne vesti.
—	(Eksplozija dinamita.) Strašna nesreča se je pripetila te dni v neki tovarni za dinamit na Škotskem. V hišici, kjer so štiri mlade deklice napolnjevale dinamitne patrone, nastala je eksplozija, vsled katero so bile vse štiri delavke takoj strašno razmesarjene. Tri sosedno fabriške hišice so jele goreti in komaj so vbranili, da se 111 °genj razširil čez veliko glavno poslopje. Šest
da se misliti, da bi mogla dva v nasprotni meri gibajoča se vlaka trčiti drug na druzega. Res je, vsaka nesreča se ne da tudi z električno razsvetljavo odstraniti; pa če se tudi kaka nesreča zgodi, potem služi električna svetilnica takoj za razsvetljavo dotičnega po-zorišča, postala bode nemogoča marsikatera zmešnjava in tatvina, katerih imamo pri takih žalostnih dogodkih v izobilji.
Da se električna razsvetljava na lokomotivah dosedaj še ni praktično vpeljala, krivi so največ veliki troški, katere stane nje instalacija. Vzemimo, da ima železniško podjetje 5°0 lokomotiv, in takih železnic imamo v Avstriji več, in da stane instalacija po jedne 'okomotivne svetilnice 3000 gold., znašajo vsi 4 m• 8^mo fe8a podjetja uže poldrugi milijon goldinarjev, k čemur še niso prišteti tekoči troski za razsvetljavo samo, kateri tudi niso posebno majhni, ker potrebuje parni stroj na lokomotivi obilo pare. S časom pa se bode gotovo posrečilo vse te troske izdatno zmanjšati, potem smemo gotovo pričakovati, da dobi vsaka lokomotiva svojo električno svetilnico.
Z nekakim ponosom pa omenjamo, da se dela ravno pri nas v Avstriji velik napor za
deklic je zgorelo pred očmi gospodarjevimi in v vpepeljenih štirih kočah je poginilo 15 delavk. Razletelo se je nad dva centa dinamita. Pok in potres zemlje čul se je ure daleč na okrog.
— (Orjaško drevo.) Pred kratkim so posekali v Freibergu na Saksonskem velikansko lipo, ker je bila, stoječa na dvorišči blizu hiše in hleva, zarad svojih vej nevarna. Strokovnjaki trdijo, da je bilo drevo staro blizu 500 let. Cele dva dni je moralo več Jjudij žagati in sekati, da so drevo podrli na tla. Uže pred tremi leti so morali več suhih vej odstraniti, vendar je imelo drevo ua vejah še vedno 10 in v deblu 14 sežnjev drva. Srednje okrožje debla jo znašalo 8,5.7 metrov, najtanjše še vedno 5,7 metrov. Celo drevo je bilo visoko 22 metrov, deblo pa 6,9 metrov.
— (Dober odgovor.) Za časa francosko medijacije odposlal je kanton Waadt posebnega poslanca v Pariz. Mož, katerega je zadel ta posel, bil je nekov Murray, ki jo bil po celi deželi znan kot izvanredno grd človek. Ko je stopil poslanec v pariški oficijalni salon, je zaklicala ocvetela gospa: Qud ogre! (kak ljudožerec!), na kar je Murrav takoj odgovoril: N'ayez pas peur, ma-dame, je ne mange giie de la viande fraiche. (Ne bodite v skrbeh, milostiva, jaz jčm samo sveže meso.)
— (Visoka starost.) V Hunstantonu na Angleškem živi stara ženica z imenom Ehoda Bum, ki je pred kratkim spolnila 103. leto, ki je pa vkljub temu duševno in telesno po polnem zdrava in krepka. Angleška kraljica ji je podarila svojo podobo po Angeliju, rezano v bakru.
— (Naj lepše roke.) Čampe n on, imenitni francoski fizijolog, trdi da imajo najlepše roke Irke; drugo mesto gre Poljakinjam. Angležinje imajo premosnate in prepolne, Amerikanke preozke in predolge, Nemke prekratke in preširoke roke. Od romanskih narodov imajo Francozinje sploh lepše roke, kot Španjolke in Italijanke.
— (Japanoško.) Japan šteje 36700 110 prebivalcev, izmed teh 18 598 998 možkih in 18 101112 ženskih. V njem se nahajajo 3 mesta s po več kot 1 milijonom ljudij, in sicer: Osaka z 1 722333, Hiogo z 1418 521 in Nagasaki z
1	204 629 ljudmi, ltazun imenovanih ima še glavno mesto Tokio 987 887 in Kioto 835 215 prebivalcev. Japanoška vojska šteje 120 000 vojakov.
— (Natanki konjar.) „Jarnej, ti se moraš bolj pečati s konjem reče nekoga dno gosp. major svojemu slugi, „moraš ž njim zabavljati se, počchljati, pogladiti ga, tako rekoč pogovarjati se ž njim." — Drugo jutro pride major v konjak. „1, kaj pa delaš tukaj, pa tako dolgo ?“ — „ Gospod major so mi včeraj zapovedali," odvrne Jarnej, „da naj konja zabavljam in se ž njim pogovarjam; ker mi pa nič na pamet ne pride, mu pa tale časnik prebiram."
— (Hiperbola.) A: „Gospodičina C. jako visoko pojo." — B: ,,'1'ako visoko poje, da si je dala okolu vratu prijomljej narediti, da bi se joj v glavi ne zvrtelo."
Domače stvari.
— (Tržni red za mesto Ljubijano.) Včerajšnji „Slovan“ piše med drugim: »Tržni red za, mesto Ljubljano, kateri je, kakor znano, mestni zastop ljubljanski deželni vladi kljubu njeni zahtevi, da se ima predložiti tudi v nemškem jeziku, vrnil vender le zopet samo v slovenskem izvirniku, — potrdila je visoka c. kr. deželna vlada."
Mi smo pooblaščeni, izjaviti, da ni od vsega tega nič res. Mestni zastop ni tržnega reda, kojega mu je bila deželna vlada nazaj dala z naročilom, naj ji ga predloži tudi v nemškem jeziku, deželni vladi nikoli vrnil niti samo v slovenskem izvirniku, niti v drugem jeziku; vlada torej ni mogla niti potrditi tržnega reda mestnega zastopa, niti ga njemu zopet nazaj dati. V tej zadevi je res to, da je deželna vlada tržni red izdelala sama ter ga potem na podlagi § 9 drž. zakona z dnč 29. februvarija štev. 35 poslala v slovenskem in nemškem jeziku mestnemu magistratu z naročilom, naj ga objavi, se ve da, kakor gre, v slovenskem in nemškem jeziku.
upeljavo te novodobne lokomotivne razsvetljave. Slavno ministerstvo za trgovino je izdalo dne 14. marcija t. 1. naredbo, v kateri gorko priporoča električno lokomotivno razsvetljavo, posebno na lokalnih železnicah, na katerih ni toliko nadzornega osobja. V isti naredbi je trgovinski minister ob jednem tudi ravnateljstvo državnega železniškega prometa pooblastil, da električno lokomotivno razsvetljavo na progi Wittmannsdorf-Gutenstein takoj vpelje, ako lastniki privilegija za lokomotivno svetilnico svoje cene le nekoliko znižajo. Ako se pa na praktično vpeljavo resno misli, pričakovati je za gotovo, da bodo cene za instalacije pale na dosti manjše svote.
Državnemu zboru pa se bode nudila kmalu priložnost, električno lokomotivno razsvetljavo kot obligatorično terjati, kadar bode namreč obravnaval vladino predlogo o lokalnih železnicah.
Vsakako pa smemo uže zdaj ponosno poudarjati, da se je avstrijska vlada lotila prva med vsemi vladami tega za železniši promet eminentno važnega vprašanja.
— (Cesarski dar.) Nj. veličanstvo presvetli cesar blagovolil je za šolsko zgradbo v Pre-žganji iz Najv. privatne blagajnice podeliti dve sto goldinarjev.
— (Deželnega zakonika) za vojvodino kranjsko izdal in razposlal se je danes V. del, kateri obsega v št. 9. zakon z dne 17. aprila 1884, s katerim so uvajajo lovske karte za vojvodino kranjsko.
— (Mestna občina ljubljanska) proda na Tržaški cesti pod c. kr. tovarno za tabak ležeče vrtno zemljišče, ki obseza 613 štirijaških sež-njov in na kojem je sedaj drevesnica. Ustmene ali pismeno ponudbe mestni magistrat vzprijemlje do 31. majnika med uradnimi urami.
— (Vkradena hranilnična knjižica.) Kranjski hranilnici objavil je te dni Boštjan Trampuš iz Medvod, da pogreša hranilnično knjižico, kojo mu je sigurno kedo izmaknil. Na knjižico št. 135 849 je B. Trampuš vložil dne 31. docera-bra m. 1. svoto 400 gld. v hranilnico. Vsled te izjave je hranilnica razveljavila omenjeno knjižico, ker še do sedaj nihče ni vzel denarja na omenjene vložne bukvice iz hranilnice.
— (Občni zbor) „ Delavskega bolnišnega in podpornega društva" v Ljubljani bil jo jako mno-gobrojno obiskan v steklenem salonu čitalniške restavracijo. Predsednik društvu, knjigovez gosp. Bonač, pozdravi zbor ter jako razločno slika stanje društva. Z navdušenimi besedami se spominja cesarskega daru v znesku 100 gld. Predsednik g. Bonač povabi zborovalce, da zakličejo presvetlemu cesarju trikratni „Živio!" (Zborovalci vstanejo in pijitrde z navdušenim odobravanjem. — Predsednik potom omenja darila sl. kranjske hranilnice, katera je društvu tudi lansko leto naklonila 100 gld. podpore. Zborovalci izreko svojo prisrčno zahvald za dar s tem, da vstanejo. Računovodja in zapisnikar g. Grile c poroča o računskem sklopu za pretečeno leto do 30. aprila 1884. Društvo imolo jo 707 gld. 74 kr. dohodkov, 807 gld. 84 kr. pa troškov. Koncem aprila 18841. znašalo je društveno premoženje 2342 gld. 85 kr., katero je naloženo v kranjski hranilnici. Kot načelnik pregledovalnega odseka poroča gosp. Delakorda in naznani, da so društvene knjige in blagajnica v popolnem redu in naj občni zbor izročo odboru absolutorij, čemur zbor jednoglasno pritrdi. Vrš6 so potem volitve odbornikov. Do-sedauji za društvo noumorno delujoči blagajnik gosp. Kovačič izjavi, dane more zaradi mnogih družili poslov prevzeti volitve. Zbor mu jednoglasno za njegovo izvrstno delovanjo na korist društva izreče zahvalo. V odbor so bili na to izvoljoni: Predsednikom g. Bonač; namestnikom g. Jakob Kovačič; blagajnikom g. Ignacij Šušteršič; računovodjem in zapisnikarjem gosp. Grilec; za odbornike gg.: Tavčar, Žgank in Bore. V pregledovalni odsok gg.: Delakorda in Maj ar. Skleno se prenaredba nekaterih paragrafov pravil in se odobri kegljanje na dobitke na korist društvenemu fondu, kar priporoča gosp.
G-rilec. Izvršitev teh sklepov so naroči društvenemu odboru. Konečno g. Delakorda društvenikora gorko priporoča, naj deluje vsak v svojem krogu, da pristopi več zdravih, novih udov, da bode društvo s svojo blagajnico , ki uže sedaj podpira mnogo bolnih starih udov in dva invalida, svoji, res lepi človekoljubni nalogi bolje kos. Potem se zborovanje zaključi.
— (Ponarejene dvajsetice) zopetkrožijo po' Ljubljani.
— (Slepar.) Včeraj prijela je policija v gostilnici pri „ Bavarskem dvoru “ znanega sleparja Prana Čudna, 25 let starega, doma iz Dragomera štev. 13, okraja ljubljanskega. Po svoji obrti je Čuden urarski pomočnik, in bil je zadnji čas v Logatcu, kjer je ure popravljal. A popravil jih je malo, pač pa jo je popihal z vsemi urami, katere so mu bile v popravo izročene in tako mnogo ljudi j oškodoval. Tudi v Višnji Gori ogoljufal je posestnika Prana Nedveda. Včeraj, ko ga je mestni policaj prijel, se je Čuden branil in hotel ubežati. Izročili ga bodo sodniji.
— (Prijela) jo policija v Ljubljani vla-čugarja Mežana, o katerem smo včeraj poročali, da je v Vodmatu mnogo oblačila pokradel.
•— (Našlo) se je včeraj po noči 22 praznih vreč.
— (Znorela) je Marija Knavs iz Štajerskega, kakor so zdravniki spoznali, na verski blaznosti. Policija jo je oddala v blaznico.
— (Prisegel) je dne 30. aprila t. 1. novi notar na Vrhniki, g. Ant. Kom o tar, ki je bil z odlokom justičnega ministerstra z dne 14. marcija t. 1. imenovan.
— (Gospoda viteza Klodiča-Sabla-dolske ga), c. kr. deželnega šolskega nadzornika in znanega pisatelja slovenskega v Trstu, zadela je huda družinska nesreča. Umrl mu je namreč dne 11. maja preljubljeni sin Anton v neizmerno žalost vse družine po dolgi, hudi bolezni v 21. letu svojega nadepolnega življenja.
— (Lovsko poročilo.) „Majnik zlati" vlada sedaj zvunaj po zelenih livadah, južen veter stresa cvetje raz sadna drevesa in v bukovem logu glasi se kukavica. Prerojevanje, prosnovljanje
to j« na dnevnem redu, in vse se ravna po njem. Mlado srnico uže skakljajo za materami, zajčki, marcija poleženi, hodijo uže svoja pota, ptički, mali in veliki, gnjezdijo in vale, ali pa uže pitajo svoj mladi zarod. Lovčeva puška visi ob steni, in da po polnem ne zarujavi, sname jo skrben logar časi raz klin ter zaleze plahega sokoliča, roparja skobca, kanjo in kragulja, in vso, kar je te lačne in škodljive druhali. Tudi lisici jo treba nastavljati, katera nikdar toliko nego prav v tem mesecu ne pobere in ugrabi divjaščine in kokoši; kajti doma v skritem brlogu čaka četvero — tudi petero ali šestero — lačnih mladičev, katerih nikdar ni moč nasititi. Prijetno je nastaviti vjera (strix bubo) in iz v zemljo vdelano koče pokati po vranah in ujodah, katere se slepo zaletavajo v sovo. Lov na petelina je uže skoro pri kraji, in tudi ruševec bo kmalu odpel, čeravno ga smemo še do srede junija zalezovati. V visokih kamniških planinah ga ni težko dobiti, ako se lovec ne straši plezanja in — žeje in lakote. Gozdni jereb ne uboga več tako rad vabljivi piščalki nogo jo storil to prej, dokler bukev še ni bila zelena. — Izmed rib v tem mesecu nima nobeno pleme prepovedanega časa za lov. Škoda jo, da se glede karpov prične isti stoprav s 1. junijem, kajti sedaj se uže drste.	n	•
— (Z gnojnimi vilami.) V noči 10. t. m. šla je družba kmetskih fantov iz Lukovice v Ško-cijan (okraj brdski), in ko je dospela v omonjeni kraj, pričela je takoj z domačimi fanti se prepirati, in ker je to bilo še premalo, tudi pretepati. Domači fantje so bežali v hlev Janeza M, zmagonosni prišleci pa so poskušali vrata s silo odpreti, da bi dobili vbegle fante v pest. Na ta ropot je priletel lastnik hleva in je v družbi s posestnikom Janezom V. namlatil nemirneže. Obdelovala sta jih s poleni in gnojnimi vilami, dokler niso fantje odnehali in ostavili bojno polje pred hlevom. Mrtvecev ni nič ležalo na terišči, pač pa je hud udarec kmetskemu fantu Karolu W. iz Lukovice pretresel možjane in levo roko jo prinesel zlomljeno domov.
— (Pri konjedercu) Ign. K. v Češnovku (okraj Trebno) je dnd 11. t. m. prenočil na podu zidarski polir Joz. Lenardussi, doma z Italijanskega. Mož je bil nekoliko vinjen in zato lahko razumemo, da je trdno spal, tako namreč, da ni nič čutil, ko mu je segel neznan tat po noči v hlačni žep ter mu potegnil iz njega listnico, v kateri je imel Lenardussi spravljenih 27 gold. 70 kr. avstr, denarja in dva laška centesima. Ko se je polir zjutraj zbudil, ležala je listnica prazna zraven njega na slami. Mož je takoj naznanil tatvino sodniji, in morebiti se ji posreči, dobiti dolgoprst-neža, in to tembolj, kor je jako verjetno, da je bil prav blizu skednja doma.
Meteorologično poročilo.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.1
Dunaj, 16. maja. Profesorski kolegij filozofične ■ fakultete je jednoglasno sprejel predlog, naj se imenuje presvetli cesarjevič Rudolf častnim doktorjem dunajske univerze. Akademični senat je jednoglasno pritrdil temu sklepu.
Trst, 16. maja. Ljudski zbor, katerega je priredilo društvo „Edinost“ v Pasji Vasi pri Kopru, bil je dobro obiskan; ustanovila se bode v Kopru ljudska hranilnica in posojilnica. Volilci so bili navdušeni.
Čas
opazovanja
Stanje I baro- | Tompc-metra ! ratura
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Vetrovi
734'79 j -|-14 4 svzh. sl. 735’98 ; +17 ‘6 jjzpd. sr. 739 04 j +13'8 Ijzpd. sl.
Nebo
p. .IS.
j. obl.
Mo-krina v mm
0-00
Dunaj, 15.maja. Kontre-admiral Wis-siak je umrl.
Budimpešta, 15.maja. Socijalista Pra-gerja so obsodili na 15 mesecev ječe, ko so porotniki pritrdili krivdi. Obsojeni je objavil ničevno pritožbo.
Beli Grad, 15. maja. Samostanskega opata Panteliča iz Opovega v Sirmiji je škofovska sinoda izvolila za škofa šabackega. Kralj je volitev potrdil.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 16. maja.
gld
Jednotni drž. dolg v bankovcih.....................80'60
»	»	»	»	srebru.....................81 ‘25
Zlata renta........................................101'65
5% avstr, renta.......................................96-	—
Delnice n&rodne banke............................... 856'	—
Kreditne delnice......................................317	•	—
London 10 lir sterling................................121-90
20 frankovec....................................... 9'67
Cekini c. kr.  .................................... 5-73
100 drž. mark......................................59-60
Uradni glasnik
z dn6 16. inaja.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri okr. sodniji na Vrhniki za katastralno občino Zabočevo; poizvedbe 23. maja.
Razpisane službe: Na jednorazredni ljudski Soli vDraščici služba učiteljeva (ob jednem vodje); letna plača 400 gold. in prosto stanovanje; na dvarazredni ljudski šoli v Dragatuši služba učitelja z letno plačo 400 gold. in prostim stanovanjem; na dvarazredni ljudski šoli v Vinici služba druzega učitelja; letna plača 400 gold. in prosto stanovanje. Prošnje do 10. jun. c. kr. šolskemu svetu v Črnomlji.
Na prodaj
je iz proste volje
lepo posestvo
poleg Ljubljane blizu železnice in pri kantonski cesti ležeče. To posestvo meri nad 30 oralov dobrih travnikov, nad 20 oralov rodovitnih njiv in nad 12 oralov neposekanega, dobro zaraščenega gojzda. Gospodarska poslopja so jako prostorna, novozidana in z opeko krita. Ker se pri prodaji stavijo prav ugodnji pogoji, naj se blagovolijo le pravi kupci oglasiti pri gosp. Jožefu Regaliju na sv. Petra cesti št. 21 v Ljubljani.
Tujci.
Dne 14. maja.
Pri Maliči: Hammer, Eichstadt, Witte in Dessau, po-tovalci, z Dunaja. — Podeprel, prokurist; Ertl, stavbeni mojster, in del Cott, zasebnik, iz Gradca. — Žnideršič, zasebnik, iz Brežic. — Schweighofer, Bydlo in Gottlieb, potovalci, iz Brna. — Domenigo s soprogo, iz Dravberka.
Pri Slonu: Nemeczek, društveni uradnik, s soprogo; Blau, fabrikant, in Schuller, trgovec, z Dunaja. — Koritnik, župnik, iz Trnovga.
Pri Avstr, carji: Vit. pl. Rockauschuss, c. kr. lajtenant, z Dunaja. — Feierfeil, krojač, iz Bischofdritza.
Umrli so:
Dnč 15. maja. Cilka Janežič, hči mesarja, 1 mes., Poljanska cesta št. 25, osepnice. — Anton Dietz, krojač (prisiljenec), 31 1., Poljanski nasip št. 50, srčna hiba. — Ivan Benedikt, sin fabr. paznika, 10 dnij, Marije Terezije cesta št. 12, slabotnost.
V b61nici:
D n6 14. maja. Jakob Peternel, delavec, 33 L, jetika.
D n k 15. m aj a. Fran Fajgelj, kovač, 40 1., sušica.
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
Il.v.KlsinayrWEi.Bailierpra
knjigarna v Ljubljani.
Pri
Ig.v. Kleinmayr k Fed. Bamberg
■v I_ij-o.Tolja-rxi
se dobivajo vedno vse
knjige društva sv. Mohorja
m tudi sledeče knjige:
Cimperman, Pesni. 60 kr.
Deoker, Fizika in kemija. 70 kr.
Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. 90 kr.
Haderlap, Tisoč in ena noč. V snopičih po 20 kr. Kačič-Miošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk. 1 gld. 20 kr.
Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, I., II. Theil sammt Schliissel. 1 gld. 28 kr.
— Kroatischer Dolmetscher, 60 kr.
Kosec, Kiščansko-katoliško nravoslovje. 1 gld. 20 kr. Lapajne, Fizika za ljudske šole. 25 kr.
Orožen Val., Spisi. 60 kr.
Padar, Zakon in žena. 40 kr.
Praprotnik, Mali šolski besednjak. 4. natis. Vezan 85 kr.
— Slovenski spisovnik. Svetovalec v vseh pisarskih opravilih. Vez. 90 kr.
Razlag J. R., dr., Pesmarica. 60 kr., vez. 80 kr. Slomšek A. U., Zbrani spisi. I. knjiga: Pesni. 90 kr.
— Zbrani spisi. II. knjiga: Basni, prilike in povesti. 1 gld. 20 kr.
— III. knjiga: Životopisi. 1 gld. 30 kr.
Šmid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr.
Tomšič, Dragoljubci. 45 kr.
— Peter Rokodelčič. Vez. 45 kr.
Vraz Stanko, Izabrane pjesme. 1 gld. 80 kr., elegantno v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) razlom-kih pri računih z novo mero in vago. 60 kr.
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k 1 j e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.