MITJA HAFNER-FINK1 Nekateri problemi uporabe različnih klasifikacij pri analizi družbene slojevitosti Uvod Pri proučevanju družbene slojevitosti je eden od osnovnih raziskovalnih problemov identifikacija družbenih skupin (slojev). Gre torej za problem klasifikacije posameznikov v družbene sloje oz. za definiranje meril, na podlagi katerih razvrščamo posameznike v čim bolj homogene skupine. Pomembnost tega problema se še povečuje, ko se pred raziskovalce postavlja zahteva po zagotavljanju primerljivosti rezultatov njihovih raziskav. To pomeni, da je izbor meril klasifikacije pri komparativnih raziskavah družbene slojevitosti še posebej občutljivo vprašanje. V praksi raziskovanja socialne strukture pa se pojavlja cela vrsta različnih klasifikacij, ki temeljijo na različnih merilih in tako otežujejo možne primerjave rezultatov. Te razlike objektivno izvirajo predvsem iz naslednjih dveh dejstev: 1. različni cilji konkretnega raziskovanja - različne klasifikacije so običajno pripravljene za različne namene oz. za reševanje različnih konkretnih raziskovalnih problemov; 2. koeksistenca različnih oblik strukturiranja drutbe - v konkretni družbi namreč obstajajo različne dimenzije strukturiranja, po katerih so pripravljene različne klasifikacijske sheme, v katere razvrščamo posameznike. V našem prispevku se bomo omejili predvsem na prikaz nekaterih problemov konstituiranja klasifikacijske sheme, ki so povezani z realnostjo večdimenzionalno-sti prostora socialne stratifikacije oz. z dejstvom, da se posamezniki v tem prostoru med seboj lahko razlikujejo na različne načine. Družbene neenakosti, strukturne sheme in teoretski koncepti ter nekatere metodološke implikacije Naše razmišljanje o merilih za oblikovanje klasifikacijske sheme družbenih slojev temelji na dejstvu, da je proučevanje socialne strukture določeno s predpostavko o obstoju družbenih neenakosti. Ko pa govorimo o večdimenzionalnosti družbenega prostora, v katerem se oblikujejo konkretni družbeni sloji, mislimo torej na soobstoj različnih vrst družbenih neenakosti. Glede na vrsto in naravo družbenih neenakosti lahko potem razlikujemo vsaj dva osnovna tipa strukturiranja družbe: Funkcionalno-relacijska shema strukturiranja družbe. Tukaj mislimo na strukturo, ki predpostavlja družbene subjekte kot nosilce različnih družbenih vlog v različnih družbenih (sub)sistemih (npr. v sistemu lastninskih odnosov, v sistemu različnih oblik delitve dela. v političnem sistemu, ideološkem sistemu). Pri tem je pomembno, da položaj posameznega subjekta (posameznika ali družbene skupine) ni določen le z njegovo vlogo (funkcionalno), ampak tudi z njegovim odnosom do drugih subjektov (relacijsko). Sistem, v katerem poteka 1 Mitja Hafner-Kiji k. mag. sociologiji, asistent na Fakulteti /a družbene vede. 13S Teorija in praksa, let 29. U l-2. Ljubljana 16.9* t6.lt 19.1« koeficient ulntrljti 0.141 vitji ircdnjl »1IJI koeficient Ulartrtjtl 0.941 vitji trcdnjl nitji koeficient Mlattrlje: 0.660 koeficient Mlattrije: 0.696 oblika podobna piramidi, pri čemer dobimo s klasifikacijo SLOJ zelo ozek vrh (višji sloj: 2,4%), s klasifikacijo GROUP5 pa relativno širok vrh (višji sloj: 9,8%). Pregled koeficientov asimetričnosti distribucije pri posameznih klasifikacijah, kljub razlikam v obliki profilov še vedno pokaže, da gre v vseh primerih za takšen odklon od normalne distribucije, ki pomeni večji obseg nižjih slojev. Od tega pravila nekoliko odstopa klasifikacija EDUC, kjer iz koeficienta asimetrije (0.141) lahko sklepamo, da gre za distribucijo, ki se približuje normalni krivulji,1" medtem ko je ta koeficient pri drugih klasifikacijah bistveno višji (0.696, 0.860, 0.941). Nimamo sicer namena ugotavljati, katera klasifikacija najbolj ustreza dejanskemu stanju (slojevski strukturi) v Sloveniji, pa vendar lahko na tem mestu hipotetično sklenemo, da klasifikacija EDUC prav gotovo ni ustrezna, saj bistveno odstopa od preostalih treh, ki so si kljub nekaterim razlikam le bolj podobne. Pri vseh treh (EDUC1, SLOJ, GROUP5) lahko upravičeno sklepamo, da bi z ustreznim združevanjem kategorij prišli do manj razčlenjene klasifikacije (npr. v obliki tristopenj-ske slojevske hierarhije: nižji sloj - srednji sloj - višji sloj), ki bi v vseh treh primerih oblikovala slojevski profil piramidaste oblike. V nadaljevanju bomo zato iz analize izločili klasifikacijo EDUC. Tako bomo lahko na podlagi razlik med klasifikacijami, ki jih še pričakujemo, bolj utemeljeno opozarjali na relativnost oz. enostranskost rezultatov stratifikacijskih raziskav, ki se omejujejo izključno na eno slojevsko klasifikacijo, še posebej če je ta hkrati »apriorna« in enodimenzionalna. 10 Pri normalni krivulji distribucije je vrednost koeficienta aumetnje enaka 0. 143 Teorija in prakia. let. 29. «t. 1-2. Ljubljana 1992 Zavest drutbenih slojev in primerjava rezultatov analize pri različnih klasifikacijah Iz ugotovljenih razlik med prikazanimi klasifikacijami družbenih slojev lahko upravičeno sklepamo, da bomo pri analizi drutbene zavesti ob uporabi različnih klasifikacij prišli tudi do različnih rezultatov. Takšno hipotezo smo preizkusili na dveh dimenzijah zavesti oz. konkretneje na dveh ideoloških usmeritvah: 1 )egalita-rizem (EG ALITAR); 2) civilna (politična) religioznost - sprejemanje »jedra« vladajoče komunistične ideologije (CIVILREL). Obe spremenljivki (EGALITAR, CIVILREL) sta pripravljeni v obliki petstopenjskega sestavljenega indeksa, ki smo ju v isti obliki uporabili tudi v drugih analizah (glej Hafner-Fink, 1989, predvsem str. 47. 49). Primerjali pa smo tri klasifikacije s po petimi kategorijami (EDUC1, SLOJ, GROUP5). Najprej smo klasifikacije primerjali glede na obseg sprejemanja (intenzivnost) obeh ideoloških usmeritev po kategorijah vseh treh klasifikacij (glej tabelo 2). Tabela 2: Obseg sprejemanja ideoloških usmeritev po kategorijah treh različnih klasifikacij (v %) a. egalitarizem EDUC1 SLOJ GROUP5 1 - nižji sloj 42.9 (3.33) 43.5 (3.35) 40.4 (3.27) 2 - nižji srednji sloj 36.6 (3.09) 37.4 (3.11) 41.2 (3.26) 3 - srednji sloj 28.8 (2.85) 27.6 (2.86) 30.4 (2.91) 4 - višji srednji sloj 14.2 (2.42) 16.4 (2.40) 24.0 (2.66) 5 - višji sloj 5.7(1.99) 12.0 (2.16) 22.8 (2.57) b. civilna religioznost EDUC1 SLOJ GROUP5 1 - nižji sloj 40.4 (3.37) 38.3 (3.33) 32.0 (3.25) 2 - nižji srednji sloj 41.7 (3.36) 42.9 (3.40) 45.7 (3.45) 3 - srednji sloj 44.3 (3.30) 41.1 (3.23) 40.6 (3.22) 4 - višji srednji sloj 39.6 (3.19) 36.4 (3.12) 35.4 (3.09) S - višji sloj 25.7 (2.89) 58.0 (3.50) 52.5 (3.53) Opomba: V oklepajih so dodane povprečne vrednosti spremenljivk zavesti po posameznih kategorijah. Iz tabele vidimo, da se distribucija ideoloških usmeritev med različnimi klasifikacijami razlikuje. Vendar pa te razlike pri egalitarizmu niso tako pomembne kot pri civilni religioznosti. Dejstvo je namreč, da pri vseh treh klasifikacijah egalitarizem praviloma od najnižjega položaja proti najvišjemu upada. Res pa je, da je to upadanje manj izrazito pri klasifikaciji GROUPS. Razen tega pa se pri različnih klasifikacijah večji preskok oz. osnovna delilna črta pojavlja na različnih točkah v lestvici petih klasifikacijskih kategorij, in sicer: a) pri klasifikaciji EDUC1 se izrazit preskok (padec egalitarizma) pojavlja med srednjim in višjim srednjim slojem (torej med srednjo šolo in višjo šolo), ki se ponovi potem še med višjim srednjim in višjim slojem (torej med višjo in visoko šolo); b) pri klasifikaciji SLOJ pa je največji preskok med 3. in 4. kategorijo (med srednjim in višjim srednjim slojem), samo nekoliko manjši pa je med nižjim srednjim in srednjim slojem; c) pri klasifikaciji GROUP5 pa so vsi razmiki med kategorijami manj izraziti. Posebej zanimive pa so razlike med klasifikacijami pri distribuciji civilne religi- 144 oznosti. Tukaj gre v bistvu za dva različna vzorca - na eni strani klasifikaciji SLOJ in GROUP5 s podobno distribucijo, na drugi strani pa EDUC1 z ravno nasprotnim vzorcem (razlika je lepo razvidna tudi s slike 2). Razlika je najbolj očitna pri višjem sloju, kjer je obseg civilne religioznosti pri klasifikaciji EDUC1 najnižji (močno pod povprečjem), pri drugih dveh klasifikacijah pa najvišji (močno nad povprečjem). Razlike so manjše pri drugih kategorijah, vendar tudi tukaj niso zanemarljive. Tako je pri prvih štirih kategorijah klasifikacije EDUC1 obseg sprejemanja civilne religioznosti okrog povprečja in je le srednji sloj opazno nad povprečjem. Pri klasifikacijah SLOJ in GROUP5 pa gre za nekoliko večja nihanja okoli povprečja (bolj izrazito pri klasifikaciji GROUP5), in sicer: pri nižjem sloju in višjem srednjem sloju pod povprečjem, pri nižjem srednjem sloju nad povprečjem, drugače kot pri klasifikaciji EDUC1 pa je obseg civilne religioznosti pri srednjem sloju klasifikacij SLOJ in GROUP5 ravno na povprečju. Takšne razlike, še posebej pri višjem sloju, so vsekakor tudi posledica uporabe različnih meril pri oblikovanju različnih klasifikacij. Konkretno mislimo predvsem na to, da je bilo za pripravo klasifikacij SLOJ in GROUP5 pomembno merilo položaj v hierarhiji vodenja oz. politična moč. Tako kategorija »višji sloj« klasifikacije SLOJ vključuje profesionalne politične funkcionarje in direktorje, ki so bili na položaje postavljeni (tudi) na podlagi svoje »ideološke pravovernosti«, v najvišji kategoriji klasifikacije GROUP5 pa se koncentrira največ politične moči (glej tabelo I), kar zopet pojasnjuje največji obseg civilne religioznosti pri tej kategoriji. Iz istega razloga je potem, nasprotno, v »nižjem sloju« po klasifikaciji GROUP5 obseg civilne religioznosti najnižji." Temu na kratko dodajmo še pregled analize vzročno-posledičnih povezav med klasifikacijami kot neodvisnimi spremenljivkami in ideološkima usmeritvama kot odvisnima spremenljivkama. Pri tem smo uporabili analizo variance in multiplo klasifikacijsko analizo. Rezultati teh analiz se ujemajo z ugotovitvami o porazdelitvi posameznih ideoloških usmeritev. Pri egalitarizmu so povezave z vsemi tremi klasifikacijami značilne (sig F = 0.000). Najmočnejša je povezava s klasifikacijo EDUC1, vendar pa razlike med klasifikacijami niso posebej velike. Zopet pa so pomembnejše razlike pri civilni religioznosti, kjer izstopa zelo šibka povezava s klasifikacijo SLOJ (tabela 3). Dodajmo le še to, da pri multivariantni analizi praktično ni značilnih učinkov interakcije med neodvisnimi spremenljivkami, tako da najvišjo stopnjo značilnosti lahko zasledimo pri civilni religioznosti za interakcijo EDUC1 - GROUP5 (sig F = 0.101). Tabela 3: Vzročna zveza med slojevsko pripadnostjo in zavestjo ob uporabi različnih klasifikacij - analiza variance in multipla klasifikacijska analiza univariantna analiza multivaríantna analiza EGALITAR CIVILREL EGALITAR CIVILREL Eta sig F Eta sig F Beta sig F Beta sig F EDUC1 0.30 0.000 0.10 0.000 0.19 0.000 0.11 0.004 SLOJ 0.28 0.000 0.09 0.001 0.13 0.000 0.06 0.122 GROUP5 0.25 0.000 0.15 0.000 0.12 0.000 0.15 0.000 multiple R; 0.116 0.035 11 V podrobncjfc» analizo in pojasnjevanje teb razlik sc ne bomo *pui£ali. opozarjamo pa na ie opravljeno analizo (tdeokKkc) zavesti druihemh slojev v Sloveniji, ki taktne razlike delno lahko pujasnuje: M Hafner Fink 11989) Ideologi/a in tflvrar druibemh tlo/n v Sloveniji. MC CK ZKS. L/iM/ene 145 Teorija in praksa, let. 29. it. 1-2. Ijubtjana 1992 Slika 2: Obseg sprejemanja civilne religioznosti po kategorijah klasifikacij EDUC1, SLOJ. C.ROUP5 Sf«JDWUE cmuic to < •fiisioaosTi to - • i MltJt ■ E0UC1 SLOJ GS0UP5 NlIJI SREMIJ! «llJI snctmji »IIJI Vsaj v primeru, ko je merilo pomembnosti posamezne klasifikacije njena pojasnjevalna moč v odnosu do prikazanih razsežnosti družbene zavesti, lahko rečemo, da so vse tri predstavljene klasifikacije pripravljene na podlagi relevantnih meril. Vendar pa predvsem zaradi razlik pri distribuciji civilne religioznosti lahko upravičeno trdimo, da klasifikacije vsaj v primeru pojasnjevanja družbene zavesti med sabo niso zamenljive. Sklep Menimo, da lahko na podlagi prikazanega primera upravičeno trdimo, da pri analizi družbene slojevitosti ob uporabi samo ene slojevske klasifikacije (kar je običajno pri tovrstnem raziskovanju) pridemo le do delne resnice o slojevski strukturi konkretne družbe. Očitno je namreč, da je konkretna družba lahko različno stratifkirana. Če se povrnemo na naše razmišljanje o dveh različnih shemah struk-turiranja družbe, mislimo pri tem predvsem na razlike v povezanosti med subsiste-mom vlog in subsistemom distribucije dobrin oz. konkretneje na prekrivanje in preglednost povezave med razredno strukturo in slojevsko strukturo. Tako je ob 146 statusni inkonsistentnosti zabrisana neposredna zveza med položajem posameznika v razredni strukturi in njegovim položajem v hierarhični strukturi družbenih slojev, pač pa je razvidna le zveza med razredno pripadnostjo in položajem v posameznih hierarhijah porazdelitve pomembnih družbenih dobrin. Če namreč pripadnost posameznemu družbenemu sloju razumemo kot rezultanto položajev na vseh posameznih relevantnih hierarhijah porazdelitve družbenih dobrin, je očitno, da ob neusklajenosti teh položajev (njihovi medsebojni relativni neodvisnosti) izbor meril za slojevsko klasifikacijo ne more biti poljuben. To pa pomeni, da za definiranje slojevskih kategorij ni dovolj nekaj teoretskih predpostavk o razredni strukturi družbe, na podlagi katerih razvrstimo izbrane poklicne kategorije v hierarhično strukturo. Nujno je torej raziskovanje, ki je usmerjeno tako v odkrivanje meril klasificiranja (relevantnih dimenzij neenakosti) kot v samo izdelavo klasifikacije. Trdimo torej lahko, da so »družbeni sloji«, kakor se pojavljajo pri raziskovanju socialne strukture, le intelektualni proizvod - rezultat klasificiranja posameznikov, ki pa se lahko bolj ali manj oddaljuje od dejanskega stanja. Utemeljenost takšne trditve na nek način dokazuje tudi prikazani empirični primer. Prispevek pa bomo sklenili z nekaterimi splošnejšimi teoretsko-meto-dološkimi vidiki trditve o »družbenih slojih« kot intelektualnem proizvodu. Omenili smo že, da sta izhodišče in osnovna enota empiričnega raziskovanja družbene slojevitosti posameznik, ki ga pojmujemo kot temeljni strukturni element in se kot tak vključuje v različne sestavljene elemente družbene strukture hkrati: npr. v družino, delovni kolektiv, stranko. Razen tega pa vse neposredne povezave med elementi strukture potekajo v bistvu z medsebojno komunikacijo različnih posameznikov. Ko govorimo o elementih socialne strukture, imamo v mislih tiste entitete, ki predstavljajo realne empirične »subjekte-objekte«. Gre torej za realitete, ki so (neposredno) dostopne izkustvu, ki torej kot takšne dejansko obstajajo v družbeni stvarnosti. Takšen osnovni element je ravno posameznik. Skupine povezanih posameznikov v skupnem prostoru in času pa predstavljajo različne sestavljene elemente strukture. Takšni sestavljeni strukturalni elementi so npr.: posamezni delovni kolektivi, družine, politični organi, soseske, jedra družbenih gibanj, konkretne politične stranke, društva, verske sekte itd. (glej npr. Bates/ Peacock, 1989). Pri naštevanju sestavljenih elementov strukture nismo slučajno izpustili družbenih slojev in družbenih razredov, saj po našem prepričanju s pojmom »družbeni sloj« oz. »družbeni razred« označujemo določeno strukturno kategorijo, ne pa strukturnega elementa, kakor smo ga tukaj opredelili. Ravno strukturne kategorije pa so po našem mnenju intelektualni proizvod, kije rezultat klasificiranja posameznih elementov po njihovem odnosu do neke skupne lastnosti. Govorimo torej lahko tudi o tipologiji elementov. Pri tem gre lahko za klasifikacijo sestavljenih elementov strukture ali za klasifikacijo posameznikov kot temeljnih strukturalnih elementov. Pri raziskovanju socialne strukture se običajno srečujemo s strukturnimi kategorijami - klasifikacijskimi kategorijami posameznikov - kot so npr.: sloji, razredi, poklicne kategorije itd. Opravka imamo torej s skupinami podobnih posameznikov, ki jih povezuje le neka skupna lastnost (status, vloga, poklic, položaj v delitvi dela ipd.), niso pa (nujno) povezani v času in prostoru, čeprav se v isti kategoriji lahko znajdejo tudi pripadniki istega kolektiva, bratje in sestre, zakonski partnerji ipd. Čeprav govorimo o klasifikaciji in o posameznih klasifikacijskih kategorijah (torej tudi o slojih) kot o intelektualnem proizvodu, pa to seveda ne pomeni, da je pri tem prekinjen stik z dejanskim stanjem oz. da te klasifikacije nimajo podlage 147 Teorija in praksa, let. 29. it. 1-2. Ijubtjana 1992 v konkretnem strukturiranju družbe. Dejstvo je namreč, da merila za posamezne klasifikacije v družbene sloje slonijo na dejanskih neenakostih v družbi. Pomembnost posamezne klasifikacije pa je seveda odvisna od pomembnosti konkretnih oblik družbene neenakosti, ki so merilo klasificiranja. To očitno pomeni, da je (oz. mora biti) problem klasifikacije v družbene sloje raziskovalni problem, ne pa zgolj vprašanje odločitve raziskovalca o izbiri konkretne slojevske klasifikacije (tudi če ta temelji na nekaterih že opravljenih raziskavah). Pri pripravi slojevske klasifikacije je torej treba usmeriti raziskovanje vsaj na naslednji dve področji: 1) identifikacija in selekcija relevantnih razsežnosti družbene neenakosti (razlikovanja) in 2) na tej podlagi priprava izčrpne klasifikacije, ki vsebuje nedvoumne in jasno razmejene (slojevske) kategorije. VIRI. LITERATURA: F. L BxcVW G. Peacock (1989): Conceptualizing Social Structure: the Misuse of Classification m Structural Modeling American Sociological Review. 54 (4). sir 565-577. I. Bemik (1987): Klase i slojevi ili: ita iiniti si marksističkim pojmom klase u cmpinjtkom islrativan|u Sociologija. 29 (4). iu 543-557. A. Ferltgoj (1989): Razvričanje v skupine Tconja in uporaba v družboslovju Metodološki zvezki. 4. Ljubljana J. Goldthorpc A K Hope (1974): The Social Grading of Occupations (A new approach and scale) Okford. Oiford University Pre«, Clarendon Press M Hafner Fink (1988): Uporaba metod razvričanja v skupine pn proučevanju socialne strukture - socialna struktura sodobne slovanske družbe V zborniku: Strmftkúájskt analize sodobnih druib Ljubljana. Slovensko socioMko druttvo. str. 7-37. M Hafner Fink (1989): Ideologija in zavest družbenih slo^v « Sloveniji Ljubljana. MC CK ZKS J. Jug (1988): Metoda vodilel|ev v programskih paketih CLUSE in SPSS/PC* V: Metodoloiki zvezki. 3. Ljubljana. JUS. str. 92-105 T Kolosi (1984): Status and stratification V: Stran/kation and Inequalities (ed R Andork/T Kolosi) Budapest. Institut for Social Socnccs M. Lazk (1987): U sustet zatvoreitooi druitvu Zagreb. Naprijed A. Mar radi (1990): Classification, typology, taxonomy Quality & Quantity. 24 (2). str 129-157. S Ossowski (1981): K Lasna struktura u druitvenoj svijesti. Zagreb. Naprijed M Popovič et al. (1977): Rnritveni slojevi i druttvena svest Beograd. Centar za socioloika istražrvanja IDN M Popovič et al (1987): Druilvene nejednakosti Beograd. Institut za soaoloika istraživanja Filo/ofskog fakulteta u Beogradu S. Saksida/K Petrovič (1972): Teoretični model socialne stratifikadje Poskus kvantitativne verifikacije Teorija m praksa. 9 (10). >tr. 1407-1419. S. Saksida/A Caserman/K Petrovič (1977): Druitvena stratifikacija i pokretljivost u jugoslavenskom druitvu V zborniku: Klase i tlofevi - priloži izučavan/ii druitvenog sutema (ed R.Supek) Biblioteka »Covjek i sinem«. Svezak 5 Zagreb, Filozofski fakultet sveučilitta u Zagrebu. Odsjek za sociologiju. sir. 53-92. H. M A. Schadce. A Schizzcrono (1990): Social mobility of Men and Women in Contemporary Italy Ouadcmo 17. Trento. Di partimento di Política Sociale. Universita di Trento D. Sckultč (1985): Neki problemi empinjskc tdentifikacije slojne strukture drubva Revija za sociologiju. 15 (1-2). str 31-35. D Sekubč (1986): O pnstupuna iručavanja stratifikacsooc strukture jugoslavenskog druitva V zborniku: Socialna uruktura (ed. R. Kalanj. Z Šporer). Zagreb. Soaoloiko druitvo Hrvatske, str 143-164. I. Siber (1987): Savez komunista, socijalna struktura i svijest Zagreb. Centar za idejno teorijski rad GK SK Hrvatske Zagreb G.Tomc/M Peke (1986): Družbena enakost in neenakost v Sloveniji. Družboslovne razprave. 3 (4), str 45-59. E.O. Wright (1984): A General Framework for the Analysis of Class Structure. Politics and Society. 13 (4). str 383-423. 148