Pofttntna plaćana v gotovini Leto LXVU., št. 116 Ljubljana, četrtek 24* maja 1934 Cena Din L- lrnaja vsak dan popoldne, lsvzeznai nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit rrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.-, već ji tnseratl petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni iavek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jueoslaviji Din 12.-, sa inozemstvo Din 35.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO TS UPRA VNISTVO ucbijana. Knafljerva ulica it. 5 Telefon 3t. 8X22, 3128, 3124, 8X25 in 8X26 Podružnice: MARIBOR. Smetanova — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica L, telefon St. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru ML Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Manifestacija češkoslovaškega rodnega in državnega edin Bi*. T. G. Masarvk je bil z ogromno večino zopet izvoljen za nredsed alka češkoslovaške republike V zgodovini češkoslovaške republike le bil danes važen dan. Na starodavnih in slavnih Hradčanih, v vladi-slavski dvorani, prestolni dvorani starih čeških kraljev, je danes češkoslovaški narod po svojih predstavnikih ponovno izvolil dr. Tomaža O. Masarvka za predsednika republike. Ta volftev predsednika republike je bila sicer več ali manj le formalna zadeva, tembolj pa je bila manifestacija narodnega in državnega edinstva češkoslovaškega naroda in izraz hvaležnosti narodnemu osvoboditelju dr. Masarv-ku. Politična javnost vsega sveta je bila tako danes znova priča že tretje izvolitve g. Masaryka za predsednika češkoslovaške republike, priča državnega čina, ki mu v povojni Evropi ni primere, a čegar politični pomen sega daleko preko me? češkoslovaške republike. Ves svet se je mogel danes znova prepričati, da je češkoslovaški narod trdno odločen nadaljevati pot notranje konsolidacije, po kateri je hodil tudi dosedai in tako okrepiti svoj položaj, ki ga zavzema v Srednji Evropi. I'volitev dr. Wasaryka je v resnici krasna manifestacija narodnega edinstva. S to izvolitvijo je znova potrjeno dejstvo, da »e oseba dr. Masarvka kljub vsem strankarskim trzavicam ostala v češkoslovaškem narodu izven vsake debate. Tomaž Masarvk je in ostane voditelj češkoslovaškega naroda. Njegova avtoriteta je dovoljna, da obvlada vso razdvojenost osvobojenega naroda in v njegovi avtoriteti simbolizira češkoslovaški narod svoje edinstvo. Samo tako je razumljivo, da se je ta volitev predsednika izvršila brez vsake politične agitacije in brez vsakih pogajanj med političnimi strankami in se je tako večina češkoslovaškega naroda združila na državnem programu, ki ga simbolizira predsednik Masarvk. Izvolitev predsednika Masarvka pa je prav tako manifestacija državnega edinstva. Naravnost zgodovinski je preokret v politiki češkoslovaških Nemcev. Velika večina nemških strank je skupno s Čehi, Slovaki, Karpatorusi in Poljaki glasovala za Masarvka, a niti en nemški glas ni bil oddan proti njegovi kandidaturi. Proti Masaryku so glasovali edino komunisti, Madžari in ekstremni desničarji Strybrnega. Iz tega se jasno vidi, kako zelo je v zadnjih letih napredovala notranja konsolidacija Češkoslovaške, kako zelo je napredoval proces vživetja češkoslovaških narodnih manjšin z državo in kako zelo je v osebi Masarvka simbolizirana država kot nerazdružlji-va in idejno čvrsta celina. Češkoslovaška je tretjič izvolila dr. Masaryka za predsednika ne samo zato, ker ne more in ne sme pozabili velikih zaslug, ki si jih je stekel za njeno osvobojen je, marveč rudi zato, da se v sedanjih Časih, polnih političnih in gospodarskih težav, nasloni na voditelja, čegar delovanje sega globoko v preteklost, a čegar pogled sega daleč v bodočnost. Ponovna izvolitev tega velikega Čehoslovaka in velikega Slovana za predsednika bratske republike pozdravlja poleg češkoslovaškega naroda iz dna srca tudi ves jugoslovenski narod, ker je Tomaž G. Masarvk vedno bil in vedno ostane eden najbolj preizkušenih in najiskrenejših prijateljev ju-gosloven skega naroda. Volitve v zgodovinski vaclavski dvorani Praga, 24. maja. Današnje volitve predsednika republike je spremljal z največjim navdušenjem ves češkoslovaški narod. 2e včeraj so prispele v Prago neštevilne deputacije iz vseh delov države, da se takoi po zopetni izvolitvi poklonijo Masa-rvku in mu sporoče neomajno zvestobo vsega češkoslovaškega naroda. Obenem z d-e-piracijami je prispelo tudi na deset in deset tisoče izletnikov, ki so se posluži.1 voznih olajšav, katere je dovolilo prometno ministrstvo o priliki tega zgodovinskega in vsenarodnega dogodka. Praga je bila že včeraj vsa v zastavah in zelenju, zvečer pa je bila ba.no razsvetljena. Na raznih krajlih mesta so koncertirale godbe in številna praška pevska društva. Povsod je že včeraj vladalo svečano razpoloženje. Stotisočglava množica Za današnji dan je morala policija zaradi silnega navala občinstva izdati obsežne varnostne ukrepe in izdelati c?Io prometni načrt, da se je mogel promet v redu razvijati. Ves del mesta okrog Hradčanov je bil za splošni promet zaprt, da so se tako mogle razvrstiti vojaške čete ter številne deputacije. Streli iz topov so naznanjali, da je napočil veliki dan. kmalu nato so zadonele po ulicah koračnice, s katerimi so vozaške in civilne godbe klicale prebivalstvo k slavnosti. 2e davno pred napovedano uro je zagrnila ulice okrog praškega gradu stotisoč-glava množica, ki je nestrpno pričakovala oznanila, da je dr. Masarvk v tretie izvoljen za predsednika repu- Narodno predstavništvo Ob 9.30 se je zbralo v sloviti vaclavski dvorani narodno predstavni- I štvo, to je vsi člani senata in poslanske zbornice. Ob 9.45 je vstopilo v dvorano predsedstvo. V dvorani je vladalo svečano in naravnost zgodovinsko razpoloženje. Predsedstvo sta zavzela najprvo predsednik poslanske zbornice Stanek in predsednik senata Soukup, na levici so se razporedili člani predsedstva senata, na desnici pa člani predsedstva poslanske zbornice. V ozadju je zavzelo mesta urad-ništvo. na levi pa celokupna vlada s predsednikom MaIypetrom na čem. Vsi ostali prostori, namenjeni za publiko, so biLi zasedeni do zadnjega kotička. Navzoči so bili rektorji vseh češkoslovaških univerz, vsi diplomatski zastopniki v Pragi akreditiranih držav, nadalje zastopniki vseh češkoslovaških mest, predstavniki vojske in drugi od-ličniki. Novinarska loža je bila zasedena do zadnjega kotička. Poleg domačih novinarjev so bili navzoči tudi številni inozemski novinarji, od katerih so mnogi prispeli posebej za to pri-,iko v Prago. V posebni loža je bila zbrana rodbina dr. Masarvka, in sicer londonski poslanik Jan Masarvk ter hčerki dr. Eliza in Olga. Posebna loža je bila rezervirana za duhovščino. Tu so bili praški nadškof z vsemi češkoslovaškimi škofi in drugi cerkveni dostojanstveniki in zastopniki vseh dru-g.li veroizpovedi. Volitve Ob 9.45 je predsednik poslanske zbornice Stanek otvoril "sejo in ugotovil, da je navzočih 420 volilnih upravičencev, to je 281 narodndh poslanoev in 139 senatorjev. Po konstituiranj« v smislu določb ustave se je takoj pristopilo k volitvam. Štiri minute pred 10. uro so dobili vsi senatorji in po- slanci volilne listke, ki so jdh točno ob 10. z#eli oddajati skrutinatorjem. Pobiranje je trajalo 10 minut, nakar so se skrutinatorji umaknili k štetju in urejevanju glasovnic. To je trajalo 25 minut. Ob 10.15 so skrutinatorji končali svoje delo in sporočili predsedniku Stanjeku izid glasovanja. Masaryk izvoljen z ogromno večino Ob največji tišini je predsednik Stanek razglasil rezultat: skupno je bilo oddanih 418 glasov, 12 listkov je bilo praznih. Za predsednika Masarvka je glasovalo 327 poslancev in senatorjev, tako da je bil izvoljen z ogromno večino že pri prvih volitvah. Izid glasovanja so sprejeli zboroval-ci z viharnimi ovacijami in klici »Slava prezidentu xMasaryku!« S tem je bila volilna ceremonija končana. V istem trenutku je bila na Hradčanih izobešena državna zastava v znak, da >e predsednik izvoljen, prebivalstvu pa :e izvolitev naznanilo 21 topovskih strelov, številne godbe, ki so bile nameščene na voliščih, so zaigrale državno himno, istočasno pa sta se pojavili na Hradčanih dve eskadri letal, ki sta krožili nad gradom. Prezident na potu k prisegi Predsednik vlade Malypetr se je tako odpeljal na stanovanje predsednika Masaryka in mu sporoči! izid volitev. Predsednik Masaryk se je od-pe.jai s svojim spremstvom na Hrad-čane. V prvem avtomobilu sta se vozna njegov šef kabineta in uradnik protokola, v drugem avtomobilu predsednikov kancelar dr. Šamal z višjimi uradniki predsedstva, v tretjem avtomobilu pa na desnici ministrskega predsednika prezident dr. Masarvk. Na vsej poti ga je občinstvo, ki je tvorilo nepregleden špalir, viharno pozdravljalo in mu prirejalo nepopisne ovacije. Ob poti so bila razvrščena sokolska društva, skavti, mladinska društva, dijaštvo in razna nacionalna društva. Predsednik in voditelj Ko je prezident Masarvk s svojim spremstvom vstopil v vaelavsko dvorano, je bil sprejet z nepopisnimi ovacijami, ki so trajale nad pet minut. Predsednik narodnega predstavništva Stan-jek je nagovoril dr. Masarvka s kratkim, a prisrčnim nagovorom, v katerem je naglasi!, da so si v tej zgodovinski dvorani nekdaj češkoslovaški stanovi volili svoje kralje, ki pa so bili po večini tuje krvi. Danes pa so izvolili predstavniki osvobojenega češkoslovaškega naroda že v tretje za predsednika svoje države sina svojega naroda, ki je iz njega zrasel, z njim trpel in se z njim veselil in o katerem je ves narod prepričan, da mu bo dober vodnik. Nato je prosil pre-zidenta dr. Masarvka, da v srnici določb ustave položi zaobljubo. Ko so se polegle ovacije, ki so sledile pozdravnim besedam predsednika Stan-jeka, je dr. Masarvk stopil na tribuno ter s krepkim in jasnim glasom izrekel predpisano prisego, da bo zvesto čuval ustavo in zakone republike. S tem je bil volitveni akt završen in med nepopisni- mi ovacijami je prezident Masarvk zapustil dvorano v spremstvu vseh članov vlade ter predsedstev obeh zbornic. Ko je stopil na dvorišče, kjer je bila postavljena častna četa njegovega polka, je topništvo zopet oddalo 21 strelov. Med sviranjem godb in pokanjem topov so čete defilirale mimo prezidenta. Na grobu neznanega junaka Nato se je prezident Masarvk s svojim spremstvom podal v mestno hišo. Spremljala sta ga dva eekadrona konjenice, pred mestnim magistratom pa ga je pozdravila častna četa Tvrševega in Fiignerjevega polka. Na vsej poti je bil prezident Masarvk predmet nepopisnih ovacij, s katerimi mu je prebivalstvo izražalo svoje spoštovanje in svojo vdanost. Pred magistratom sta pozdravila preziđenta Masarvka najprvo minister narodne obrambe in generalni inpektor vojske. Po defileju čet je prezident Masarvk položil venec na grob neznanega junaka Poklonitev Prage Nato se je podal iznova pred mestno hišo, kjer mu je senator Prage dr. Baxa po starem običaju Izročil mestne ključe ter ponudil kruha in soli. Po tej ceremoniji se je prezident Masarvk vrnil na HradČane, kjer je nato sprejemal deputacije. Po vseh ulicah, koder je vodila pot prezidenta, je tvorilo vojaštvo špalir. Amnestija Ob priliki današnje \<»lit\r predsednika je bila izdana tudi velika amnestija ter je bilo pomUošcenfll tudi vee političnih obsojencev, med dragimi je potni-loščen tudi dr. Tuka, ki je liil, kakor znano, obsojen zaradi Špfjonaže na 1 1 let ječe. Sovjetski protest v Berlinu Berlin, 24. maja. r. Sovjetski poslanik j* včeraj izročil zunanjemu ministru noto sovjetske vlade, v kateri ostro protestira zoper govor nemškega kanvelarji iliticrja na delavskem kongresu « Berlinu. Sovjetska vlada opozarja na to. d* -.matra Hitlerjeve izjave o ruskem gospodarstvu za nedopustno vmešavanje v ruske notranje zadeve in za kršenje korektnih odnosajev. Sovjetska vlada smatra, da se je nemški kancelar s tem svojim govorom postavil na ćelo protirnske propagande. V* nemških krofih spravljajo i /vezo s tem tudi nenadne izpremembe pn sovjetskem poslaništvu v Berlinu. Dosedanji sovjetski poslanik I.ev Cinćuk je bil brzojavno odpoklican. Za novega poslanika je imenovan dosedanji sovjetski poslanik v Ankari Sune. Samomor issžacSe dekle t Hedvode, 24. maja. Vasica Svetje pn Medvodah je imela te dni svojo senzaci>o. Preteki petek so namreč našli v h:ši posestnika Petra I>rešarja na senu mrtvo 23-!etno služkinjo Karolin-o Dre Šarj evo, k je priš i že 13. ma^a na obisk k svoji bab c iz Pravdi, kjer je služila za deklo. Mrtvo jo je našel na podstrešju sam posestnik Peter; ležala je v senu, a kraj nje je stala ^tekleničica z lizolom. Posestnik je prijavil zadevo orožnikom v Medvodah, ki so uvedli pre-skavo. Ugotovili so, da je pr šlj Karolma k Drešar-jevim že pred dnevi, nato je pa zginila brez sledu. Po vseh znakih sodeč si je Karolina končala življenje. B:!a je rrecej rahločutna ženska. Svoji stari materi je dejala pred dnevi 1 »Če boste vi umrlV, potem tudi zame ni več življenja na svetu.* babica je stara namreč že 90 let. Mladenko so pokopa/, takoj po njeni smrt: šo se pa začele širit1 vesti, da n: umrla naravne smrti in da je najbrž postala žrtev zločina. Ljudje so govorili, da bi morala. Drešarjeva podedovati okrog 30.000 Din ni da so jo zaradi tega njeni sorodniki sami spravili s sveta. Zato je bila odrejena obdukcija trupla, ki se je vrši'a na binkoštno nedeljo. Tud'i obduk-cijska. komisija je ugotovila, da si je Dre-šarjeva sama končala življenje in da so vse govorice o zločina brez podlage, ker ni bilo na truplu nobenih znakov nasilja. Tudi se niso na vratu poznal' sledovi davljenja, kakor so to zatrjevali zlobni jeziki. Tako je zdaj smrt Karoline Drešarjeve pojasnjena in s tem je dobil zadoščenje tudi posestnik Peter Drešar. ki so o njem ljudje govorili, da jo je on spravil s sveta. Omenrti je še, da s*' je tudi oče Drešarjeve lani konča! žiVjenje, a njena mat: je na opazovanju. Kakor je torej videt . je dekle samomor izvršilo v duševni zmedenosti- LJFBL.T A NSK A BORZA. Derite: Amsterdam 2311.51 _ 2322.87. Berlin 1339.58 - 1350.38. Brueeli 796.91 -800.85, Curih 1108.35 — 1113.85. London 172.80 — 174.40. \ewyork 3376.33 — 3404.59. Pariz 225.02 — 226.14, Praga 142.01—142 87 Trot 289.46 — 291.86 fpr-mija 28.5 odsr.) INOZEMSKE BORZE. Curih, 24. maja. Pariz 20.3025, London 15.625, Newyork 307.15. Bruselj 71.90. Milan 26.16. Madrid 42.125. Amsterdam 208.55. Berlin 121.05, Dunai 57.45. Pra«a 12.82, Varšava 58.10, Bjkar^ta 3.05, Bojne volitve okoliških trgovcev Zmagala je Usta Josipa Sporna proti listi Franca Zebala LJubljana, 24. maja. I>ne 7. marca Je bil redni ob6ni zbor Združenja trgovcev za srei Ljubljana-okolica, kjer je bila z večino treh glasov izvoljena tudd društvena uprava s predsednikom Josipom spornom, rasen tega je bil pa tedaj z vzklikom izvoljen za Častnega predsednika nosilec druge Hite Franc Zebal, vendar pa njegova volitev za častnega predsednika ni obveljala, ker društvo lahko po pravilih voli le častne čđane, ne pa častnega predsednika. Proti volitvam je vložil Joško Pevec v imenu Zebalove skupine pritožbo na ZTOI, ki je volitve razveljavila, ker je glasovalo tudi 15 nečlanov. Zaradi razveljavljenih volitev je bil danes v Trgovskem domu izreden občni zbor, ki so ga trgovci ljubljanske okolice pričakovali z največjim zanimanjem, saj je Zebalova skupčna razposlala vsem vo-lilcem tisikano pojasnilo o razveljavljenih volitvah, kjer je obenem agitirala za izvolitev Zebala kot ustanovitelja združenja. Današnjega občnega zbora se je udeležilo blizu 100 članov, ki so jih zastopniki obeh skupin že na stopnicah natanko pretipali, če so člani, nato se je pa vsakdo moral še podpisati, da je bil končno spUŠČen v veMko dvorano Trgovskega doma. Predsednik Sporn je ob 9. otvoril izredni občni zbor in pozdravil zastopnika ZTOI ki nzulenta Žagarja ter zastopnika Zveze trgovskih združenj Pavla Fa-bianija. nato je pa na kratko orisal povod razveljavljenih volitev in občnega zbora, ki je sklican z edino točko volitev na dnevnem redu. Takoj je odredil volitve, in ko je bilo sklenjeno glasovanje z listki, je predložil Viktor Jeločnik kandidatno listo s Spornom na čelu. Pri čitanju liste se je temperamentno oglasila mlada Jnsinj-na Javornikova z Iga in razburjeno protestirala proti nekemu svojemu ižanskemu bovarilu ter predlagala drugega kandidata, a napadeni je »pet ostro reagiral in kandidatna lista ni bila iz.premenjena. Nosilec druge liste Zehal je ugotovil, da je njegova skupina že zadnjič predlagala kompromisno listo, ki se je razlikovala od izvoljene le v 2 ali 3 imenih, nato je pa vprašal, če smejo kandi- dati prve liste kandidira« tudd na drugi listi, in n a« tal je spet največji hrup med apormovimi pristaši, čea, da ne marajo na Zebalovo listo. Ker Zebal al imel pripravljene kandidatne lista, Je sahteval 10 minutni odmor, ki so ga zborov a kri dovolili šele t glasovanjem. Po anatno daljšem odmoru Je Zebal sestavil svojo listo, kjer je bilo pa prav mnogo imen s prve liste in med delegati tudi ime drugega nosilca Sporna. Spet so posamezniki protestirali proti svoji kandidaturi na tej listi in tudi Spornova lista je bila na Jeločnikov predlog izpremenjena v toliko, da je na mestu Ivana Galeta prišel na njo njegov oče Anton, glede onih pa, ki so protestirali proti svoji kandidaturi na Zebalovi listi, je pa zastopnik ZTOI tkonzulent 2agar, ki je nadzoroval in vodil volitve z največjo natančnostjo, ugotovil, da po pravilih lahko razpravljajo o sprejemu ali odklonitvi sele po even-tuelni izvolitvi. Za skrutinatorja je predsednik šporn imenoval Majarona in Zebala in zastopnik nadzorne oblasti ZTOI konzulent Žagar je pričel klicati imena vseh udeležencev, ko je moral vsak sam priti na podij in oddati glasovnico skrutiniju. Pri tem je bilo spet ugotovljenih nekaj nečlanov in po daljši pavrcl Je razglasil predsednik šporn, da je volilo 96 upravičencev, ki jih je 61 glasovalo za šporno-vo listo, ostalih 35 je pa volilo Zebalovo listo. V upravo so izvoljeni Sporn Josip z Jezice. Šetinc Davorin z Vrhnike, Maja-iron Joško iz Borovnice, Kregar Dora iz Dravelj, Jeločnik Viktor iz Roine doline, Ogrin Ivan z Laverce, Rant Ivan iz D. M. v Polju, Logar Jernej iz Št. Vida, Rohne Ivan s Sela-Moste, Bartl Hinko iz Rožne doline, Ambrož Alojzij iz D. M. v Polju, Hafner Ix>vro iz Preske, Toni Jakob iz Lanišča, Javornik Fran z Gline, za namestnike Markič Fran, AnuhrožiČ Alojzij. Grebene Fran, Gale Anton, Muha Franc in Jemejčič Josip, v nadoorni odbor pa Petrič Ivan. Šuš4eršič JoSko in Jelačin Joško ter za namestnike Gartro- Ivan. Smerke Ivan in Mabnič Josip. Razen tega je bilo izvoljeno tudi razsodišče in pa delegati za zvezni občni zbor. Po volitvah so se ziborovalci takni mirno razšli. Mo§g£ed po žaftov&fkem &vetu Flohr in dr. Vidmar o budimpeštanske^ turnirju Organizacija turnirja je bila nemogoča, igralo se je v jedilnici tovarne za žarnice Tungsram Ljubljana. 24. maja. Budimpeštanski šahovski tirnir je marsikomu prinpsel razočaranje. Ob koncu smo na felu tabela našli mojstre najmlajše sr*ne-racije. doc i m r»ta bila oba velemojstra dr. Vidmar in dr. Tnrtaknver med spodnjo polovi™. Tudi Flohr. ki je- veljal pred turnirjem za favorita, j? zaostal kar 2 točki za zmagovalcem in i> moral deliti 3. in 1. na-srado s FrVdmanom. Nenavadno veliko število remijev tudi da misliti. Kako |e vse j to razlagati? Odtiovor nam dasta izjavi Flohra in dr. Vidmarja. Flohr je takoj po turnirju odpotoval na j turnejo v Egipt in Palestino in se je na r*otovan;u zadržal nekaj časa v Beograd j. kj^r ie dal o turnirju^ zanimivo izjavo. ^Lilienlhal in Pire zaslužita naslov velemojstra. Pire jp izreden šahist in bo dosegel še krasne ustane. V teoriji ie si jalno podkovan. Javnost prav sigurno ne ve. pod kakšnimi težkimi okolnostmi je igral velemojster dr. Vidmar. Imel je mrzlico in je nekoliko kol igral s hudo vročino, kar ga j1 stalo nekoliko točk. V normalnih prilikah bi bil sigurno med prvimi. Jaz sem bil na turnirju v dobri formi, imel sem pa smolo. Proti Lilcnthalu sem imel dobljeno partijo, igral pa sem površno in ie Lilienthal dosegel remis. Če bi zmagal, bi bil Pire prvi, c Dr. Vidmar se je vrnil s tirnirja zelo izmučen. O turnirju ni vedel povedati ni? dobrega. Organizacija je bila nemogoča. Igrali so v predmestni Uj.pesi v \Milnici tovarne za žarnic* Tungsram. Kjer so še malo pr»i iedli tovarniški delavci, ©o z miz nekoliko pospravili, vendar so morali biti moistri oprezni, da se ,iim na rokavu ni odtisnil jedilni list Gledalcev ni bilo nobenih, izvzemši n?kai kuharic, ki so se v sosedni kuhinii glasno pričkale tako, da je Flohr v 4. kolu ustavil svojo uro iti izjavil, da p*'d takimi okolno^tmi ne bo teral. Tudi gl*'fe stanovanj se ie nas velemojster bridko pritoževal. Pr. T/irtakover K* moral dva dni prenofev.iti v kavarni, preden so mu našli stanovanjp. Pirra in Stahlbersa f*o namestili v neko Šolo. Thomas. ki je prav; angleški lord. se s svojo sobo nikakor ni mng^l sprijazniti jn se ie preselil v budim-pešto v angleški hotel, -"»d koder so ie dnevno vozil na turnir ce1r> uro z električno železnico. Dr. Vidmar je stanoval pri nekem trgovcu in ie bil nemilo presenečen, ko je odprl edino okno svoje sobe in se mu je odprl krasetl razgled na pokopališče. Kosilo ie bilo ob 13.30. ob 15. pa so morali moistri s polnim želodcem na turnir. Spričo takšnih razmer pač ni Čuda. da sn zlasti inozemski moistri igrali brez ambicije, brez veselja. Posledica so bili mnogoštevilni remiji in pa kvalitativno na »*lo nizki stopnji stoječe partije. Mlajši mojstri so se v teh razmerah Še kolikor toliko znašli, dočim so starejši mojstri, vajeni na turnirjih gotove udobnosti, postali žrtve obupnih razmer. Dr. Vidmar, povprašan za mnenje, je zato ii v za-četkj. ko ie bil še med prvimi, prorokova!, da bodo ob zaključku na čelu samo mlaj« Dr. Vidmar ie v začetku Igral dobro, ko ga je pa popadla mrzlica, je vsakemu nasprotniku ponudil r?mie\ ki ga je večina sprejela. To je bil vzrok, da je naš velemojster imel najkrajše partije in jih kon-čaval že po enourni igri. To ie naglasil na banketu tudi velemojster Maroczv, češ\ da je proti ko~-T icrrala n« turnirju samo Še dr. VMuiarjjvH firma, čije ime > povzročilo, da so ne spi o Liliji i z v£čeii^n spjajfttt pomijeni rpmis. Ko je dr. Vidmar vprašal Tbomasa m^d turnirjem za mnenje, je distingvirani angleški lord sicer zelo močan igralec, samo zamahnil z roko in molčal. Dr. Tarta-kover, sotrudnik večih listov, je izjavil, da bo skušal turnir sploh zamolčati. O Pircu pravi dr. Vidmar, da je na tem turnirju pokazal svoje znanje in moč. Njegove partije so bile solidne in duhovite ter med najboljšimi na turnirju. Postregel je tako kot črni ali beli z raznimi novostmi, kar je bilo pravo presenečenje. Pircu so sedaj vrata odprta na največje turnirje. Nagrade so bile za teko velik turnir razmeroma majhne. Zmagovalec je prejel j 600 pengo. t. j. okoli 7000 Din. Pire je do-j bil 470 pengo ali 5000 Di.n Po madžarskih j valutnih odredbah je dovoljeno nesti čez mejo le 200 pengo, turnirsko vodstvo pa ni prav nič preskrbelo, da bi se ta naredba za inozemske mojstre ukinila. Pire in dr. Vidmar sta si na meji morala denar razdeliti, da nista imela sitnosti, in če ne bi bil pregledujoči carinik slučajno vnet šahist, bi navzlic temu imela težave. Floh-ru so kratkomalo izplačali samo 200 pengo, češ, da večje vsote itak ne more odnesti Čez mejo. Flohr, ki potuje v Palestino, je bil seveda zaradi tega v neprilikah. Kakor vidimo, je bil budimpeštanski šahovski turnir pač svojevrsten in menda ne bo z zlatimi črkami zapisan v povestnici mednarodnih turnirjev. Nezdrave razmere med našimi šahisti Komaj so se pred dobrima dvema mesecema končale finalne borbe za naslov najboljšega šahovskega kluba v Jugoslaviji, že je šahovski savez ponovno pozval klube na novo prvenstvo. Kakor smo od saveza že vajeni, se je lansko prvenstvo z veliko zamudo pričelo šele letos, se je tudi to ipot zakasnil. Posledice seveda niso izostale, pojavila so se nasprotetva in se prvo kolo sploh ni vršilo. Klubi nikakor niso zadovoljni s postopanjem saveza in vse kaže, da bo letošnja savezoia glavna skupščina izredno burna. Za biniko&tne jpraznike bi morali ljubljanski šahisti potovati v Zagreb, kjer bi se srečali s tremi zagrebškimi khibi. Ba-vez je to sporočil komaj 4 dni pred tekmovanjem in posledica je biki, da Ljubljančani niso mogli nastopiti. Zato je budi ZagrebSki šahovski klub odpovedal svoje sodelovanje, češ, da je tekmovanje brez udeležbe državnega prvaka iluzorno in brezipiredtmetmo. Savezni reditelj, mojster Vladimir Vukovič, ki je sploh na glasu kot velik prijatelj LJubljane, je kratkomalo oba kluba kontumaciral. Tako je torej stanje. Kdo Ima prav? Disciplina zahteva, da bi se moral L6K brezpogojno tekmovanja udeležiti, čeprav je bil malo pozno obvezen. Na drugi strani pa tudi drži, da L£K v tako kratkem času ni mogel sbrati potrebnih sredstev, od svojih tekmovalcev pa tudi ni mogel zahtevati, da bi od samega navdušenja krili vse stroške, že finalna tekma v Beogradu je klub v finančmem pogledu občutno obremenila. Klub je moral zaradi tega znatno zmanjšati običajne nagrade za glavni turnir im nagrad sploh ne bi bilo, da niso priskočili na pomoč nekateri prijatelji šaha. Tudi način tekmovanja nikakor ne odgovarja. Državnemu prvaku se pač ne bi bilo treba merit! z nasprotniki, o katerih ve vsakdo, da fc do visoko poraženi. Zagrebški klubi bi med safooj lsvojsvaU amagovalca, ki W se potem srečal z državnim prvakom v ialočiloi tekmi za finale. To bi bilo naj-pravičnejč« in tudi najcenejše. Sploh zahteva način odigravanja državnega prvenstva temeljite remedure. kajti sedanji sistem povzroča huoo kri to nepotrebna nesoglasja. V interesu zdravega razvoja Šahovskega »ivljenja je, da ae vsa nesoglasja odstranijo in da se zadeva mirmo poravna. DBCA IMA NARAVEN OKUS t*r ;<> Mirim čoko!a te m đ« tavajav i rvn-be-n:.m nad-^Tne^tkf^r.. Fv^devne matere «=>e po t-ero r«T-r»jo in zahtevajo tamo Mirim čo-kolado, ker je Mirim kraljica čokolade Specijalitete so: MLEKITA — naža polnom'.-ečna 6oko!ada KAVITA — nafea mlečna s kavinim o-kusom MASLITA — Dala dezertoa čokolada brez prim*-*^ GRENKITA — naša plemenita gTen£:ca naravne čokolade. Za/pomnim o e.i imena, da moremo rbiratS po pvo- ;em ^■kunsu. ko kupujemo čoklado. Skrb za rekonvale-scentne delavce Maribor, 23. maja. Prvega maja je poteklo eno leto, odkar je bila v Mariboru ustanovljena Stanica za socijalno skrb rekonvalescentnih delavcev. Razveseljivo je dejstvo, da je pristopila in podpira to institucijo pretežna večina mariborskih podjetnikov s svojimi nameščenci in delavci. Ravno to razumevanje je tudi pripomoglo, da je stanica lansko leto pričela deliti podpore najpotrebnejšim, to je onim. ki so svojo zakonito pomoč pri Ol'ZD izčrpali, pa zaradi bolezni še vedno niso sposobni za delo. Izvajati je torej pričela svoj namen v prid najbednejšim in s tem zadostila ▼ glavnem določbam poslovnika. Dasi je ustanova mlada in finančno še neutrjena, je vendar kljub temu ugodila in podelila podpore vsem prosilcem, četudi%niso bfli člani ali uslužbenci včlanjenih podjetij. Iz socijalnega vidika bi se v tem pogledu tudi vnaprej ne smelo delati razlike, vendar pa mora stanica v prvi vrsti skrbeti za člane in uslužbence onih delodajalcev, ki podpirajo to nadvse potrebno socijalno ustanovo. Zato prosimo industrijce in obrtnike ter njihove uslužbence. da pristopijo k stanici. Mpsečni prispevek 50 para na uslužbenca in en dinar na delodajalca za vsako zaposleno osebo je tako minimalen, da ga pri dobri volji vsak lahko pogreša. Zavedati pa se je tudi treba, da zahtevajo ravno socijalni posli največ skupnosti in da je le v slogi moč. Podpore deli kuratorij stanice, obstoječ iz zastopnikov delodajalcev in ravno toliko delojemalcev in to na podlagi obvestil ekspoziture OUZO v Mariboru o izčrpanosti zakonitih dajatev S tem je preprečena vsaka zloraba, ker imajo dostop in pridejo v poštev samo neozdravljene osebe, ki so pri zavarovalnici izčrpale zakonite dajatve. Ker je to nekako invalidno zavarovanje, s katerim se podpirajo res samo potrebni ljudje, je upati, da bodo pristopili prav vsi industrijci in obrtniki in njihovi uslužbenci ter s tem izdatno podprli stanico, ki je v povojnem razvoju v prid najbednejšim. i v Ameriki Pri delu v rovu se je smrtno ponesrečil Janez Terlop v Buhlu, država Minnesota. Ko je prišel zjutraj v rudnik, je priletela nanj težka skala in ga ubila. Pokojni je bil star 57 let in je zapustil ženo ter 7 otrok. — Podobna žalostna usoda je doletela tudi 201etnega Franca Proeena a* Johntownu, ki mu je jamski voziček zmečkal nogo in je pozneje v bolnici poškodbam podlegel. 18. aprila je v Crafordu, država Pen-svlvanija, avtomobil povozil Antona Jarca. Dobil je tako težke poškodbe, da Jim je drugi dan podlegel. Policija je ugotovila, da je lastnik avtomobila bogat žici. Pokojni Jarc je bil doma iz Stare gore pri Mirni na Dolenjskem, v Ameriki je bival 38 let. Za njim žaluje hčerka. V Clevelandu se je pričela razprava proti odvetniku Viljemu P. Clyne, ki je obtožen, da je 25. marca povozil Marijo Kovačičevo, ko je hotela čez prometno križišče. Kakor izpovedujejo priče, je bi'a takrat cesta za avtomobilski promet zaprta, a odvetnik Clvne se ni zmenil za rdeči prometni signal, ter je s silno brzino drvel čez križišče in podrl Kovačičevo. Na Chisholmu, država Minnesota, je po dolgem bolehanju umrla žena rojaka Tva-na Arka. — Po dveletni bolezni je na Kitzville, država Minnesota, umrl 741etni posestnik Turk. — V Chisholmu je umrla Terezija Drobnič, roj. Lah, stara 52 let in doma iz Bašteča pri Velikih Laščah. Pokojna je zapustila moža in 6 odraslih otrok. — V Denverju, država Colorado, je umrla Frančiška Jarc, doma iz Podgorice pri Šmarju. V Ameriki je bivala 34 let. — 12. aprila je v kraju iMdntrvere, država Pensvlvanija, umrl 831etni Josip Božič, doma iz vasi Selce pri Krškem. V Ameriki je živel 40 let. Za njim žaluje žena. — Raku je podlegel na svoji farmi pri I/As- nu blizu Calumeta, država Michigan, Pavel V. Žalec. Pokojni je bil doma z Vrha pri Vinici v Beli Krajini. V Ameriko je prišel 1. 1896. Zapustil je ženo in 10 otrok. — Matiji Troharju v Calumetu je umrla 381etna žena. — V Weat Parku, država Ohio, je Josipu Gabrijelu umrl 41etni sinček Stanko. — V Clevelandu je umrl Anton Felecijan. Pokojni je bil doma iz vasi Rovišče, fara Studenec pri Krškem. Zapustil je ženo, 3 sinove in hčerko. — V Lo-fafnn. država Ohio, so pa nedavno poko-1: Marijo Cernetovo. roj. Irt. doma iz ...njo vasi pri Ljubljani. Pokojna le bila stara 55 let, v Ameriki jo čivela 28 let. — V kraju Bessemer, država Pensvlvanija, se je obesil Slovenec Simon Pušnik. Vzrok samomora ni znan. Anton Hribar iz Newyorka je sestavil krasen mozaik, ki predstavlja predsednika Roosevelta. Za mozaik js porabil 36.000 koščkov raznobarvnega marmorja. Mozaik je vzbudil preejšnjo pozornost in zdaj je delo nadarjenega Slovenca razstavljeno na iewyorakem magistratu. Naše gledališče drama t Začetek ob 20. uri. Četrtek, 24. maja: Družba. Premijera. Red Četrtek. Petek, 25. maja: Zaprto. Sobota. 35. maja: Beograd nekdaj In sedaj Red C. Nedelja, 27. maja ob pol 21.: na Kongresnem trgu Slehernik. Znižane cene (od 4 do 15 Din). V slučaju slabega vremena ob 21. v drami Družba. Izven. Znižane cene. Drevi bo v drami premiera izredno zanimivega Gals\vorthyjevega dela »Družba« ki je zavzelo vsled svoje oderske učinkovitosti in izredno napetega dejania vse evropske odre. Delo je značilno za tega najodličnejšega predstavnika angleške literature. Komad je razdeljen na 7 slik, ki se stopnujejo v svoji notranji dinamiki. Premiero, ki je 19. za redni abonma, je postavil na oder režiser Bratko Kreft v inscenaciji inž. arh. Franza. Zaposlen je ves moški personal z gospo Medvedovo, Boltarjevo in Miro Danilovo v glavnih ženskih vlogah. Predstava je za aoonma Četrtek in opozarjamo, da se v te i sezoni ne bo igrala izven abonmana. Izreden uspeh predstav pod milim nebom je pokazal nujnost ponovitev Slehernika na Kongresnem trgu in operetne revije »Pri belem konjičku« na terasi pred hotelom Tivoli. Misterij Slehernik se ponavlja v prenovljeni obliki v nedeljo ob pol 21. z vsem velikim aparatom, po izredno znižanih cenah od 4 do 15 Din. Te cene omogočajo vsakomur poset tega vele-dela, ki se lahko meri z vsemi svetskimi vprizoritvami. Opozarjamo, da je to poslednja vprizoritev Slehernika, in da »e ga v tej obliki iz tehničnih razlogov ne bo ^eč vprizarjalo. V slučaju slabega vremena se vrši v drami ob 21. Družba, znamenito delo angleškega pisatelja Galsworthyja. — Opera ponovi ob 15. na terasi pred hotelom Tivoli operetno revijo: »Pri belem konjičku« po znižanih cenah od 6 do 20 Din. Opozarjamo občinstvo, da bo to pot aranžma sedežev preurejen v interesu gledalcev. V slučaju slabega vremena se igra Konjiček zvečer ob 20. v opernem gledališču. Radi zamenjave vstopnic za večerni predstavi, ki se bosta vršili v slučaju s'a-bega vremena v obeh gledališčih, bost* poslovali večerni blagajni v dram' kikor tudi v operi že ob 7. zvečer. OPERA: Začetek ob 20. uri. Četrtek, 24 maj^ ob 15. Viljem Teli. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 15 Din Petek. 25. maja: Zaprto. Sobota, 26. maja: Katja Kabanova. Premijera. Red A. Nedelja, 27. maja ob 15.: pred hotelom Tivoli »Pri belem konjičku«. Znižane cene od 6 do 20 Din. V slučaju siabega vremena ob 20. v operi »Pri belem konjičku«. Izven. Premiera v operi. V soboto 2b. t. m. doživi znamenita Janačkova opera »Katja Kabanova« pri nas svojo premiero. Kakor »Jenufa«, tako je tudi dejanje in glasba v »Katji Kabanovi« izredno močna in dramatična. Delo je nastudiral muzikalno kapelnik Štritof, režijsko pa g. Ciril Debevec. Naslovno vlogo kreira gospa Gjungjenac. Opozarjamo, da je to poslednja premiera letošnje operne sezone in da se vrš' za red A. Serijo opernih dijaških predstav v letošnji sezoni zaključi današnja popoldanska dijaška predstava »Viljem Teli«, na kar opozarjamo dijaštvo in tudi drugo občinstvo. Veljajo cene od 5 do 15 Din za sedeže. SPORT kolesarske dirke na dirkališču Medtem, ko so letošnje kolesarske dirke v tujini že zdavnaj v polnem raamahu, se pri nas žele prebujamo. Prvo letofimjo pomembnejšo ceetno dirko je nedavno priredil ŽSK Hermes na krožni progfi v napoeredni okolici LJubljane. Koliko zanimanja je btk> za to dirko, je pričala ogromna udeležJba športne publike, ki je ■ napetostjo sledila borbi hrabrih dirkačev, ki ao sajub slabemu vremena in izredno naporni progi prevozili svojih 60 tam t dokaj visokem tempu. Po tej dirki niemo bele*ili poznemib-nejiih koJesareklh prireditev, ki bi pa po zasnovaneon programu morale že biti, in sicer na dirkališču. Đa se je pa to zavleklo, je vprok popokao ofanova Herme-sove dfirkali*čnie proge, ki naj bi po ustanovitvi motociklističme sekcije v noto. meri ustrezala tako motocikli eto m kakor tudd kolesarjem. Vsa dela so že končana, itn gre zahvala razmim darovalcem, v prvi vrsti pa LJiubljanakemu motoJcliubu, ki nas je denarno iadatno podpri. Tretoa je blk> torej prej dokaj dvignjena zavoja znižat i. progo ra/a&irit4 od 6 na 12 metrov 1n jo krog in kros; zavarovati z nad meter visokim močnim lesenim {dotom, tako da bo pri izvajanju vratolomnih akrobacij nekaterih naših že povsod znanih motociklističaiih dirkačev v prvi vrsti zavarovana športna publika, kak r tudi dirkači sami. Delo se torej naglo bllia koncu in v nedeljo 3. junija popoldne bomo Že lahko prisostvovali ogorčenemu kolesarskemu lovu na preurejenem dirkališču. Marsikateri dirkač čaka, da se bo po mili volji lahko spustil v dir In v ostri konfcu-reci pokazal svoje kolesarske zmožnosti. Da pa bo konkurenca Se zanimivejša, je prireditelj povabil na gostovanje znanega simpatičnega Gatterniga iz Gradca, ki piše, da pride gotovo, češ, da mu je gostovanje med na So publiko zelo všeč. Pravi, da je v zelo dobri formi, saj je ie sedmič zaporedoma prvak Avstrijsko-Stajerske na cestni progi 50 km, ki jih je letos prevozil v času 1 ure 20 minut. Raaen njega bomo videli kolesarja Abul-narja, Valanto (ki je 17. junija povabljen na češkoslovaško v Pardubice), Rozmana, Grabca, Trobca, Gartnerja, Oblaka in se mnogo drugih, ksjti točk, v katerik se bodo ti kolesarski atleti borili, je na s4m>redu več. Med najzaniini rejjisj spa^iu seveda glavna sprinterska točka, za katero ne zaostaja po zanimivosti priljuN ljeno motorno vodstvo, ki bo gotovo va«.-bovalo nekaj ostrih konkurenc. Dalje sta zanimivi še Handicap« dirka In pa eli miuacijake dirke. Vse pa bodo zahteval« od dirkačev dokaj sposobnosti, opreznosti in preudarnosti. Kakor znano, se nam na našem dirkališču ofoetajo še važnejše kolesarske prireditve kot n. pr. podsavez*no prvenstvo, savezno drž. prvenstvo, ki bo poti -vo ena najzanim;\ejših prireditev, vsakoletna prireditev Save* itd. Triumfira-le pa bodo seveda še niotoci Mistične dirke, ki Jih v Ljubljani doslej tudi ie nismo imeli v zaprtem prostoru. Zato P' -hitimo 3. junija gledat naše kolesarske dirkaee na novo nrogo! Športne zanimivosti Dan sanj« beogradtan r V ratne t prinaša odlomke nekaterih sklepo* zadnje seje nogometnega savesa, 6i bodo zanimali vso našo športno javnost. Vest prinašamo točno tako. kot Jo Ima »Vreme«. Na predsinočnji seji JNS je bil iz po4-saveznega prvenstva črtau mariborski Rapid. Že prfj je politična oblast Rapidu prepovedal« javno nastopanje. V iveal s tem je JNS razveljavil vse 4 tekme, ki jih je Rapid ilozdaj odigral in jih verificiral v korist nasprotnikov. V zvezi s tem sklepom saveza je član upravnega odoora JNS g. Mario Kuret, tajnik l.NP, podal ostavko na svojo funkcijo pri savezu. Savez je na zadnji seji tudi obravnaval zantmiv4) vpraftsoje prvenstvene tekme med Illvijo in Mariborom, ki se je odigrala meseca marea. Na tekmi so se prisebni incid-emti. Ljubljanski podsavez je vzel zadevo v pretres dva meseca p«o odigran/i tekmi. Me Iteni je Maribor odigral še vse preostale svoje tekme, Iliriji pa sta ostali še dve, od katerih se nedeljska, proti Oukovcu smatra za odločilno za prvo mesto. In kaj se je zgodilo? Podsavez, ki je tako poz>no v^el zadevo v postopek, je kazoioval nekolriko igralevv Maribora, ki je te vse UftiSBBS odigral, Iliriji pa je suspendiral n:č reČ in manj kot 6 Igralcev. Ta odločitev L,Jubljan«Kega podsavp/a je izavala v L»jubljai veliko neza i^voij stvo. V Beograd sta zato odpotovala predsednik in podpredsedinrik SK llirnje gg. dr. L/apajne in inž. Bloudek, da intervenirata pri JNS, vendar JNS mi mogel zadeve vzeti v pretres in tako bo morala v nedeljo Ilirija nastopiti proti svojemu najnevarnejšemu nasprotniku brez šestorice svojega I. moštva. (8ele9XftteCI KOLEDAR. Danes: Četrtek 24. majsi katoličani: Marija potn. OvrHa. pravoslavni 11. maja Ciril in M'ćrtod. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kiao Matira: Hotel na Oceanu. Kino Dvor: Meksikan«*ka ljubeaen. Kino Šiška: Scampolo (Doli7 Haas). Musejsko dmŠTvo, občni zbor ob 17. v čitalnici Muzeje. Združenje trgovcev v Ljubljani, prvla-vanj(e prof. dT. Breznika s ekioptičnimi slikami ob 20. v spodnji dvorani hotela Metropol. Šentjakobsko gledališče »Vražji Rudi< ob 20.15 v Mestnem domu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Mt. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Trnkoczv, Mestni trer 4. Koncertna sezona se menda bliža koncu. Imeli bomo do počitnic morda le dobrih petdeset koncertov potem pa utegne biti do jeseni mir. In hvala bo<*u, če bo. saj človek že kar v spanju poskakuje in kiha po taktu, tako je muzikaličen od te neskončne poplave koncertov. Komaj smo pa srečno prebrodili eno poplavo, že nam preti druga, nič manjša. Kulturni bo sledila gospodarska poplava, koncertom razstave. Škoda samo, da noče prihrumeti nad nas in nad naše žepe poplava večjega zaslužka, da bi mogli štett denarce za vse neštete kulturne in gospodarske vstopnine. Tako pa moraš biti za koncentracijo, pa če si še tako vnet avto-nomist in separatist. Kaj bi nam ne mogli prirediti za vsak instrument in za vsak glas samo enega koncerta? In kaj mislite, ali bi se ne dala za vsak naš izdelek in pridelek posebej svečano otvoriti posebna razstava z vsemi predsedniki, častnimi odborniki, odličnimi povabljenci in pomembnimi govorancami vred? Kje je pa rečeno, da smemo istočasno otvoriti samo ljubljanski velesejem in šentviško obrtniško razstavo? Mar ne vo-Ei tramvaj tudi na Vič in mimo Kurje vasi, avtobusi pa v Bizovik, na Vransko, v Kranj, na Bled, na Ig in še v celo vrsto drugih prelepih krajev. In vsak najmanjši kraj naše enotne domovine ima enako pravico, da se postavi pred svetom s svojo razstavo. Saj ni važno, kaj in koliko razstavljamo, glavno je. da imamo častne in navadne predsednike s podpredsedniki, tajniki in odborniki, pa svečane otvoritve z mu/iko. Popravek i'. i imo, da blagovolite v prvi številki Vašega cenjenega lista priobčiti naslednji popravek v smislu člena 2olovičn< vozaio ceno tudi iz vseh vmesnih postaj Iz direkcije državnih železnic, Ljubljanr štev. 18.030 H-34. Danes VELIKA PREMIERA PREKRASNEGA FILMA HOTEL NA OCEANU Ljubezen, ljubosumje, flirt in strast na prekooceanskem brodu. Očarljivi prizori. Lepa godba. Predstave ob 4.. 7H in 9H uri zvečer. ELITNI KINO MATICA, telefon 21-24 DNEVNE VESTI — Imenovanje v nasi vojski, imenovani so: za komandanta I. planinskega pehotnega polka pehotni polkovnik Mihajlo Lukič, za vršilca dolžnosti referenta sodstva komande vardarske divizijske oblasti sodni major Mirko Mavric in za referenta veterinarne komande II. armijske oblasti veterinarski polkovnik Anton Klar — Priprave za kongre^ v*e«»I«n snskil mM. Prvi manifeslnci j^ki kongree veeb slovanskih mest bo sredi eepl jmbra v Pra. Bog-danovič, dr. Dinko Puc. prof. Jarr. senator Šarlč in ;>oelovodin zvezo mest Jugoslavije >v->N>lan Vidaković. ki bi predaval ni kongresu o šoci.alni politiki slovanskih nnro-dov. — Deputacija Zagrebčanov pri kralju. Pripravlj.i a* nov zakon o nipstili in Zaureb bi si rad priboril v niem poseb-n položaj* V ta namen <=o ZaLTr.^bi-nni sklonili poslati posebno deputacijo k Nj. Vel. kralju, v se-nat in parlament. — Cestra štrigova —Ljutomer. Mol Stri-sovo in Ljutomerom so z-aT-eli i rad it i .iovo PeSto, ki bo 10 km krajša od stare. Dravska banovina ie votirala v to svrlio 34-1.1 *H> Din. — Zahteve lam6ttf>f**vilin hranilnic. Xa konrrres\i *:nmoupravnih hranilnic, ki smo o rjem kratko ž- poročali, so sprožali dele eati zahteva nabili denarnih zavodov, ki ere-đO za tem. da dobimo stabilnost val ite kot pogoj varčevanja, da b? zbirale in upravljalo vlocv wmn Minoipr.ivn1 hranilnice in da s^ hranilnicam omogoči ^no^na or-ganizaeijfl na temelju samouprave. Hranilnicam ie treba odrediti funkcije točno in tako. da bi se lahko prilagodile krajevnim časovnim i>otrpbam. priznati jim ja Ir^ba aPrutetič n značaj« cl^de lavnih daiatev e pa treba izenačili z državnimi in dr.:-gimi pooblaščenimi denarnimi ustanovami. Rnzmerie med ustanovitelji (samojpra-vo) in hranilnicami ie tre-ha ureg. — NaSr dijaštvo. zlasti ono trgovskih, ohrfnm. obrlno-nadaljevalnih. meščanskih m strokovnih fc>1« ki si bo po končanih Štu-diinh hotelo pridobiti sluz.bp v industrijskih. trgo\>kih in drugih pridobitnih podjpt*i:h. bo m*slo na ponrrti razstavi o reklami in juuo-plr.vpn^ki plakatni razstavi mnogo novih pobud in smernic za izpopolnjevanje svojega znanja, da bo ustrozalo zahtevam, ki jih -rp.htpva podjeMiik od svojega Oamesčenra. »Nameščencev - avtomatov . ki <*icer točno, VendaC pa avtomatično izvršuj-»jo odrejena ?im dela. us ve? kot preveč, zelo pa nrminni-knje in težko je najti nameščene*, ki bi bili podjetjem s pvojo odločno udeležbo in iniciativo pravi *>otrudniki na delu za uvaljav-lm'rje in razo čuvanje produkcije. Za tako uvel javlj.Mve in udeležbo :im šol>> ne nudijo sposobno«'' odnosno potrebnega znanja* — Fouk o reklftmi še ni v urnih načrtih na-- h šol. izvzemSl '?ne sam»» zasebno trgovske šole. ki poi!Čuje ta velevažen predmet z največjim uspehom. Dijaki! Da vam bo pol do dobre vksistenee olajšana, posetitp poučno razstavo n reklami, ki vam bo dala pobudo za zasebni Studij reklame in za is-kanje reklamnih" idej. Poufma razs'ava o reklami in im/oslovenska plakatna razstava, k: jo prireja odbor reklamnih strokovnjakov v okviru ljubljanskega spom1a. maja do 10. juniia. je namenjena predvsem vam. ki vam bo kal kmalu naložena skrb *n blagor na-^oga narodnega gospodarstva. Nn^i palača Ol'ZD ^ 0-i jek u V lijeku zarade za Ol'ZD novo nalačo. ki bolo stroški za njo znašali 13,000.000 Din. Palača bo zsraien* na prstom, kjer \i bil nonrej velesejem. Sedanja Palača je za oei-ješki OUZD premajhna. Tudi v Ljubljani imamo pnbčo. Ol'ZD. ki je naravnost sramota za n««p mesto, f* jo primerjamo s palačo SUZOR-i v Zagrebu Kje ie Osijek za Ljubljano in kakšna palača sp mu obeta! Pri upa je po v poslopju OUZD vsp take maihno in stisnjeno, da niti nainutneišim DO treba m ni ust rež »no. Kaj. če bi se tudi plede Li -hitane poslnvil SUZOR na stališče, di je sedan'S »palače« premajhna? Prav nič bi n^ Skotilo. — V Zazrehu so izdelali prvo l**talo. Za LiubljanO prihaja dokaj pozno tudi Zaere*> s svoim prvim aeroplanom, ki ga je iz-le-lal nadarjeni Slušatelj tehnikp Tvrtko Pas kii°vič. Na poskusnem polatu je Paski je vič pokazal. l)a ie njegovo letalo solirlno in da bo dobro s! »Žilo v športno turistične svrne. Letalo '"p enokrflno s krili g trupu. Z mo-to-vetp !ohta 3*10 kg. z dv-ma potnikom* in DO^nnekfm materijalom pa 5-Si k^. Paskije-vif jo iz.fl dal vse sam. razen motorja, ki ga ip naročil i? Nemčije. — -1. cnipodiniskn-gospodar^ka razstava Zv-ze gospo«lini >Zena v poklicu- na vele-sejimi bo opomin'ala na^č ženstvo. da naj podpira domafo obrt. 15OOO slov. delavk si služi svnj kruh s finim ročnim delom. Ob zav dni^ti na*'h žpp ne bo brezposelnih rvrldnih. dela žplinih rok. Pridite in prppri-«x^jtP s«>! — Za nemške leto* išfnriP ^ta izdali Zv^za za 'ujski promet v Ljubl.iani in Tujsko i»r*»tnetna zv.*?a v Mariboru s podnoro >Putnik«< res priročpp in prtkttifeti prospekt kopali*?. fcdrftvftfitČ in letovitt v Sloveniji, ki ffs krasi fotografskih posnet-km- nasfh nsj**isrpjiih f«dotfr.lfskih mojstrov. PotocTafI)? V» Dsln!«ki tiskarna sijajno re-rmniurirala v KjiVro'fflkn. vpndar pa ne nin-r*mo pnhv^l'rt izbire elik. ki so vpclnoma znane htdi 'norpn^kim letoviščariem ter preve? suhorjsmo. lab!onsk\j in razglednlSko kraje. Moderen torej ta pro- spekt ni niti od daleč, zato naj bi pa Zveza za tujski promet prihodnjič izročila izbiro fotografij našim najboljšim fotografskim umetnikom samim, zlasti pa kar mojstru prof. Janku Ravnikj. ki ima v tem prospektu tudi najboljše slike. Pri vseh krajih so prav na kratko navedeni najrazličnejši podatki, da bo prospekt dosegel svoj namen, čeprav bi bila učinkovitejša propaganda za naše kraje podoben albumček z najboljšimi slikami naših lepot. — Planinski dom na Biokovu otvorien. Xa DinkoŠtnO nedeljo je bil svečano otvorien na Biokovu nad Makarsko dom hrvatskega planinskega društva. Otvoritvi jr prisostvovalo mnogo planincev in izletnikov. — Dom stoji 135o m visoko pod Voscetn in ima krasen razgled na morje. — Glasbena Matica, podružnica v Novem mestu, priredi v četrtek 24. t. m. ob 20. uri v trlnvadjiiei osnovne Šole javen nastop svojih pojencev s sodelovanjem pevskeea zabora in sokolskejea orkestra, ki izvajata pod vodstvom grlo. Z. Ropa-sove A. Dvofakov 149. psalm. Ljubitelji neposrpilne. narodne in umetne srlasbe vljudno vabljeni! — Odibor. — Borza dela v Ljubljani išče 1 čev-liaria. 1 hišnika. 1 kl^paria. 2 krojača in 1 le^ostrngarja. — Ljubljanski vele-ejem za^rden. XIV. ljubljanski volesejem od 30. maja do 10. junija je kljub svojemu obsegu, ^aj meri razstavni prostor 10.000 k v. m. popolnoma zaspan. Xa velpseimu bodo zastopane vSt1 panoge domače produkcije. Posebno bogat1 bodo razstave pohištva, tekstila, usnja in obutve, strojev vseh vrst. avtomobili, kovinska industrija, živila, kemična industrija ter panirna stroka. Tudi inozemstvo bo '.etos močno udeleženo, posebno Nemčija, kar je že posledica nove trgovinske pogodba z Ju-g:vdavijo. Orčijn se letos prvič oficijelno udeleži Ij iblianskega velesajma. V okviru grške razstave sodeluje S9 grških podjetij in bo ta razstava nudila popoln pregled grške produkcije, ki prid* za izvoz v noštev. Tako bo letošnji ljublianski velesejem zelo bogat in zanimiv, njegovo pestrost pa bodo Še povzdignilp In3 razstave. 22. do 26. t. m. Nameravali smo tudi v Šiški najeti primerne prostore. Ker teh ial nis.no dobili, opozarjamo posebno gospodinje iz Šiške in Bežigrada, da se v prihodnjih dneh ord-flele predavanja v kinu Ideal. Predavanja se vrše vsak dan. popoldne ob 16. in zvečer ob 20. uri. Vstop je prost. Zaradi Tenkega navala se naj blagovolijo prostori reservirati že dopoMn? pri blagajni kina Ideal. Kopališče S. K. Ilirije ODPRTO. —lj Delavski prosvetni veter »Svobode« In >Zarjec, VIII. (XXVII.) po itevilu, bo kot zaključek letošnje sezone v soboto dne 26. maja 1934 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Spored je boeat in pester. Nastopi godba ^Zarja*. tamburaški orkester, pomnožen z drugimi instrumenti, pevski zbor L dekliške §?ntiekobeke medčnnskp Sob-, oktet »Ljubljanskega Zvonac s kroma-tirno harmoniko, recitacije in predavanje pisatelji Cerkvenika. Igrala se bo tjdi nova skladba Jos. Skorpika >Nekoč j? bikK na 2 violini in klavir. Podroben spored v izložbah trgovin. Vstopnice po 3. 2 in 1 Din v Dejavski zbornici. I. nadstropja. .—1> Led. Mesrtna klavnica ljubljanska prične zopet z razvaianjern umetnega ledu v kosih po 12.5 kg. Reflektanti se vabijo, da javijo rneetni klavnici količino in Čas, kdaj žpIp led sprer?mati. —lj Muzejsko društvo »a Slovenijo v Ljubljani ima svoj občni zbor v četrtek dne 24. maja ob 17. uri v Narodnem mirzeiu. —lj Necnanoeva identiteta ugotovljena. Včeraj smo poročali, da so v Dolu pri Ljubljani naSli v torek zvečer nezavestnega nekega moškega in ga pripeljali v ljubljansko bolnico, kjer je umrl. Popoldne Je sodno zdravniška komisija izvršila v pro-sekturi državne bolnice obdukcijo neznan-čevega trupla. Pri obdukciji so ugotovili, da je ime! pokojnik sicer manjšo rano zadaj na glavi, ki je pa najbrt nastala med padcem. Pokojni je zasebnik Viktor Puc, doma Iz Cola pri Vipavi; zadela ga je srčna kap. Puc je stanoval nazadnje v Mostah ob Ljubljanici št. 13. bil je brez poklica in je živel od rente. Pokopali so ga pri Sv. Križu. —lj Strašen samomor. Na strašen naoin si je včeraj popoldne končal življenje 37-letni Franom Teršan, ki je imel skupaj z ženo Rezi v najemu znano gostilno >Koro-ški dom« na Poljanski cesti. Ko je žena okrog 17. stopila v sobo, je našla moža na postelji v spodnjih hlačah in bre>z srajce, n na prsih mu je zevala globoka rana. Ležal j? v mlaki krvi, na tleh je pa opazila velik mesarski nož. Pokojni Teršan se je zabodel naravnost v srce in izkrvavel. 0 samomoru je bila obveščena policija, nakar je policijska komisija odredila prevoz trupla v mrtvašnico. Pokojni Teršan, ki je bil sicer po poklicu mesar, je bil zadnje čase nekoliko zmeden, večkrat je tudi popival in prihajal vinjen domov. Kaj ga je pognalo v tako strpšno smrt, ni točno znano, prav gotovo pa je, da je dejanji? izvrš'1 v hipni duševni zmedenosti. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo, deževno vreme. Včeraj ie nekoliko deževalo samo v naši banovini, drugod pa niso imeli dežja. Najvišja letnpo-ratura je znašala v Split j 30. v Beogradu 29. v Zagrebu 2S. v Sarajevu 26, v Ljubljani 25.6, v ariboru 23.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.2. temperatura jo znašala 16.2. — strašna «mrt pod tramvajem. VČPrai ei je končala v Beogradu življenje uradnica ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje Lj.ubinka J mgović. Skočila je pod tramvaj in obležala vsa razmesarjena mrtva. Kolesa so ii sla čez obe nogi in prsni ko<. Ljubinka je imela fanta, uradnika Privilegirane agrarne banke Dragana Vukiče-viča in prepričana je bila, da jo vzame za ženo. Bila je siromašna in končno se je Draganova liubpz^n ohladila. V torek zvečer je srečal Ljubinko na cesti Draganov brat. znani beograjski odvetnik Miloš Vuki-?ev|č. ki ji ip sredi ulice prisolil lč"e srce izpre-go*vori<. pole od jutri dalje v prpdstavah ^ZKD* ob 14.15 krasne arije iz opere >Tra-viatav in še druge pesmi v svojem zadnjem do danes izdelanem filmu »Kraljica srca«. V *.em filmu pride ČudovUo lep in poln glas Alparj-ve do polne veljave. Gita Al pa rje va pa ni samo izvrstna pevka, neco rudi enaka igralka, kar jp gotovo potrebno, da se lep glas v polni meri uveljavi. Polee Gite je tudi Maks Hansen prav dober p*vac in sijajen komik. Oba filmska zverdnika sta občinstvu že znana in oba sta priljubljena. Poleg divnega petja in prijetne vsebine je prav tako scenerija filma z lepimi pokrajinskimi slikami atrakcijp. ki bo pomagala polniti >ZKD' predstave v Elitnem kinj Maiici. —lj V ftentjakob>kem gledališču ponavljajo drevi ob 20.15 zadniič v sezoni izvrstno burko-satiro >Vražji Rudir 7> g. Karusom v naslovni vlogi. Burka \^ polna besedne »n situacijeke komike, tako. da so se vsi po-setntki do eorz nasmejali. V ostalih vlogah natopa skoro vsj osobje odra. V soboto 26. t. m. ob 20.15 na se ponavlja rKvdedniič izvrstna vpselo'gra »Dama na s'abcm glasu' z go. Krvi no VVrischer-Petrovčičevo v naslovni vlogi. To sta obnem zaključni predstavi v letošnji sezoni. Prednrodaja vstopnic od danes dal}? od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. _lj predavanje o Radionu. Zanimanje za predavanje o Radionu je tako ogromno, da do sedai niso mogle priti na vrsto vse gospodinie. ki so to želelSporočamo torej vsem cenjenim gospodinjam, da smo podaljšali predavanja ie za en teden in sicer od — Gimnazija ob koncu šolskega leta. Ptujska gimnazija bo zaključila Šolsko leto v smislu obstoječih zakonitih predpisov 6. iunija. Da bi imeli starši priliko videti vsaj nekaj uspehov svojih otrok, se bo vršila na Telovo 31. t. m. popoldne na letnem telovadišču Sokolskega drušlva Ptuj javna telovadba ob malenkostni vstopnini, ki je določena za kritje stroškov. Eventualni prebitek pripade gimnazijskemu Podpornemu društvu za revne učence. Dne 2. junija popoldne in 2. junija ve9 dan bodo v gimnazijskem poslopju razstavljena ženska ročna dela učenk ter risbe, ki so jih napravili učenci v ravnokar potekajočem šolskem letu. Dne 5. junija pa bo popoldne z začetkom ob 15. uri v slavnostni dvorani Dijaškega doma koncert šolskih pevskih zborov, ki so na zavodu, ter godbene produkcije posameznih dijakov. — Sprejemni izpiti se bodo vršili na zavodu med 20. in 25. junijem. Natančno dan še ni dolčoen. Prijave za sprejemni iznit. kolekovane s 5 Din, je treba vposlati ali predložiti gimnazijskemu ravnateljstvu do 20. junija. Prijavi je treba priložiti krstni (rojstni) list in šolski izkaz, ki dokazuje, da je otrok dovršil vsaj IV. šolsko leto osnovne šole. Priglašenci morajo v koledarskem letu 1934. doseči vsaj starost 10 let, ne smejo pa pred 1. septembrom 1934 dopolniti 14. leta. Dan in čas sprejemnih izpitov bo razviden na oglasni deski v gimnazijskem vestibulu. — Športna nedelja. Na binkoštni ponedeljek se je vršila na igrišču SK.P nogometna tekma med SK Grafika Ljubljana in SK Ptuj. Rezultat je bil 3 : 3. Nogometna tekma je bila izredno dobro obiskana. — Nezgoda. 361etni kočar Bezjak Peter iz Zabovc je padel doma na dvorišču tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo in so ga morali prepeljati v ptujsko bolnico. — Napad z nožem. Ko se je vračal te dni domov delavec Filolmiik Jo4ef iz Vumftmha, «a*Je n«(padol v b*i*rai gostilne Kleanončfi«^ na Vuiibergu Franc Zavec ter ga udaril z nožem po glavi in mu prizadejal precejšnjo rano, tako da so ga morali prepel>ata v ptujsko bolnico. Fa-nta zasledujejo oro&nifki. — Aretacija. Orožmikl so are hiral i v Hajdošah 361etnega Franca BTea-arja. ki je biil 'zasledovan »po policijskem dnevniku zaradi ra-znih zločinov. Prepeljan je bil v sodne zapore. — Požar v Slovenskih goricah. Velik požar je izibruhnil pred dDieeli brat v predelavi br. KlenienfiČa. Povdariti moramo, da so »koro vsi igralci Člani So- kola 11. ki m»» odejstvujejo pri Bantjnkob-ikem gtedalitlk m odru, ker Sokol II še ni.na la*dne«a doma, kjer bo na razi-volnL"^ tudi izledališki oder. Prepričani smo. da bo li iMjanako aokolstvo in ostalo občinstvo napolnilo dvorano do zadnjega kotička, .-^j i«1 r-ist; dobiček predelave namenin zuraibi Sokolskega doma ^kola 11. Vstopnice M dobe v predprodaji pri br. Milku Kiapežu na Jurčičevem tnrn in pri. br. Matku Pogačniku na Komrr stfcSM tr_ru. Zdravo! Jubilej visnjegor*keca Sokola, sokol v Višnji uori se j* zadnje o-a^e močuo okrepil in jspsiU njegovega delovanja so redno rasvesel|ivejai Zdaj ima polne roke dela 1 pripravami za lepo proslavo svojega po-membn<*za praznika, lnletnice obstoja. 1"» let ni dolga doba, toda za sokolsko d.do v tako tennih razmerah kakor m v V i S n j t gori, pomeni mnogo. Višnje^orski Sokol pa laliko irleda s ponoeom na sadove svoj^an dela v 15. letih. Jubilej proslavi % javno telovadbo iti vecdiro na pror»U»m. Igrah« br» godba na pihala. Tudi slabo vffBM ne bo motrio moliti i>ros*lavt\ ker bo Poakrbljmo za streho. Sokoli in ljubitelji Dolenjske, rezervirajte si nedelio dne 10. junija za Izlet v Višnjo goro. kjer vas sprejme Sokol z odprtimi rokami! — Tajni peši7let jeseniškega Sokolu. Celodnevni tajni pe^izlet članstva in naraščaja se bo vršil v nedeljo 27. t. m. Cilj pešizleta je v višini 12») m, pot jc lahko-gorskega značaja (brez plezanja), oprem.i turistovska. Deca se izleta ne udeleži, starši pa lahko vzamejo tvoje otroki v seboj, seveda po krajši poti (skupina IV CIanstVO in naraščaj se razdeli v 4 >kup ne. ki uredo na izlet pod vodstvom vodn: kov, in sicer: Skupina I.: člani telovadc — vodnik br. Buh Anton; skupina 11.: č'a-nice telovadke in ženski naraščaj — v >,l niči a Med jeva in s. Lapajnctov.i; ikupin lil.: moški naraščaj in članstvo s Hrušice — vodnika br. Ciorup Tone in Pagliarutzi 2iga; skupina IV.: ostalo članstvo pod vodstvom br. dr. M, Obersnela Posamei ne skupine bodo potrebovale /a pot, vštev ši odmore, . skupina 5 ur, II. skupina 3 ure, III. skupina 4.45 ure in IV, skupina 2.45 ure. Odhod je za vse oddelke i/pred Sokolskega doma. in sicer za skupino I. ob 6. uri, za skupino II. ob 8. uri, /a skupino III. ob 6.15 uri in za skupino IV. ob s.15 uri zjutraj. Povratek je skupen proti večeru. Hrana naj se ponese l teboj. Poskr belo se bo. da se bo dobil na cilju Jai Pekli se bodo tudi ražnjiči. Z o/irom na to, da se potuje v več skupinah, ki imaj daljšo ali krajšo pot, odnosnu težjo ali lažjo, je udeležba na izletu omogočena vsemu članstvu. Zato se pričakuje, da K članstvo tega izleta udeleži v čim večjem številu. Zbor za odhod je točno ob Čas ki je za vsako skupino določen. V slučaju slabega vremena se izlet preloži. I deležbi je obvezna tudi za društva Koroški Bela-.Izvornik, Blejska Dobrava in Mojstrana« Točna navodila slede! vani tudi obzirna triangulacijska Ln topo« grafska dela. Kartografska razstava ljubljanskega velesajma od 30. maja do 10. junija nam bo pokazala med drugim tudi več lepih primerov specialnih kart slovanskih držav. Mogli jih bomo primerjati ne le mod seboj, temveč tudi z drugimi evropskimi in izvenevropskimi kartami, će se pri tem spominjamo neke Eckertove besede, da je izdelovanje novih zemljevidov, poglobitev starejšega kartografskega gradiva in njegovo historično kritično poučevanje znak duševno gibčnega in znans'veno visoko stoječega naroda, . . . torej Odlično merilo za kulturo dotičnih narodov, smo prepričani, da se bo tudi na na£i kartografski razstavi pokazalo, da Slovani nikakor nismo zadnji v vrsti kulturnih narodov. Iz Litije — sola in dom. Društvo »šola iti iloui bo imelo v nedeljo 27. t. m. po 10. maši svoj recini letni oboni abor, ki se bo vršil v tukajšnji osnovni šoli. — Pisatelj Kosta-njevec — učitelj v Litiji. Te !esu. Reši ga! — Oh, ta izdajalska žena! Pri teh besedah se je nesrečni mladenič nenadoma pognal kvišku, razprostrl roke, omahnil nazaj na posteljo in globoko vzdihnil: bil je mrtev. Razumljivo je, da baron Hektor de Meillerave ni izgubljal časa. Cez dobre četrt ure je bil zopet v Chateau-Trornpette. Hitel je skozi vse salone, toda Filipa ni bilo nikjer. Naglo je zapustil palačo in hitel doli na vrt. pa tudi tam ni našel Filipa. — Prepozno je, — je zamrmral sam pri sebi in si obrisal potno čelo. Vendar pa ni izgubil poguma, hitro se je vrnil v palačo in jel iskati guvernerja. Guvernerja je bila baš obkolila skupina lepih dam, navdušenih za družabne igre, ki je bil Camus de Neville v njih pravi strokovnjak. Hektor je stopil naravnost k njemu. — Gospod guverner, — ie dejal, — baš sem razvozijal vaš rebus. — No, tega pa že ne verjamem, — je odgovoril guverner smeje. — Ali hočete, da vam povem na uho. kaj pomeni? Dame so ogorčene ugovarjale. — O, drage dame, — je vzkliknil guverner, — kar pomirite se, saj ni n.česar uganil. Hektor se je sklonil h guvernerju n mu zašepetal: — Ta čas. ko se tu pri vas pleše, gospod guverner, se gode v mestu čudne reči. Oprostite se za hip in žrtvujte mi nekaj minut, da vam vse po-asnim. — No, — ;e dejal guverner. — Kaj sem vam pravil, drage dame. — Ni uganil? — Seveda ne! Dame so se škodoželjno zasmejale. Kazalo je, da je barona Hektorja malo sram, ker je takoj odšel. Cez pet minut se je pa sestal v posebnem salonu z guvernerjem. — Kaj se je zgodilo? — ga je vprašal guverner. Hektor je namignil guvernerju, naj stopi za njim v kot, in ko sta ostala sama, ga je kar naravnost vprašaj: — Ala imate radi grofa Filipa de Blossac? — Imam ga tako rad, kakor le morem imeti rad pogumnega, duhovitega in nenadomestljivega moža. Grof de Blossac je v Bordeauxu moja desna roka in samo njemu se moram zahvaliti, da lahko tu pa tam stopim malo pogledat na svoja posestva. — No, — je odgovoril Hektor, — če je tako, ga pa morate na vsak način, rešiti. — Kaj? — Grofa hočejo nocoj zahrbtno umoriti. Guverner je zamolklo kriknil in se opotekel nekaj korakov nazaj. — Ha! — je vzkliknil končno, ko je zopet prišel do sape. — kaj ste znoreli, baron? — Nasprotno, čisto resnico govorim! — Toda ... — V dveh besedah vam lahko pojasnim, kaj se je zgodilo. — No? — Kakor veste, je grof Filip de Blossac ijubček markize de Beause-jour. Markiza ga pa ne ljubi več. ker ve. da ima rivalinjo... — Dragi prijatelj. — ga je prebil guverner, — to, kar mi pripovedujete, mi^je znano prav tako dobro, kakor vi m. — Dvomim. — Kaj? — Vi ste prepričani, da je lepa Židovka zapustila Bordeaux. — Seveda. — Povedati vam moram, da se motite. — Kako je to mogoče? — Ker je lepa Židovka v Bordeauxu v hiši svojega strica, starega Samuela. Filip hodi vsako noč k nji in markiza je o tem točno in zanesljivo obveščena. — Kaj poveste! — Da. in ta hip se snuje podla in izdajalska zarota, — je nadaljeval grof Hektor. — Kaj? — Sedem ali osem mladah vrto-glavcev, ki jim je markiza zmešala gJave, se ji je ponudilo za sramotno orožje osvete. Guverner je namršil obrvi in -vprašal: —In kaj naj bi se zgodilo s Filipom? — Prvo, kar hoče markiza, je, da vlomijo v Samuelovo hišo in ugrabijo židovo nečakinjo, grofa Filipa de Blossac naj bi pa na mestu ubili, če bi ga našli pri lepi Židovki. — Toda grof je vendar tu. — Zopet se temljito motite, gospod guverner, kajti tu lahko preiščete vse kotičke, pa ga ne boste naSi. Med pogovorom sta prišla do ozkih stopnic, vodečdh doli k reki. — Tu dori pri stopnicah je bil navadno privezan čoki, — je dejal Hektor. — Vem. — Zdaj ga pa ni. — Saj res. — se je začudil guverner. — S tem čolnom se vsako noč vozi grof FMip, — je nadaljeval Hektor. — Kam pa? — K svoji 'ljubici. — Po Garonni? — Da, gospod guverner. — Bogme, to je pa zelo čudna pot v ulico des Argentiers. — Zares je čudna, toda najbolj varna, da ga ne opazijo tisti, ki jim je naročeno zalezovati ga na vsakem koraku. — Vi torej mislite, dragi baron, da je grof Filip zdaj v Samuelovi hiši. — Ne mislim, temveč sem trdno prepričan o tem. — In napad na židovo hišo je bil dogovorjen za nocoj? — Med drugo in tretjo uro ponoči. — Potem takem ... — ... je treba nemudoma nekaj ukreniti, — mu je posegel Hektor v besedo. — Toda s tem oborožim proti sebi markizo, razumete... Markizo de Beausejour... — Nikakor ne. — O, vi je ne poznate! — Nasprotno, gospod guverner, zelo dobro jo poznam, toda prišel sem na imenitno sredstvo, kako obvarovati grofa Filipa vsake nevarnosti, obenem pa izogniti se markizinemu srdu. — Govorite! — Napišite mi tiralico! — Za kom pa? — Za grofom Filipom. — Tega gotovo ne mislite resno. — Nasprotno, čisto resno, — je odgovoril baron. — Ura je že tričetrt na dve... — Vražja strela! — Predno mine ura, bi lahko videli grofa Filipa samo še kot truplo. Guverner se je zdrznil. — Dobro, — je dejal naenkrat od-:očno. — Strašno je, če vlada neomejeno celi pokraiiini kokota. Pojdite z meru-j. baron. Zgodi se vaša volja. Guverner je odvedel Hektorja de Meillerave v svoj kabinet, kjer je takoj podpisal tiralico in mu jo molče izročil. Baron Hektor je naglih korakov zapustil Chateau Trompette in med potjo ie večkrat zamrmral sam pri sebi: — Na vsak način moram rešiti grofa Filipa in Če bog da, ga bom tudi rešil. XVI. NA BEGU. Cim je dobil baron Hektor de Meillerave od guvernerja tiralico, je hitel iz palače Chateau-Trompette naravnost na najbližjo vojaško stražnico. Obraz si je zakril z žametasto masko, ker ni hotel, da bi ga spoznal častnik, ki mu je nesel guvernerjevo povelje. Le-ta je bil baš poročnik tistega polka, ki je bil Filip de Blossac v njem kapitan. Hektor de Meillerave je prišel na stražnico z masko na obrazu m dejal je poveljniku: — Gospod, zelo rad ba govoril z vami pet minut med štirimi očmi. Častnik je stopil z njim v kot. — Gospod, — je nadaljevali baron. — prihajam naravnost od guvernerja in prinašam vam tode pismo: Ln izročil je častniku tiralico. — Je-li mogoče! — je vzkliknil poročnik. — Kaj? Grof Filip de Blossac? — Zali bog da, — Mož, ki je zidal nanj guverner vse svoje nade in zaupanje? — Sai se še ni izkazal nevrednega, temveč baš nasprotno ... — Potem pa ne razumem... i * Mali Napoleon dela red v New Yorku Novi newyorški Zupan Fiorello la Guardia }e začel pometati z Železno metlo Po silnem odporu je sprejel new-vorški občinski svet varčevalne ukrepe novega župana. Deficit mesta New Yorka v znesku 31,000.000 dolarjev, mora biti krit, je izjavil župan Fiorello la Guardia. 140.000 uradnikov se mora odreči znatnemu delu svoje dosedanje plače in primankljaj mesta bo krit, če priskoči tudi vlada New Yorku s primerno podporo na pomoč. Tako je dejal župan največjega mesta na svetu. Newyorški meščani pravijo svojemu novemu županu »mali Napoleon«. Zanimivo je, da je župan Guardia na zunaj res preced podoben Napoleonu. Morda ima tudi enak zmagoviti pogled in prebivalci New Yorka trdno verujejo, da bo spravil »mali Napoleon« v red mestne finance in zatrl korupcijo. Leta ugodne gospodarske konjunkture so zahtevala smehljajočega se župana, postavnega Jimmy \Valkerja, čigar vedno nasmejani obraz je bil simbol dobrih časov. Walker je bil zelo priljubljen, sai je bil vedno dobre volje, duhovit in dovtipen. In končno, zakaj bi se tudi ne smejal? Saj ni imel nobenih skrbi, niti dela. Sprejemal je samo tuje goste in kmalu se ga je prijelo ime »vratar Zedinjenih držav«. Bil je kot rečeno zelo priljubljen. Ljubile ga niso samo ženske, ki so se kar trjrale zanj, temveč tudi moški. Navihanke so si izmišljale pretveze, kako priti na magistrat, nerodne jše so pa čakale pred mestno hišo, samo da bi videle Walikerja, zlasti pa njegov smehljaj, ki mu je vedno igral na obrazu in ki si ga je vsaka ženska razlagala po svoje. To so bili Vnovčena televizija Angleška poštna uprava ima mnogo smisla za dobre kupčije. Njen šef sir Kingsley Wood že več let ljubosumno zasleduje napredek televizije v laboratorijih. Vse kaže, da ni več daleč čas, ko bo problem gledanja na daljavo tudi praktično rešen, kajti sir Wood ie spravil na noge vse vplivne gospode in ustanovil družbo, čije namen bo ta izum propagirati in vnov-čiti. Za predsednika družbe je bil izvoljen lord Seldon, za podpredsednika pa sir John Cadman. Nova družba ima mnogo denarja in sklenila je financirati zadnje poskuse, ki so še potrebni, da pride gledanje na daljavo do veljave. Družba bo organizirana tako, kakor je družba za izkoriščanje radia. Veliko korist od nje bo imela angleška pošta, ki bo dala izumu ne samo svoj prestiž, temveč tudi svoj upravni aparat. Seveda si bodo pa tudi podjetni člani družbe napolnili žepe in dolga leta bodo vlekli mastne dividende zato. ker so pomagali izumu na noge. Nov reklamni trik Reklama po ulicah beleži nov napredek. V reklami je treba izumiti vedno kaj novega. Tako so v Newyorku prišli na to, da bi začeli delati originalno reklamo z naglušnim starčkom, ki ga vodi vnukinja. Kmalu se je pojavil v podzemni železnici tak starček s slušalom v roki, da mu je dozdevna vnukinja odgovarjala na vprašanje, šlo je za gledališko reklamo. Starček vpraša svojo spremljevalko, ali sta sedla v pravi vaz, ki vozi h gledališču. In deklica kriči v slušalo, da sta sedla v pravi voz, da bosta kmalu tam in da kupita vstopnice za to in to predstavo. Obenem izrazi upanje, da vstopnice še ne bodo razprodane. Starček se z odgovorom zadovolji ZELO POCENI se oblećete pr) PKJESKKK.IL, LJUBLJANA, Sv. Petra centa ftt. 14. 6/T POZOR! Več abonentov sprejmem na prvovrstno hrano — Din 12.-dnevno — v restavraciji »Pod Skalco«, Ljubljana, Mestni trg št. 11 (pri Cigliču). 1896 KJE SE BOSTE FOTOGRAFIRALI ? Najbolše posnetke vam napravi samo Foto Maver, Maribor, Gosposka ulica 2. 1897 DRAŽBA KOŠNJE sena in o tave na parcelah Kmetijske družbe — Cesta v mestni log — v nedeljo 27. maja ob 3. uri popoldne. — Kupci se vabijo. 1889 IŠČEM STANOVANJE solnčno in zračno, s tremi sobami in pritiklinami, v ali blizu središča mesta za 1. avgust. Biti mora v novejši zgradbi. — Stanovanja brez kopalnic izključena. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Stalna stranka«...... ZADOVOLJIMO VSAKEMU OKUSU! Kemična čistilnica, pralnica in svetlo-likalnica SAVS STANE LJUBLJANA, Tvrševa cesta št. 36 časi blagostanja in veselja, ko je bil na mestu tudi vesel župan. Zdaj se je pa položaj izpremenil. Prišli so časi težkih skrbri in brezposelnosti. Mesto koketnih lepotic pred magistratom so zavzele vrste brezposelnih in stavke še bolj ogražajo gospodarsko življenje. New York ne potrebuje več vedno nasmejanega prijaznega »vratarja« za sprejemanje gostov, temveč resnega, energičnega moža, ki ga je dobil v osebi novega župana Guardia. Izvolila ga ni nobena politična stranka, temveč vse stranke, in njegov vpliv sega tudi v socialistične vrste. Vsi mu slepo zaupajo. In »mali Napoleon« energično pometa. Neusmiljeno stopa na prste korupcijonistom, ki so zastrupili žiivljenje New Yorka. Zadnji njegov uspeh je bilo odkritje škandala v jetnišnici Welfare Island. Nekega dne so prinesli ameriški listi zanimivo sliko hodnika jetruišnice, polnega razbitih radio aparatov, steklenic, orožja in medicinskih instrumentov. Policija je odredila preiskavo v jetniš-ndoi, kjer so prirejali jetniki gostije in orgiue, kvartali in uživali morfij, če že niso bHi tako pijani, da sploh niso mogli stati na nogah. Eden izmed poglavarjev zločinske tolpe se je v bolniškem oddelku jetnisnice kar trajno na-9eKl in pošiljal po poštnih golobih svojim pajdašem zunaj naredila. Po vseh celicah so ležale krasne preproge, jetniki so imeli bar z radijem, gramofonom in raznimi drugimi pripomočki za razvedrilo in zabavo. Jetniška celica >e bila podobna najmodernejši hotelski sobi. Čeprav so oblasti že dolgo gledale, kako imenitno žive jetniki v jet-nisnici, se niso upale nastopiti proti podjetnim tolovajem, ker so bili pod zaščito vplivnih politikov. 2upan la Guardia ima pa menda rad razburljive prizore in zato se tudi teh tolovajev ni bal. Nedavno je nastopil jroti podražitvi živil. .Med ognjevitim govorom je potegnil iz žepa surovo kot-leto. iz drugega žepa pa nekaj drobiža. Ah je ta kos mesa res vreden toliko centov? — je zakričal na svoje presenečene kolege. La Guardia se ne boji nobene ovire, vedno nastopa odkrito in rad udari s pestjo po mizi, če hoče podkrepiti svoje besede. V vsem se mu pozna, da je italijanske krvi, čeprav sovraži sedanje politične diktatorje. V resnici je pa tudi sam diktator, samo v manjšem obsegu. Makulaturu? ^mt proda »prava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 in nekaj časa molči, potem se pa zopet skloni k vnukinji, Če6, naj bi vprašala sprevodnika ali se prav peljeta, ker bi nerad zamudil tako lepo predstavo. In ker je vnukinja lepa, ker se potnikom prijazno smehlja, kriči kmalu ves voz starčku v uho, da se pelje prav, da predstave ne bo zamudil. Starček in deklica sta reklamni trik, ki naj opozori občinstvo na gledališče in igro. Naglušni mož v resnici dobro sliši in sploh ni star, temveč samo dobro maskiran. Vozi se s podzemno železnico vsake četrt ure, da reklamo ponovi. Samo da bi se ne našla konkurenca, ki bi ta trik preprečila, da bi se naenkrat dvignil v vagonu mladenič in zakričal namišljenemu starcu v uho: »Hej, čujte stari gospod! Nikar ne hodite v to gledališče, saj igra ni vredna počenega groša. Svetujem vam drugo gledališče, kjer boste imeli večji užitek!« Ni ga ujela Pred sodiščem v Budimpešti se je zagovarjal te dni eleganten italijanski mornariški častnik inženjer Karel Sbur-latti, star 56 let. Tožila ga je 44 letna Irena Abova, ki ji je baje obljubil, da se bo z njo poročil, pa se je poročil z njeno mlajšo sestro Alico. Irena je trdila, da jo je sramotno prevaral in smrtno razžalil. Pred sodiščem je izpovedala, da se je seznanila z njim v Can-nes in da mu je takoj povedatla, da ne sme stopati v njeno stanovanje noben moški, če nima znjo resnih namenov. Sburlatti je bil nekaj dni pri nji in kot pošteno dekle je smatrala, da se bo z njo poročil. Najprej je zbrala o njem informacije, potem je pa dala nekega dne odpeljati njegovo prtljago na kolodvor in odfposflati v Budimpešto, kamor se je moral Sburlatti hočeš nočeš odpeljati z njo. V Budimpešti se je pa Sburlattijeva ljubezen tako ohladila, da je vzel njeno sestro Alico, ki mu je pomagala zbežati od doma, kjer je imela Irena svojega ženina zaprtega. Revež se je moral več dni postiti in Ahca mu je tudi preskrbela primerno okrepčilo. Tako se je zaljubil v njo in poročila sta se. Sodišče je zaslišalo več prič, ki so izpovedale, da je Irena pošteno nalagala svojega ženina, češ da je zelo bogata in da ima veliko farmo. Sburlatti je pustil državno službo in prispel z njo v Budimpešto, kjer je pa ravnala z njim tako grdo, da je bil upravičen preklicati svojo obljubo. Sburlatti ie bil oproščen in Irena bo moraia iskati novega ženina^____ Postani in ostani ilan „Vodnikove druibe44 Danes Dotores del Rio v prekrasnem filmu Meksikanska ljubezen Film divnih španskih melodij ZVOČNI KINO DVOR Pr*d*UT* ob 4-. 7 it 9 On« 4.50 w Iz Celja —c Razmere na delovnem trgu. (),] 11 do 20. t. m. se je pri celjski ekspozituri ,'avne- borze d^ia na novo prijavilo 67 br*' poselnib (39 moških in 28 žensk), delo je bilo ponjjeno za 31 oseb (7 molkih in 24 žensk), posredovanj je bilo 24 (za 6 moški 1-in 18 žensk), odpotovalo ie 10 breznos^lnil (10 moških in 9 žensk), odpadel je 1 moški. Dne 20. t. m. ie ostalo v evidenci .r>s brezposelnih (550 moških in 35 žensk) na prem 562 (528 moškim in 34 ženskam) dn 10. t. m. Delo dobijo 3 hlapci, po 2 mizar;;, in celjska delavca, po 1 slaščičar in loncar. do 3 kuharice in služkinje, po 2 hotelski ku harici in kmečki dekli ter po 1 blagajni čarka, natakarica in postrežnica. —c Umj4i so v celjski bolnišnici v top 22. t. m. 35letni delavec Alojzij V račun k Gaberja pri Celju, "kletni posestnik In _•" stilrtičar Ivan Overlin iz Mestinja in 471rttn brezposelni tesar lenac Gregorčič iz Gaber ja, v sredo dn? 23. t. m. pa 7Sletni Jož. Jure. občinski revež brez stalnega bivališči, in 671etna prevžitkarica Uršula Vengusln va s Ponikve. Na Ostrožnem št. 11 pri Celju ie umria v torek 391etna ntjbaica Marila V^leniŠkova. —c Materinski dan bo proslavila okoliška de^ka narodna šola v t m. Celju v nedel o Iz Maribora — lšletna je hotela v ^mrt. V sr^*io M ie horek končati življenje ITletna Karoli na Z., delavka v tovarni Doctor in drm \ Studene*. izrat>fta je prilika, ko je bila so ma in izpite v samomorilnem iiain -inu pr» cejpnjo kohflino ocetne kisline. Domači *• jo našli, ko se je wvijala v milnih bolečinah Poklicali so reševalce, ki so nasilenico m Uiudoma prepeljali v bolnico. Vzrok, ki Je dovede! Karolino do obupnega dejanja. «-domače razmere. — Za drzne vlome 18 W 7 mesecev > če. Pred malim kazenskim senMom tukaj šn^eea okrožnega sodišča so f*e v sredo za gofvarjali 24>etni cigan Aleksander Hor^rn' in njegovi pajdaši Žemljic Viktor, delavec v S?lu, brate Franc in Anton Pravdič iz Brengove, Francova ženo Magdalena m do kla Matilda Ivankova. Prvoobtoženca imata na vesti drzen vlom v železniški vasi Mur ski Soboti. Pri tem vlomu sta odnesla za preko 3O0O Din razmaga nvanufaktiirrvj.i blaga. Par mesecev nato pa so vsi kot l storilci viomili v Meškovo trgovino pri > Trojici v Slov. goricah ter ikradli za 11.000 Din manufakturnoga blaga. Poleg ocnenj< nih imajo obtoženci m vesti še mnogo drugih vlomov in tatvin. Za* storj?no dejan i-- a prejeli zasluženo plačilo. Wt, Pravdič Franc na 1 leto 6 mesecev robije ln izgubo častnih pravic za 3 leta, Pravi Anton na 1 leto robi (p in izgubo čas'n pravic za 4 lela, Pravdič Magdalena na 6 mesecev strogoća zapora in 120 Din denarne globe ter Matilda Ivanek na 7 nTN***--^ strogega zapora in izgubo častnih pravic 7a dobo dveh let. — Žena ni i je ušla. V torek p prijavil železničar Mihael Herman I* Pobrežja nv*it-ni policiji, da je 17. t. m. neznano kam odšla nje^jova žena Pavla Hermanova m se do s?daj še ni vrnila. Za pobeglo ni nobenega sledu Ln ni izključeno, da se je ženi pripetila n^sr«^. Iz Novega mesta — Podružnica SPD je razstavila v izložbenem oknu tvrdke Medic častno diplomo, prizjianje dela svojemu dolgoletnemu načeLniku g. vladnemu svet. Ferdinandu SeidTai. Diploma nosi napis; »'Gospodu vladnem svetniku Ferdinandu SeidJu, odličnemu prirodoslovcu, ki nam je v svojih prominentnih znanstvenih de-Mh odkril lepoto Im čudesa alpske prirode in postavil Homerju Gorjancev, pisatelju Ivanu Trdini, od brona in granita trdnejši spomenik, 8 preimenovanjem gorjanekih vršacev v Trdinov vrh, v pri-jsnanje nevenljivih zaslug ki si jih je pridobil kot naš načelnik 1920./1933. Podružnica 9PD Novo mesto, 1. 5. 1934. Odlično iadelano diplomo, delo sodnega pripravnika g. Nina Zupana, je včeraj popoldne ob 5. uri poklonil znanstveniku g dr. FTanjo IvanetiC, predsednik podru žilice 9PD, e svojima agilnima sodelavcema učiteljem g. Lojzem Ivanetičem in notarjem g. Matijo Marinčikom. — Binkoštne praznike smo preživeli precej na naših Gorjancih, velina veČina pa na TnSki gori, tki se je spremenila v teh dnevih v pravi pojoči raj. Zidanice •o bile polne izletnikov, ki so si tolažili žejo ob iibornem tršikogorcu. Na binko-Stno nedel>o je imela tudi sokolska župa svoj tajmi pešizlet na Trško goro, katerega so se udeležili Sokoli 20 društev in čet. Ker je bila proga točno določena po dottmi (kjn 25) so iz eno uro oddaljenega našega mesta romali člani našega društva po čudnih vijugah preko Prečne. Mirne peči, KartaJjevega na Trško goro. Isto tako pa so imeli zanimiva pota ostali bratje in sestre okolišKih družitev. Na gori se je pri cerkvi zbralo vse »o-kohstvo z župnim starosto br. dr. I. Va-šičem. ki je imel krasen nagovor, kakor tudi br. Dominko šaša iz Nemške vasi. — človeški plod v greznici. Te dni je ovadil orožništvu kramar Z. iz Gotne vasi, da je našel v greznici človeški plod. Kdo je bila brezsrčna mati. bo dognala preiskava, zadevo pa ima v rokah tudi državno tožilstvo. — Srečke drž. razredne loterije 3. razreda 28. kola so prispele in dobi jih vsa* naročnik v naši podružnici. — Kopanje v Krki se je pričelo z vso živahnostjo poletnih dnevov. Solnce pa je res izredno toplo. Menda pa se bo tudi letos raTvilo ilvahnejee čolnarenje, ker Je opaziti ob bregovih večje število novil1 čolnov. Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran JezerSek, — Za upravo ln inseratni del Usta: Oton Chrlstoi. — Val t Ljubljani.