Izhaja vsako drago in četerto nedeljo t mesca in velja s poštnino vred: za celo leto 1 gld. 50 kr., za pol leta 80 kr. Denar za naročilo „Kmetskega prijatelja" prosimo pošiljati v gosposke nlice številka 6 (Herrenga*ae Nr. 6). — Za oznanila m plača za navadno versto 8 kr. — Rokopisi se ne pošiljajo nazaj, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Nr. 15.	Celje 12. avgusta	1883.
Kdor oeje pohujianje, iel bo tudi po-iMijianje.
Govoriti moramo danes o rečeh, o katerih smo do sedaj vedno molčali in smo se jih ogibali na vso moč. Zdaj pa mislimo, da bi ne bilo prav, dalj» molčati in zaničevati vse napade na nas, ker dolž-nost nam je, govoriti glasno in razumljivo, da povemo našim prijateljem pravo resnico. Kar nas ni-kolj ni brigalo, bili so članki in dopisi v znanem hnjskovalnem listu .Slovenski gospodar", kteri so obrekovali naš list in hujskovali zoper njega te od perve številke, ktero smo objavili. Pogum nam daje — hvala Bogu — dobra vest, da se borimo za pravo reč, in tu pri tacih časnikih bi se lahko porabilo v nemar marsikak liter černila, in mi ran ne bomo s svojo dobro vestjo dali nobeoega odgovora, ker si-rovosti, ktere kaže imenovan list, nismo navajeni in nočemo na nje odgovarjati; to sirovo hujskanje še ni spravilo nas nikolj po konci.
Kar pa nam ne sme biti vse jedno, to je siro-vost časnika, kteri bi moral imeti pervo nalogo svojega truda, ljudi podučevati o tem, kar zapoveduje nam katoliška vera o moralnosti (po domačo rečeno: živeti tako, kakor nam zapoveduje katoliška vera in zdrava pamet) in vsaj ne delati tako, da se ljudstvo pobujša.
Politično borovanje bilo je vedno, je sedaj, in bo tudi obstalo v prihodnost, pa vedno bila je zapoved in obstala bo zapoved, se borovuti pošteno; kjer mora razsoditi meč, ne smemo rabiti strupa, te postave ne prelomi nikak značajni mož. Če je kod na svetu dolžnost kterega stanu ohraniti,mir in na-
praviti mir, če se valovi prepira morda že sujejo, je to gotovo duhovski stan, toraj moramo močno obžalovati, da ta stan sem ter tje te svete svoje dolžnosti zataji. Ni sicer verjetno, pa je žalibog resnica, da katoliško tiskarno društo v Mariboru s svojim uesramnim listom .Slovenski gospodar' nareja in redi sovraštvo med katoličani Lavantinske škofije, da razširja po tem listu laži in obrekovanja, da na-pravlja po svojem .Slovenskem gospodarju" politične strasti, in vzbuja sovraštvo med prebivalci Lavantinske škofije, da s svojo sirovestjo napravlja prepir med Nemci in Slovenci spodnje Štajerske, krivo je, da je nastalo sovraštvo med nemško in slovensko mislečimi brez pametnega vzroka, samo zavoljo različnega jezika; krivo je,da postaja to sovraštvo dan na dan hujše, krivo je, da se po listu .Slovenski gospodar* čast in čestitanje duhovskega stanu dan na dan tudi po kmetih zmanjšuje.
Žalostno je, da moramo pisati kaj tacega, serce Das boli, pa resnica je, in žalibog, da nam ne bo dana priložnost, dokazati tega, kar pišemo tukaj, pri sodniji, ker tiskarno društvo v Mariboru ni v stanu, nam ovreči ta poročila, ker dokaz imamo v rokah, mora biti čisto tiho, če se govori o njegovem listu na tak način, bati se mora, nas poklicati pred sod-nijo. Ne bomo govorili o tem, kdo je predstojnik tega tiskarnega društva, kakega stanu so udje tega tiskalnega društva, to pa čemo reči, da je sramota za vso duhovščino cele Lavantinske škofije, kar počenja .nadzorni urednik' .Slovenskega gospodarja*, gospod doktor Gregorec 1 V resnici ne moremo imeti na tak način z našo duhovščino veliko veselja. V tih krogih nas večkrat k smerti obsodijo, akoravno
nas še niso vidili, tem manj še prečitali! Mi pak smo vedno imeli za dolžnost, dati duhovščini čast, ktera ji gre v resnici, in sicer zavoljo stanu in zavoljo deržave, v kteri imajo duhovni tako važen posel. Prost in mogočen, kakor je pri nas na Avstrijanskem, mora duhovski stan nalogo staviti si, sovražnike sprijazniti, mora po izgledu slavne cerkvene povestnice ljudsti o poduče»ati in omikati, mora vne-mati kristjanske čednosti, mora svetiti z stojim izgledom svojim farmanom, enako zgodnji danici; potem bo gotovo čislan od vsih strani. Med našim prepričanjem o delovanji duhovskega stanu in med hujskanjem in lažnivostjo .Slovenskega gospodarja" pa ležijo hribi in doline; ne iskrice navdušenosti se ne najde tu, brez sledu so menda izginili nauki našega Gospoda in Odrešenika, ki je postavil pervo pravilo katoliške vere: Mir vam bodi! Pamet si je morda prisvojila te nauke, mertva čerka je morebiti v glavi, v serce pak pomen tih besedi ni prišel.
Sitno nam je, da mi moramo pisati kaj tacega, in da se niso našli že davnej ljudje, kterim mora biti ta reč bolj mar, kakor nam, da bi bili vstavili kouec temu nesramnemu počenjanju. Že več let za-sramuje .Slovenski gospodat* mestjane, kmete, uradnike in celo duhovnike, zašpotuje jih; strup in žolč razliva „Chefredacteur" in njegovi nesramni poma-gači nad vse, kar jim je v politiki na potu! Žalostni izgled politične zagrizenosti natisnimo v današni številki. Kdor bere pismo gospoda fajmoš ra Juri Žmauc-a, videl bo, kako zaničevanja vredno delajo ti gospodje, ki pišejo in vredujejo .Slovenskega gospodarja". S takimi sredstvi se redi in množi narodni prepir na spodnim Štajerskem. Vsak, ki ima še le kolikaj poštenja v sebi, mora se jeziti čez to in se sramovati.
Pri našem mnenji o vrednosti .Slovenskega gospodarja* bo vedil vsakdo, kako malo se mi brigamo za njegovo hujskanje in zabvljanje, ali tega ne smemo dopustiti, da se ljudstvo šunta od uekterih malopridnih podpibalcev, kteri teptajo z nogami dolžnosti svojega stanu. Kdor seje pohujšanje, žel bo pohujšanje; strupene puščice, s kterim v nas streljajo, se ne vernejo samo od nas nazaj, temveč od vsacega poštenjaka, kterega hočejo od zadej na skrivno raniti, vernejo se nazaj do streljavcev, akoravno se skrivajo za kožo druzih nedolžnih, ki pa so jim svojo kožo prodali, in morajo se nazadnje osra-moteni pokazati celemu svetu. Revno ljudstvo, ki si mora pridobavati omiko iz tako malopridnih in nesramnih časnikov ! _
JUrgmtift fätt, mitg Jkratrnig rtnten.
2Bir müffen heute ein (Sapitel beljanbeln, welchem wir gerne bi«her au« bem SBege gegangen finb, aber e« fdjeint un« nunmehr nidjt me|r in ber Orbnung, ba ju fditnetgen, Wo ba« laute unb Berneljmlidje Spredjen jur Pflicht wirb, äßenn un« je etwa« gleichgiltig tiefe, fo waren e« bie leibenfdjaftlidjen, $afe betunbenben 3lr= tifel unb Sdjriftftücfe, bie feit bem Srfdjeinen unfere«
Statte« ba« Sauernhefcblatt „Stobenäti ©oäpobar" ent= hielt. Un« ftühlt, ®ott fei "Bant, ba« erhebenbe Se= mufetfein, einer eblen «Sache bie geber ju leihen, unb ba müfeten wahrhaftig anbere T>inge fommen al« bie Wu«brüd)e einer Berroljten $enfung«Weife, bie un« In £arnif<h bringen Knnten. 2Ba« un« aber nicht gleich* giltig fein barf, ba« ift bie junehmenbe SRohheit einer „Leitung, Welche bermčge ihre« $erfommen« e« al« oberfte «ufgabe ihre« Streben« betrachten müfete, wenigften« nicht entfittlichenb ju wirren. !politif<he «ämpfe hat e« gegeben, gibt e« unb Wirb e« geben, aber immer wirb e« ein ©ebot ber ßljre fein, fciefelben mit ehrlichen JBaffen ju führen; — ba, wo ba« Schwert bie 6nt= fchetbung herbeiführen mufe, ba barf nicht ba« ©ift entfdjeiben, tiefe« ©ebot übertritt fein characterBoller TOann. Sefteht für irgenb einen Stanb auf ber SBelt bie heiligfte Pflicht: ben grieben ju erhalten, wo er be* fteht, ihn ju (tiften, wo bie SBogen ber Seibeitfdjaftlich* feit aneinanberprallen, fo ift e« ber geiftlidje Stanb, unb befehalb mufe e« tief bebauert werben, bafe biefe heiligfte ber Pflichten — hie unb ba Beriefet wirb. 6« ift ebenfowenig begreiflich «8 letbcr Boüfommen wahr, bafe ber fatholifdje SPrefeoerein in ÜRarburg mit jeinem fchamlofen Statte „Slooen«f, ©o«pobar" ben Unfrieben unter ber djriftfal^otifcl>en Seoölferuitg be« Si«thum« SaBant nährt unb pflegt, bafe er burch biefe« Slatt Sügen unb Serleumbungeit »erbreitet, bafe er burch ben „Slobenäfi ©oäpobar" politifche Seibenfdiaften unb £afe unter ben Äatholifen be« Siäilium« erwecft, bafe er burch fein Slatt ber SRohheit £>ienfte leiht unb bie 3Rit= fchulb baran trägt, wenn ©egen äfee jwifchen ben beutfch unb ftooenifch gefinnten Sewohnern ber Unterfteiermarf entjtehen, Wenn bie gegenfeitige Erbitterung ohne ©runb, nur ber Serfchiebenheit ber Sprache wegen entftanb unb immer heftiger wirb, bafe er burch fein Slatt „Slo= oenžfi ©oäpobar" ba« Sinken be« geiftlichen Stänbe« untergräbt.
6« finb ebenfo tief empfunbene al« Wahre äöor.e, bie wir ba niebergefchrieben hoben, ober letber wirb un« bie ©elegenheit nicht werben, biefe Bor ben Sdjranten be« ©erichte« ju Bertreten, benn ber !ßrefeoerein in ÜRa = bürg ift nicht in ber Sage biefe Behauptungen, für bie un« eine güHe bon SeWeifen ju ©ebote fteht, jurücf= juWeifen; er mufe e« fich gefallen laffen, bafe man Bon feinem Statte fo fpricht, er mu i fich fürchten, un« ge= richtlich ju belangen, ffitr wollen nicht erft fagen, wer ber Sorftanb be« iprefebereine« ift, Weffen Sta.-be« bie SDiitglieber be« Sereine« finb, ba« aber wollen wir fagen, bafe eine Staube für ben ganjen !ßriefterftanb in ber Diäcefe Sanant ift, wa« ber Khefrebacteur be« „®o«pobar", Dr. SaBo«lao ©regorec, treibt!
SEBir haben im Sßriefterftanbe wahrhaftig wenig greunbe, — in biefem ffreife werben wir oft ungehört Berurtheilt, — aber wir hoben e« immer al« unfere ippicht betrachtet ber ©eiftlichteit jene 6h'e ju erweifen, bie ihr gebührt, unb jwar ihre« Stänbe« willen fowohl, al« auch m 3"tereffe be« Staate«, in welchen fie eine fo bebeutenbe StoUe fpielt. grei unb mächtig, wie ber geiftlidje Staijb, in Defterr>ief) bafteht, foll er, hocherhaben über bie niebrtgen Kämpfe, fi<h jum SBerfjeuge ber
SSerföIjnung machen; joll, befeelt unb btgeiftert boi btr glorreid) H (Üe|d)ict)te ber fatf)oti(<ben ftird)f, btn ®rift be« SBolfe« bilben unb f)(ben; Joll <briftliebe lugenb werfen; foll mie ein glänjenbe« lebenbige« SBeifpiel für djriftliefie« üeben baftrben; foll f)odiqearf)tet »erben (innen.
Die Äluft, bie (Wifeben unfern Slnfd)auung über ben 9ßriefterftanb unb bem SBSirfen be« „Slooen«fi @o«pobar" liegt, ift bergetief! Sein gunte ber ®rgri-fterung leuchtet ba, fpurlo« oerfibwunben f(beinen bie erhobenen 8eb«n be« grliSfet« »oin grieben; ber Öeift mag e erfaßt b"ben, ba« .vjer* E)at fie ni<bt erfaßt; ber ftarre »uebftabe mag im ftopfe fein fteim gefunben baben, in bie Bruft ift btr Sinn ni<bt gebrungen!
fes berüflrt reibt unangenebtn, baß mir fomnren muffen ba« ;u fagen, unb baß fi<b nidjt fdjon längft ber Sacbe näberftebenbe 8eute gefunben baben, meldje biefem Würbelofen Ireiben ein ^jiel gefefct baben. Seit fahren werben im „Slobenžfi ®o«pobar" Bürger, Säuern, Seamte unb felbft ©eiftlicbe nerfpottet, oer-! ötint, unb ba« @ift unb bie ©alle be« l?I|efrebacteur« unb feiner faubtren 4?elfer«bclfer ergießen fieb über HUe«, wa« — politifcf) im Sffiege ftebt! 6in traurige« SBeifpiel oon potitifc^em ganatižmu« bruefen wir in un= feret beutigen Diummer ab: man tann bureb ba« l'efen be« Sriefe« bc« Jperni spfarrer« von 5temfd)nig einen tiefen ©nblicf in ba« orräcfittirfjr ©(triebe maeben, roie e« im „@o«pobar" an ber Jagcäorbnung 'ft. - STOit folgen Witte n wirb. ber sJtationalitiitenbajj ir Unter« fteiermarf gefdjafft unb geförbert, — jebtr GJjrcnmanrt mufj barüber empört fein.
Sei unferen ältiftdjten über „Slooen«fi ©o«pobar" Wirb e« 3'bermann begreiflieb pnben, wie gleidjgiltig un« ein Urtbeil au« feinen Spalten ift, aber e« barf un« niibt gleiibgiltig fein, baß ba« Solt son einigen ni(bt«toürb gen ,(Sehern, bie bie Pflichten ibre« Berufe« m t güffen treten, aufgeftacbelt wirb. 2Ber äergernijj faet, — Wirb äergernijj e nten; bie »ergifteten $fetle, mit »el<ben geidjofjen wirb, prallen nief)t nur oon un«, fonbern wobt oon jebetn (Sbrenmanne ab, ben man meucbling« nermunKn will, fie tebren auf bie gebeeften Schüben jurüi, bie fieb fd|ma<bbelaben ber Oeftentlidj-feit feigen müffen. — Strme« Šolt, Welche« feine ®il= bung au« ben Spalten folget nieberträebtiger Stätter bolt! —	_
Dopisi.
Iz Hajdine. Cesarjevo potovanje. Kakor po drugih krajih, tako tudi pri nas se je raznesel veseli glas o cesarjevem potovanji po Štajerskem in Kranjskem. Veliko veselje se je vnelo v sercu vsacega človeka, kteri ljubi in spoštuje cesarja in domovino. Tudi učenci na Hajdini smo dva dni preil 10. juli-jom pletli vence iz smrečnih vejic, in dekleta so prinašale razne cvetlice za okinčanje naše šole. Pre-častiti g. nadučitelj so potem tudi našo šolsko poslopje z venci, ktere so g. podučitelj previdili z napisom .Srčni živio! milemu cesarju šolska mladina', in s tremi dolgimi zastavnimi banderi, ktere so
sami kupili, okinčali. Tudi naš častiti občinski predstojnik, g. Juri Strafela, so se potrudili, može si pridobiti, da so zamogli pri šoli postaviti neizmerno lepi slavolok z napisom „Bog ohrani nam cesarja Avstrije*. Ko je 10. julija ura eao odbila, pridrdral ie tslezoični vlak in ustavil blizo vojaškega prostora, kamor so se presvitli cesar podali spregledat vojaško četo. Kmalo potem so se presvitli cesar v kočiji peljali skozi Hajdin mimo šole, kjer je bila med množino ljudstva domača in Selška mladež z učitelji, duhovščino, občinstvom, krajnim šolskim svetom in z rezervisti v sprejem postavljena. Ali glej I Nepričakovano stopijo premili vladar pred slavolokom iz kočije, in ljudstvo zakliče ogromno trikrat .Živio !• Na to se podajo N. Veličanstvo, kterih premili obraz nas je skoraj do solz ganil, h g. fajmoštru, ter i njimi govorč. Tudi s predstojnikom se menijo o letini, potem pa milostljivo stopijo k našemu ljubemu g. nadnčitelju in g. šolskemu ogledu, ter mnogo o šolskih zadevah ž njima govorš. Po Visocem odhodu zakliče občinski predstojnik „Bog ohrani nam presvitlega cesarja !* in živiokiici done. dokler se zadni voz visokih spremljevalcev ne odpelje. Omeniti morem tudi, da je bilo iz Ormuža tukaj na 120 kmetskih konjikov postavljenih, ki so z nami sprejem Njih Veličanstva povišali. Hvala jim! Ta dan pa bode ljudem, posebno meni in mojim součencem, vedno v spominu in nikdo nas ne more več odter-gati od ljubezni in udanosti do presvitlega cesarja in Njih preuzvišene rodovine. Valentin Pulko.
Iz Hajdinska vati. Ob času potovanja presvitlega cesarja Franca Jožefa so si nekteri tukajšni prebivalci prizadevali, v olepšanje steze in stavbe slavoloka podariti smrekova in brezova drevesca. Hed drugimi hvaležno imenujem oskerbnika grajšin Turniše in Ebensfeld. Tudi Simona Kampel-na iz Hajdine, načelnika krajnega šolskega sveta, bi omenil, ako ne bi bil tako svojeglaven in brezznačajen. Podarjene brezice, ki so stale v čast preuzvišenemu vladarju 10. julija, še ležijo dandanes pri cesti, ker jih neče imenovan možicelj, po domače .Prepolc*, domu vzeti, ker ne pašejo več na štorke, ki v gozdu solze točijo zavoljo sebičnosti svojega gospodarja. Ta možek ni za šolo. še manj za slavolok, razun brezic, ki jih je pripeljal, ničesa storil, hoče zdaj za mali kupček vejic od občine imeti tri goldinarje! Se ve, da pred nekoliko tedni ma je brez bliska, pri jasnem dnevu v mošnjo udarilo in okoli dvanajst .finferov" posmodilo — zdaj pač išče pri brezicab in pa na Ebenfeldskem strelišča, kamor kruhek in hruškice vojakom na prodaj pošilja, zgnbo zopet pridobiti. Drugokrat brezje v gozdu pusti, Hajdinci bomo vsako svečanost brez tebe opravili, pa bodi tudi, prede,! misliš komu jamo skopati, bolj previden, in plavi metuljčeki ti ne bodo iz .priftošnje* sferfrali.
Veščan, ki pravico ljubi.
Gospodarske stvari. Naiert obdarovanja konj*
ktera ae bodo podarila od društva za poboljšanje deželne konjereje vzajemno z povelništvom c. k. postaje deržavnih žrebcev v Gradecu.
1. septembra (dirka v trabu). V Žavcu za vse sorte kobil za rejo, za žrebice, ki so plemena za težko vožnjo, iz okrajnih glavarstev Celje in Slovengradec. a) Za tri- in četiroletne neobrejene in četiri- in petletne obrejene kobile in za kobile z žrebeti:
1.		
2.		
3.	, deželno .......	
4.		
5.		
6.		. 20 „
7.	, Gornjegradskega okraja .	• 20 .
8.		
9.		
10.		
11.	. deželno .......	. 15 .
12.	, Vranskega okraja . . .	. 15 .
13.	. Celjskega , ...	. 15 .
14.	. Slovengraškega okraja .	. 15 .
15.		. 10 .
16.		. 10 .
17.	. Celjskega okraja ....	. 10 .
18.	, Konjiškega „ ....	. 10 ,
19.	, Gornjegradskega okraja .	. 10 .
b) Za eno- in dveletne žrebice:
Skupaj . 330
1.	darilo...........	
2.	, deželno .......	.20 ,
3.		.20 .
4.		. 15 .
5.		. 15 .
6.	, Vranskega okraja . . .	.15 .
7.	, Celjskega , ...	. 15 .
8.		. 10 .
9.		. 10 .
10.	, deželno .......	. 10 .
11.	, Celjskega okraja . . .	.10 .
12.	„ Konjiškega . . . .	.10 ,
13.	„ Gornjegradskega okraja .	. 10 .
14.		.10 .
15.	, Slovengraškega .	. 10 .
	Skupaj	205 ,
10. septembra V Mariboru za vse sorte redilnih kobil in žrebic težkega vozilnega plemena in plemena za jezditi iz okrajev Ptuj in Maribor (desno Dravno obrežje), nadalje iz občin Gasterei, Mallenberg, Ledinek, Schätzen, Tribau, Melchendorf, Benedikte, Sv. trije kralji, Žerijavce, Purgštal, Osek, Sv. Trojica, Vranga, An-
drence, Kirchberg, Bagosnic, Tronkav, Šitance, Si-karce, Supetince in Zoggendorf; iz okraja Sv. Lenart na Slovenskih Goricah ia iz občin Sdssenbsrg, Lugač, Wölling. Proskersdorf, Stanz in Nusau iz okraja Mureck, kteri slišijo pod IV. ledilni okraj.
a) Za tri- in četiroletne neobrejene in četiri- in
petletne obrejene kobile in za kobile		z žrebeti	
1.			
2.	, deželno .......		
3.			
4.		. 20	9
5.	. Mariborskega okraja . .	. 20	
6.	• " " • 4	. 20	■
'/.			
8.			
9.			
10.	„ deželno .......		
11.			
12.			
13.	. Ptujskega okraja . . .	. 15	
14.			
15.			
16.	„ deželno .......		
17.			
18.	, Ptujskega okraja . . .	. 10	•
	Skupaj .	300	W
b) Za eno- in dveletne žrebice: 1. darilo .
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10. 11. 12.
deželno........20
............15
............15
deželno........15
.........15
Ptujskega okraja .... 15
...........10
10 10
25 gld.
»Der Pferdezflcbter.'
deželno........10
Ptujskega okraja .... 10
Skupaj . 170
Razstava konj v Radgoni 9. julija 1883.
Obilo, krasno in praznično okinčano pričakovalo je stare časti vredno mesto Badgona preljubljenega vladarja. Nič se ni zamudilo napraviti ljudstvu in mestjanom dan nepozabljiv,kterega obiskal nas j« cesar, da ostane vsacemu vedno v spominu. Kakor povsod drugod, trudil se je tudi pri nas vsakdo, po svoji moči napraviti vladaiju sprejem prijeten kolikor mogoče, vsakdo posamezen in vsa društva prinesla so vse, kar tukajšni kraj nam podeli. Pregret od te želje povabil je zastop mesta B a d g o n e društvo za poboljšanje in povikšanje konjereje napraviti na dan, ko dojde cesar, razstavo konj, dobro vedoč, koliko veselja ima cesar nad konjerejo, ktera ne da samo ljudstvu blagostanja, temveč potrebna tudi je za brambo deržave; dobro vedoč da ima
kraj tretjega konjerejakega okraja (Ljutomersko pleme) veliko dragocenih in lepih konj.
Društvo sprejelo je i veseljem in z navduš-nostjo ta nagib, dati priložnost konjerejcom dopel-jati preljubljenemu cesarju na pogled svoje lepe konje, in na ta način priti bližje Nj. Veličanstvu našemu cesaiju. Po..osno izveršili so tudi to svojo nalogo, in zares lepo je bilo viditi dolge verste dobro izgojenih, dobro rejenih in enako opravljenih konjev, kteri so čakali, da bi jih vidil narperve cesar, in potem izreka sodnikov.
Na krasno okinianem, z mnogo banderi olep-šanem travniku, kterega na južni strani zaliva Mura, na izhodnem kraji meja mu je velika livada, napravljen je bil z mnogimi cveticami kinčani cesarski pavilon, v kterem so bila razstavljena darila, zraven njega pak bil je napravljen šotor zi častnike. Temu nasproti stalo je v pervi versti 44 kobil in žrebic za težko vožnjo iz druzega redilnega okraja, v drugi versti 84 kobil in žrebic tudi za težko vožnjo in za jezdenje blažjega plemena iz tretjega redilnega okraja (Ljutomersko pleme) in na levo, postrani razstavnega prostora, 28 žrebcov, ki se rabijo v tem kraju za žrebenje.
Zasluga za napravo tako lepe razstave gre predstojniku tamošnega konjerejskega okraja gospodu Janezu Reitter mlajšemu. Presojevalci začel: so svoje delo že cb osmih zjutraj, in ker se je prignalo konjev toliko na razstavo, da bi ena sodnija ne bila v stanu opraviti svojega dela, vstanovili ste se dve sodniji za vsak redilni okraj, ktera sta se vdeležila razstave posebej, kteri sta vodila za drugi redilni okraj gospod polkovnik (Oberst) vitez pl. Fridricb, za tretji redilni okraj društveni predstojnikov namestnik gospod Karol Haupt Malo pred poldnevom naznanilo je zvonenje vsih zvonov, da je prišel veličasten trenutek dohoda preljubljenega cesarja, in kratko po tem gromenje iz topov pri manevru top-ničarske divizije, ki se je nastavila ne daleč od tod na vajnem polji. Na potu tje šel je cesar mimo 164 mož visocega slovenskega bandetja in kazalo se je, da ga je to počastenje veselilo, nikdo ne more tajiti, da bi ne bil prar lep viditi.
Gdnakost obleke, če tudi priproste, množica banderčekev z deržavnimi barvami, kteri so v vetru vihrali, in lepi konji so potegovali vsako oko nase, in resnično lep špalir uapravil je ta banderij našemu cesaiju na potu od Radgone v Murek.
Gospodu Kukovecu, predstojniku Ljutomerskega okrajnega zastopa, imamo se zahvaliti za to dobro misel. Sprejet Nj. Veličanstvo presvitlega cesarja došli so vzvišenost (ekscelencija) gospod c. namestnik baron Kflbeck z vradništvom, cesa-ska Visokost vojvoda della Grazia, c. k. ključar (kamerer) grof Stubenberg in še več druzig visocih oseb.
Ko je množica čakajočih pozdravila z donečimi klici „Hoch* nagovoril je iz komiteja razstave, pri kteremu perva stala sta društveni predstojnik Karol Haupt in župan Deller, društveni predstojnik cesaija takole: „Milostljivo naj vzame Vaše Veličanstvo
preponižno zahvalo društva za poboljšanje konjereje na Štajerskem in Štajerskih konjerejcov, da je imelo milost pogledati to razstavo, to je nas osrečilo in bo nas v prihodnost spodbujalo v našem delovanji.* Nj. Veličanstvo so nagovorili milostljivo več na-zočih in so petem pregledali razstavo prav na-tanjko, med kterem ogledovanjem pokazalo se je, da ima cesar veselje nad razstavo, ker mnogokrat prašal je marsik: j povelnika postaje deržavuh žrebcov, gospoda polkovnika viteza pl. Friedrich in društvenega predstojnika, ja celo posamezne kon-jerejce. Slednič izrekel je cesar prav milostljivo, da ga močno veseli viditi, kake napredke je imela konjereja na Štajerskem. Po ogledanji razstave podal se je cesar v že gori omenjeni cesarski pavilon, ki bil je pripravljen za njega, pregledal je razstavljena darila, sprejel je milostljivo šopek cvetlic, kterega mu je podala županova hčerka, in kupico starega Radgonskega vina, in se je vsedel po navadnem priljudnem pozdravu v voz, ki ga je čakal, — med gromečimi .Hoch'-klici nazočega ljudstva, ktero je hotelo pokazati preljubemu vladarju svojo zvestobo in vdanost — z besedami, ktere je rekel gospodu iu-panu Delleru, ki imajo velik pomen: .Drugikrat pridem k vam po železnici*. Potem zapustil je cesar spremljevan od želje, da bi ga blagoslovil in ohranil nam Bog, kraj razstave in mesto. Kmalo potem začeta razdelitev daril otvorila se je z nagovorom društvenega predstojnika Karola Haupta do konje-rejcev in z zahvalo mestu Radgonskemu, na kateri nagovor odgovoril je gospod župan Deller s pre-serčnimi besedami. Društveni predstojnik zahvalil se je še društvom, okrajnim predstojnikom in posameznim možem, ki so podpirali društvo, da se je izkazala razstava tako izverstno, in posebno okrajnim zastopom za obilna in lepa darila.
Razdelena so bila: Častna sreberna čaša, podeljena od ravnateljstva za poboljšanje deželne konjereje na Štajerskem, na postaji iz drazega lesa, ktero ne raste v Evropi (Ebenholz), z napisom, ktera se je podelila gospodu Francetu Kranicu iz Mauth-dorf-a. Darila, ktera sta dala Radgonski mestni za-stop in gospod žnpan Deller po 5 cekinov v lepih škatljicah dobili so gospodje: Jože Tschiegerl iz Hirth-a, okraj Radgonski, in Miha Liebmann iz Un-terrakitsch-a, okraj Murek, za licencirane privatne (to je lastne) žrebce; in Martin Schafferič iz Vudišofcev in Blaž Babič iz Maleggendorfa, oba iz Ljutomerskega okraja, za svoje kobile. Nadalje razdelile so se 9 srebernih in 10 bronastih deržavnih medalij, 15 deržavnih daril od 40—10 goldinarjev, 4 deželna darila od 25—10 goldinarjev, 23 okrajnih daril od 20—10 goldinaijev; toraj skupaj 42 denarnih daril, ktera iznašajo 650 goldinaijev srebra.
Imenska naznanila tistih, ki so darila dobili, bo prinesel list za to napravljen. Ž ali bog je došlo cesarjevo darilo, 50 cekinov, po berzojavnem (tele-grafičnem) potu že prepozno, po razdelitvi daril, toraj se je prosilo, da se sme to darilo ohraniti za razstavo v prihodnem letu, ktera bo tudi v našem
krajn. Sklenemo to poročilo o razstavi v Hadgoni leta 1883 z opominjanjem konjerejcov, kteri so prignali Nj. Veličanstvu presvitlemu cesarju svoje konje na ogled, da redijo te konje prav skerbljivo, in če se kažejo dostojni za pomnoženje in se dobro izrašajo, obderžati jih v spomin tega častnega dneva za deželno rejo. Schubert. („Pferdezüchter.*)
V poduk in kratek čas.
Abraham a santa Klara v slovenski obleki.
Gotovo marsikdo naših bralcev čul je že o dvornem pridgarji na Dunaji, ki živel je v časih Leopolda I., o mnihu reda sv. Avguština z imenom „pater Abraham a santa Klara". Izversten bil je ta mnih po svoji učenosti in po svojem bistrim umu, zraven tega pa mu je podarila mati narava mnogo nježne in krepke šaljivosti, kakoršne je ravno potreboval. Znan je po dalnjem svetu kakor izversten pisatelj in izversten pridgar. Česar pa se je od njega naj več ohranilo v ljudskem spominu, to so njegove bistroumne, krepke šale, ktere delal je nar rajše na prižnici.
Jaz pa tu ne mislim pisati o starodavnem patru Abraham a santa Klara, večina njegovih šal ne da se tudi po slovensko povedati, da bi imele tako veljavo, kakor v nemškem, govoriti čem tu o novem patru Abrahamu .slovenskem duhovniku iz sedajnega časa, kteri je v svojem govorjenji in svojem življenji zelo enak gori omenjenemu patru.
Isperva bil je nekod na Slovenskem kaplan, potem pa župnik (fajmošter), če še živi, mi ni znano. Ce živi še, želim mu dolgo življenje, dobro zdravje in posebno, da bi mu ostala njegova šalji-vost in dobra volja do visoke in vesele starosti.
Poznal sem ga prav dobro in preživel sem ž njim marsikako uro v veselji in med neizrekljivim smehom. Če še živi, in mu pridejo te verstice pred oči, naj mi ne zameri, da izjavim njegove krepke šale, saj se mu jih ni treba sramovati.
Omeniti moram tudi, da ja bil naš novi Abraham a santa Klara poštenjak skoz in skoz, lepega obnašanja in nikolj hinavsk ali potuhnjen; poštenega serca in odkritoserčen, zato sem ga vedno visoko čislal. Grobemu štoru pristojen je grob klin, bil je njegov navaden pregovor, in prav je imel, ker imel je svoje življenje opraviti mnogo z grobimi štori, neotesanimi, sirovimi, sirkovimi ljudmi.
V svoji mladosti postljan ni bil na rožice. Terdo mu je šlo, kakor mar9ikteremu drugemu slovenskemu mladenču na gimnaziji, s pomanjkanjem je gimnazijo prebil, in odperla so se mu slednič vrata seminišča (duhovščnice). Preveč študirati nikolj ni bila njegova navada, storil je vedno ravno toliko, kolikor je moral, tako postaj je slednič duhovnik in kaplan.
Ker mu nekteri korarji niso ravno prav dobro želeli, moral se je prav lepo versto let klatiti za kaplana po različnih farah, dolgo mu ni bilo mogoče
doseči „fajmoštra", slednjič pa se mu je spolnih tudi ta serčna želja
Kakor sem že omenil, imel je naš kaplan že od poroda krepko šaljivost, svoje šale izrekoval je v privatnih pogovorih, pa tudi v pridgah. Pridge je imel navado deliti v dva dela, v pervem govoril je o Božjih rečeh, in akoravno gromel je z mogočnim glasom iz prižnice, bil je ta delj njegove pridge večinoma tako dolgočasen, da so poslušalci radi malo zadremali. To je kmalu zapazil, in imel je svoja čudna sredstva, izdramiti svoje ljube kristjane. Tako pridgoval je nekega dne — bilo je, če se ne motim, o velikonočnem času — o pregrešnosti in brezbožnosti pijančevanja. Precej soparno je bilo, in v cerkvi lepo temno, zato so jeli poslušalci kimati. Naš kaplan zapazi to kimanje in si misli: Le počakajte, bom že vas zdramil. Popisovati začel je to-varšijo pijancev, kteri pijejo v ošteriji blizo cerkve namestu iti k Božji službi, govoril je pri tem vedno bolj tiho. ,Ko se povzdignje v cerkvi narsvetejše telo našega Gospoda', rekel je še tiho, „Zakriči v oštariji pijanec: Še en polič vina! pri moji duši!*, te besede pa je zaupil tako glasno, in vdaril s pestjo ob prižnico, da so povzdignili vsi kimajoči kristjanje svoje glave, in pogledali, če kaplan ni menda znorel. Sedaj pa jih je začel oštevati. Če pridgam v«m Božjo besedo, vsi dremljete, če pa pravim: Se en polič, to pa slišite vsi! In ti pijanec meniš, da prideš v nebesa, na kraj zveličanja ? Vidiš jo! takšno le, Amen! in pokazal je svojim poslušalcem veliko „figo".
Pri svojem kaplanskem vandranji prišel je naš kaplan v kraj, kjer so pridelali precej vina. Znano je, da kaplani mnogokrat nimajo drugih dohodkov, kakor prostovoljno „kolekturo", ktero si morajo pri kmetih izberač:ti, kar duhovnemu stanu ni zlo včast. Če imajo kaplana radi, so tudi darovi, kteri se mu delijo, posebno pri dobrih letinah obilni; žita, vina, sala (špeha), jajc in prediva dobi že za svojo potrebo. Čas branja se je približal, naš kaplan hodil je med branjem od vinograda do vinograda, in mar-siktera breuta sladkega mošta vandrala je v sode v kaplanovo klet. Akoravno so slovenski kmetje navadno, posebno pri dobri letini, radodarni, akoravno je obiskalcu vinogradov odperta vsaka klet, se najdejo vendar tudi taki vmazani voherniki in stiskalci, ki še revnemu kaplanu ne privošijo kapljice vina.
Tak vohernik dal se Je zatajiti kaplanu že več dni, odtegnil se je vsakrat, ko je vidil kaplana stopati proti igegovi hiši. Ko je stopil kaplan v hišo s pozdravom: „Hvalen bodi JezusKristus" odgovorila mu je družina: .Gospodarja ni doma*. — Ko je prišel kaplan zadnikrat, je gospodar imal komaj še časa skočiti iz kadi, kjer je tlačil grozdje, in skriti se za hišna vrata; pa jojmine: bosi nogi gledale ste izpod hišnih duri, ker skriti jih ni mogel zavoljo stene za herbtom. Naš kaplan zapazi naglo noge, in ko družina pravi, da gospodaija ni doma, začel je obžalovati, da je prišel zopet zastonj, jel pa je med tem gospodaijevi nogi obdelovati s
svojo palico, ktera je imela na spodnjem koncu železno špico. Pravil nam je: Štempljal sem voher-nikove noge, kakor poštmeHer svoja pisma, in sicer precej dolgo časa, potem sem pa žel, in zagotovl-jen sem, da se lakomnež ne bo dal zatajiti nobenemu kaplanu ved.	_ (Daljo sledi.)
Razne stvari.
(Pismo fajmoštra, ki prosi odpu-Sanja zavoljo ruzžaljenja.) Osmega marca 1883 izjavil se je v znanem šuntarskem in hujskal-skem listu .Slovenski Gospoda", čigar Chefredakteur je profesor bogoslovja (teologije) v Mariboru, doktor Gregorec, svojo kožo na somenj nosi pak nek Anton Brože, pod naslovom Šabljenka brušena (po slovenski nabrušena sabljica) dopis iz Marenberške okolice, v ktereru imenuje se notarski uradnik Martin Lescbnik .študent, ki je pobegnil* in se obdolži, da je po-napravil nek podpis. Gospod Martin Lescbnik je burno tožil odgovornega urednika, Anton Brože, po svojem zastopniku doktor Edvard Glantschniggu, in neznanega skritega pisatelja tega dopisa. Odgovorni urednik je bil toliko nesramen, reči, da bo izpričal in dokazal resnico tega, kar je izjavil imenovani dopis, in pisača dopisa ni naznanil. .Chefredakteur' doktor Gregorec je pa naznanil ime lažnjiveg?. ob-rekovalca, namreč fajmoštra Jurija Žmavca v Reinš-niku. Na to se je pričela tožba tudi proti temu gospodu. Gospod fajmošter pak je prosil rajše od-pušenja, ko je videl, da se je našel Judež Iškarijot, kteri ga je izdal, ter pisal je razžaljenemu tožečemu gospodu Leschniku naslednje pismo: B lagorojenemu gospodu Antonu Leschniku, notarskemu uradniku v Marenberk u.
V številki 16. v Mariboru vsak teden izhajajočega lista „Slovenski Gospodar" sem 8. marca 1883 pod skritim imenom .Šabljenka brušena* dal izjaviti hujskalni članek, ki je obrekoval sirovo gospoda notarja Rudi in posebno pa Vas.
Posebno sem Vam očital po krivici, da ste študent, ki je pobegnil, in da ste ponaredili podpis posestnika Melonika.
Žal mi je to, tembolj, ker sem pozabil na svojo dobro vest, in sem pozabil v slepem sovraštvu proti Nemcom, da mi je dolžnost napravljati mir, kot katoliškemu duhovnu, in ne sejati razpertije med Slovenci in Nemci.
S tim pismom prosim Vas odpušenja, ter upam, da böte odstopili od tožbe, ktero ste začeli proti meni. Dam Vam oblast, izjaviti to moje pismo v vsakem časniku, ter se podpišem visoko čislaje Vas	Vam udani
Jurij Žmavc m. p. Janez Pok m p. priča, A. J a z b e c m. p. priča. Po taki prošnji, ker boljše se ne more želeti, odstopil je gospod Martin Leschnik od tožbe proti fajmoštru Juriju Žmavcu, tožba proti nredniku Antonu Brože pak se bo obravnavala. Mf pak vošimo
srečo dopisateljem .Slovenskega Gospodarja*, ki pišejo hujskalne članke, zaupajoči na molčanje ,Chef-redakterjevo", kakor se nahajajo v organu katoliškega društva dan na dan.
(Celjsko zdravniško drnštvo) je v svojem glavnem zborovanji 5. decembra 1881 o poravnanji zdravniškega plačila sledeče sklenilo: 1. Pri nepoznanih, ali kot slabe plačevalce znanih strankah, se morajo plačila vsacega obiska takoj zahtevati. 2. Kjer pa zdravnik tega ne zahteva, naj se pravilo postavi, da se plačilo kmalo po doveršitvi zdravljenja poravna, ako ni se posebna pogodba sklenila. 3. Zdravniki pošljejo strankam, ako se zdravniško plačilo takoj ne izroči, r poljubnem času, najdalje konec vsacega polletja, svoje račune, kar uže mnogo zdravnikov stoli, in kar je tudi mnogim strankam ljubo. 4. Ako se dolžnik biezuspešno opominja, tedaj bode društveni pravdnik poravnanje dolga oskerbel. 5. Društveniki si bodo vzajemno imena nagajivaih dolžnikov naznanili, in od teh se ve da zahtevali, ca takoj plačajo. Ti sklepi so 1. januarja 1882 svojo veljavo dobili, in društveniki so se zavezali, je v svoji praksi izvesti.
(H m e II.) V Savinski dolini je sedaj, kar se hmelja tiče, prav živahno gibanje. Terganje zgodnjega hmelja, ki si je pridobil zaslugo, da je prišel pervi na prodaj, gre k koncu, in prodalo se ga je že veliko po prav znameniti ceni. Po ugodnih vremenskih razmerah, ki jih imamo sedaj, smemo upati, da bo tudi pozni hmelj se dobro obnesel. O ceni zadnje omenjenega hmelja se dosedaj še nič ne more povedati. Zadnje dni dohajajo iz Nflraberga, Saaza i. t. d. poročila o prav ugodnem vremenu, in so tistim v Savinski dolini ohladila malo kri, ki so morda preveč upali. Laosko leto je bila hmeljeva cena prav visoka, zato letos ni bilo s pridelovalcem hmelja ne besedice govoriti, in različni Itzig, Feitel, Rosenzweig i. L d., (to so namreč judje), ki so se mudili več tednov po naših krajih, niso mogli narediti nobene kupčije, akoravno so bili strašno lačni. Savinskim hmeljarjem želimo prav visoko ceno, ker ljubše nam je, da dobi dobička pridelovalec, kakor barantač. Pri vsem tem pa svarimo, ga deržaii previsoko, ker lanska cena je bila izredno visoka, ki ne pride več vsako leto. Velike firme so svoje ponudbe že k velikem delu odpovedale in pričakujejo, kaka cena da pride.
(Namenjen zavratni ali skrivni umor.) Devetnajst let stara Marija Žumbar za-tožena je, da je poskušala umoriti svojega moža Janeza Žumbaija s tem, da mu je namešala v jed fosfora, kterega je nastergala od 4 do 5 klinčekov. Zatožena je prav prijetne postave. Po vsakokratnem vžitku teh jedi čutil je Žumbar slabost in bolečine brez hujših nasledkov. Zatožena taji, da bi bila imela namen, umoriti moža, ki ji je strašno zopern; tega pa, kaj je mislila narediti s svojim početjem, ne ve povedati. Iz cele obravnave pri sodniji se vidi, da ta zakon ni bil srečen, akoravno se nista nikdar kregala ali topla.
Po izreku porotnikov oprostila se je Harija Žumbar od hudodelstva poskušene umoritve, obsojena pak je bila zavoljo prelomljene postave za varnost življenja na dva mesca zapora.
(V O j s t r o pri Hrastniku) se je nperlo 800 delavcev nadalje svoja opravila opravljati; Celjsko okrajno glavarstvo je storilo vse, kar mu je mogoče, proti nepostavnem početji.
(Velikanska toča.) V guverniji Tomsk v Sibirji je padala 19. preteklega mesca toča, ki je bila debela kakor gosja jajca.. Pobila ni le samo mnogo živali in ptičev, tudi neko ženo in deklico, poškodovala jo drevesa, razbila strehe, poterla oknja, žito pak je do čistega pokončala.
(Podaljšana pasja kontumaca.) V Mariboru se je podaljšala pasja kontumaca do konca meseca septembra, ker prikazalo se je še nekoliko psov, ki so bili sumljivi stekljine.
(Najdeni m e r 1 i č.) V Strassgangu našli so mertvo truplo okoli 30 let starega moža; na glavi vidla se je rana, pouzročena od strelja.
(Nesreča.) Pred kratkem je bil delavec Matija Čelar v jami v Ojstro do smerti ranjen. Padel je na njega kos premoga, ki je visel.
(Mertvo o t r o č 0.) Te dni našli so na mirodvoru (britofu) v Landecku mertvo truplo otročeta ženskega spola, ki je bilo že grozno seg-nito. Kakor zdravniki mislijo, je otroče umerlo že pred 14 dnevi.
(Pobegnil je) iz okrajnega zapora v Ko-gatecu zaperti Bok Jauernik, potem ko je prodori oknjevo omrežje.
(C b i t) Pretečen teden je bil rudarski delavec Janez Janežič iz Hrastnika pri tepežu tako hudo tepen, da je umeri 31. julija na ranah.
(Ubit od cigana.) Pretečen teden je bil pobit gruntni posestnik France Kozjek iz Brezove od cigana in je umeri dva dni potem. Zločinec, ki je menda iz ciganske družine Beichert in Turner, je pete odnesel.
(Umor.) 18. preteklega mesca našli so v Dravi pri sv. Ulriku zvezano mertvo truplo moža, ki je bil star okoli 29 let, in je bil po gosposko oblečen.
(Strašna nesreča) ki je pomorila 5000 ljudi, in jih je ranila 7000, izgodila se je na otoku Ischia blizo Napola, posebno terpele »o toplice Casa-micciola. Potres, ki je terpel 15 sekund, je razrušil otok, v imenovanih toplicah ostalo je samo 5 hiš, vse druge so se poderle. Obiskovalci toplic pokopani so večidel pod hišnimi razdertijami. Tudi kosama se je poderla in pobila vse vojake, ki so v nji imeli stanovanje; v bolnišnici ubite so bile 4 sestre in 24 otrok. Joka in revščine ne moremo popisati.
(Konjska tatvina.) Oruntnemuposestniku Kreisel-u v Selmoverhu okrajeni so bili pretečen mesec iz hleva trije lepi konji. Tatje so šli s svojim plenom proti Koroškemu.
Mleko
vsak dan več ko 50 litrov z večletno zavezo se želi kupiti in se plača v gotovem denarju.
V Ponudbe naj se pošljejo z natančnem naznanilom kraja in bližne železniške postaje in z naznanilom cene na oskerbniitvo posestva „Freienberg" (Christinenhof) pri Celji.
mm
in fiieferungen oon täglich 50 Sitem aufrodrt«, auf mehrjäljtige Verträge, roirb gegen Saatjaljlung ju laufen gefudjt.
©efättige Offerte mit genauer Sngabe be« Or= tež unb ber nädjften Satinftation, foroie ber greife roerben erbeten von ber jBrroalttltM (et @u* U* , .ffteirnberg" (.(SferifHnrnbof) ßidi.
Devet medalij. — Grenka
Rakoczy-voda
Ix Bude,
analizirana in priporočena po deželni akademiji v Buda-Pešti, od prolesorja doktor Stčlzela v Monaku, od profesoija doktor Hardy v Parizu in profesorja doktor Tichborne v Londonu, rabi se od gospod profesoija doktor Oebhardta v Buda-Pešti, od profesorja doktor Zeisela na Dunaji in od drugih imenitnih, skušenih zdravnikov, ker ima vsebi mnogo Litana, posebco za hude bolezni pri delah trupla, ki preskerbljavajo prebavanje, če se teško voda spuša, z nar boljšim vspehom in se priporoča toraj bolj ko vse druge grenke vode.
Na zalogi v vsih večjih lekarnicah in proda-jalnicah mineralnih vod, vedno frišno napolnjena. M*rmili ae rsukrat xmMeimU H«-
I* Jt«Mfe. Zaloga v Olji Baumbachova lekarnica, Walland 4 Pellč, C. Krisper; v Ptll.fl F C. Schwab, Eckel, Schulfink, Jožef Kazimir, Viki Belinscheg.
Bratje Loser v Buda-Pešti.
Poeestniki.
Iidajatelj in odgovorni urednik Dr. Ednrd OJmtashnigg. — Zaloibs ia tisk Jsass Bskucb-s v Celji.