Kaj bo z zaposlenimi v tržaški tovarni Sertubi? m j /M3 ■ i 0- Enajstletni učenec padel z zidka in z glavo udaril ob tla / 12 Primorski Meja pri Neumu ovira na hrvaški poti v EU Rado Gruden Hrvaška se pospešeno pripravlja na vstop v Evropsko unijo, do katerega bi moralo priti 1. julija 2013. Do takrat bo moral Zagreb opraviti še nekaj nalog, za mirno čakanje na načrtovani vstopni datum pa prav vse ni odvisno od Hrvaške. Če pustimo ob strani težave s Slovenijo, ki sicer še ni ratificirala hrvaške pristopne pogodbe, vendar se bodo problemi med državama verjetno tako ali drugače pravočasno rešili ali pa vsaj premaknili na dvostransko raven, pa se tokrat zadeve zapletajo z mejo z Bosno in Hercegovino. Čeprav so nekaj problemov že rešili, pa so največje težave pri Neumu, ki predstavlja za BiH edino povezavo z Jadranskim morjem, Hrvaško pa deli na dva dela. Zagreb želi ta problem rešiti z gradnjo mostu proti Pelješcu, za to pa potrebuje soglasje Sarajeva. Tam so že jasno povedali, da bo treba zadevo na tak ali drugačen način rešiti pred 1. julijem 2013. Most do Pelješca, za kakršnega se trenutno ogrevajo v Zagrebu, za BiH ni sprejemljiv, saj naj bi bil prenizek, da bi lahko v Neum vplule oziroma izplule večje ladje, kot pogoj pa Sarajevo postavlja tudi ureditev prehoda do pristanišča v Pločah na Hrvaškem. Dogovor med državama pričakujejo tudi v Bruslju, saj bo z vstopom Hrvaške v EU in kasneje še v Schengen meja z BiH postala zunanja meja EU. To pa poleg povezave dveh delov Hrvaške predvideva tudi dogovor z BiH o mejnem režimu, ki zadeva tako prehajanje ljudi kot blaga. Zato bodo morali v Zagrebu pohiteti z dogovarjanjem, da bodo ciljni datum vstopa pričakali pripravljeni in tudi uradno postali 28. članica evropske povezave. dnevnik ČETRTEK, 20. SEPTEMBRA 2012 Št. 222 (20.545) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € new york - Ekonomisti v poročilu Konference ZN za trgovino in razvoj (Unctad) Varčevalni ukrepi dodatno zavirajo gospodarsko rast Glavni izziv po oceni ekonomistov spodbujanje povpraševanja skgz - Razprava na razširjenem Deželnem svetu v Barkovljah Kaj lahko dobimo v zameno, če se ukinejo pokrajine? TRST - Tako kot je bilo napovedano, se razširjeni Deželni svet Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je predsinočnjim zasedal v prostorih kulturnega društva v Bar-kovljah, ni opredelil za ali proti ob- stoju pokrajin. Kot je uvodoma in v zaključku povedal predsednik SKGZ Rudi Pavšič, to tudi ni bil njegov namen. Šlo je za poglobljeno razpravo o vprašanju, ki je za našo skupnost aktualno in pomembno in o katerem je bila krovna organizacija tudi povabljena na avdicijo pristojne deželne komisije. V razpravi na deželnem svetu so prišla do izraza raznolika stališča. Na 3. strani NEW YORK - Varčevalni ukrepi še dodatno zavirajo gospodarsko rast v razvitih državah, prav tako pa ne omogočajo znižanja javnofinančnih primanjkljajev in ustvarjanja delovnih mest, v poročilu ugotavljajo ekonomisti Konference ZN za trgovino in razvoj (Unctad). Ekonomisti Unctada ugotavljajo, da bo za zagon gospodarske rasti potrebna podpora politike. Poročilo se osredotoča tudi na dohodkovno neenakost in opozarja, da zmanjšanje razlik ne bo imelo le pozitivnih socialnih učinkov, temveč bo prav tako vodilo v gospodarsko rast. Na 11. strani Pri Kranju v streljanju 2 mrtva in 3 ranjeni Na 2. strani Manjšini nezadovoljni z dvojezičnim poslovanjem Na 2. strani Minister Profumo in znanstveni potencial Na 6. strani Trst: ob tednu mobilnosti o prometnem načrtu Na 7. strani Gherghetta brez dlak na jeziku za pokrajino Na 14. strani Uprava za preureditev štandreškega krožišča Na 13. strani kakšna usoda nas čaka gorica - Pred koncem leta predaja ključev Obnova pritličja Trgovskega doma poteka s pospeškom GORICA - Gradbena dela so dokončana, podest nameščen, obočni strop restavriran, napeljave speljane, naprave za hlajenje in ogrevanje nabavljene. Začenja se zadnja faza del za ureditev pritličja Trgovskega doma na Verdijevem korzu v Gorici. V minulem tednu so si gradbišče ogledali člani komisije, ki po naročilu slovenskih ustanov spremljajo postopek vračanja prostorov in selitev vanje novih vsebin. »Če ne bo presenečenj ali zapletov birokratske narave, bodo dela opravljena do konca novembra. Sledila bo kolavdacija prostorov, pred koncem leta pa bodo ključi pritličja predani novim uporabnikom,« sta napovedala arhitekta dežele FJK. Na 12. strani Sant'Anna Impresa Trasporti Funóri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Prose k 154 - Trst Usluge na domu 2 Četrtek, 20. septembra 2012 ALPE-JADRAN / evropska unija - Mejno vprašanje med Hrvaško in BiH Tri četrtine problemov rešenih, odprto ostaja območje pri Neumu Meja med državama bo po hrvšakem vstopu v EU postala zunanja meja povezave Zunanja ministra Vesna Pusic in Zlatko Lagumdžija arhiv BRUSELJ - Hrvaška in BiH sta včeraj v Bruslju v pogovorih z Evropsko komisijo rešili 75 odstotkov praktičnih vprašanj, povezanih z režimom na in ob meji med državama v obdobju, ko bo Hrvaška članica EU, BiH pa še ne, je po sestanku povedala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic. Vprašanje trajne povezave hrvaškega ozemlja pri Neumu je še odprto. EU je v interesu dobro varovana in urejena meja, saj bo po pridružitvi Hrvaške to zunanja meja unije, ki bo še toliko pomembnejša po vstopu slovenske sosede v schengenski prostor brez nadzora na notranjih mejah. Ena najbolj problematičnih točk je Neum, ki je za BiH edina povezava z Jadranskim morjem in deli Hrvaško na dva dela. Hrvaška vlada želi oba dela povezati z mostom proti Pe-lješcu, ki ga želi financirati z evropskimi sredstvi. V Sarajevu pa rešitev tega vprašanja povezujejo z ureditvijo prehoda od pristanišča Plo-če do BiH. V komisiji so včeraj vzeli na znanje interese Hrvaške in BiH na območju Neuma in pristanišča Ploče ter spomnili na pomen popolnega spoštovanja pravnega reda EU na prihodnji zunanji meji EU. V pogovorih je sodelovalo kar pet komisarjev - poleg komisarja za širitev Štefana Fuleja še komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmstrom, komisar za promet Siim Kallas, komisar za regionalno politiko Johannes Hahn ter komisar za zdravje in zaščito potrošnikov John Dalli. Hrvaška ministrica je poudarila, da so se dogovorili, da bodo za prevoz blaga čez Neum veljala enaka merila kot za prevoz blaga od Ploč do BiH. Zunanji minister BiH Zdravko Lagumdžija pa je izpostavil, da je za njegovo državo ključno, da bo lahko čez Ploče uvažala in izvažala na način, ki bo to pristanišče odprl za gospodarstvo BiH, da povezava hrvaškega ozemlja pri Neumu ne sme pomeniti ločitve BiH od EU ter da BiH želi dostop do odprtega morja. O četrtini vprašanj, ki še niso dogovorjena, sta bila ministra redkobesedna. "Birokrati bodo bolje povedali. Ne gre za to, da 25 odstotkov ni dogovorjenih, temveč so še odprti. Mi pa zamujamo na letalo," je odgovoril na vprašanje, o katerih vprašanjih še ni dogovora. (STA) Ob infrastrukturi napovedi o gradnji dela hitre ceste SLOVENJ GRADEC - Predsednik slovenske vlade Janez Janša je ob vladnem obisku Koroške dejal, da je infrastruktura osrednji problem Koroške, gospodarska in socialna slika regije pa da je solidna. Ob tem je minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač napovedal, da bi lahko ob izpolnitvi določenih pogojev del hitre ceste na Koroško začeli graditi leta 2014. Glede projekta izgradnje hitre ceste, ki je bila za koroške župane med osrednjimi temami tokratnega vladnega obiska, je Janša v Slovenj Gradcu dejal, da ne bo zgrajena v obsegu, kot so si ga nekateri zamislili, vseeno pa v obsegu, ki bo Koroško solidno povezal z osrednjim delom države. Če bo država uspešna pri mednarodnem razpisu za upravljanje avtocestnega omrežja, ki bo predvidoma objavljen že letos in naj bi obsegal tudi sredstva za hitro cesto, bi z deli na trasi hitre ceste od avtocestnega križa do Velenja in dalje do Slovenj Gradca lahko začeli v letu 2014, je napovedal Černač. Janša je ob obisku ocenil, da je gospodarska in socialna slika regije solidna, brezposelnost pa na povprečju države. Povedal je tudi, da je Koroška v zadnjih letih dobila podpovprečen delež državnih pomoči, in spomnil, da gospodarstvo v regiji posluje pozitivno, še posebej izvozniki. kranj - Na dveh prizoriščih 69-letni moški streljal na več ljudi V streljanju v Stražišču dva mrtva Kranjčan, ki je v streljanju tudi umrl, ubil svojo starejšo sestro in ranil še tri osebe - Ena od teh je huje poškodovana - Za tragedijo kriv družinski spor? KRANJ - V Stražišču pri Kranju je včeraj malo po 12. uri prišlo do streljanja. Kot so sporočili s Policijske uprave (PU) Kranj, sta pri tem dve osebi umrli, tri osebe pa so bile poškodovane. Policija je ugotovila, da je bil strelec 69-letni Kranjčan, ki je v streljanju tudi umrl. Kot je pojasnil predstavnik za odnose z javnostmi na Policijski upravi Kranj Leon Keder, se je streljanje zgodilo na dveh lokacijah. 69-letni Kranjčan je najprej zapeljal pred hišo svojih sosedov v Stražišču, kjer je ustrelil 35-letno žensko in 42-letnega moškega ter ju ranil. Oba so odpeljali v ljubljanski klinični center in sta izven življenjske nevarnosti. Potem je storilec svoj strelski pohod nadaljeval v hiši v sosednji ulici, kjer je ubil 73-letno žensko, po neuradnih podatkih svojo sestro in ustrelil njenega 77-let-nega moža. Slednjega so ranjenega odpeljali v bolnišnico. Na tem drugem prizorišču je umrl tudi storilec, ki je sodeč po prvih informacijah policistov storil samomor. Policisti še zbirajo potrebna obvestila, da bi ugotovili, kaj je bil motiv za streljanje. Na kraj dogodka sta prišla tudi preiskovalna sodnica in tožilka. Za zdaj še ni jasno, kaj je botrovalo strelskemu pohodu in ali je bil povod morebiten družinski spor ali kaj drugega. Sosedje, ki so storilca poznali, so novinarjem povedali, da je bil priden in delaven človek, zato jih je njegovo dejanje pretreslo. Moški naj bi sicer veljal za zamerljivega človeka. Vsaj za prvo streljanje, v katerem je ranil svoja soseda, pa naj bi bil povod spor. Mama ustreljenega 42-letnika je povedala, da je slišala samo streljanje in videla, kako njen sin in snaha ležita ranjena na tleh, otroci pa so jokali v bližini. Oba poškodovana zakonca in 77-letnik so prepeljali v ljubljanski klinični center, od koder so sporočili, da sta dva poškodovana izven življenjske nevarnosti, eden pa je huje poškodovan in je še v postopku obravnave. Krajani Stražišča, ki so se zbrali ob prizorišču streljanja, so menili, da je storilec izgubil razsodnost. Ena izmed krajank je streljanja, ki se v zadnjih dneh vrstijo po Sloveniji, komentirala z besedami: "Ljudje so brezposelni, brez denarja, z živci na koncu, tako ni nič čudnega, da človeku poči film." Na včerajšnji dogodek, pa tudi na dogodek v torek, ko je 46-letni domačin v naselju Hrustovo pri Velikih Laščah ustrelil 47-letnega geometra, se je v izjavi za javnost odzval tudi predsednik republike Danilo Türk. Izrazil je zaskrbljenost in obžalovanje nad dogodkoma ter poudaril, da najostreje obsoja in zavrača vsakršno nasilje. Svojcem in prijateljem umrlih Türk izreka sožalje, hkrati pa izraža upanje, da bodo preostali udeleženci, ki so v streljanju utrpeli strelne poškodbe, čim prej in uspešno okrevali. (STA) Policija pred zgradbo v Kranju, kjer se je začel strelski pohod slovenija - Komisija državnega zbora za narodni skupnosti Italijani in Madžari niso zadovoljni z izvajanjem dvojezičnega poslovanja LJUBLJANA - V italijanski in madžarski narodni skupnosti niso zadovoljni z izvajanjem dvojezičnega poslovanja na narodnostno mešanem območju v Sloveniji. Komisija DZ za narodni skupnosti zato vladi, državnim organom in manjšinskim organizacijam predlaga, naj poiščejo rešitve za nadgradnjo sistema dvojezičnega poslovanja. Vlado in pristojne organe poziva tudi k doslednejšemu izvajanju nadzora, pripadnikom manjšine pa priporoča, da v vseh postopkih pred državnimi organi uporabijo pravico do rabe maternega jezika. Komisija za narodni skupnosti je v torek obravnavala poročila o izvajanju dvojezičnega poslovanja na narodnostno mešanem območju, ki so jih pripravili v manjšinskih organizacijah ter občinah in upravnih enotah, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost. Kot je ugotovil predsednik komisije Laszlo Goncz, sicer predstavnik madžarske narodne manjšine, iz poročil izhaja, da so podatki nasprotujoči, saj je mnenje organizacij narodnih skupnosti drugačno od stališč občin in upravnih enot. Poleg tega je interpretacija Laszlo Goncz arhiv dvojezičnega poslovanja marsikdaj nejasna. Predstavniki manjšinskih organizacij so namreč tako v poročilih kot v razpravi na seji opozarjali, da se zakonske določbe glede dvojezičnosti ne izvajajo v zadostni meri, saj le malo organov dejansko posluje v jeziku manjšine. Uslužbenci po njihovih navedbah tudi niso dovolj usposobljeni za vodenje postopkov v jeziku manjšine. Opozarjajo še, da marsikje niso na voljo dvojezični obrazci, poleg tega pa razne odločbe, sklepe in potrdila v jeziku narodnih manjšin izdajo le na izrecno zahtevo strank. Na podlagi teh poročil tudi v poslanski skupini narodnih skupnosti opažajo razkorak med ustavo in zakoni ter občinskimi statuti in odloki, je pojasnil Goncz. Opozoril je tudi na nedoslednosti, neustrezen in netransparenten sistem financiranja ter neučinkovit nadzor. Ugotovil je tudi, da v državnih organih primanjkuje kompetentnih uslužbencev za vodenje postopkov v jezikih narodne skupnosti. Da se zakonodaja v praksi ne izvaja, kot bi pričakovali, meni tudi vodja službe za narodnosti Stane Baluh. A, kot pravi, je država že pokazala pripravljenost za izboljšave na tem področju, več aktivnosti pa pričakuje od samih predstavnikov manjšin. Narodne skupnosti se morajo namreč zavedati pravic, ki jim jih dajejo ustava in zakoni, je dejal Baluh. Tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Robert Marolt pravi, da so pravice narodnih skupnosti zagotovljene v vseh upravnih postopkih, čeprav še vedno obstaja razkorak med zakonodajo in njenim izvajanjem. A Marolt meni, da gre le za posamične primere. spletna anketa pd »Slovenija mora zaprositi za mednarodno pomoč« V tem času se tudi v Sloveniji, kot v nekaterih drugih evropskih državah, govori o morebitni mednarodni pomoči za premostitev najbolj perečih finančnih težav, še posebno na področju bančništva. 53 odstotkov sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika meni, da bo Slovenija hočeš nočeš prisiljena zaprositi za pomoč mednarodne finančne ustanove, 27 odstotkov pa jih meni, da se lahko država sama izvleče iz hude krize. 6 odstotkov je prepričanih, da ta pomoč nikakor ni potrebna, 14 odstotkov pa jih meni, da bi bila takšna pomoč za Slovenijo celo škodljiva. Razprava o tem vprašanju je tudi na slovenski politični in gospodarski sceni povsem odprta, slišati pa je zelo različna mnenja. Predsednik vlade Janez Janša je pred dnevi celo napovedal, da Slovenija - če ne bo prišlo do potrebnih reform in do širšega političnega dogovarjanja - ne bo kos svojim finančnim obvezam na mednarodnih tržiščih. Marsikdo je Janševo izjavo označil za črnogledo in za neodgovorno, češ da bi moral premier umirjati in ne begati mednarodne javnosti glede kriznega položaja v državi. Drugi pa so Janševe besede označili za realistične, saj vodilni politiki ne smejo skrivati realnega položaja v Sloveniji. Da Lahko se izvleče sama Pomoč ni potrebna Pomoč je škodljiva Bo Slovenija za premostitev gospodarske krize prisiljena prositi za mednarodno pomoč? www.primorski.eu / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 20. septembra 2012 3 razširjeni deželni svet skgz - Različne ocene v razpravi o morebitni ukinitvi-združevanju pokrajin Spremembe so potrebne, a problem niso le pokrajine, temveč upravni aparat v celoti Vprašanje manjšine mora biti eden od kriterijev, po katerem naj se reorganizira uprava v deželi TRST - Tako kot je bilo napovedano, se razširjeni Deželni svet Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki je predsinočnjim zasedal v prostorih kulturnega društva v Barkovljah, ni opredelil za ali proti obstoju pokrajin. Kot je uvodoma in v zaključku povedal predsednik SKGZ Rudi Pavšič, to tudi ni bil njegov namen. Šlo je za poglobljeno razpravo o vprašanju, ki je za našo skupnost aktualno in pomembno in o katerem je bila krovna organizacija tudi povabljena na avdicijo pristojne deželne komisije. V razpravi na deželnem svetu so prišla do izraza raznolika stališča. Za uvodno razmišljanje je SKGZ povabila časnikarja Bojana Brezigarja, izkušenega in diolgoletnega upravitelja in nekdanjega predsednika evropskega urada za manj razširjene jezike. Brezigar je pri obravnavi tematike izhajal iz iz različnih modelov zaščite v evropskih državah. Tako se manjšinske paravice marsikje dodeljujejo po ključu števila prebivalstva, medtem ko je italijanski manjšinski zakon 482 uvedel sistem teritorija, na katerem so manjšinske skupnosti zgodovinsko prisotne, to načelo pa je povzel tudi zaščitni zakon (38) za našo skupnost. Iz tega vidika so krajevne uprave po Brezigarjevi oceni že opravile svojo vlogo. Drugo relevantno vprašanje je prisotnost manjšine preko njenih izvoljenih predstavnikov. Sedaj gre za to, da v primeru ukinjenja oziroma redimenzioniranja vloge pokrajin manjšina razmisli o strategiji oziroma alternativni rešitvi. To bi lahko bila -tako Brezigar - neka močna upravna struktura za manjšinska vprašanja na deželni ravni, ki bi imela svojo avtonomijo in bi bila neodvisna od tekoče politike. Igor Kocjančič je v razpravi povedal, da se pokrajin ne da ukiniti tout-court, ker Na fotografiji desno udeleženci zasedanja v Barkovljah, spodaj predsedujoče omizje kroma so predvidene v ustavi in deželnem posebnem statutu. Dodal je je delo pristojne deželne komisije na koncu, v prvem osnutku dokumenta pa je poenostavitev sedanjih pokrajinskih uprav, od katerih naj bi nekatere pristojnosti prenesli na deželo. Vsekakor bo komisija predlagala, da se spremembe uvedejo po naravnem izteku sedanjega mandata pokrajin. Za Aceta Mermoljo je premier Monti rešil Italijo pred propadom, ne gle- pavšič Finančni de na to, kar si lahko mislimo o njem. A prišle bodo volitve, kjer bosta dva tabora: eden za in drugi proti Evropi. Jasno je, da mora za rešitev države zmagati proe-vropska politika, v tem okviru pa je nujna tudi redukcija cene politike in reforma javne uprave, ukinitev pokrajin pa je del tega načrta. Na upravo moram gledati kot državljan, ne le kot Slovenec, ki je tam prisoten, je še dejal Mermolja. Z uvodnimi izvajanji Brezigarja je soglašal Igor Dolenc, ki je med drugim povedal, da ni odvisno od pokrajin, če bomo Slovenci imeli več ali manj pravic, to je odvisno od tega, kakšen politični veter veje. Glede pokrajin je tudi veliko medijskega zavajanja in nepoznavanja dejstev. Po Dolenčevi izkušnji bi lahko bile pokrajine dosti več, od tega kar so danes. Res pa je tudi, da se to vprašanje daje na dnevni red pred volitvami, kar ni dobro, bolje bi bilo odločanje o tem prestaviti v čas po volitvah. Livio Semolič je navedel nekaj zgovornih številk o protislovnem položaju po-krajinTeh je v Italiji 110 in so med njimi velike razlike. Tako ime tržaška pokrajina 6 občin, Cuneo pa kar 200. Pokrajine so upravni organi in prvo vprašanje je, če država potrebuje in finančno zmore toliko upravnih organov. Problem te države pa je, da ne zna narediti nobene reforme, je dejal Se-molič in poudaril, da bi bila zanj ukinitev pokrajin dobrodošla. Tudi Stefano Ukmar se je izrekel za ukinitev, kajti Tržačani po njegovem pokrajine ne potrebujejo, pač pa so še kako potrebne resne institucionalne reforme. Pri tem nas zaustavljajo vsi mogoči problemi, pogojujejo nas kampanilizmi. Kot Slovenci moramo biti na strani reform, za Ukmarja pa je vsekakor neresno, da se dežela loteva tega vprašanja šest mesecev pred volitvami. Za ukinitev pokrajin se je nedvoumno opredelil Renzo Mattelig za katerega so pokrajine le »stolčki« in je nespametno o tem sploh razpravljati. Po njegovi oceni je očiten dokaz za to videmska pokrajinska uprava, katere predsednik je izjavil, da je to »pokrajina Furlanov«. Poleg tega Slovenci nesmiselno branimo obstoj nekaterih občin, četudi imajo samo petdeset prebivalcev. Mario Lavrenčič je v razpravi pritegnil Dolencu v oceni, da pač imamo določen okvir o tem, kaj lahko sploh naredimo. Pokrajijne so po njegovi oceni postale v resnici medijski problem, kajti realno so njihovi stroški v državnem ustroju minimalni. Potreben bi bil pretres in reforma celotnega državnega aparata. Vsekakor pa mora biti problem slovenske manjšine eden od ključev, po katerem naj se reorganizira javna uprava v deželi. Prej ali slej bo majhne občine treba združevati, za uveljavljanje zaščite pa moramo od deželne uprave zahtevati našo prisotnost v »novih« upravnih organih. Izkušnja Nives Košuta (svojčas je bila pokrajinska svetnica) govori o tem, da kot Slovenci nismo imeli možnosti. Dejstvo je, da državni aparat ne deluje, kot bi moral, a država je finančno še vedno na robu prepada, ja dejala Košutova, ki je poudarila, da je potrebno imeti »nekaj vmesnega« med eeželo in občinami. Veliko se govori o ukinjanju, a malo ali nič o tem, kaj narediti potem. Marino Marsičje med drugim dejal, da javne uprave obstajajo, da nudijo določene storitve. V času krize pa je treba moči združevati in se tudi v javnih upravah obnašati bolj podjetniško. Spremembe so, kljub odporom, potrebne, ohranjanje statusa quo pa ne pelje nikamor, je dodal Marsič. (du) vse bolj kritičen BARKOVLJE - Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je na zasedanju deželnega sveta seznanil prisotne s kritičnim finančnim položajem včlanjenih organizacij. Ta je letos slabši, kot je bil lansko leto v tem času. Velik problem je, da se je dotacija iz zaščitnega zakona znižala za 1,8 milijona evrov, pri čemer ne Rim na deželna uprava še nista sprejela odločitve o tem, kako se bo vprašanje reševalo. Optimisti ocenjujejo, da bo denar do konca leta vendarle nakazan, po drugih ocenah pa naj bi ga bilo le del. Zaradi tega so včlanjene organizacije v vse bolj kritičnem položaju, medtem pa izgleda, da Rim in deželna uprava drug na drugega podajata odgovornost. Pavšič je navedel tudi dejstvo, da je bilo državi zaradi neizvajanja nekaterih točk zaščitnega zakona »vrnjenih« nič manj kot 28 milijonov evrov. Od tega je 22 dejansko že odpisanih a 6 jih še ostaja potencialno uporabnih. Problem pa se ne more rešiti, če bo še naprej tako slaba dialektika med deželno upravo in rimskimi uradi. Predsednik SKGZ je kot pomemben gremi za reševanje konkretnih problemov manjšine navedel pravkar ustanovljeno vladno omizje, ki bo prvič zasedalo prihodnji ponedeljek. Pavšič je izrazil željo, da omizje ne postane politična tribuna za vsa mogoča vprašanja in naj bo namenjeno konkretnemu, tehničnemu reševanju problemov. Pavšič je kot pomembno priložnost navedel tudi deželno manjšinsko konferenco, ki bo na polovici oktobra in jo deželna uprava prireja na podlagi deželnega manjšinskega zakona. Ni vseeno, kako bo potekala ta konferenca, da bo naša skupnost imela od nje čim več koristi, je poudaril Pavšič. Zato je potrebna koordinacija, saj je na konferenco predvidoma vabljenih skoraj petsto udeležencev. Izogniti se je treba skušnjavi, da vsakdo tja prinese svojo »domačo nalogo« in se smisel konference vsebinsko razvodeni v tisoč nepreglednih podrobosti. (du) 4 Četrtek, 20. septembra 2012 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Brenkanje na strune boja z boljševizmom se niso obnesle Jo2e Pirjevec_ Prejšnji teden ni bilo dosti časa za uživanje bogate kulturne ponudbe, ki je na voljo v britanski prestolnici. Od torka do sobote sva bila z Gorazdom Bajcem že ob 9. uri v arhivu, kjer sva nepretrgano delala do 17. ure. V torek in petek, ko je mogoče ostati več časa, tudi do 19. Kljub takšnemu stakanovizmu mi je vendarle uspelo videti poglavitno razstavo, ki so jo Angleži pripravili za obiskovalce olimpijskih iger v Britanskem muzeju in jo seveda posvetili svojemu največjemu človeku, Wil-liamu Shakespearu. Naslovili so jo: "Shakespeare - staging the world', kar bi lahko nekoliko svobodno prevedli: "Kako je Shakespeare postavil svet na oder". Moram reči, da je bil razstava vredna prilike, za katero je bila pripravljena. V ogromnem krožnem prostoru, ki je v srcu Britanskega muzeja in v katerem je bila nekoč slavna čitalnica, so pokazali, kako se je sodobni svet zrcalil v delih velikega barda in s tem poudarili širino njegovega kulturnega obzorja. V Shakespearu je zares najti vse, od antike do angleške in škotske zgodovine, od Levanta do Afrike in Novega sveta, od Londona do Benetk. Kar mi je bilo najbolj novo je bil prav podatek, da so bile slednje proti koncu 16. stoletja najbolj kozmopo-litsko mesto v Evropi. K čemur niso malo prispevali naši Schiavoni. Prejšnji četrtek sem šel tudi v kino, ker se nisem mogel izogniti skušnjavi, da bi na ogromnem platnu kinodvorane Odeon v West Endu ne videl premiere zadnje filmske upodobitve Ane Karenine. Film je režiral Joe Wright, scenografijo zanj pa je napisal slavni dramaturg Tom Stoppard, kar je že samo po sebi garancija. Moram reči, da je film nadvse razkošen in tudi domiseln, saj se scene, ki so podane na realističen način, prepletajo s scenami nekoliko ekstravagantne odrske predstave, tako da nikoli ne veš, kje pravzaprav si, v gledališču ali v Rusiji druge polovice 19. stoletja. Ta način pripovedi me ni popolnoma pre- / pričal, čeprav moram reči, da je bila protago-nistka Keira Knightly nadvse očarljiva in prepričljiva Tolstojeva junakinja. Ane Karenine, kakor jo je ustvarila pred mnogimi desetletji Greta Garbo, pa v mojem spominu ne bo izpodrinila. Toda vrnimo se v arhiv, kjer sem videl, kakor sem povedal že zadnjič, predvsem nemške dokumente, ki so nastajali med vojno na naših tleh in so jih Britanci s pomočjo stroja Enigma sistematično dešifrirali. Ker so bili na tem področju mojstri, se niso zadovoljili s tem, da prestrežejo zaupne komunikacije Wehrmachta, temveč so prisluškovali še marsikomu drugemu, različnim ambasadam po vsej Evropi in celo radijskim stikom med Titovim Vrhovnim štabom, slovenskim Glavnim štabom in Ko-minterno. Kakšna je podoba druge svetovne vojne, ki mi jo je ponujala omenjena dokumentacija? Predvsem to, da dogajanja v jugoslovanskem prostoru ni mogoče ločiti od dogajanja na vzhodni fronti, v Severni Afriki, pozneje pa v Italiji in v zahodni Evropi. Naš narodnoosvobodilni boj je bil organsko vpet v veliki spopad med silami Osi in antihitlerjansko koalicijo ter je imel znotraj omenjene drame posebno vlogo, saj se je iz začetne gverile prelevil v mogočno vojaško silo, ki je niso mogli ignorirati ne sovražniki ne zavezniki. Zadeva je bila še posebej zapletena, ker je NOB imela močan ideološki predznak, ki so ga skušali Nemci pa tudi njihovi lokalni pomagači izrabiti za to, da spopad s partizani prikažejo kot boj z boljševizmom. Proti koncu vojne, ko je postajalo jasno, da so »tisočletnemu« Tretjemu rajhu dnevi šteti, so na to struno zabren-kali vsi, od četnikov do ustašev (o naših domobrancih v papirjih ni ne duha ne sluha), v upanju, da bodo našli ob koncu vojne nove zaveznike in zaščitnike v Britancih. A pri tem so se bridko ušteli, čeprav je Churchill že leta 1943 začel misliti na delitev influenčnih sfer na Balkanskem polotoku. VREME OB KONCU TEDNA Prehodna umiritev pred delnim poslabšanjem Darko Bradassi_ Naše kraje je sinoči zajela nova hladna vremenska fronta,ki je prinesla občutne količine padavin in ohladitev. Anticiklon nad Sredozemljem je prehodno klonil pred spustom severne višinske doline , za katero priteka proti nam za ta čas mrzel severni zrak. Radiosonda iz Campoformida pri Vidmu bi morala danes na višini 1500 metrov v prostem ozračju nameriti približno 4 stopinje Celzija, kar bo najnižja vrednost od letošnje pomladi. Doslej se je ozračje najbolj ohladilo po zadnji vremenski fronti v preteklem tednu, ko je na isti višini radiosonda namerila 6,6 stopinje Celzija, tokrat bo torej ozračje za približno dve stopinji in pol hladnejše kot pred sedmimi dnevi. Pretekla vremenska fronta je tudi prinesla sneg nad nadmorsko višino 1500 metrov, Višarje so bile, denimo, odete v snežno odejo kot v začetku zime. Tudi po sinočnji fronti bo danes predvidoma podobno. Ozračje je trenutno za nekaj več kot 5 stopinj Celzija hladnejše od dolgoletnega povprečja, v zadnjih 24 urah se je v povprečju ohladilo za dobrih 7 stopinj Celzija. Iz enega ekstrema se torej pomikamo v drugi. Normalnosti v zadnjih tednih in mesecih resnici na ljubo skorajda nismo poznali. V letošnjem poletju je bilo bolj malo srednje poti, prevladovali so solidni subtrop-ski anticikloni, ki so v naših krajih prinašali občutno vročino in zelo stanovitno vreme s sušo, v zadnjih tednih pa so se vrstila poslabšanja, povečini s pogostimi močnimi pojavi, marsikje z obilnimi količinami padavin ali močnejšimi nevihtami in za ta čas občutnimi ohladitvami. Težnja po ek-stremizaciji vremenske slike, bi temu rekli klimatologi, na katero se bomo morali v prihodnje verjetno privaditi. Kakorkoli že, vremenska slika se bo že danes po odhodu vremenske fronte umirila. Ravno današnji in jutrišnji dan pa boste verjetno še najbolj normalna v zadnjem času. Prevladovalo bo sončno in prijetno vreme, burja bo oslabela, najvi- šje dnevne temperature pa bodo malo nad 20 stopinj Celzija. Noči pa bodo razmeroma sveže. V soboto in nedeljo bi se morala po kalupu sinočnjega poslabšanja nova višinska dolina spustiti proti Sredozemlju, toda bo naletela na večji odpor anticiklona in bo zato uspela le deloma vplivati na vreme pri nas. Občutnejših poslabšanj ob koncu tedna, kot je kazalo še do pred nekaj dnevi, torej ne bo, toda niti ne popolne jas-nine. Naši kraji se bodo znašli med anticiklon-skim in ciklonskim območjem, prevladovali pa bodo bolj zahodni tokovi, ki bodo vsaj občasno prinašali vlažen zrak. Za soboto in nedeljo po sedanjih izgledih kaže na spremenljivo vremensko sliko z vsaj občasno povečano vlago in morebitnimi manjšimi krajevnimi padavinami. Temperature pa bodo nekoliko višje od sedanjih. Kot kaže, bi lahko v prihodnjem tednu prišlo do novega presenečenja. Potem ko je vse kazalo, da se je letošnje poletje že dokončno izpelo, je možno, da bo zaradi vrste naključij prišlo do nove otoplitve in stabilnega obdobja. Zaradi verjetne jugozahodne advekcije subtropskega zraka ni izključeno, da bomo spet beležili najvišje dnevne temperature nad 25 stopinjami Celzija in da se bo živo srebro lahko mestoma in občasno ponekod celo približalo 30 stopinjam Celzija. Na sliki: sinoči je naše kraje zajela solidna hladna vremenska fronta PISMA UREDNIŠTVU Otročarije in oblast Sigmund Freud je ugotovil, da se naše življenje prvenstveno vrti okoli dveh nagonov, ki sta vezana na tri telesne odprtine. Samoohranitveni nagon, ki mu odgovarjata usta za prehranjevanje in danka za izločanje ter nagon za ohranitev vrste, ki ima svoj center v spolnem organu. To velja seveda za vsa živa bitja. Mi imamo pa tudi intelekt, ki skuša uravnavati oba nagona, da ne bi bila prekomerno samo-pašna in ne bi preveč invazivna do soljudi. To so vrline in vrednote pa tudi etika ter morala. Vendar se dogaja, da prav ti poskusi potlačevanja instinktov mnogokrat situacijo nemara še poslabšajo, namesto da bi ji bili v prid. Poleg tega je razum neprimerno šibkejši od osnovnih dveh nagonov. Vsaj za zdaj. Upati je, da se bo z nadaljevanjem razvoja okrepil, a tega mi bržkone ne bomo dočakali, saj je napredovanje zelo počasno in bo za to potrebno nekaj tisoč let. Odkar se zavedamo, so v zgodovini skušale gospodovati nad najvažnejšima goniloma človeških dejanj in nehanj razne religije in cerkve, ki so bile vedno povezane z oblastjo. Zanimivo je, da je bilo vladanje vedno tesno skupaj z vero, ta pa s spolnostjo. In sko-ro vse vere so bile in so krčevito proti seksu. Vendar nam je Bog po logiki, ko nas je ustvaril, dal nagon za ohranitev vrste in s tem tudi spolne organe. Po verskih dogmah pa je te greh uporabljati, tako da, če ne bi grešili, bi nas že davno ne bilo več, ker bi izumrli in bi bilo naše stvarjenje nekakšen božji kiks! Ali se res tako imenovani božji predstavniki borijo za to? Da je to res kaže zakrament Svetega zakona, ki je v cerkvenih krogih zelo malo čislan in pravzaprav le toleriran, saj je povsod slišati, da je spolna zdržnost boljša in Bogu bolj dopadljiva. V zakonu je pač treba nečistovati (kakšna beseda!) že zaradi zapovedi: crescite et multipli-camini. A seks naj bo le za razmnože- vanje. Gorje če se pri tem zabava moški, da o ženski sploh ne govorimo. Grehi pa so dober predmet izsiljevanja in s tem vladanja in bogatenja (kar je pravzaprav eno in isto!). A meso je slabo, pa naj bo volja še tako močna. In večina ljudi se požvižga na cerkvene zapovedi in veselo seksa v zakonu in izven. Le tisti najbolj pobožni se periodično spovejo najpogostejšega greha in je spet vse dobro. Če si katoličan namreč, lahko narediš kakršenkoli greh, tudi najgnusnejšega, pa se spoveš, obljubiš, da ne boš več (pogosto s figo v žepu), odbrenkaš naloženo pokoro in je vse spet dobro. Zakaj sem naredil ta dolg uvod? Pač zaradi afer v vrhovih slovenske katoliške cerkve. Začelo se je s krajo in poneverbami ter bankrotom Mariborske škofije in prav nič krščanskim sprenevedanjem Cerkve od Ljubljane do Rima, kar je pristalo na sodišču. Kar storite enemu teh malih ... Nadaljuje se z obtožbami dveh bivših metropolitov in nadškofov (eden je celo postal kardinal), da imata sina. Torej sta nečistovala! In to celo izven Svetega zakona in kljub zaobljubi ve-čnega(?) devištva! Groza in strah! Ni čudno, da se ves svet temu smeje. Pa ne samo Cerkvi, tudi Slovencem, ki smo vedno bolj papeški, kot papež. Pri vsej krizi, ki pesti Cerkev in sploh vere, se grejo otročarijo: »Ti imaš sina!«, »Ne, ti!« In to počnejo ljudje, ki naj bi bili resni teologi in krščanski filozofi in so najvišji izvoljenci vesoljne Cerkve. Ladja se potaplja. Ali res lahko uporabim latinski izrek, ki se ga citira pri neslavnih koncih? Sic transit gloria mundi. Primož Možina Federico Bernardini znanost - Odkritje Tržaški raziskovalci v zobu iz Slovenije odkrili 6500 let staro zobno zalivko Ljudje so morda že v prazgodovini zobobol skušali zdraviti tudi z za-livkami, ugotavljajo raziskovalci tržaškega Mednarodnega centra za teoretično fiziko. Tako zdravljen zob so našli v Sloveniji, odkritje pa so predstavili v ameriški strokovni reviji Plos One. Tržaški raziskovalci so preučevali 6500 let staro čeljustno kost z zobom, ki je bil zalit s čebeljim voskom, najdeno na ozemlju Slovenije. "To je verjetno najstarejši dokaz prazgodovinskega zobozdravstva v Evropi in najstarejši znani primer lajšanja zobne bolečine z zalivanjem," je dejal vodja raziskovalcev na tržaškem centru Federico Bernardini. Čebelji vosek bi lahko človeku v zob dali pred smrtjo ali tik po njej, pravijo raziskovalci, ki ne morejo z gotovostjo povedati, kdaj se je to zgodilo. Če je bil poseg izveden, preden je pacient umrl, je imela zalivka jasen namen: olajšati bolečino in zaščititi zob, pravijo. Znanstveniki so kost z zobom preiskali z različnimi metodami, kot sta mikro računalniška tomografija in infrardeča spektroskopija. Bernardini je za STA pojasnil, da so preučevali spodnjo čeljust človeka, ki je bila najdena leta 1911 v jami nedaleč od Trsta oziroma Kopra in je del zbirke tržaškega prirodoslovnega muzeja. Različne raziskave so pokazale, da je bila luknja v zobu namerno napolnjena s čebeljim voskom. Čebelji izdelki so se namreč v prazgodovini, kot pravi znanstvenik, uporabljali za tehnološke, medicinske in umetniške namene. Bernardini je še pojasnil, da sicer pogosto sodeluje s slovenskimi znanstveniki, a pri tem projektu neposrednega sodelovanja ni bilo. V Sloveniji je bila po njegovih besedah opravljena le infrardeča spektroskopija, s katero so analizirali snov, s katero je bil zalit zob. Odkritje bi lahko pomembno prispevalo k vedenju o začetkih zobozdravstva, še piše revija Plos One. Opozarja, da so dosedanja odkritja pokazala, da so že pred 9000 leti na območju današnjega Pakistana vrtali zobe, ni pa bilo podatkov o zalivkah, čeprav znanstveniki njihovega obstoja niso izključevali. (STA) glasba - Jutri v Sežani Skupina The open trio ob petletnici predstavlja svojo drugo zgoščenko V Kosovelovem domu v Sežani bodo jutri ob 21. uri s koncertom predstavili drugi avtorski CD skupine The open trio, ki jo vodi bobnar Andrej Pirjevec, ki je tudi profesor tolkal na Glasbeni Matici, ob njem pa skupino sestavljajo še Matej Barič - klaviature, Goran Grabič - kitara in Bojan Volk - saksofoni. CD ima naslov Open Your mind, pripravili pa so ga ob peti obletnici delovanja skupine. Ob tej priložnosti se bo glasbenikom pridružil tudi akademski slikar in vizualni umetnik Simon Kastelic, ki bo zvočni spektakel obogatil tudi z vizualnim elementom, in bo v živo s pomočjo digitalne tehnike ustvarjal in hkrati pro-jeciral na veliko platno v dvorani. Vstopnina je 7 evrov. Skupina The open trio je nastala leta 2007 kot zamisel bobnarja, skladatelja in vodje skupine Andreja Pir-jevca, in sicer z namenom prenesti predvsem avtorske skladbe v sobesedilo zasedbe treh glasbenikov, ki se je kasneje razširila v kvartet, ob tem pa obdržala prvotno ime The open trio. Projekt temelji na ustvarjanju zvočne slike, ki je specifična in precej drugačna od običajnih zasedb, predvsem zaradi drugačne teksture zvoka, ki ob pomanjkanju bas kitare naredi glasbo še bolj izvirno in odprto, na kar namiguje že samo ime zasedbe. Leta 2009 se je skupina prvič predstavila javnosti v znanem Londonskem klubu The Blag Club, v začetku novembra 2010 pa je izšel prvenec tega projekta. V Sežani danes predstavitev knjige Bruna Volpija Lisjaka Radovedni galeb V Kosovelovi knjižnici v Sežani bodo danes predstavili zadnjo knjigo Bruna Volpija Lisjaka Radovedni galeb (podnaslov: Sončne pripovedi z galebom na možnarju), ki jo je izdala koprska založba Libris (355 str., cena 15 evrov). Pobudo za knjigo, ki sodi v zbirko Morje, je dal Ribiški muzej iz Križa, najprej pa so jo že v začetku poletja predstavili v domu Alberta Sirka v Križu. Radovedni galeb, ki domuje na obalnem skalovju med Križem in Nabrežino, je nemi pričevalec zgodb in pripovedi, v katerih nastopa tudi sam avtor (Lisičin v knjigi), glavni pripovedovalec pa je Berto Tin-ce, v resnici Ivan-Nino Tence (po domače Sirca),ladjedel-ski inženir, podjetnik in predvsem velik ljubitelj morja. Ljubezen do morja združuje Tinceta in Lisičina, ki imata še nekaj skupnega, to da sta njuni ženi Rusinji. Z avtorjem se bo pogovarjala novinarka Radia Koper Ljuba Sušanj. |———| Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu Trst / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2012 5 APrimorski ~ dnevnik finančna straža - Predstavili zaključke skoraj dveletne preiskave Colibrl Kam je 40 javnih uslužbencev hodilo med delovnim časom? Vsi so zaposleni na raznih spomeniških varstvih - Bremeni jih obtožba goljufije na škodo države Uslužbenca pri vhodu na službeno mesto na posnetku finančnih stražnikov in utrinek z včerajšnje tiskovne konference kroma Kam je med delovnim časom hodila polovica vseh uslužbencev štirih javnih ustanov, ki imajo sedež v palači Economo na Trgu Liberta? Kam je hodila tista oseba, za katero preiskovalci sumijo, da je v nekaj več kot treh mesecih bila neupravičeno odsotna kar sto deset ur? Taka in podobna vprašanja so lebdela v zraku med včerajšnjo tiskovno konferenco, ki jo je ob koncu skoraj dveletne preiskave Colibri sklicalo vodstvo finančne straže. Na koncu preiskave, ki jo je koordiniral namestnik glavnega tržaškega tožilstva Massimo De Boroli, so štiridesetim uslužbencem raznih spomeniških varstev uradno sporočili, da je predhodna preiskava zaključena in da so bila njihova imena vključena na seznam preiskovanih oseb. Bremeni jih obtožba goljufije na škodo države. Kot je včeraj večkrat ponovil tožilec Michele Dalla Costa, preiskava ne želi postaviti na zatožno klop vseh javnih uslužbencev, ampak le ugotoviti storilce kaznivih dejanj. Prav tako vpis v seznam preiskovanih oseb seveda ni sinonim za krivdo: to omogoča njihovim branilcem, da dobijo vpogled v preiskovalno dokumentacijo, na podlagi katere bodo lahko sestavili svojo obrambo. Čeprav je, resnici na ljubo, nekaj minut kasneje dejal, da preiskovalci ne pričakujejo, da bi lahko vseh 40 uslužbencev predložilo tako učinkovite dokaze, da bi upravičili tolikšno izostajanje z delovnega mesta. Preiskava tržaške davčne policije, ki deluje v sklopu finančne straže, se je pričela v drugi polovici leta 2010. Sto dni so opazovali vhode v palačo Economo, v kateri do-mujejo štiri javne ustanove: direkcija za kulturne in okoljske dobrine Furlanije julijske krajine ter tri deželna spomeniška varstva, ki skrbijo za arheološke, zgodovinske in druge dobrine. Preiskavo so začeli na podlagi opozorila posameznika, ki pa se je kaj kmalu ujemalo z ugotovitvami agentov: uslužbenci redno zapuščajo palačo na Trgu Liberta v času, ko bi morali sedeti v svojih uradih. Poleg tega pa pri tem ne uporabljajo svojih »badgov« - elektronskih izkaznic, ki bi jih morali »ožigosati« ob vsakem vstopu in izhodu iz palače. Fotografije in video posnetki so neizprosni: na njih so uslužbenci in uslužbenke s polnimi najlonskimi vrečkami, zavoji sladic in še marsičem. Negativni rekord ima oseba, ki naj bi bila brez ustreznega dovoljenja odsotna kar 110 ur! Rezultat: finančni stražniki so v seznam preiskovanih oseb vpisali kar štirideset ljudi, to je več kot polovico vseh uslužbencev, ki so zaposleni v palači Economo. Če jim bodo dokazali goljufijo na škodo države, tvegajo do pet let zapora. Računsko sodišče pa bi od njih lahko zahtevalo tudi mastne denarce, saj so neupravičeno prejemali plačo tudi takrat, ko niso bili v službi. Pa tudi odškodnino za moralno škodo, ki so jo s svojim obnašanjem povzročili javni upravi. Poljanka Dolhar naš intervju - Eno izmed vpletenih nadzorništev Direktor Luca Caburlotto: »Svojim uslužbencem zaupam« »Preiskave finančne straže imajo za cilj odkritje kaznivih dejanj in jih seveda podpiram. Prav tako dobrodošle so preiskave, s katerimi skušajo preiskovalci odkriti neupravičene odsotnosti javnih uslužbencev. Upam le, da bodo čim prej ugotovili, kateri uslužbenci so res storilci kaznivih dejanj, kajti tovrstne novice mečejo zelo slabo luč na naša nadzorni-štva in na vso javno administracijo. To pa me, kot človeka, ki verjame v Državo, zelo žalosti.« Luca Caburlotto, ravnatelj deželnega spomeniškega varstva zgodovinskih, umetniških in etno-antropoloških dobrin, včeraj ni skrival, da ga je preiskava finančnih stražnikov močno pretresla. Žal mu je, da obnašanje nekaterih »gnilih jabolk«, kot jim pravi, postavlja pod vprašaj delo- Luca Caburlotto kroma vanje nadzorništev; prepričan je da bodo nadaljnje preiskave oziroma zagovori osumljencev dokazali, da ni šlo v vseh evidentiranih primerih za kazniva dejanja. »Ne verjamem, da je vseh 40 oseb redno zapuščalo stavbo in hodilo kdo ve kam. Med njimi so najbrž tudi taki, ki so se oddaljili le toliko, da so pokadili cigareto.« Na naš komentar, da so preiskoval- ci izrecno omenili osebo, za katero sumijo, da je v nekaj več kot treh mesecih bila neupravičeno odsotna kar 110 ur, pa je dejal: »Roko dam na ogenj, ta oseba ne dela v mojih uradih! Če pogledamo količino dela, ki ga opravimo v sklopu našega nad-zorništva, potem je taka odsotnost matematično nemogoča. Marsikateri moj uslužbenec dela tudi doma, zvečer, zato da je nadzorništvo kolikor toliko učinkovito. Danes bi s skoraj stoodstotno gotovostjo dejal, da med osumljenci ni mojih uslužbencev. No, če bi uslišali mojim številnim prošnjam, da se celotno naše nad-zorništvo preseli v tretje nadstropje palače Economo, bi jih lahko sicer bolje nadziral, ampak upam, da me nadaljnje preiskave ne bodo demantirale: kolikor jih poznam, svojim uslužbencem zaupam.« (pd) ssg - Nocoj ob 19. uri na Bazoviški gmajni Jelinčičeva dokumentarna drama Kobarid '38 - Kronika atentata Slovensko stalno gledališče bo 1. oktobra predstavilo program nove sezone, a je v teh dneh že prisotno na teritoriju s predstavami za odrasle in otroke, ki bodo do novembra obiskale slovenska društva v sklopu pobude Vabilo k abonmaju. Po sinočnji premieri nove, duhovite predstave 110 okusnih let Sabrine Morena, s katero bo gledališče zabavalo gledalce po celi deželi in tudi onstran nekdanje meje, bo z vrsto ponovitev v zgodovinsko pomenljivih lokacijah gostovala tudi lanska produkcija Kobarid '38 -Kronika atentata. Bazoviška gmajna, prežeta s trpkimi spomini na tragične vojne dogodke, bo nocoj, 20. septembra, am-bientalno prizorišče predstave, ki se bo pričela ob 19.uri. Tekst Dušana Jelinčiča predstavlja zanimiv utrinek iz zgodovine Primorske, katerega je bil protagonist tudi avtorjev oče, eden od ustanoviteljev organizacije TIGR. Poglavje iz epopeje protifašističnega revolucionarnega upora poglablja skrivnostne okoliščine neiz-vedenega atentata na Benita Mussolini-ja ob njegovem obisku v Posočju 20. septembra 1938. Ko bi Ducejeva limuzina privozila v Kobarid, bi moral tigrovc Franc Kavs pristopiti k njej, aktivirati bombo in se razstreliti skupaj z italijanskim voditeljem. Do tega pa ni prišlo. Zakaj se je premislil? Na odprta vprašanja je skušal odgovoriti tržaški novinar, alpinist in pisatelj, režijo pa je podpisal Jernej Kobal, ki je skupaj z avtorjem skušal tolmačiti mo- ralno in človeško ozadje upornih dejanj Tigrovcev. V primeru slabega vremena bo predstava v gospodarski zadrugi v Bazovici. Večer je nastal s sodelovanjem Odbora za proslavo Bazoviških junakov pri NŠK, Slovenskega kulturnega društva Lipa in Jusarskega odbora Bazovica. Trgatev trte prijateljstva v Zgoniku Občina Zgonik v sodelovanju z Občino Sežana vabi danes v občinsko vinoteko v Zgoniku ob 13. uri na trgatev trte prijateljstva. Grozde trte prijateljstva obeh občin bosta potrgala župana Mirko Sardoč in Davorin Terčon. Naj spomnimo, da sta trto občinski upravi vsadili leta 2004 ob pobudi Odprta meja. Poklon Chopinu Klavirski festival Giovani inter-preti e grandi maestri, ki ga že enajst let zapored prireja združenje Chamber Music Trieste, bo drevi ob 20.30 uvedel koncert mednarodno priznanega pianista, Kanadčana Louisa Lortieja. V mali dvorani gledališča Verdi bo virtuoz postregel z bogatim koncertnim programom posvečenim Fryderyku Chopinu. Vstopnice si lahko zagotovite pri Ticket pointu na Korzu 6 (0403498276. Salsa ... v Bazovici V Bazovici bodo tudi v novi sezoni plesali. Kulturno društvo Lipa bo v športnem centru Zarje organiziralo začetni A1 in nadaljevalni A2 tečaj latinskoa-meriškega plesa salsa. V lanski sezoni je tečaj požel velik uspeh, saj se ga je udeležilo veliko število mladih. Tečaja bosta letos potekala enkrat tedensko, in sicer ob sredah: A1 ob 20.30 in A2 ob 21.30. Mentorja bosta spretna vaditelja in plesalca Vesna ter Branko. Tečaja sta primerna za vse starosti in začela bosta 3. oktobra. Dotlej pa se lahko vpišete po telefonu (3460192763) od torka do petka od 15.30 do 19.ure. Boljunški pevci vabijo v svoje vrste Na pobudo nekaterih vaščanov, se je pred tremi leti zbrala skupina Boljunčanov, v glavnem takih, ki so že dosegli upokojitev in v tem smislu "naj bi imeli več časa" (kar velikokrat v resnici ni tako) in se posvetili petju. Zaprosili so domačega glasbenika, naj prevzame vlogo zborovodje. Skupina je z velikim trudom in požrtvovalnostjo-večina članov ni nikoli pela v svojem življenju-kar velja tudi za "maestra", vadila in tudi nastopala pred vaškim spomenikom bodisi ob priliki prvega maja kot prvega novembra in še nekaj malega vmes. V tem trenutku smo pred novo sezono, za katero smo sprejeli novega pevovodjo, saj je prejšnji moral odpovedati zaradi osebnih obveznosti. Začeli bomo redne vaje jutri, 21. septembra, ob 19.30 v društveni dvorani v gledališču Prešeren, seveda v Bo-ljuncu. Zelo bi si želeli, da se bi nam pridružilo večje število ljubiteljev petja, tudi iz širše okolice, saj za dobro družbo in petje ni važno od kod si, ampak da imaš dobro voljo. Pridruži se nam! Priznanje srbski šoli Jovana Miletica V prostorih tržaške srbsko-pra-voslavne skupnosti v Ul. Genova 12 bo danes ob 11. uri pod-tajnik pri srbskem ministrstvu za šolstvo Radoje Mitrovic izročil priznanje tržaški srbski šoli Jo-vana Miletica, ki bo z omenjenim priznanjem tudi vključena v sistem dopolnilnega izobraževanja v Srbiji. 6 Četrtek, 20. septembra 2012 TRST / bazovica - Medministrsko srečanje SEP na Sinhrotronu Novi raziskovalni izzivi na širši evropski sceni Razpravljali o ustanovitvi srednjeevropskega konzorcija raziskovalnih središč - Prisoten minister Profumo Predstavniki 16 držav srednje in vzhodne Evrope, med katerimi tudi šest ministrov in več vladnih funkcionarjev, se je včeraj mudilo v ba-zovskem Sinhrotronu, da bi preučilo nove znanstvene in raziskovalne izzive sodobnega časa. Dvodnevno zasedanje, ki ga prireja Srednjeevropska pobuda in se bo nadaljevalo še danes, je posvečeno namreč znanosti in tehnologiji, glavna tema pogovorov pa je bila včeraj vzpostavitev t.i. C-ERIC (Central-European Research Infrastrucutres Consortium), se pravi projekta o ustanovitvi novega srednjeevropskega konzorcija raziskovalnih središč med devetimi državami - Slovenijo, Italijo, Avstrijo, Češko, Hrvaško, Poljsko, Romunijo in Srbijo. Statut novega konzorcija je tačas že v obravnavi v Evropski komisiji. Udeležence zasedanja druži namreč želja po nadgradnji znanstvenega sodelovanja, po ureditvi integrirane mreže storitev, ki bi olajšala delo evropskim raziskovalcem in hkrati spodbudila znanstveni in gospodarski razvoj na širši ravni. »Združevanje naporov in sredstev več držav je postalo nujnost, saj so veliki infrastrukturni projekti zelo obsežni,« je udeležence nagovoril ukrajinski minister za znanost, mladino in šport Dmytro Tabachnyk, ki je predsedoval zasedanju (Srednjeevropski pobudi predseduje letos ravno Ukrajina), predsednik gostujoče Elettre/Fermi Carlo Rizzuto pa je dodal, da bodo inštitucije vse bolj kom-petitivne in posledično naj bi okrepile kakovost posameznih raziskav in pospešile razvoj znanosti. Srečanja se je včeraj udeležil tudi italijanski minister za izobraževanje, univerzo in raziskovanje Francesco Profumo. Tudi on je poudaril, da bodo tesne sinergije med znanstvenimi subjekti in njihova visoka kakovost nedvomno prispevale k razvoju evropskega raziskovalnega področja. Danes potrebujemo višje stopnje sodelovanja, saj se moramo soočati z globalnimi izzivi, je dejal v svojem pozdravnem nagovoru in hkrati poudaril, da bodo sinergije na različnih ravneh spodbudile »kroženje možganov« in ne njihovo izčrpavanje. V krajšem pogovoru z novinarji je minister Profumo še ocenil, da lahko projekt Srednjeevropske pobude odigra pomembno vlogo v pletenju vse tesnejših povezav tako na regionalni kot božje polje Od danes do nedelje prvi praznik prostovoljstva Združenje prijateljev skavtskih pobud Amis prireja od danes do nedelje v sodelovanju s Centrom za prostovoljno delo Furlanije Julijske krajine prvi praznik prostovoljstva tržaške pokrajine, ki bo potekal na območju skavtskega sedeža pri Božjem polju. Praznik je namenjen okoli tristo združenjem prostovoljcev in neprofitnim organizacijam, ki delujejo na območju tržaške pokrajine, s ciljem medsebojnega spoznavanja, spoznavanja prostovoljstva ter težav pri oblikovanju mreže združenj prostovoljcev, govor pa bo tudi o pomanjkljivi zamenjavi, potrebi po prostovoljcih ter krčenju ekonomskih sredstev. Ob tej priložnosti bodo predsedniki združenj dejavnosti le-teh lahko predstavili mladim. Danes bo ob 18.30 srečanje s predsednikom Centra za prostovoljno delo Gregorijem, jutri popoldne bo prišlo na vrsto vsedržavno civilno služenje, v soboto pa skavti medtem ko bo v nedeljo srečanje s predstavniki občinske civilne zaščite. Vedno v soboto pa bo tudi srečanje med prostovoljci in krajevnimi upravitelji Pokrajine Trst in njenih občin. Udeleženci včerajšnjega medministrskega zasedanja v bazovskem Sinhrotronu z ministrom Profumom v sredi kroma državni ravni, med državi članicami EU in tistimi, ki še niso vključene v veliko evropsko družino. »Italijanska vlada namenja področju znanosti vse večji pomen in skuša ovrednotiti raziskovalni potencial posameznih ustanov, kar bi spodbudilo tudi kompetitivnost in bodoča sodelovanja na evropski ravni.« Minister je obenem potrdil, da dodatnih krčenj prispevkov za znanstvene dežela fjk - Obisk ministra Profuma »Trst ima izreden znanstveni potencial« Minister za izobraževanje, univerzo in raziskovanje Francesco Profu-mo se je iz Bazovice odpeljal na sedež Dežele FJK, kjer je potekalo srečanje posvečeno razpisu Smart Cities and Communities and Social Innovation, se pravi natečaju, ki ponuja 1,2 milijona evrov za inovacijske projekte, ki bi prispevali k reševanju večjih urbanih in družbenih težav, spodbujajo integracijo in nastajanje »pametnih skupnosti.« Tudi Dežela FJK s svojimi znanstvenimi in univerzitetnimi poli stremi po tem. Kot sta povedala v svojih nagovorih poudarila tako predsednik dežele Renzo Tondo kot odbornik Roberto Molinaro, vodi inovacija v razvoj, v nastajanje novih delovnih mest in vliva v tem kriznem obdobju občutek varnosti. Minister je potrdil izreden znanstveni potencial, ki ga ima naše mesto in ob tem še napovedal, da v prihod- njem, triletnem načrtu za financiranje italijanskih univerz bo prioriteta vlade združevanje univerzitetnih polov. Zaustavil se je seveda pri tržaški oz. videm-ski univerzi rekoč, da sta se rodili ločeno, »v kratkem pa ju bomo zaročili.« Sicer pa je ob tem pojasnil, da verjame v odgovorno avtonomijo, tako da bosta pola sama najprimernejše odločala o ustreznih ukrepih. ustanove - vsaj na deželni ravni - ne bo. Zasedanje se bo nadaljevalo danes v Mednarodnem centru za teoretsko fiziko Abdus Salam, ko bo beseda tekla o novih biogorivih. (sas) občina trst Danes o Evropski prostovoljni službi V prostorih evropskega urada Občine Trst Europe Direct v Ul. Procureria 2/A bo danes popoldne ob 15. uri informativno srečanje o t.i. Evropski prostovoljni službi, priložnosti, ki jo Evropska unija nudi mladim od 18. do 30. leta starosti, da preživijo v tujini od dveh do dvanajst mesecev. Evropski prostovoljci in bivši prostovoljci bodo nudili praktične informacije o tej službi, njenem pomenu in prednostim, ki jih taka izkušnja nudi. Prav tako bodo nudili koristne nasvete o tem, kako se učinkovito napiše življenjepis in pismo, ki sta potrebna za predložitev kandidature za prostovoljno delo, poleg tega bodo spregovorili tudi o lastni izkušnji. Za informacije sta na voljo tudi naslov elektronske pošte evs@comune.trieste.it in spletna stran www.retecivica.trieste.it/eud. trieste next - Program dejavnosti za družine in šolarje Zdrava hrana za otroke Poseben jedilnik Next za 8000 otrok in šolarjev - Zabavne in informativne pobude o prehrani Trieste Next, znanstveni dogodek leta, ki bo naše mesto zadnji septembrski konec tedna spremenil v mednarodno znanstveno prestolnico, bo zanimiv tudi za družine in šolarje tržaških šol vseh stopenj. To je na včerajšnji odlično obiskani novinarski konferenci sporočila občinska odbornica za šolstvo Antonella Grim, ki je napovedala gledališke predstave, ustvarjalne delavnice in pravljične urice, v sklopu vseh teh dejavnosti pa bodo najmlajši občani lahko spoznali, kaj pravzaprav pomeni zdrava prehrana in zakaj bi se morali zdravo prehranjevati. Projekt Trieste Next za mlade je razdeljen v tri kategorije; Next za otroke, Next za šole in Next za mestne četrti in trge. Prav slednja kategorija je izredno zanimiva, saj bo mnogim krajanom omogočila, da se v svojem okolišu udeležijo dejavnosti, ki bodo izredno poučne in obenem enkratne. Pri Sv. Ivanu in v Naselju sv. Sergija se bo dogajalo v nedeljo, 30. septembra, živahno pa bo tako v jutranjih kot v po- poldanskih urah. V petek, 28. septembra, bo pestro na Greti, in sicer v parku vile Prinz, kjer bodo na sporedu vodeni ogledi parka, delavnice, predavanja o zdravi prehrani .... Pri Melari se bo dogajalo v soboto, 29. septembra, pri Sv. Jakobu pa bo živahno 28. in 29. septembra. Na vseh teh srečanjih bodo posebno pozornost posvečali otrokom, ki se bodo za kratek čas prelevili v prave znanstvenike in bodo lahko spoznavali, kaj je bistvo uravnotežene prehrane, izvedeli pa bodo tudi zakaj je tako pomemben zdrav način prehranjevanja. Občina Trst, Univerza v Trstu in založnik Editore Nordesteuropa, organizatorji dogodka, so si ob tej priložnosti zamislili tudi poseben jedilnik, ki ga bodo ves prihodnji teden uporabljali v tržaških otroških vrtcih in šolah vseh stopenj. Odbornica Grimova je povedala, da bo jedi z jedilnika Next okušalo kar 8000 tržaških otrok. Cilj sleherne družbe je, da zdrav otrok zraste v zdravega človeka, je bilo slišati na včerajšnji predstavitvi, na kateri so napovedali tudi zelo zanimivo predavanje o prehranjevanju, ki bo na sporedu v petek, 28. septembra, v knjižnici Quarantotti Gambini (ob 17. uri). Podobno temo bodo strokovnjaki obravnavali tudi v soboto, 29. septembra, v gledališču Miela (ob 15. uri). Obsežen program dejavnosti za šolarje pa je v sodelovanju z občinsko upravo pripravil tudi Znanstveni ima-ginarij, kjer bodo z različnimi srečanji poskusili mladim na preprost, razumljiv in praktičen način razložiti znanost. Skozi zanimive poskuse in projekte, pri katerih bodo otroci aktivno sodelovali, jim bodo približali odgovore na vprašanja, ki se porajajo v njihovih glavah. Program projekta Trieste Next je tako zajeten, da bi na tem mestu težko našteli vse aktivnosti, zato vsem tistim, ki jih zanima tematika (Save the Food) letošnje prve izvedbe znanstvenega salona priporočamo, da obiščejo spletno stran triestenext.it. (sč) Znova Baron in nadvojvoda V Muzeju Revoltella v Ul. Diaz 27 bo od danes do nedelje še dodatnih osem ponovitev uspešne potujoče predstave Baron in nadvojvoda: prekomorske sanje v palači Revoltella v režiji Davideja Del Degana. Danes, jutri in v soboto bodo predstave ob 19. uri in ob 20.30, v nedeljo pa ob 11. in 18. uri. Ker prireditveni prostor sprejme največ 35 oseb, je vstop možen samo s predhodno rezervacijo na tel. številko 040-6754350 ali na naslov elektronske pošte biglietteria@comune.trie-ste.it. Na šoli Sissa Jean Decety o »bioloških zidakih« empatije V zborni dvorani Visoke šole za napredne študije Sissa pod obeliskom bo danes ob 11. uri ameriški znanstvenik in eden najpomembnejših svetovnih izvedencev v empatiji Jean Decety predaval o t.i. »bioloških zidakih« empatije. Gre za zelo stare in temeljne strukture, ki so prisotne v človeških možganih in omogočajo tudi zelo zapletene oblike empatije oz. tiste sposobnosti razumevanja čustev bližnjega, zaradi katere je človek dejansko človek. Razstava o bioarhitekturi V prostorih hidrodinamične centrale v starem pristanišču bodo danes ob 18. uri odprli potujočo razstavo Bioarchitettura in tour, ki je posvečena reviji Bioarchi-tettura ob dvajsetletnici njene ustanovitve. Revija je prispevala k prenovi pojmovanja arhitekture v Italiji, saj se je v njej na popolnoma nov način pisalo o ekologiji, pozornosti do okolja, »zelenih« tehnikah in tehnologija, pa tudi o novem načinu gledanja na gradnje in arhitekturo. Razstava bo odprta do 3. oktobra z urnikom od 9.30 do 13. ure ter od 16. do 20. O ženskosti v humanizmu Razstava Colei che sola a me par donna o ženskosti v obdobju humanizma med književnostjo in vsakdanom, bo odprta še do nedelje na dveh lokacijah - v palači Co-stanzi in v Petrarkovem in Piccolomini-jevem muzeju, od ponedeljka dalje pa samo v slednjem. Vodena ogleda bosta danes ob 16.30 in v soboto ob 10. uri. Ogled se bo najprej začel v dvorani Veruda palače Costanzi na Malem trgu 2 (ob 16.30 oz. 10. uri), nato pa se bodo obiskovalci podali do Petrarkovega in Piccolomini-jevega muzeja v Ul. Madonna del Mare 13 (ob 18. uri oz. 11.15). Ogled je brezplačen, obiskovalci pa imajo na voljo tudi večjezično gradivo. Urnik ogledov je sledeč: v palači Costanzi vsak dan med 10. in 13. ter med 17. in 20. uro, v Petrarko-vem in Piccolominijevem muzeju pa od ponedeljka do sobote med 9. in 13. uro, ob četrtkih tudi med 15. in 19. uro. SKP: pravice na trgu Krožek Antonio Gramsci Stranke komunistične prenove prireja jutri na Trgu sv. Jakoba (na delu trga blizu Ul. Industria) od 10.30 do popoldanskih ur pobudo Pravice na trgu - krožek Gramsci za četrt, na kateri bodo obveščali oz. prejemali obvestila o problemih glede oskrbe in zdravstva starejših oseb. Ob 16.45 bo glasba z Maxom in Tonio, nakar bo v Ljudskem domu v Ul. Ponziana 14 ob 18. uri javno srečanje na temo Oskrbovalnine v domovih za ostarele: družinski člani ne smejo plačati! Govor bo o obveznostih občin, ki morajo po zakonu v celoti kriti tisti del oskrbovalnine, ki presega pokojnino oskrbovanca, medtem ko se prepogosto dogaja, da morajo razliko plačati družine. O tem bosta govorila gosta iz Ro-viga Cristiano Pavarin, ki je tam odgovorni za zdravstvo in socialne politike SKP in podpredsednik Pokrajine Rovigo Gu-glielmo Brusco. Trojezična knjiga Plovba po Severnem Jadranu V prostorih pomorskega društva Triesti-na della Vela (na privezu Istria v Sachet-ti) bodo danes ob 18.30 predstavili troje-zično publikacijo Plovba po Severnem Jadranu. Avtorja knjige, posvečene zgodovini in lepotam Tržaškega zaliva, sta Niki Orciuolo in Andrea Cappai. Knjigo bogati velik izbor fotografij in risb umetni-ka-jadralca Bruna Catalana, izšla pa je pri beneški založbi Mare di carta. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2012 sertubi - Pooblaščenega upravitelja družbe Jindal Italia Montesija ne bo na današnjem srečanju na prefekturi 7 Bliža se splošna stavka Sindikati zaskrbljeni nad usodo delavcev in sploh tržaškega gospodarstva - Poziv politikom in občanom Splošna stavka v kovinarskem sektorju na Tržaškem je dejansko neizogibna, po vsej verjetnosti pa bo prišlo tudi do splošne stavke v vseh sektorjih. Dogajanje v tovarni Sertubi je že dodobra načelo živčni sistem zaposlenih, ki so včeraj spet prekrižali roke. Potek ko so v ponedeljek prekinili stavko v pričakovanju na današnje srečanje na tržaški prefekturi s pooblaščenim upraviteljem družbe Jindal Saw Italia Leonardijem Montesijem, so se delavci oziroma področni sindikati Fiom-Cgil, Fim-Cisl in Uilm-Uil v torek zvečer ponovno odločili za stavko. Prekipelo je, ko je Montesi predlagal sindikatom, da se današnje srečanje ponovno preloži, in sicer na 26. september. Danes naj bi namreč na prefekturi formalno podpisali okvirni sporazum, ki so ga sklenili vodstvo Sertubija in sindikati na petkovem srečanju na sedežu tržaške Confindustrie. Upravni svet družbe Jindal Italia, ki je zasedal v Milanu, so namreč preložili za teden dni, delavcem pa to ni šlo v račun. Zato so sindikati v torek zvečer zahtevali od prefekta Alessandra Giacchettija, da pokliče Montesija na današnje omizje na prefekturi. Toda Mon-tesi med sinočnjim telefonskim pogovorom s prefektom svoje prisotnosti ni potrdil, češ da nima kaj novega povedati. Delavci so včeraj ob 6. uri ponovno ostali pred vrati tovarne, nekateri njihovi kolegi pa so dopoldne postavili utico na Borznem trgu, kjer so seznanjali mimoidoče z dramatičnim položajem, v katerem je njihova tovarna in sploh tržaška industrija. Delili so letake, ki so jih posredovali tudi mnogim trgovcem. Toda marsikdo njihovega letaka ni razobesil in so se zato delavci tudi vprašali, kdo bo v prihodnosti kupoval v tržaških trgovinah. Problem tovarne Sertubi je namreč problem vsega mesta, sta poudarila na tiskovni konferenci na Borznem trgu pokrajinska tajnika sindikatov kovinarjev Fim-Cisl Umberto Salvaneschi in Uilm-Uil Franco Palman, ki sta napovedala splošno stavko vseh tržaških kovinarjev. V Trstu je bilo v zadnjih letih izgubljenih 12 tisoč delovnih mest, sta povedala. V Sertubiju je skupaj 208 zaposlenih, ki so od januarja rotacijsko v dopolnilni blagajni, s povezanimi dejavnostmi vred pa je mogoče prešteti 320 delavcev in torej družin. Če tem dodamo še več kot 1.000 zaposlenih v ške-denjski železarni in povezanih podjetjih je slika jasna. Obeta se skratka padec industrijskih dejavnosti, ki bo vplival na druge panoge, začenši s trgovino. Pravi domino efekt, opozarjajo sindikati. Delavci so ogorčeni, so še poudarili včeraj. Montesi je lagal vsem, delavcem, lokalnim upravam oz. institucijam ter vsem občanom, je dejal Palman, medtem ko je Salvaneschi dodal, da bo verjetno kmalu močno zaškripalo v železarni. V tovarno Sertubi so med drugim že prišle iz Indije cevi, ki bi jih morali na osnovi poslovnega načrta proizvajati v Trstu. Tovarni se v tem primeru piše preobrazba in bo Sertubi postal komercialno podjetje. Zato je sindikat pozval vse deželne in lokalne politike, da skupaj nastopijo v Rimu in poiščejo rešitev, ter povabil pokrajinske sindikate Cgil, Cisl in Uil, da okličejo splošno stavko. Za solidarnost so poleg trgovcev zaprosili vse Tržačane in jih povabili na javno skupščino, ki bo danes dopoldne na Borznem trgu okvirno od 10. ure dalje. Demonstracija je napovedana tudi na Velikem trgu pred prefekturo, kjer bo dopoldne srečanje, na katerega je bil povabljen Monte-si. Srečanja naj bi se udeležila tudi tržaški župan Roberto Cosolini in pristojna deželna odbornica Sandra Savino, kot so to zahtevali sindikati. A.G. O težavah in zahtevah delavcev so govorili na tiskovni konferenci na Borznem trgu kroma evropski teden mobilnosti - Sinoči srečanje v avditoriju Muzeja Revoltella Prometni načrt nared do novembra? Predstavili tudi načrte, ki jih sofinancira ministrstvo za okolje - Resolucija Ostrouške (SL) o parkirnih mestih - Danes o vzdržni mobilnosti Evropski teden mobilnosti, ki ga v tržaški občini obeležujejo že drugo leto zapored, je bil tudi priložnost za predstavitev trenutnega položaja, v katerem se nahaja predlog o novem prometnem načrtu Občine Trst. O tem se je sinoči govorilo na srečanju v avditoriju Muzeja Revoltella, kjer so sicer maloštevilnim prisotnim omenjeni položaj orisali V muzeju Revoltella je bil ponovno govor o občinskem prometnem načrtu (na sliki KROMA levo), v nedeljo pa se je pobude Bicincitta udeležilo 650 kolesarjev (na sliki desno) odbornica za urbanistiko Elena Marchigiani in pristojni funkcionarji občinske uprave, ki so med drugim poudarili veliko soudeležbo občanov in združenj pri oblikovanju predlogov. Občina je prejela preko petsto pripomb in predlogov za spremembo, od katerih jih je sprejela preko šestdeset odstotkov, medtem ko je sedemnajst odstotkov predlogov sprejela le teden mobilnosti - Predavanje Legambiente o t.i. carsharingu Z delitvijo avtomobilov do varčevanja in varstva okolja Varčevanje in varstvo okolja sta med glavnimi aduti novega načina mobilnosti v mestih, ki je nastal pred več kot 20 leti v Švici in ki se je v zadnjih mestih že mnogo razširil v Združenih državah Amerike, pa tudi v več državah na stari celini, od Nemčije do Francije in tudi Italije. Gre za ti. cars-haring, ki omogoča članom specifičnih podjetij ali organizacij uporabo avtomobilov, ko jim služi vozilo. Skratka delitev avtomobilov med več posamezniki, ki pri tem privarčujejo (saj ne plačujejo bencina, zavarovalnine in drugih davkov) in prispevajo tudi k zmanjšanju onesnaževanja. Računajo, da pomeni vsak avto v tem sistemu 15 do 20 individualnih avtomobilov manj, kar pomeni tudi manjšo gnečo na cestah. Delitev avtomobilov v Trst in v deželo Furlanijo-Julijsko krajino še ni prodrla, zato pa je o tem predaval predstavnik deželne naravovarstvene organizacije Legambiente Andrea Wehrenfennig v torek popoldne v okviru evropskega tedna mobilnosti. Kot je povedal, se je carsharing s finančnimi prispevki pristojnega ministrstva že uveljavil v nekaterih velikih mestih, O delitvi avtomobilov je predaval predstavnik deželne naravovarstvene organizacije Legambiente Andrea Wehrenfennig kroma kot so Rim, Benetke in Firence, in tudi v nekaterih manjših mestih. Carsharing se lahko vsekakor razvije le ob ustreznem javnem lokalnem prevozu in torej v okviru načrta, ki ga pripravi javna uprava. Za delitev avtomobilov navadno skrbijo zadruge, v nekaterih državah pa so nastala prava podjetja. Sistem je preprost: člani zadruge oz. podjetja lahko s pomočjo spleta, mobilnega telefona ali elektronske kartice rezervirajo avtomobil, ko ga potrebujejo. Avtomobili so parkirani na specifičnih temu namenjenih parkirnih mestih, registrirani člani pa plačujejo (večinoma konec meseca) zgolj za čas uporabe vozila. A.G. delno, ostalih 23 odstotkov pa ni sprejela. Načrt, so dejali govorniki, daje prednost ureditvi območij za pešce v mestnem središču in periferiji ter ureditvi omrežja kolesarskih poti, druga temeljna točka pa sestoji v potrditvi in okrepitvi glavnih smernic sistema javnega prevoza. Na področju zasebnih prevozov razmišljajo predvsem o okrepitvi prome- škala šanta »Rampigada santa«: prijave le še do danes Ob robu tedna mobilnosti bo v nedeljo ob 10. uri tudi prvi organizirani kolesarski in tekaški vzpon po Škali šanti, ki ga prireja društvo za družbeno promocijo Spiz. Pobuda, poimenovana Rampigada santa, bo obsegala tako tekmovalni kot netekmovalni del, zaradi česar bo znamenita reber, ki povezuje Trst s kraško planoto, v nedeljo zaprta za avtomobilski promet. Ob tej priložnosti bo predtekmovalec Simone Temperato oz. t.i. »Magi-co Tempe«, ki bo vzpon po rebri opravil na enem samem kolesu. Omeniti velja, da se mora tisti, ki želi sodelovati v tekmovalnem delu pobude, obvezno prijaviti. Prijave so možne le še danes in samo po spletni strani www.spiz.it/ram-pigada-santa/ 1o-rampigada-santa-2012/iscrizione -rampigada-santa-2012. Na spletni strani www.spiz.it so na voljo tudi vse informacije. tnice na nabrežju, glede parkiranja pa bodo podražili parkirnine v zgodovinskem mestnem jedru, nekatera parkirna območja proti plačilu pa bodo uvedli tudi v nekaterih drugih predelih. Do 9. oktobra morajo dospeti še zadnje pripombe v zvezi s strateško okoljsko presojo, po besedah Marchigianijeve pa na Občini upajo, da bo občinski svet razpravljal o predlogu načrta v novembru. Sinoči so predstavili tudi tri načrte, ki jih sofinancira italijansko ministrstvo za okolje: gre za načrt prenove predora Mon-tebello, ureditve območja za pešce na Pon-terošu in preureditve območja Ul. Trento in Trga Panfili. Glede prometnega načrta pa je treba opozoriti na torkovo sejo rajonskega sveta za četrto okrožje (Novo mesto-Nova mitnica-Sv. Vid-Staro mesto), kjer so z večino glasov sprejeli resolucijo slovenskega svetnika Severne lige Adriana Ostrouške, kjer se zahteva ohranitev brezplačnih parkirnih mest v ulicah Economo, Lazzaretto Vecchio in Bel-poggio, kjer je občinska uprava nameravala uvesti parkiranje proti plačilu po znižani ceni za krajevne stanovalce. Po mnenju Ostrou-ške gre za močno sporočilo županu Cosoli-niju in odbornici Marchigianijevi, ki bosta morala to upoštevati. Ostrouška poudarja predvsem, kako ni proti resoluciji glasoval nihče, zanjo pa so glasovali celo predsednik rajonskega sveta Bressan, ki pripada Demokratski stranki, dalje še dva svetnika iste stranke in predstavnik Italije vrednot. V okviru tedna mobilnosti pa bo danes, vedno v avditoriju Muzeja Revoltella, ob 18. uri predstavitev prvega poročila o spremembah glede mobilnosti v Trstu leto dni po sprejetju dokumenta o vzdržni mobilnosti za obdobje 2011-2016. Srečanje prireja t.i. opazovalnica za vzdržno mobilnost, ki med drugim opozarja na prejšnjo nedeljsko prireditev Bicincitta, ki se je je udeležilo 650 kolesarjev vseh starosti. 8 Četrtek, 20. septembra 2012 TRST / kraška hiša - Jutri odprtje fotografske razstave Razpoke Andreja Perka Avtorja bo predstavila Tanja Cigoj - Nastop Gabrielle Gabrielli in Maurizia Veraldija (Zuf de žur) Zadruga Naš Kras še zadnjič v letošnji sezoni odpira vrata svoje Galerije v Kraški hiši v Repnu. Jutri ob 19.30 se obeta zanimiv dogodek in sicer odprtje fotografske razstave Razpoke Andreja Perka. »Andrej Perko je eden tistih ustvarjalcev znotraj fotografskega medija, ki izbrani "objekt" doživljajo in oživljajo, poizvedujejo onkraj njegove zunanje podobe in odkrivajo njegove globine. Je raziskovalec svojih notranjih svetov, ki se ne boji soočanja s preteklim in doživetim ter zategadelj ni omejen na beleženje zunanjih impulzov. Zgodba njegovega poliptiha, osrednje črno-bele fotografske kompozicije podnaslovljene Avtoportret, je evo-cirana skozi spomine in občutja, preko podob prepletenih znotraj obujenih pomnenj in njihove kompleksnosti. Sklop fotografij, ki je sicer izrazito intimen, prerašča z domišljeno uporabo simboličnega in metaforičnega ter z elementi, povzetimi iz krščanske ikonografije, v odkrit pomnik in svarilo pred grozljivimi posledicami človeškega brezumja. Pretresljivi prizori (samo)podobe mučenca istočasno predirajo tudi gledalčev navidezni "varnostni" plašč, ki služi kot ščit pred razgaljanjem in razkrivanjem zunanjemu svetu. Skupni imenovalec predstavljenih pripovedi je strnjen v naslovu ekspresivno občutenih fotografij Razpoke (serija Premik). Slednji nastopa hkrati kot sinonim za tiste razpokline, skozi katere lahko - neobvladljivo in po- Andrej Perko: Kletka vsem neodvisno od nas samih - pripolzijo ali celo izbruhnejo spomini, ki smo jih želeli potisniti v najbolj oddaljene kotičke podzavesti.« Tako o avtorju piše likovna kritičarka Tanja Cigoj, ki bo o avtorju in njegovih delih spregovorila tudi ob odprtju razstave. Na večeru bosta z glasbenimi točkami nastopila člana glasbene skupine Zuf de žur, pevka Gabriella Gabrielli in Maurizio Veraldi na frajtonarico:obiskovalcem se torej obeta vizualno in glasbeno res prijeten in razgiban večer. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 20. septembra 2012 SVETLANA Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.06 - Dolžina dneva 12.16 - Luna vzide ob 12.07 in zatone ob 21.34 Jutri, PETEK, 21. septembra 2012 MATEJ VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,3 stopinje C, zračni tlak 1010,8 mb ustaljen, vlaga 67-odstotna, veter 7 km na uro jugo-vzhodnik, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,9 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 17., do sobote, 22. septembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg S. Giovanni 5 - 040 631304, Ul. Al-pi Giulie 2 - 040 828428, Milje - Ul. Mazzini 1/A 3 - 040 271124, Sesljan -040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg S. Giovanni 5, Ul. Alpi Giulie 2, Largo Sonnino 4, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Sesljan - 040 208731 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4 - 040 660438. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino cy«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Ribel-le - The brave«; 16.30, 18.40 »Ribelle -The brave 3D«; 16.30, 19.00, 21.30 »Cosa aspettarsi quando si aspetta«; 16.30, 19.15, 22.00 »Prometheus«. FELLINI - 16.30, 18.30, 20.30, 22.10 »Monsieur Lazhar«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Bella addormentata«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 20.15 »Gli equilibristi«; 18.10, 22.10 »The bourne legacy«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »E'stato il figlio«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.15 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 19.35 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«; 18.40 »Paranorman 3D«; 16.30 »Loti (sinhro.)«; 20.50, 21.45 »Nevidno zlo: Maščevanje«; 17.00, 19.10, 21.20 »Straža«; 20.25 »Histerija«; 16.20, 18.00 »Pogum (sinhro.)«; 20.40 »Paranorman«; 16.10, 17.25 »Pogum 3D«; 18.20, 21.00 »Divjaki«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.50, 18.30 »Ribelle - The brave«; 20.20 »Ribelle - The brave 3D«; 22.15 »Shark 3D«; Dvorana 2: 16.40, 20.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 18.10, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Pieta«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che cosa aspettarsi quando si aspetta«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.50, 22.10 »Prometheus«; Dvorana 2: 17.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 20.00, 22.10 »Bella addor-mentata«; Dvorana 3: 17.30 »Ribelle - The brave«; 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 4: 17.20, 19.50, 22.10 »The bourne legacy«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.00 »E'sta-to il figlio«. 9 Šolske vesti NA HUMANISTIČNEM LICEJU A.M. Slomšek bo v torek, 25. septembra, srečanje za starše dijakov prvih razredov z ravnateljico in predmetnimi profesorji. Sledilo bo predavanje prof. Alenke Rebula o otroku v šoli in učinkovitem učenju. VABILO ŠOLAM: SKD Igo Gruden iz Nabrežine vabi v svoje prostore na ogled razstave orodja, izdelkov in fotografij učencev industrijskega tečaja in šole v Nabrežini iz obdobja 1946 do 1963. Ogledi v jutranjih urah do 29. septembra, po predhodni domeni; zainteresirani naj pokličejo na tel. 3474033343. AMBASCIATORI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Prometheus«. ARISTON - Mednarodni filmski festival »I mille occhi«. CINECITY - 16.40, 18.50, 21.00 »Kate Perry - Part of me«; 20.30, 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; 16.00, 18.00 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 16.15, 19.00, 21.45 »The bourne lega- Hfl Osmice OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič v Cerovljah št. 34. Tel. št.: 040299800. Vabljeni! OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni!. Tel. 040-2907049. r Danes je »vaša« Ješ ta, danes se veselimo! vsi mi zazelimo Jesen se je nasmehnila, v naročje Mari in Damjanu sinčka spustila. Dobrodošel, mali Luka Z novo družinico se veselijo noni, nonota, vsi pranonoti in strica Marko in Peter z Vereno 0 Prireditve FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Op-čine) in ZCPZ vabita danes, 20. septembra, ob 20.30 v okviru Peterlino-vega festivala na »Zborovski koncert«. Sodelujejo MePZ Mačkolje, DPZ Kraški slavček in MePZ Jacobus Gallus. Vabljeni vsi! KRIŽ - Socialna akademija iz Ljubljane v sodelovanju z župnijsko skupnostjo in Slomškovim društvom iz Križa, vabi na prireditev: »Prišel je pevec slovenske dežele...«. Danes, 20. septembra, ob 20. uri v Slomškovem domu v Križu št. 739. Prisotne bo pozdravila ga. ministrica Ljudmila Novak. OTROCI, POZOR! Danes, 20. septembra, ob 17.30 vabljeni na otroško predstavo Torta za mamo št. 4 (izvaja gledališka skupina »Tamara Peta-ros« - društvo Finžgarjev dom, režija Manica Maver), v Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterlinovega festivala. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 21. septembra, ob 19.30 v Kraško hišo v Repen na odprtje fotografske razstave »Razpoke« Andreja Perka. O avtorju in delih bo spregovorila likovna kritičarka Tanja Cigoj. Glasbeno kuliso večera bosta ustvarila pevka Ga-briella Gabrielli in Maurizio Veraldi na frajtonarico. Prisrčno vabljeni! Postavitev bo na ogled do 21. oktobra ob urnikih odprtja Kraške hiše (nedelje in prazniki, 11.00-12.30 in 15.00-17.00). SKD V. VODNIK, MAJENCA IN SEKCIJA DOLINA-MAČKOLJE-PREBENEG VZPI-ANPI pod pokroviteljstvom Občine Dolina in Pokrajinskega odbora VZPI-ANPI vabijo v soboto, 22. septembra, ob 18. uri v Dolino na vaški trg gorico. Stojan Spetič bo predstavil knjigo Zgodbe mojega življenja - Storie di una vita Draga Slavca. Nastopili bodo MoPZ V. Vodnik, Pihalni orkester Breg in Marjetka Popovski. SKD LIPA iz Bazovice vabi v soboto, 22. septembra, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na ogled dokumentarnega filma za RTV Slo »Zazidan kamen Krasa«, režiserja in scenarista Jadrana Sterleta, ki prikazuje kamnito dediščino Lokve in Bazovice. SKD PRIMOREC IN SSG vabita na uprizoritev pravljice H.C. Andersena »Kakor napravi stari, je zmerom prav« (režija Sergej Verč, igrata Romeo Grebenšek in Luka Cimprič) v soboto, 22. septembra, ob 17. uri v Ljudskem domu v Trebčah. ŠTUDENTSKA ZALOŽBA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA vabita v ponedeljek, 24. septembra, ob 18. uri v Bar-kovlje, na sedež TPK Sirena, na predstavitev knjige: James Joyce Pisma Nori. Spregovorili bodo: Mitja Čander, Tina Mahkota in Jaruška Majovski. tj www.primorski.eu1 :J Čestitke M Izleti DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi od 27. septembra do 4. oktobra, na potovanje »Balkanski krog«: Niš, Skopje, Ohrid, Tirana, Mostar in Sarajevo. Odhod z Opčin. Tel. št.: 00386-31372632. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE K. FERLUGA vabi na enodnevni izlet v Rezijo in Tersko dolino v nedeljo, 30. septembra. Tel. št.: 040-271862 (Vesna) ali 349-6181290 (Zvezda). DRUŠTVO KMEČKIH ŽENA vabi na enodnevni izlet v Frankolovo in okolico pri Celju z raznimi ogledi v soboto, 6. oktobra, odhod z Opčin. Tel. št.: 00386-31372632. SKD IGO GRUDEN vabi v nedeljo, 7. oktobra, na jesenski izlet v Škofljico, Turjak, Velike Lašče in na Raščico v Trubarjev mlin. Odhod izpred cerkve v Na-brežini ob 8.30 in povratek ob 19.30. Vpisi v Kavarni Gruden ali v trgovini v Nabrežini. Info na tel.: 339-5281729. TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA organizira od 17. do 20. oktobra tradicionalni izlet oljkarjev po balkanskem polotoku kjer si boste ogledali: naravni Izvir in slapove Krke ter Nacio- Klapa cela je vesela, ker novičko lepo je prejela, saj mali LUKA se je končno odločil, da bo mamici Mari in očku Damjanu v naročje skočil. Srečnima staršema želimo dolge in mirne noči, Lukcu pa nešteto veselih dni. Katja in Miko, Igor in Tina, Nataša in Uroš, Angela in Daniel. Na pevskih vajah bomo kozarček spili, ker novega pevca smo dobili. Mamici Mari in očku Damjanu se je pridružil mali LUKA. Z družinico se vsi veselimo, in vso srečo v življenju jim želimo. Tete in strici in MePZ Fran Venturini. MARA in DAMJAN ne rabita več budilke, saj si vajin novorojeni sinček krepi glasilke. Veselimo se skupaj z vama, ker bosta čudovita tata in mama. Alenka, Ivo, Andrej in Aleksandra. Rodil se je LUKA, s srečnima staršema Maro in Damjanom ter no-notoma Tonijem in Dorjano se veselimo vsi na občini Dolina, malemu Luki pa zaželimo vse lepo v življenju. Neutrudljiva štorklja je spet razprla krila, temnolasa čvrstega korenjaka LUKO je v zibelko položila. Staršema Mari in Damjanu iskreno čestitamo in jima voščimo nešteto srečnih dni in pa veselo previjanje pleničk, upamo ne vse noči. Branko, Majda, Erik in Natalie. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE VABILO K ABONMAJU Dušan Jelinčič ifARADin rvfl KRONIKA ATENTÀT režija: Jernej Kobal v četrtek, 20. septembra ob 19.00 na Bazoviški gmajni V primeru slabega vremena bo predstava v gospodarski zadrugi v Bazovici. Sodelujejo: Odbor za prosjavo Bazoviških junakov pri NŠK, SKD Lipa In Jusarskl odbor Bazovica nalni park, Dubrovnik, Črno goro in Boke Kotorske. Za informacije, prijave in program izleta pokličite v jutranjih urah tel. št.: 040-8990103 Laura ali 040-8990108 Roberta. KRU.T vabi v soboto, 17. novembra, v Treviso, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta«, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gengis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta. Informacije in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. S Poslovni oglasi BITA-LJUDSKI DOM KRIŽ vabi na ogled fotografske razstave Miloša Zidariča od srede do nedelje 11.00-14.00 in 18.00-22.00, ponedeljek in torek zaprto. 0 Mali oglasi ŽENSKO KOLO (la palma) dobro ohranjeno prodam po zanimivi ceni. Tel. št. od ponedeljka do petka: 3398160558. GOSPA z izkušnjami pomaga ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. št.: 3200265573. GOSPA z večletno izkušnjo v kuhinji išče delo v gostilni ali agriturizmu. Tel. št.: 333-9448295. KAMINSKI VLOŽEK prodam, malo rabljen. Tel. št.: 333-7264018. LJUBITELJU ŽIVALI podarim črno belo simpatično mucko. Tel. št.: 040213701. MAJHNO, lepo opremljeno stanovanje dajem v najem v središču mesta, 450,00 evrov vključno s stanovanjskimi stroški in porabo vode. Prosto od novembra dalje. Tel. št.: 329-8012528. NOVE PROTIPOŽARNE ŽIMNICE prodajamo za 50,00 evrov vsako. Za informacije pokličite tel. št.: 3398682139. PODARIMO male mucke. Tel. 040213996. POMAGAM PRI UČENJU nemškega jezika (moj materni jezik) dijakom srednje in višje šole. Tel. št.: 348-9286924. PRODAM avto škoda flavta, letnik 2000. Tel. št.: 040-208271. PRODAM belo grozdje. Tel. št.: 3483127194. PRODAM zazidljivo zemljišče na Kon-tovelu (Kamence), 950 kv.m, 0,75 kub.m na kv.m, približno 712 kub.m. Pokličite tel. št.: 040-2171372 ali 3345618525. PRODAM zazidljivo zemljišče. Pokličite tel. št.: 347-0743415. PRODAM HIŠO v Saležu z vrtom, s pogledom na morje. Tel. 338-4719734. PRODAM STANOVANJE z lepim razgledom pri Sv. Jakobu: vhod, dnevna soba z balkonom, kuhinja, spalna soba, kopalnica in shramba. Klicati ob večernih urah tel. št.: 366-5371670. V ROJANU PRODAM stanovanje v 6. nadstropju, okoli 95. kv.m. z dvema balkonoma, lepa pozicija. Tel. št. 3497769394. ŠTUDENT MAGISTERIJA pomaga pri učenju osnovnošolcem, srednješolcem in višješolcem iz vseh predmetov. Info: 338-7659709. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2012 9 Društvo Finžgaijev dom Opčine Dunajska cesta 35 vabi danes, 20. septembra, na Peterlinov festival 17.30 TORTA ZA MAMO št. 4 (gl.sk. 'TamaraPetaros"-Finžgarjevdom, režija Manlca Maver) 20.30 KONCERT DPZ Kraški slavček (vodi Petra Grassi) In MePZJ. Gallus (vodi Marko Sancin) v sklopu festivala še gledališka delavnica za mlade (18.30) in tečaj za pritrkovalce (19.00) Ü3 Obvestila AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da je v teku vpisovanje v novo sezono. Urniki treningov na OŠ F. Bevk na Opčinah: skupina Zajčki (711 let) pon. 16.30-18.00, sre. 18.0019.00 in pet. 17.00-18.30; skupina Strele (12-14 let) pon. in pet. 18.0019.30 in sre. 19.00-20.00; skupina Škrati (nad 15 let) pon. in pet. 19.3021.30 in sre. 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali in-fo@cheerdancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja za predšolsko telovadbo (3-6 let) ob ponedeljkih in petkih od 16.45 do 17.45 v prostorih Sklada M. Čuk (Repenta-brska ul. 66, Opčine) ter za gimnastiko/akrobatiko ob sredah na OŠ F. Bevk (Opčine): osnovnošolci 18.0019.00; srednješolci 19.00-20.00; višje-šolci 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali info@cheer-dancemillenium.com. PILATES - SKD IGO GRUDEN obvešča, da poteka vadba ob torkih od 18. do 19. ure ter od 19. do 20. ure, ob četrtkih pa od 18. do 19. ure, za začetnike ob torkih od 17.30 do 19.00. Info na tel. 349-6483822 (Mileva). PILATES - SKUPINA 35-55 SKD France Prešeren iz Boljunca obvešča, da se vadba Pilatesa odvija v Trubarjevi telovadnici nižje srednje šole Simon Gregorčič v Dolini. Urnik: ob torkih od 18.30 do 20.30, ob petkih pa od 19.00 do 21.00. Vabljene nove tečajnice. TEČAJI SLOVENŠČINE IN ANGLEŠČINE, ki jih organizira SKD Igo Gruden v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina, začnejo v oktobru. Informacije in vpisne pole dobite na sedežu občinske knjižnice Nabrežine in v Kavarni Gruden ali po tel. št.: 3395281729 (Vera). PIHALNI ORKESTER BREG (Dolina) obvešča, da sprejema vpise za glasbeno šolo. Informacije vsak četrtek od 20.30 dalje v sedežu ali po tel. št. 3386439938. OTROŠKI IN MLADINSKI ZBOR KRA- SJE začenjata z vajami v Ljudskem domu v Trebčah pod vodstvom dirigentke Petre Grassi. Vabljene deklice in dečki od 6 do 14 let. Informacije na tel. št. 333-1176331 (Nidia) in 3391115880 (Petra). MLADINSKA PLESNA SKUPINA VI-GRED vabi učence 5. razreda OŠ in srednje šole na vaje ob četrtkih, 17.00-18.00 v Štalci v Šempolaju. OTROŠKA PLESNA SKUPINA VI-GRED vabi na vaje otroke 1. do 4. razreda OŠ ob četrtkih, 16.00-17.00 v Štalci v Šempolaju. SZSO-TRST vabi nove člane v svojo sredo. Sestanki se odvijajo vsako soboto: za volčiče in volkuljice (7-10 let): Devin (14.30); Zgonik (14.45); Opči-ne (14.00); Dolina (15.00); Škedenj (14.30, od 7.oktobra dalje); za izvidnike in vodnice (11-16 let): Opčine (15.00); Prosek (14.30); Trebče (14.30); Boljunec (15.00); Škedenj (14.30). Informacije: szso@skavt.net; www.szso.skavt.net; tel. št. 3398682139. BIOTERAPIJA v Bazovici (Bazovski dom. Ul. Gruden 72/1) - bioenergetik sprejema danes, 20. septembra, od 16.00 do 20.00. Prijave na tel. 040226386 ali preko sms 328-9563272. DIJAKI IN STARŠI, POZOR! Rok za prijavo na program »Ekstra« je podaljšan do danes, 20. septembra. Prijavnice in razpisno besedilo so na www.slovik.org. Prijave zbiramo na info@slovik.org. Ekstra je obšolski program, namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Program obsega 6 predavanj oz. delavnic, ki jih izvajamo ločeno v Trstu in v Gorici ob petkih popoldne; za dijake prvih dveh razredov pripravimo letno 3 predavanja. GLASBA JE HRANA LJUBEZNI Zaljubi se tudi ti! Pridi na informativni sestanek ob začetku novega šolskega leta Godbenega društva Viktor Parma - Trebče danes, 20. septembra, ob 18. uri v prostorih Ljudskega doma. MLADI, bi radi stopili na odrske deske, postali spretnejši in učinkovitejši v javnih nastopih? Vabljeni danes, 20. septembra, ob 18.30 na gledališko delavnico za višješolce (vodijo Helena Pertot, Maruška Guštin in Patrizia Ju-rinčič iz društev MOSP in SKK). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterlinovega festivala. MLADI, bi se radi preizkusili v nastopanju, v gledališkem ustvarjanju, bi se radi navadili biti pod reflektorji? Vabljeni danes, 20. septembra (višješolska mladina) ter v četrtek, 27. septembra (srednješolska mladina) ob 18.30 na »Gledališko delavnico« (vodijo Helena Pertot, Maruška Guštin in Patrizia Jurinčič iz društev MOSP in SKK). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterli-novega festivala. OBČINA ZGONIK prireja, v sodelovanju s postajo orožnikov iz Devinšči-ne danes, 20. septembra, ob 20.00 v prostorih KD Rdeča zvezda v Saležu srečanje s poveljnikom orožniške postaje Devinščina M. De Leom o osnovnih pravilih proti prevaram. Vabljeni vsi občani! RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 20. septembra, ob 20.00 na svojem sedežu (Prosek št. 159). OBČINA DEVIN - NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra, zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v De-vinu in srednji šoli C. de Marcheset-ti v Sesljanu za š.l. 2012/13. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabre-žina - Urad za šport in prosti čas, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini, v Uradu za šport in prosti čas - Na-brežina 102 (tel. 040-2017370). ZDRUŽENI MEPZ SKALA SLOVAN obvešča, da bo prva pevska vaja v petek, 21. septembra, ob 20.30 v domu Skala v Gropadi pod taktirko novega pevovodja Jarija Jarca. Vabljeni novi glasovi, ki jim je všeč zborovsko petje. Vaje se bodo odvijale ob ponedeljkih in petkih. MINI VENTURINI - DOMJO vabi male pevce na prvo vajo, ki bo v soboto, 22. septembra, ob 14. uri v kulturnem centru Anton Ukmar-Miro pri Dom-ju. Vabljeni stari in novi pevci od 3 do 6 let. Info na tel. 329-8314399. MLADINSKA PEVSKA SKUPINA, ki jo vodi Mirko Ferlan, pri SKD Igo Gruden obvešča, da bo prva vaja v soboto, 22. septembra, ob 10.30 v društvenih prostorih. OPZ FRAN VENTURINI - DOMJO vabi pevce na vajo, ki bo v soboto, 22. septembra, ob 14. uri v kulturnem centru Anton Ukmar - M. pri Dom-ju. Vabljeni stari in novi pevci od 6 do 14 let. Info na tel. 329-8314399. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE, SKD BARKOVLJE IN SKD IVAN GRBEC v sodelovanju z ZSKD vabijo v otroško dramsko skupino otroke od 1. do 5. razreda mestnih OŠ. Prvo informativno srečanje bo v soboto, 22. septembra, ob 9. uri v prostorih ŠKD Škamperle (Stajon 1. Maj) z mentorico Patrizio Jurinčič ter v soboto, 6. oktobra, ob 11. uri v prostorih SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6) z mentorico Eleno Husu. Datum prvega srečanja, ki bo v prostorih SKD I. Grbec (Ul. di Servola 124) z mentorico Božo Hrvatič pa bo objavljen naknadno. SRENJA BORŠT vabi uporabnike cest v soboto, 22. septembra, od 8. ure dalje na akcijo za ureditev poljskih poti. Zbirno mesto »Pri hrastu« in »Pri ogradci«. TRŽAŠKA SEKCIJA ZDRUŽENJA ZA BIODINAMIČNO KMETOVANJE organizira seminar evritmije v domu Brdina na Opčinah. Prvo od sedmih srečanj bo v soboto, 22. septembra, ob 10.00. Informacije in vpis na tel. 040225109 ali 333-1118664. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA obvešča, da se je začelo vpisovanje v glasbeno šolo. Informacije na tel. št. 348-4203196 (Niko) ali od 23. septembra vsak ponedeljek in četrtek, 20.30-21.30 na sedežu, Nabrežina Kamnolomi 12. KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko pripravo na zimo v Talaso Strunjan od 7. do 17. oktobra, z zdravstvenim prilagojenim paketom. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča člane, da bo v torek, 2. oktobra, ob 15. uri stekel jesenski sklop Likovne terapije z delavnicami prve in druge stopnje. Informacije, potrditve in nove prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča članstvo, da od septembra dalje ponovno deluje Posvetovalno okence za dobro počutje - pogovor s psihoterapevtom, s sprejemom po najavi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. MEDITACIJA - pri SKD I. Gruden bodo enourna srečanja potekala enkrat tedensko. Urniki prvega srečanja po izbiri: ponedeljek, 24. septembra, 14.30-15.30, sreda, 26. septembra, 10.30-11.30 ali petek, 28. septembra, 19.00-20.00. Zaradi omejenega števila mest predhodno pokličite tel. št. 345-537630 (Regina). OBČINA ZGONIK sklicuje redno sejo, ki bo v ponedeljek, 24. septembra, ob 14. uri v prvem sklicanju. SKD BARKOVLJE Ul. Bonafata 6, tečaj EFT-tehnike doseganja čustvene svobode (tapkanje) bomo začeli z Barbaro Zetko v ponedeljek, 24. septembra, ob 17.45. TEČAJI ANGLEŠČINE pri Skladu Mitja Čuk se začnejo v oktobru. Predstavitve začetnih in nadaljevalnih tečajev v ponedeljek 24. septembra, na Proseški ul. 131; ob 15.00 - višje srednje šole, ob 16.00 - osnovne šole ob 17.00 -srednje šole in ob 18.00 - odrasli. Informacije in vpisi 040-212289, info@sklasmc.org. TELOVADBA - SKD Lipa vabi k telovadbi za odrasle, ki poteka v Bazov-skem domu ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.00. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 24. septembra. AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi, začetni in nadaljevalni tečaj z društvenimi učitelji, s pričetkom v torek, 25. septembra, 16.30-18.30. Informacije in vpisovanja na tel. št.: 347-0473606. LEARN AND PLAY: ŠC Melanie Klein prireja tečaj angleščine za otroke od 4 do 6 let. Na igriv in zabaven način se bodo v naši družbi učili angleščine ob sredah, od 17.30 do 18.20 na našem sedežu v Ul. Cicerone, 8. Prvo srečanje v sredo, 26. septembra. Info: info@melanieklein.org; 345-7733569; urnik urada: pon. in čet. 9.00-13.00; sre. 12.30-15.00. PASTORALNI SVET Openske dekani-je se bo zbral na zborovanju v sredo, 26. septembra, ob 20. uri, v Mari-janšču na Opčinah, v okviru priprav na Sinodo tržaške škofije. SKD ŠKAMPERLE (Stadjon 1. Maj) vabi na brezplačno srečanje kitajske vadbe »Qi Gong« v sredo, 26. septembra, od 16. do 17. ure. Info na tel. št. 3488607684 (Vesna). ŠČ MELANIE KLEIN prireja tečaj slovenščine za otroke od 4 do 6 let, ki se želijo na zabaven in igriv način približati slovenskemu jeziku ali pa tistim, ki želijo obogatiti svoj besedni zaklad in izboljšati svoje znanje. Otroci se bodo učili s pomočjo glasbe, gibalnih vaj, iger in likovnih delavnic. Vsa srečanja bodo na našem sedežu v Ul. Cicerone, 8, od 16.30 do 17.20. Prvo srečanje bo 26. septembra. Info: info@melanie-klein.org; 345-7733569; urnik urada: pon. in čet. 9.00-13.00; sre. 12.30-15.00. ACQUAFITNESS: 27. septembra se začenja nova sezona v znamenju zabave in dobrega počutja! Pričakujemo te ob ponedeljkih in četrtkih od 19.30 do 20.10 ali od 20.15 do 20.55. Info in vpisovanja: info@melanieklein.org, tel.: 345-7733569; urnik urada: ponedeljek in četrtek 9.00-13.00, sreda 12.30-15.00. JUS OPČINE sklicuje redni občni zbor v četrtek, 27. septembra, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SKD VESNA sklicuje redni občni zbor v četrtek, 27. septembra, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. Vljudno vabljeni! ADMINISTRACIJA ZA LOČENO UPRAVLJANJE JUSARSKEGA PREMOŽENJA obvešča vse upravičence, da lahko predložijo prošnje za sečnjo in pobiranje suhih drv na jusarskih površinah do sobote, 29. septembra, na sedežu odbora - Prosek št. 159. Pojasnila na tel. št.: 040-251241, 3496161023; fax: 040-2528069. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja po barkovljanskih klancih v soboto, 29. septembra, pohod »Zoro Starec«. Vodila ga bo prof. Marinka Pertot. Start ob 14.50 na Trsteniku, ob zadnji avtobusni postaji št. 38. Odhod avtobusa z mesta ob 14.30 (pri open-skem tramvaju). Pohod se bo zaključil v društvu, sledi družabnost za katero je nujen opis. Tel. št.: 040411635, 349-4599458. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj od 29. septembra dalje. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel. 04051377 od 15. do 18. ure; sportnasola-trst.bor@gmail.com. BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi vse mlade, željne gibanja, zdravja, plesa in nastopov, v vpisu baleta (od 4. leta dalje), jazz baleta (od 11 let) in baleta za odrasle (brez omejitve starosti). Vpis poteka do 30. septembra med 15. in 17. uro v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Informacije: www.baletnodru-stvosezana.si ali na tel. 041-524310, 040-601554 ali 040-900091. SKD TABOR OPČINE PROSVETNI DOM - Telovadba za dobro počutje: štiri tečaji v jutranjih urah od 8.00 do 12.00. Vpisovanje in začetek v ponedeljek, 1. oktobra. Pohitite! TELOVADBA ZA DOBRO POČUTJE pri SKD Igo Gruden, ki jo vodi Divna Slavec, se prične 1. oktobra po lanskem urniku, popoldanski tečaj ob ponedeljkih in sredah 19.00-20.30, jutranji tečaji ob torkih in četrtkih 9.00-10.30 in 10.30-12.00. Lepo vabljeni! Š.Z. BOR vabi na telovadbo za odrasle na stadionu 1. Maja ob ponedeljkih in petkih od 9. do 10. in od 10. do 11. ure ter v torkih in četrtkih od 17.30 do 18.30 s pričetkom 1. oktobra. Informacije: urad stadiona 1. Maja; tel.: 04051377 od 15. do 18. ure; urad.bor@gmail.com. AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek, ob 20. uri v telovadnici ŠC v Bazovici. Tečajnice se bodo s prof. Silvo Meulja prvič dobile v torek, 2. oktobra. Info in prijave: 347-8286842. SKD TABOR - AEROBIKA ob torkih in četrtkih od 19. do 20. ure. Vpisovanja in začetek 2. oktobra. Pohitite. YOGA v ŠKC v Lonjerju vsak torek, od 2. oktobra, dalje, od 19. do 20.30. Informacije na tel. št. 333-5062494. TI JE VŠEČ PLES? SKD Lipa organizira v Bazovici začetni A1 in nadaljevalni A2 plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa »Salsa« (za vse starosti). Tečaje bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko in se bodo odvijali ob sredah, začetni A1 ob 20.30 in nadaljevalni A2 ob 21.30, v telovadnici ŠC Zarja (veliko parkirišče). Prijave na št. 346-0192763 tor-pet, 15.30-19.00! Pokličite čim prej, da si zagotovite mesto! Tečaji začnejo v sredo, 3. oktobra. Vabljeni mlajši in starejši. Pridite, ne bo vam žal! KRU.T obvešča, da v četrtek, 4. oktobra, steče delavnica »Qi-gong, tehnika zdravega gibanja«, skupinska vadba za dobro počutje in sproščenost. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040360072. SKLAD MITJA ČUK prireja tečaj Qi Gonga (Chi Kung), starodavne kitajske veščine, ki z gibanjem in dihanjem izboljša funkcije našega telesa, telesno držo in omogoča dobro psihofizično počutje. Ob četrtkih 18.30-20.00 od 4. oktobra dalje v večnamenskem središču Sklada, Repentabrska 66 na Op-činah. Informacije in prijave: 3355926889 (Elizabet). ODBORNIŠTVO ZA SOCIALNO SKRBSTVO OBČINE DOLINA obvešča, da bo v petek, 5. oktobra, od 8.00 do 12.30 na Županstvu Občine Dolina - dvorana občinskega sveta, potekala pobuda »Dan srca« v sodelovanju z združenjem Cuore amico iz Milj. Ob tej priliki daje občina Dolina na razpolago dva brezplačna krvna izvida na osebo, za skupnih 200 izvidov. ROJANČANI vabijo na družabnost, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, na domačiji gospe Anite Peric pri Lajnarjih (ul. Ol-mi, 23) od 17. ure dalje. Prispevki V spomin na gospoda Giordana Romana daruje gospa Silvana Magajna por. Trenta 20,00 evrov za SKD Slavec. V spomin na prijatelja Robija Oto darujeta Nevia in Willy Vorus 50,00 evrov za AŠD Breg. Gospa Vesna Zahar Tull in prijatelji darujejo 100,00 evrov za Društvo Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga. t Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi Francesco Frandoli (Franc) 95 Žalostno vest sporočajo žena Ada, hčere Loredana, Anka, Valentina z družinami, sin Martin ter ostalo sorodstvo Pokojnik bo ležal v petek, 21. septembra, od 10. ure do 11.40 v mrtvašnici v ulici Costalunga. Sledil bo pogreb ob 12.30 pred cerkvijo v Slivnem. Slivno, Samatorca, Barkovlje, Rupa, 20. septembra 2012 Pogrebno podjetje Sant'Anna - Nabrežina Zadnji pozdrav nonotu in pranonotu vnuki Denis, Sara, Nataša, Daša, Ester in Erik ter pravnuka Ivan in Peter Zadnji pozdrav bratu Francu sestra Danica, nečaka Majda in Igor z družinama Ob izgubi moža in očeta Franca izrekajo svojcem iskreno sožalje svakinja Karla in nečakinja Nadja z Diegom in Markom Ob izgubi dragega očeta izrekamo iskreno sožalje gospe Valentini Frandoli in svojcem ravnateljica, neučno in učno osebje šol ''Cankar Zois Vega'' Ob boleči izgubi dragega očeta izrekamo sodelavki Loredani in družini iskreno sožalje. Ravnateljica, tajnice, učno in neučno osebje večstopenjske šole Opčine 10 Četrtek, 20. septembra 2012 KULTURA / književnost - Včeraj uradno odprtje Pordenonelegge vabi na priljubljeni praznik z avtorji Uvodni večer v znamenju Ammanitija in Abateja, pisatelja albanske manjšine v Kalabriji V znamenju navala občinstva, ki je že prava stalnica vsakoletnega festivala Pordenonelegge, se je sinoči v Pordeno-nu tudi uradno pričel letošnji mednarodni »praznik z avtorji«. Včerajšnjega uradnega odprtja v Verdijevem gledališču se je udeležilo tudi veliko institucionalnih predstavnikov z deželnim kulturnim odbornikom Eliom De Anno na čelu. Odbornik je pohvalil organizatorje, ki so znali k svoji pobudi privabiti številne javne in zasebne ustanove, zlasti pa splesti pomembne vezi. Podčrtal je mednarodni značaj festivala, ki bo letos na primer gostil dva srbska avtorja - Dragana Velikica in Vladislava Bajaca. A tudi podkrepitev sodelovanja s slovenskim festivalom Vilenica in irskim festivalom v Galawayu. Ravno v sklopu sodelovanja z Društvom slovenskih pisateljev se v Pordenonu mudi tudi delegacija kitajskih avtorjev. Uvodni nastop je Pordenonelegge prepustil priljubljenemu italijanskemu pisatelju Niccoloju Ammanitiju. Nekaj ur kasneje pa je bil na sporedu tudi slavnostni večer v počastitev letošnjega zmagovalca nagrade Campielo. Prejel jo je kot znano Carmine Abate, predstavnik albanske skupnosti Arbresh iz Kalabrije, za roman La collina del vento. Izredno bogat spored letošnjega Pordenonelegge predvideva nad dvesto literarnih srečanj z avtorji iz različnih držav. Slavnostni gost bo pisatelj Ian McEwan, ob njem pa nad tristo pisateljev in pesnikov. Popoln spored je na voljo na spletni strani www.pordenonelegge.it. festival - Trst Danes podelitev filmske nagrade Marcu Scialomu V tržaškem kinu Aristón se bo danes zaključil mednarodni filmski festival I mille occhi (Tisoč oči). Višek nocojšnjega sporeda bo podelitev nagrade Anno uno - filmarju našega časa, ki jo bo letos prejel Marc Scialom, in predvajanje njegovega najnovejšega filma Nuit sur la mer. Evropska premiera filma, ki ga je posnel francosko-tunizijski režiser, je predvidena ob 21. uri. V popoldanskem sporedu si bo mogoče ogledati dva filma Scialomove hčerke Chloe; italijansko premiero njenega krat-kometražnega filma Alphéa in svetovno premiero filma La ballade de Quidam et Lambda; na obeh projekcijah bo prisotna tudi režiserka. Nadaljuje se tudi poklon Valeriu Zurliniju: ob 16.15 si bo mogoče ogledati njegov Crona-ca familiare, v katerem blestita Marcello Mastroianni in Jacques Perrin. Ob 20.45 pa bodo zavrteli izbor posnetkov (super 8) iz njegovega filma La prima notte di quiete. glasba - Prvi v nizu koncertov v Štivanu Prepričljive Note Timave Simfonični orkester Mitteleuropa (dir. Michele Santorsola) in violinist Lucio Degani navdušila publiko Organizatorji kulturnih dogodkov imajo danes veliko skrbi in negotovosti zaradi vsesplošne gospodarske krize in posledičnega zmanjšanja finančnih sredstev za tovrstne dejavnosti, zato je dober odziv publike toliko bolj dragoceno zadoščenje, ki spodbuja k vztrajanju. Priznanje številne publike že petindvajset let spremlja koncertno sezono Note Ti-mave, ki lahko ponosno nadgrajuje svojo priljubljenost tudi s prepričano podporo inštitucij, kot sta potrdila prisotnost župana občine Devin-Na-brežina Vladimira Kukanje na otvoritvenem koncertu kot tudi posredovanje deželnega odbornika za kulturo Elia De Anne za svečan začetek jubilejne izvedbe z nastopom deželnega orkestra Mitteleuropa. Pred začetkom koncerta v nabito polni cerkvi v Štivanu je ustanoviteljica in umetniška vodja niza Carla Agostinello namenila svoj prvi, hvaležni pozdrav zvesti publiki, druga misel pa je počastila čar štivanske cerkve, ki s svojo umetniško vrednostjo in posebno energijo predstavlja dodatni razlog za obisk teh koncertov. Gotska skrinja navadno gosti komorne koncerte, zaradi jubilejne priložnosti pa so Note Timave tokrat razširile svoj obseg z gostovanjem simfoničnega orkestra, ki je zaigral pod vodstvom Micheleja Santorsole. Kot se za praznik spodobi, so koncertni program sestavljale znane mojstrovine, da se je širša publika lahko neobremenjeno prepustila lepoti glasbe. Orkester je k temu pripomogel z ubranimi in doživetimi izvedbami, ki so prepričale že od prvih not radostne uverture iz Rossinijeve opere Seviljski brivec. Dirigent je znal usmeriti občuteno spevnost fraziranja in igrivost značaja posebno ekspresivnih orkestrašev v tirnice uglajene lirično-sti; s srečnim kompromisom med elegantno kontrolo in izraznim zanosom je obvladal tudi zahtevno akustiko prostora, ki je na svoj način efektno ojačila romantične sence prvih taktov Koncerta za violino in orkester v a molu Ludwiga Spohra. Uveljavljeni violinist Lucio De-gani je pristopil k bravuroznosti solističnega parta predvsem z upoštevanjem njegovega zunanjega leska, kar je obarvalo tudi fraziranje s poudarjenim vibratom in skoraj teatralno izraznostjo bolj kot s pristnim liričnim tonom. Za konec je zazvenel še zadnji, lep dar ob okrogli obletnici niza in sicer temperamentna izvedba Men-delssohnove, kipeče »Italijanske« simfonije v a duru. Dirigent in orkester sta prevzela občinstvo z nalezljivim navdušenjem, mehkim in ekspresivnim zvokom, muzikaličnim fraziranjem, v katerem je mešanica klasicistične miline in romantične zvočnosti zaživela z iskro pravega »italijanskega« duha. Protagonisti prvega koncerta letošnjih Not Timave so prejeli zaslužen, dolg aplavz publike, ki se bo lahko ponovno zbrala v štivanski cerkvi v ponedeljek, 24. septembra, ko se bo niz nadaljeval s klavirskim recitalom, ki ga Koncertu orkestra Mitteleuropa je v štivanski cerkvi prisluhnilo številno občinstvo bo pianist Olaf John Laneri posvetil opusu Johannesa Brahmsa. ROP novost - Predstavitev v Trstu Tržaško obarvana Joyceva Pisma Nori »O, kaj vse bom občutil, ko bom med drevjem zagledal Mira-mar in dolga rumena tržaška nabrežja! Zakaj mi je usoda namenila, da bom tolikokrat v življenju hrepeneče obračal pogled proti Trstu?« Tako je irski pisatelj James Joyce zapisal v enem svojih pisem ženi Nori, s katero je delil sedemintrideset let skupnega življenja. Pisma so sedaj na voljo tudi slovenskim bralcem; v knjižni obliki so izšla pri Študentski založbi, v ponedeljek (ob 18. uri) pa bodo knjigo Pisma Nori predstavili tudi na sedežu Tržaškega pomorskega kluba Sirena. Večina pisem je namreč iz obdobja med letoma 1904 in 1912, ki ga je pisatelj preživel v Trstu, zato predstavljajo nedvomno zanimivo branje tudi tržaške bralce. Na predstavitvi, ki jo založba prireja v sodelovanju s Tržaško knjigarno, bosta o knjigi spregovo- rila prevajalka Tina Mahkota in urednik ter pisec spremne besede Mitja Čander. Pogovor bo vodila Ja-ruška Majovski. NA VES GLAS Piše Rajko Dolhar y-rajko84@hotmail.com Four Bloc Party Indie rok Frenchkiss Records, 2012 Ocena: 7.5 Štiri leta so že minila od zadnje plošče angleške zasedbe Bloc Party. Med tem časom so se člani benda posvetili bolj ali manj uspešnim alternativnim glasbenim projektom, januarja letos pa se odločili, da končno posnamejo nov album Four. Plošča, ki je izšla prejšnji mesec, se krepko razlikuje od prejšnjih treh. Sound albuma je v bistvu indie rokerski, ampak izrazito rokerski. Pravo presenečenje torej, saj so v prejšnjih ploščah kraljevali elektronski ritmi, pa čeprav vedno v indie rok omaki. Glasbena kritika je nov album Four neizprosno kritizirala, češ, da se preveč oddaljuje od prvotnega sounda in, da so nekateri komadi enostavno »banalni«, jaz se pa s to kritično vizijo ne strinjam. Člani benda so se pač odločili, da tokrat malo postavijo na stran elektronsko glasbo in se raje osredotočijo na svojo rokersko, hard rokersko in ponekod celo punk plat. Album Four, ki je izšel s pomočjo glasbene založbe Frenchkiss Records, sestavlja dvanajst komadov, deluxe verzija pa ima še dve bonus pesmi. V petdesetih minutah poskočne glasbe je dobrih komadov kar nekaj. Najprej sta na vrsti energični pesmi So He Begins to Lie in 3x3, ki spominjata na eno najboljših angleških zasedb novega tisočletja Muse. Takoj za njima je single albuma Octopus, tipična, poskočna indie rok pesem, ki poslušalcu ostane v spominu. Adrenalin malo postane komaj z naslednjo Real Talk, komaj pa zavrtimo Kettling sta kitari Lis-sacka in Okerekeja spet v ospredju, komad pa zgleda sad ben-da Smashing Pumpkins ... Day Four je balada v Coldplay stilu, Coliseum pa presenetljiv, hrapav garage komad, kjer morda intro kitar res malo preveč spominja na znano pesem Loser ameriškega pevca Becka. Pri komadu Team A se pozna, da je članom benda všeč tudi indie rok iz osemdesetih, Truth pa je verjetno edina »banalna« pesem plošče. Ploščo zaključuje še hitra, lahko bi rekli kar histerična (v Death from Above 1979 stilu) We Are Not Good People. Pogumne glasbenike, ki si upajo spremeniti svoj glasbeni stil, ne da bi padli v kako brezvezno »komercialo«, je treba podpirati, posebno če radi prisluhnete hitrim in tu pa tam trdim indie rok komadom! / ITALIJA, SVET Četrtek, 20. septembra 2012 1 1 new york - Poročilo ekonomistov Konference za trgovino in razvoj »Varčevanje še dodatno zavira gospodarsko rast razvitih držav« Prav tako ne omogoča znižanja javnih primanjkljajev in ustvarjanja delovnih mest NEW YORK - Varčevalni ukrepi še dodatno zavirajo gospodarsko rast v razvitih državah, prav tako pa ne omogočajo doseganja zastavljenih ciljev znižanja javnofinančnih primanjkljajev in ustvarjanja delovnih mest, v poročilu ugotavljajo ekonomisti Konference ZN za trgovino in razvoj (Unctad). Za rast bo po njihovem mnenju treba ustrezna gospodarska politika. V zadnjem poročilu o trgovini in razvoju ekonomisti Unctada ugotavljajo, da bo za zagon gospodarske rasti potrebna podpora politike. Poročilo se sicer osre-dotoča tudi na dohodkovno neenakost in opozarja, da zmanjšanje razlik ne bo imelo le pozitivnih socialnih učinkov, temveč bo prav tako vodilo v gospodarsko rast. Veliko držav v razvoju sicer domače gospodarstvo vzpodbuja predvsem s proticikli-čnimi ukrepi ekonomske oz. denarne politike. Vendar pa se tudi te države ne morejo izogniti ohlajanju gospodarstva in so prav tako občutljive zaradi poslabšanja razmer v razvitih državah. Ekonomisti Unctada so sicer že pretekli dve leti opozarjali, da so razvite države prehitro prešle od ukrepov za spodbujanje gospodarske rasti k varčevalnim ukrepom. Zaradi tega po njihovem mnenju že tako šibko povpraševanje potrošnikov še vedno stagni-ra. Namesto, da bi z ukrepi dvignili zaupanje v gospodarstvu in na finančnih trgih pa so podjetniki pesimistični glede prihodnosti, vlagatelji pa ne želijo investirati v širjenje proizvodnje in ustvarjanje novih delovnih mest. Poročilo opozarja, da se gospodarska rast zmanjšuje v vseh regijah sveta. V razvitih državah je ohlajanje gospodarstva posledica varčevalnih ukrepov, vendar pa tudi države v razvoju ne bodo več dolgo mogle favorizirati domačega gospodarstva. Globalna gospodarska rast se je iz 4,1 odstotka v letu 2010 lansko leto znižala na 2,7 odstotka, ugotavlja poročilo. V letošnjem letu je pričakovan dodaten padec na 2,5 odstotka. Razvite države naj bi letos beležile enoodstotno gospodarsko rast. Medtem ko se EU ponovno sooča z recesijo, pa poročilo za ZDA in Japonsko napoveduje približno dvood-stotno rast. Nekoliko večja bo rast v tranzi-cijskih državah, za katere poročilo napoveduje rast med štirimi in petimi odstotki, kljub temu pa bo ta manjša kot prejšnja leta. Finančna nestabilnost v razvitih državah vpliva na finančne tokove na trgih v razvoju in povečuje nestanovitnost cen surovin, dodaja poročilo. Ekonomisti Unctada na koncu izpostavljajo, da glavni izziv pri okrevanju ni zmanjšanje dolgov temveč spodbujanje domačega povpraševanja. V tem položaju po njihovem mnenju namreč strukturne reforme ne morejo biti nadomestilo za stimulativne ukrepe. (STA) Skupščina Združenih narodov v New Yorku med zasedanjem ansa francija - Po objavi karikatur v satirični reviji Charlie Hebdo Protesti muslimanov po svetu se lahko zaradi tega še okrepijo PARIZ - Francoska satirična revija Charlie Hebdo je včeraj objavila karikature, ki utegnejo še okrepiti proteste muslimanov po svetu, ki so se razvneli po nedavni objavi ameriškega filma na spletu, žaljivega do preroka Mohameda. Na naslovnici revije je musliman v invalidskem vozičku, ki ga potiska ortodoksni jud, spodaj pa je napis "Nedotakljivi 2", ki je aluzija na francoski film o revnem temnopoltem moškem, ki pomaga aristokratu na vozičku.Spletna stran revije včeraj ni bila dostopna, zaenkrat pa ni jasno, ali so jo blokirali islamisti ali so bili sprejeti ustrezni varnostni ukrepi. Tednik Charlie Hebdo je sicer že v preteklosti razburjal muslimane. Lani so objavili izdajo, za katero so zapisali, da jo je uredil prerok Mohamed, zaradi česar je bilo uredništvo tarča napada z dimno bombo. V uredništvu revije so pred napovedano objavo karikatur povedali, da bodo karikature "šokirale tiste, ki želijo biti šokirani". Francoski premier Jean-Marc Ayrault je medtem sporočil, da nasprotuje "vsem ekscesom", klerik največje pariške mošeje Dali Boubakeur pa je francoske muslimane pozval, naj ostanejo mirni. Ayrault je danes še dejal, da lahko vsak, ki se bo zaradi objave karikatur počutil prizadetega, sproži postopek na sodišču, vsekakor pa Francija, je poudaril, ostaja država, kjer je zagotovljena svoboda izražanja. Premier je tudi dejal, da bodo pristojni organi zavrnili prošnjo za shod v Parizu proti spornemu filmu, saj "ni ra- zloga, da bi v državo vnašali konflikte, ki je ne zadevajo". Urednik francoskega tednika Charlie Hebdo, Stephane Charbonnier je zavrnil kritike. Charbonnier, sicer tudi sam karikaturist, je dejal, da bi moral premier podpirati svobodo tiska in republiko, "namesto, da dopušča, da nanj vplivajo smešni klovni, ki protestirajo". Francoski zunanji minister Laurent Fabius pa je izrazil zaskrbljenost zaradi posledic po objavi spornih karikatur. Francija se je zato po njegovih besedah odločila okrepiti varnost na veleposlaništvih v vseh državah, kjer bi utegnilo priti do sovražnega odziva zaradi objav karikatur. V petek, na dan, ko se muslimani tradicionalno zberejo na molitvah, bodo zato iz varnostnih razlogov zaprta francoska veleposlaništva in šole v okoli 20 državah. Jezo muslimanov po svetu je sprožil film krščanskega skrajneža, posnet v ZDA, ki islamskega preroka prikazuje kot ženskarja. Protesti so se razvneli v večjem delu islamskega sveta, v najhujšem napadu, ko se je razstrelila samomorilska napadalka, pa je bilo v torek v Afganistanu ubitih 12 ljudi. V Libanonu se je včeraj zbralo na tisoče privržencev šiitskega gibanja Hezbolah, ki so protestirali proti ZDA in Franciji. Jezni protestniki, ki so nosili Hezbolahove in palestinske zastave, so vzklikali "Smrt Ameriki. Smrt Franciji." (STA) italija - Po škandalu, ki je prizadel Ljudstvo svobode v Laciju Polverinijeva pred odstopom? V LS spor glede volilne reforme, v DS pa glede Vendole - Kasacijsko sodišče: Obnoviti proces proti Pollariju in Manciniju RIM - Renata Polverini naj bi bila na tem, da odstopi z mesta predsednice Dežele Lacij, voditelj Ljudstva svobode Silvio Berlusconi pa jo je sinoči skušal prepričati, naj tega ne stori. Vedno včeraj se je Pol-verinijeva sestala z notranjo ministrico Annomario Cancellieri, od katere je želela mnenje o možnih rokih za sklic predčasnih volitev v slučaju odstopa. Polverinije-va je z odstopom (resnici na ljubo večkrat) zagrozila, potem ko je škandal v zvezi z denarjem, ki naj bi bil iz blagajne stranke Ljudstva svobode preusmerjen na tekoče račune v tujini in zaradi katerega zdaj preiskovalci zaslišujejo nekdanjega načelnika LS v lacijskem deželnem svetu Franca Fiorita, dosegel neslutene razsežnosti. Proti odstopu Polverinijeve so v LS in sredinski stranki UDC, dogajanje pa je verjetno zaostrilo spor v LS glede volilne reforme, čeprav sta se ravno včeraj Berlusconi in tajnik stranke Angelino Alfano srečala z bivšima veljakoma nekdanjega Nacionalnega zavezništva znotraj LS Ignaziom La Russo in Mauriziom Gasparrijem, na katerem naj bi bili zgladili spor. Alfano (na levi), Gasparri in La Russa pred srečanjem z Berlusconijem ansa Razgibano je tudi v Demokratski stranki, kjer je okoli trideset parlamentarcev na čelu z bivšim ministrom Giuseppe-jem Fioronijem pisalo strankinemu tajniku Pierluigiju Bersaniju pismo, v katerem zahtevajo spremembo pravil za izvedbo primarnih volitev levosredinske koalicije za preprečitev kandidature voditelja Svobode, ekologije in levice Nichija Vendole z obrazložitvijo, da se SEL zavzema za odpra- Pakistan ta petek razglasil za Mohamedov praznik ISLAMABAD - Pakistanska vlada se je na razburjenje zaradi do islama žaljivega ameriškega filma odločila ta petek razglasiti za državni praznik v čast preroka Mohameda. Po navedbah ministra za informiranje Kamarja Zamana Kaire bo to za Pa-kistance priložnost, da izkažejo svojo ljubezen do preroka. Minister je za jutri napovedal mirne proteste in pojasnil, da Pakistan zagovarja svobodo izražanja, česar pa ne bi smeli izrabiti za napade na neko religij°. Do nekoliko nenadne odločitve pakistanske vlade prihaja, potem ko so verske stranke za jutri pozvale k protestom proti spornemu filmu Nedolžnost muslimanov, ki se norčuje iz Mohameda. Približno 500 odvetnikov, ki protestirajo v Islama-badu, pa je obsodilo «kriminalen molk» vlade o zadevi. Dogajanja se je dotaknil tudi papež Benedikt XVI., ki je na včerajšnji av-dienci pozval kristjane in muslimane, naj se združijo proti nasilju in vojnam. S&P potrdil najvišjo oceno Avstralije SYDNEY - Bonitetna hiša Standard & Poor's (S&P) je včeraj potrdila bonitetno oceno Avstralije pri AAA s stabilnimi obeti. Ob tem pa so v S&P državo posvarili pred vse večjo odvisnostjo od kitajskega gospodarstva. Avstralija je ena od peščice svetovnih držav, ki ohranja najvišjo bonitetno oceno. Njeno gospodarstvo je v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s trimesečjem poprej raslo po 0,6-odstotni, v primerjavi z drugim četrtletjem lani pa po 3,7-odstotni stopnji. V S&P so med razlogi za najvišjo bonitetno oceno izpostavili prilagodljivost avstralske fiskalne in monetarne politike, odpornost gospodarstva, politično stabilnost in zdrav finančni sektor. «V luči močnega povpraševanja po njenih surovinah - iz hitro rastoče Azije, še posebej Kitajske - verjamemo, da gospodarski obeti Avstralije ostajajo ugodni,» še pravijo v bonitetni hiši. Seveda pa tudi tokrat ni šlo brez opozoril. Tako v S&P opozarjajo na vse večjo odvisnost države od trgovine s Kitajsko. Če bi se povpraševanje po avstralskih surovinah zmanjšalo, bi lahko to močno prizadelo njeno gospodarstvo in tudi trg dela. Avstralija je sicer edino razvito gospodarstvo, ki se je v času globalne krize izognilo recesiji. Finančni minister Wanyxe Swan je pozdravil mnenje S&P. «Smo ena od sedmih držav na svetu, ki imamo takšno oceno,» je poudaril. vo reforme 18. člena delavskega statuta in določila, ki omogoča sklepanje pogodb v podjetjih tudi ne glede na vsedržavne zakone in pogodbe. Bersani je zahtevo zavrnil, rekoč da bo o tem odločala večina na skupnem zasedanju poslanskih skupin strank koalicije, z njim pa se je strinjal tudi njegov največji tekmec Matteo Renzi. Drugače je vedno včeraj italijansko ustavno sodišče tudi uradno sporočilo, da je spor, ki ga je predsednik republike Giorgio Napolitano sprožil proti palermskim tožilcem v zvezi s prisluškovanji pogovorov med njim in bivšim ministrom Nicolo Mancinom glede pogajanj med državo in mafijo, umesten. Kasacijsko sodišče pa je razsodilo, da je treba obnoviti prizivni proces proti bivšima voditeljema tajne službe Sismi Nicoloju Pollariju in Marcu Manciniju glede ugrabitve imama Abu Omarja. Omeniti velja tudi izjavo Fabia Rive, podpredsednika istoimenskega koncerna, ki ima v lasti jeklarno Ilva v Tarantu, češ da se od tam ne mislijo umakniti, saj so v obrat vložili več kot štiri milijarde evrov in nihče nima namena znižati zaposlitvene ravni. I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 43.542,78 € -12,30 SOD NAFTE (159 litrov) 108,04$ -3,56 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 19. septembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 19.9. 18.9. ameriški dolar 1,3002 1,3054 japonski jen 102,38 102,64 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 24,870 24,815 danska krona 7,4545 7,4539 britanski funt 0,80270 0,80350 madžarski forint 283,10 283,82 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6962 0,6962 poljski zlot 4,1353 4,1139 romunski lev 4,5043 4,5069 švedska krona 8,5214 8,5685 švicarski frank 1,2095 1,2113 norveška krona 7,4315 7,4655 hrvaška kuna 7,4000 7,3985 ruski rubel 40,51 70 40,4445 turška lira 2,3323 2,3486 avstralski dolar 1,2455 1,2527 braziljski real 2,6317 2,6532 kanadski dolar 1,2627 1,2732 kitajski juan 8,2040 8,2496 indijska rupija 70,2040 70,5240 južnoafriški rand 10,7164 10,7780 1 2 Četrtek, 20. septembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Obnova pritličja Trgovskega doma s pospeškom V novembru dela končana, v decembru predaja ključev Prostor ogradili s podestom, obočni strop restavrirali - Notranjost veliko obeta Gradbena dela so dokončana, podest nameščen, obočni strop restavriran, napeljave speljane, naprave za hlajenje in ogrevanje nabavljene. Začenja se zadnja faza del za ureditev pritličja Trgovskega doma na Verdijevem korzu, ki ga obnavljajo po načrtu arhitekta Dimitrija Waltritscha. V minulem tednu so si gradbišče ogledali arhitekta z dežele FJK Nicoletta Zennaro in Daniel Troncon, izvedenec s področja varnosti Albano Marusic in pet od šestih članov komisije, ki po naročilu slovenskih organizacij spremljajo postopek vračanja prostorov in selitev vanje novih vsebin. Med ogledom je bil v pritličju vrvež delavcev, tehnikov, predstavnikov konzorcija, ki vodi dela, in podizvajalskih podjetij. Gradbišče ni mirovalo niti v velikošmarenskem tednu in nadoknadili so nekajtedensko zamudo. To kljub temu, da je eno od podjetij - poverjeno je bilo za inštalacije in napeljave - šlo v stečaj, a so že evidentirali novega, ki bo začeto delo dokončalo. »Če ne bo presenečenj ali zapletov birokratske narave, bodo dela opravljena do konca novembra. Sledila bo kolav-dacija prostorov, pred koncem leta pa bodo ključi predani novim uporabnikom,« sta napovedala oba deželna arhitekta. Kar so člani komisije videli, veliko obeta. »Kolikor je bilo mogoče, smo restavrirali in ovrednotili obstoječe arhitektonske elemente, zato da bodo značilnosti palače ohranjene. To velja za parket, ki bo uporabljen v "back officeu", in okvire oken, ki gledajo na Korzo. K temu nas zavezuje tudi spomeni- Restavrirani strop, ki ga bo ustrezna osvetljava še dodatno ovrednotila (zgoraj); člani komisije med ogledom gradbišča Trgovskega doma (desno): v prvem planu podest, s katerim so pregradili prostor in na katerega vodi stopnišče foto p.dk. ško varstvo,« je opozoril Troncon. O najbolj markantni novosti - podestu - pa je Waltritsch dejal, da »zgleda tako, kakor da bi bil vedno tu, čeprav ni bilo enostavno s Korza prinesti v prostor 5-metrskih železnih tramov, na katerih sloni«. Nadaljnje delo bo potekalo s pospeškom. Postavili bodo nekaj pregradnih sten, z belo barvo prepleskali zidove, stopnišče in podest ogradili s steklom, strukturo obložili s hrastovim lesom, z osvetljavo poudarili arhitektonske elemente ter namestili pult ob vhodu in za njim pano z napisom »Trgovski dom«, ki bo lepo viden s Korza. Prevladovale bodo nežne, pastelne barve, ki bodo spoštljive do Fabianijeve palače, je še povedal Waltritsch. ezts Komisije nastajajo V oktobru srečanje s parlamentarci Skupščina Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) se bo sestala ti pred koncem meseca, sredi oktobra pa je v Gorici napovedana delegacija parlamentarnega združenja prijateljstva Italija-Slove-nija, ki jo bodo seznanili z načrti EZTS. Septembrsko zasedanje skupščine bo seveda operativne narave, saj nastavljajo strukturo, ki bo EZTS-ju omogočila, da shodi. Podžupan Gorice Roberto Sartori zagotavlja, da priprave tečejo s pospeškom, z vršilcem dolžnosti direktorja Marjanom Pintarjem so zato v neprestanem stiku. V kratkem - vsekakor pred zasedanjem skupščine -bodo določeni člani štirih delovnih komisij, ki bodo skrbele za pripravo projektov na področjih energetike, okolja, infrastruktur in prometa, zdravstva ter kulture, informacije in izobraževanja. Vsaka bo imela po šest članov: trije bodo iz Gorice, dva iz Nove Gorice in eden iz Šempetra-Vrtojbe. »Imena že imamo, za nekatera pa še čakamo curriculum vitae. Posredovale so nam jih ustanove in družbe s teritorija, ki jih nameravamo vključiti v priprave projektov za novo programsko obdobje,« pravi Sartori: »Komaj bodo komisije sestavljene in imenovane, se bodo lotile dela: preučile bodo posamična področja in začele oblikovati strategijo, o kateri bo potem odločala skupščina. Vsako strategijo bo moral spremljati finančni načrt.« Na dnevnem redu je še oblikovanje in podpis konvencije z Infor-mestom iz Gorice in Razvojno regijsko agencijo Severne Primorske, ki bosta zagotavljala strokovno oporo pri oblikovanju projektov. Pripravlja se spletni portal, Pintar pa predlaga tudi določitev novega naziva za EZTS, zato da bo takoj prepoznaven. ločnik - Na šolskem dvorišču se je ponesrečil 11 -letni otrok Med igro padel na glavo S helikopterjem so ga prepeljali v videmsko bolnišnico, njegovo zdravstveno stanje naj ne bi bilo hudo Prizorišče padca pred ločniško šolo bumbaca Spotaknil se je ob stopnico in padel naravnost na glavo. Na dvorišču nižje srednje šole v Ločniku se je včeraj ponesrečil enajstletni otrok, ki so ga z rešilnim helikopterjem prepeljali v videmsko bolnišnico. Nesreča je seveda na šoli povzročila velik preplah, zgleda pa, da otrok ni huje poškodovan in bo okreval v do-glednem času. Enajstletni učenec iz Šlovrenca, ki obiskuje prvi razred nižje srednje šole Per-co v Ločniku, se je med odmorom, okrog 10.15, igral s svojimi sošolci na dvorišču. Otroke so kot vsak dan nadzirale profesorice, ki niso pričakovale, da bo enajstletnik skušal skočiti na zidek, ki ločuje dvorišče na prevozni in neprevozni del. Po informacijah, ki so jih posredovali karabinjerji goriškega poveljstva, je deček nenadoma vzel zalet in skušal skočiti na 125 centimetrov zidek, pri tem pa se je spotaknil z nogo ob stopnico in padel na drugo stran. Deček je obležal na asfaltu, na pomoč pa so mu takoj priskočile prestrašene profesorice in sošolci. Učno osebje je nemudoma poklicalo rešilno službo 118 in otrokove starše. Zdravniško osebje je dečku, ki je bil potolčen po čelu in obrazu, nudilo prvo pomoč, poklicalo pa je tudi rešilni helikopter. Le-ta je pristal na zasebnem zemljišču nedaleč od šole in kmalu zatem odletel proti vi-demski bolnišnici, kjer so otroka sprejeli na zdravljenje. Deček je ostal pri zavesti, pretresa možganov in notranjih poškodb pa ni bilo mogoče izključiti, zato so mu iz previdnosti opravili vse potrebne zdravstvene preglede. Prognoza ni še znana, po neuradnih informacijah pa otrok ni v nevarnosti in bo kmalu okreval. Po navajanju karabinjerjev - ravnateljica Maurizia Marini namreč ni želela dajati izjav - je bilo učno osebje, ki je odgovorno za nadzor otrok, v trenutku nesreče prisotno na dvorišču. Tožilstvo ni še bilo obveščeno, v primeru, da bi prognoza presegala dvajset dni, pa bi morali postopati po uradni dolžnosti in prijaviti odgovornega za varnost zaradi povzročitve telesnih poškodb iz malomarnosti. (Ale) goriska »Igralnic že preveč, odvisnost je breme« Svetniki občine Šempeter-Vrtojba so danes pred nezavidljivo nalogo: odločiti se bodo morali, ali dajo ljubljanski družbi Alei Iacti soglasje za opravljanje igralni-ške dejavnosti v igralnem salonu na območju njihove občine. Omenjena ljubljanska družba namreč v bližini nekdanjega mejnega prehoda Vrtojba načrtuje izgradnjo nakupovalno-zabaviščnega parka, v katerem želijo urediti tudi igralni salon. Tudi mestni svetniki v Novi Gorici imajo med gradivom za današnjo sejo sklep o podaji sicer nezavezujočega mnenja za isto zadevo. Medtem ko v Novi Gorici ni pričakovati presenečenj - lani so soglasno podprli predlog župana Mateja Arčona o negativnem mnenju -, pa v Šempetru karte niso tako jasne. Že lani so svetniki na tajnem glasovanju sicer soglasje dali, a je zanj glasovalo devet od štirinajstih prisotnih svetnikov. Morda so opozorilo protikorupcij-ske komisije nekaterim svetnikom, apeli vodstva in zaposlenih v novogoriškem Hitu in še kakšne druge okoliščine jeziček na šempetrski tehtnici tudi preusmerile drugam ... Kakorkoli že, vse bo jasno zvečer. Vnovični postopek na občinskem oz. mestnem svetu je v goriški regiji, kjer že delujejo tri igralnice in sedem igralnih salonov, znova razvnel razpravo o tem, ali prostor prenese še en igralni salon ali igralnico več. »Igralništva je že sedaj preveč,« je prepričan predsednik Goriškega društva za kakovost bivanja Tomaž Torkar. Zato v društvu podpirajo sklep o negativnem mnenju, ki ga je novogori-škim svetnikom predlagal župan. »Nobene težave ne bi bilo, če zraven ne bi bilo igralnega salona,« odgovarja Torkar na nekatere argumente, ki govorijo v prid takšni investiciji, saj bi prinesla nova delovna mesta. »Treba se je začeti ukvarjati z drugimi stvarmi, ne z igral-ništvom, ki je bilo že davno obsojeno na propad. Igralništvo prinese odvisnost, ne le igralcev, ampak tudi politike,« opozarja Torkar, ki je prepričan, da je igralništvo v Novi Gorici popolnoma spremenilo kulturo bivanja. »Danes ni treba delati, vsi mislijo, da, če bodo igrali, bodo dobili. Če večina začne tako razmišljati, imamo takoj težave,« opozarja sogovornik in dodaja, da je treba predvsem otroke naučiti kritičnega razmišljanja in jim prenesti sporočilo, da ustvarjalno delo vodi k izpolnjevanju osebnih ciljev, medtem ko dobiti nekaj brez vloženega truda, zaradi neke »sreče«, ne prinese dobrobiti ne posamezniku ne družbi. Tudi do načrtovanega novega Hitovega turističnega kompleksa ima Torkar enako mnenje: »Ni problema v tem, kdo bi to delal, avtomatično smo proti temu, da se začne karkoli delati z igralnimi avtomati. Naj se začne delati še karkoli drugega. Igralniški trg je zasičen, ljudje nimajo denarja. Vlagajmo raje v nekaj, kar bo prineslo dodano vrednost.« Da je socialno breme, ki ga zaradi koncentracije igralnic na Goriškem nosijo tamkajšnje ustanove, ki se s tem ukvarjajo, veliko, potrjuje direktor novogoriškega Zdravstvenega doma Marjan Pintar. Ambulanto za zdravljenje nekemičnih odvisnosti, kamor sodijo tudi igre na srečo, od letos dalje sofinancira vseh šest goriških občin, medtem ko jo je prej le novogoriška. Skupni letošnji prispevek občin zanjo je 20.000 evrov. »Za ta del sredstev smo občinam hvaležni, brez njih bi težko delovali. Brez dodatnih virov bi pravzaprav lahko zdravili le odvisnosti od drog, za zdravljenje drugih oblik odvisnosti, ki jih izvajamo, namreč država nič ne prispeva,« dodaja Pintar. In to kljub temu, da takšno zdravljenje poteka le v Novi Gorici in da tja prihajajo pacienti iz vse Slovenije. Katja Munih / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2012 13 rožna dolina - Mestni svetniki danes o judovskem pokopališču Če bo kulturni spomenik, bo lokal moral iz kapele Predlogu Zavoda za varstvo kulturne dediščine nasprotuje krajevna skupnost Rožna Dolina Novogoriški mestni svetniki bodo na današnji seji obravnavali predlog o razglasitvi judovskega pokopališča v Rožni Dolini za kulturni spomenik lokalnega pomena. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ocenjuje pokopališče kot izjemno v me-morialni vrednosti, krajinskih kvalitetah, mojstrsko oblikovanih nagrobnikih - najstarejši izvira iz leta 1371, oblikovni zasnovi pokopališča s kapelo in edinstveni nagrobni kaligrafiji. Pokopališče bo za kulturni spomenik lokalnega pomena razglašeno z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter da se ohranijo njegove varovane sestavine. Sem sodijo zasnova pokopališča, nagrobniki in kapela. Če bodo razglašene za kulturni spomenik lokalnega pomena, potem bo zanje veljal poseben varstveni režim. Ta določa celostno ohranjanje varovanih elementov spomenika in zagotavljanje ustrezne namembnosti celote in posameznih enot skladno z varovanimi vrednotami spomenika in prvotnimi namembnostmi ter da je dovoljena namembnost kapele le kulturnega ali izobraževalnega značaja, ki prispeva k celoviti predstavitvi spomenika. Prav glede kapele je bilo prelitega že veliko črnila: nekaj let je v njej delovala igralnica Fortuna, ko pa se je ta izselila, je najemnik v spodnjem delu odprl lokal. Glede na to, da bodo imeli svetniki danes na mizi gradivo za prvo branje, je še prezgodaj za vprašanja o tem, ali se bo sedanji najemnik glede na zgornja določila izselil ali ne in kakšne bodo morebitne nove vsebine v objektu. Današnje prvo branje bo namenjeno pridobivanju različnih mnenj, potem pa se bo postopek nadaljeval v ustrezni smeri. V zakonu o varstvu kulturne dediščine je določeno, da seznanitev lastnikov s predlogom za razglasitev spomenika lokalnega pomena opravi občina, Zavod pa se mora do mnenj lastnikov opredeliti. »Lastnike nepremičnin smo s predlogom za razglasitev seznanili, odzvala se je le krajevna skupnost Rožna Dolina, ki predlogu nasprotuje, češ da ni primerna in ni potrebna. Zavod za spomeniško varstvo s stališčem ne soglaša, potrebo po zaščiti spomenika poudarja in pri njej vztraja,« pojasnjujejo na no-vogoriški mestni občini. Judovsko pokopališče v Rožni Dolini predstavlja pomembno kulturno dediščino goriškega prostora. V pisnih virih so Judje v Gorici prvič omenjeni leta 1316. Geto je bil ustanovljen leta 1648. Judovska skupnost je pokopavala na lastnem pokopališču ves srednji in novi vek. Pokop na posebnem pokopališču je bil pogojen z odnosom evropskega prebivalstva do Judov skozi stoletja, na drugi strani pa tudi z judovskim izročilom, ki zahteva pokop izven naselja v naravnem okolju. Leta 1881 so prenesli 27 nagrobnikov s starega na sedanje pokopališče. Najstarejši nagrobnik je iz leta 1371, ki je bil leta 1831 prenesen z mariborskega pokopališča v Gorico. Tu je tudi grob filozofa Carla Michelstaedterja. Judovsko pokopališče v Rožni Dolini se danes nahaja sredi urbanega prostora. Njegovo vplivno območje je določeno z obstoječo pozidavo in predvsem s komunikacijami, ki ga obkrožajo. »Judovsko pokopališče ima izjemno memorialno vrednost, vendar je njegova izvorna oblika, še zlasti velja to za kapelo, okrnjena in degradirana. Zaradi zaščite in varovanja memorialnega kompleksa ga je potrebno z odlokom razglasiti za kulturni spomenik lokalnega pomena,« je poudarjeno v gradivu, ki so ga prejeli mestni svetniki. Katja Munih Judovsko pokopališče v Rožni Dolini (desno), tabla ob njegovem vhodu (zgoraj) foto k. m. okusi z meje Dokumentacija je še nepopolna Spomeniško varstvo zahteva integracijo Kar so doslej prejeli, ne zadošča. Tako je včeraj povedala Maria Giulia Picc-hione, direktorica Spomeniškega varstva dežele Furlanije-Julijske krajine, na katerega je občina Gorica v prejšnjih dneh poslala dokumentacijo v zvezi s poulično prireditvijo Okusi na meji, ki je na programu med 27. in 30. septembrom. Kot smo na naših straneh že poročali, je v prvih dneh septembra v goriški javnosti kot strela z jasnega udarila novica o preglavicah, ki bi jih organizatorjem prireditve Okusi z meje - t.j. goriški občini - lahko ustvaril zakonik o varstvu kulturne dediščine, ki predvideva, da morajo javne uprave pred nameščanjem struktur (tudi začasnih in premičnih) na zaščitenih ulicah in trgih vprašati za dovoljenje Spomeniško varstvo. Prošnje po avtorizaciji, pravi Picc-hionejeva, ki se je prejšnji teden pogovorila tudi z županom Ettorejem Romolijem, še zdaj niso prejeli, čeprav je nujno potrebna: občina jim je poslala le informacije o ulicah, kjer nameravajo namestiti stojnice in nekaj drugih dokumentov, Spomeniško varstvo pa zahteva tudi fotografije in druge podrobnejše informacije. Direktorica pričakuje, da bo občina čim prej poskrbela za integracijo, saj je prireditev, ki jo bodo danes ponovno predstavili na goriškem županstvu ob prisotnosti županov slovenskih občin, pred vrati. štandrež - Župan si je z domačinoma ogledal nevarno krožišče Tudi uprava za izboljšave Romoli: »Ovinka nekoliko preostra, treba ju je omiliti«- Delavci podjetja Pessot so se včeraj vrnili tudi v Ulico Diaz Zahteve krajanov po preureditvi novega krožišča, ki je bilo zgrajeno med ulicama San Michele in Carso v Štandrežu, so upravičene. O tem se je s svojimi očmi prepričal goriški župan Ettore Romo-li, ki si je včeraj v spremstvu občinskega svetnika SSk-Demokratske stranke Božidarja Tabaja (le-ta je postavil problem na zadnji seji občinskega sveta) in bivšega predsednika štandreškega rajonskega sveta Marjana Brescie ogledal krožno križišče, ki ga je uredilo podjetje Pessot. Nezadovoljstvo povzroča predvsem široka gredica pred sedežem Če-dajske banke, ki prisili voznike, ki se peljejo proti centru Štandreža, da najprej zapeljejo proti sredini krožišča, nato pa zavijejo proti desni. Gredica, s katero so obrobili parkirne prostore pred podružnico bančnega zavoda »Cassa di ri-sparmio del FVG«, ovira tudi izhod iz krožišča, prav tako težavno pa je zavijanje v Ulico Timavo. »Menim, da so zahteve krajanov po izboljšavah utemeljene,« je povedal goriški župan, po katerem so se o potrebi po preureditvi gredice pred podružnico banke »Cassa di risparmio del FVG« na občini že zavedali v prejšnjih dneh. »Pogovoril se bom s tehničnimi uradi. Preverili bomo, kako se da ukrepati,« je zagotovil Romo-li. Brescia in Tabaj sta dalje predlagala ureditev varnejšega prehoda za pešce pred dostopom na krožišče iz Ulice San Romoli z Brescio in Tabajem (levo) in sporno krožišče Michele v smeri središča vasi ter spremembo vhoda na malo parkirišče pred bančnim zavodom »Cassa di risparmio del FVG«. Nova prometna ureditev povzroča preglavice tudi družinam, ki stanujejo tik ob njem. Na težave, ki jih njena družina ima ob izhodu in vstopu z av- tomobilom na dvorišče, je župana opozorila Loredana Prinčič, ki stanuje ravno na stičišču med Ulico Carso in novim krožiščem. »Ko moram z avtomobilom na dvorišče, mi vsi avtomobilisti hupa-jo, ker oviram promet, a druge izbire nimam,« je povedala Prinčičeva. Delavci podjetja Pessot so se včeraj končno vrnili tudi v Ulico Diaz, kjer pločniki že več kot eno leto čakajo na tlakovanje. Od danes bo zaradi gradbenih del prepovedano parkiranje pred palačo Alvarez. (Ale) nova gorica - Jutri vzpostavitev sistema izposoje koles pred Eda centrom Gorici povezani tudi s kolesi V goriški občini se koles poslužuje 112 uporabnikov - Kolesa bodo opremili s košem in otroškimi sedeži - Največ kolesarjev se pelje od županstva do železniške postaje Kolesa za izposojo v Gorici Z jutrišnjim dnem bosta Gorici povezani tudi s skupnim sistemom za izposojo mestnih koles. V Gorici so ga vzpostavili v maju, jutri ob 10. uri pa bo zaživel tudi v Novi Gorici; izposojevalna postaja bo pred Eda centrom. Način izposoje bo podoben kot v Gorici, tudi cene bodo enake, pojasnjuje Boris Volk iz novogoriških mestnih storitev. Cena izposojevalne kartice za rezidente bo brezplačna, prav tako prvih 30 minut izposoje kolesa; nadaljnjih 30 minut izposoje bo veljalo 0,25 evra, za še dodatne pol ure bo treba odšteti en evro, novih 30 minut pa bo veljalo 2 evra. Izposoja, ki bo trajala več kot dve uri, bo veljala 4 evre, največji čas koriščenja je tri ure. Celodnevna izposoja, ki je namenjena turistom, bo veljala tri evre. V Gorici se je doslej registriralo 112 uporabnikov (junija jih je bilo 67): 92 občanov si je nabavilo kartico v uradu za stike z javnostmi v Ulici Garibaldi, ostali pa za izposojo uporabljajo elektronsko zdravstveno izkaznico. Kolesa je izkoristilo tudi petnajst turistov iz raznih držav; ko bo mogoče nalagati denar na kartice tudi v hotelih, trafikah in neposredno preko kreditne kartice na postajališčih, pričakujejo, da se bo koles posluževalo več turistov. V Gorici so uredili pet izposojevalnih postaj, in sicer na trgu pred županstvom, ob parkirišču pred železniško postajo, na Travniku, v Ulici Diaz in ob parkirišču na Drevoredu Oriani. Na razpolago je 35 koles. Največ uporabnikov (kar 60 odstotkov) ko- lesari od trga pred županstvom do železniške postaje in obratno. Občina bo kolesa opremila s koši in sedeži za otroke, načrtuje pa tudi nakup otroških koles. Če bo projekt Pisus financiran, bodo izposojevalne postaje zavarovali z nadstreškom in nabavili nekaj električnih koles. Vandali so že poškodovali nekatera kolesa, ki so bila nemudoma popravljena, nekaj težav pa je bilo tudi z delovanjem elektronskih kartic. Novogoriška izposojevalna postaja bo pridobitev za obe mesti: v Gorici izposojeno kolo bo mogoče vrniti v Novi Gorici in obratno. Mesti bosta s tem spodbujali uporabo ekološkega načina prevoza in povezovanje prebivalcev. 1 4 Četrtek, 20. septembra 2012 GORIŠKI PROSTOR / tržič - Enrico Gherghetta odločno za ohranitev pokrajin Za večjo demokracijo brez dlak na jeziku Shoda se je udeležilo veliko občanov in upraviteljev, deželnega vodstva Demokratske stranke pa ni bilo »Krizo je mogoče premagati le z večjo demokracijo: treba je krčiti stroške, ne pa pravic. Vse je mogoče obrniti na glavo, vendar je treba pred tem določiti, kaj pomeni "demokracija". Po našem mnenju volitve pomenijo demokracijo, slednja pa je tesno povezana s teritorijem. Naša dežela mora spoštovati svoj teritorij in ohraniti svojo speci-fiko, da lahko zaščiti manjšine in da lahko svoje gospodarstvo prilagodi zahtevam okolja, sociale in globalizacije.« Predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je prepričan, da je treba stvari povedati brez dlak na jeziku, tudi v primeru, ko je treba plavati proti toku. In tega se je dosledno držal v torek zvečer v natrpani dvorani tržiškega Ki-nemaxa, kjer je predstavil vsebino »prevra-tniške« knjižice »Il coraggio della democra-zia. Idee per la nuova societa regione« (Pogum demokracije. Ideje za novo deželno družbo). Večera so se ob Gherghettovi od-borniški ekipi udeležili številni levosredin-ski upravitelji iz cele pokrajine, občani (kar nekaj je bilo goriških Slovencev) in tudi kak predstavnik desne sredine, deželnih svetnikov Demokratske stranke pa ni bilo. Sve- Enrico Gherghetta (levo) nagovarja občinstvo v tržiški dvorani (zgoraj) bonaventura tniško skupino v deželnem svetu je zastopal le predstavnik Slovenske skupnosti, Igor Ga-brovec. »Drevi nismo tukaj, da bi ščitili osebne interese in vodili volilno kampanjo. Nočem kandidirati, tako kot nočem biti imenovan na nobeno mesto. Funkcijo predsednika pokrajine rad opravljam; mandat, ki ste mi ga zaupali, želim izpeljati do konca. "Pogum demokracije" pa po mojem mnenju pomeni tudi biti danes tukaj, da povem to, česar moja stranka ne pove,« je povedal Gherghetta, ki ga je uvedla pokrajinska od-bornica Sara Vito. Ghergetta je v svojem dolgem nagovoru izpostavil, da bi bila ukinitev pokrajin, za katero se je med drugim izrekla tudi deželna predsednica Demokratske stranke Debora Serracchiani (ni slučaj, da je Gherghetta svojo knjižico začel ravno z besedami »Cara Debora«), ne pomenila prihranka, pač pa obratno. »Jaz sem za ohranitev pokrajin, ki imajo širše pristojnosti, kot so motorizacija, šport, javni prevoz, turizem in zaščita manjšin. Če bi jih ukinili, bi odvzeli občanom institucijo, ki jo predvideva ustava: to bi bilo znižanje ravni demokraci- je,« je povedal Gherghetta, ki v svoji knjižici ne ščiti le pokrajin, pač pa predlaga tudi nov razvojni model, ki bi moral biti pozoren do okolja in zelene ekonomije, ter nov ustroj dežele, ki bi morala ščititi svojo avtonomijo, se otresti odvečne birokracije in spodbujati razvoj socialne družbe, v kateri bi javni in zasebni sektor sodelovala. Gherghet-ta se zavzema tudi za znižanje plač deželnih svetnikov, predsednikov pokrajin in županov. Na pomen, ki jo ima ohranitev goriške pokrajine za tu živečo slovensko narodno skupnost, se je osredotočila podpredsednica in odbornica Mara Černic, po kateri morata reformo pokrajin voditi načelo demokratičnosti in jasne dodelitve kompe-tenc, ne pa računovodska logika. Ocenila je, da pokrajina Gorica omogoča Slovencem doseganje pomembnih političnih rezultatov, zato bi morala manjšina napeti vse sile, da jo zaščiti in ohrani svoje politično predstavništvo. »Pokrajina je institucija, ki dosega cilje, vezane na družebni napredek na točno začrtanem ozemlju, kar pomeni, da je politična vizija poglavitnega pomena, ker usmerja razvoj in ščiti teritorij. In prav zaradi tega je zelo pomembno, da sedijo v pokrajinskih odborih in svetih predstavniki slovenske narodne skupnosti,« je povedala Černičeva, ki je svoj nagovor zaključila s Kocbekovim citatom. V teku večera so v Kinemaxu zbirali tudi podpise za peticijo, s katero želi pokrajina Gorica podpreti Film Commission dežele FJK. volitve v fjk Serracchianijeva bo kampanjo začela v Gorici V soboto, 22. septembra, bo v goriškem Kulturnem domu javno srečanje s predsedniško kandidatko Demokratske stranke na deželnih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini Deboro Ser-racchiani. Srečanje z naslovom »Cam-biare, decidere, crescere« (Spreminjati, odločati, rasti) bo prva etapa njene volilne kampanje, ki se je uradno začela pred dvema tednoma v Codroipu, v goriški pokrajini. Serracchianijeva se bo v spremstvu pokrajinskega tajnika Demokratske stranke Omarja Greca najprej srečala z delegacijo upraviteljev, ki so njeni strankarski somišljeniki, nato pa se bo v Kulturnem domu pogovarjala s publiko o reformi dežele FJK, spodbujanju gospodarstva ter odnosu med občani in institucijami. »Na sobotnem večeru bodo občani imeli priložnost, da prisluhnejo volilnemu programu kandidatke, ki ji bodo lahko tudi predstavili potrebe un prioritete goriškega območja,« je povedal Greco. Srečanje se bo začelo ob 17. uri. Poročilo je pripravljeno Vršilec dolžnosti generalnega direktorja goriškega zdravstvenega podjetja Marco Bertoli bo danes prejel poročilo o morebitnih odgovornostih goriškega zdravstvenega osebja v tragičnem dogodku, ki se je pripetil pred dvema tednoma v Padovi, kjer je ženska iz goriške pokrajine rodila mrtev fetus. Poročilo je izdelala preiskovalna komisija, ki jo je imenovalo zdravstveno podjetje. Nesrečna mamica je namreč izjavila, da so jo v Padovo napotili iz goriške bolnišnice, čeprav je v sebi nosila osemmesečni fetus z malformacijo srca. Poroda otročič - ime naj bi mu bilo Jacopo - ni preživel, zato je državno tožilstvo iz Padove uvedlo preiskavo. Delovna praksa za mlade Goriška pokrajina želi mladim brezposelnim omogočiti, da si naberejo izkušenj v podjetjih, družbah, zadrugah in drugih delovnih okoljih. Zato je objavila razpis, na katerega se bodo do konca oktobra lahko prijavila podjetja, ki so pripravljena sprejeti mlade do 35. leta starosti na delovno prakso, ki bo trajala največ šest mesecev. Pokrajina je projektu namenila 51.000 evrov, vsak pripravnik bo prejel 500 evrov mesečno; več informacij nudijo v uradu za delo goriške pokrajine in na spletni strani pokrajinske uprave. Sedem delovnih mest Občina Vileš bo v okviru projektov družbeno koristnih dneh za določen čas (52 tednov)zaposlila enega delavca in tri uradnike, ki bo zadolžen za vzdrževanje občinskih stavb, urejanje arhivov in sodelovanje z raznimi uradi. Tri delavce, ki bodo vzdrževali zelenice, čistili ceste, ipd., išče tudi občina Krmin. Zainteresirani naj se do prvega oktobra zglasijo v uradu za zaposlovanje v Ulici Alfieri v Gorici, kjer nudijo tudi podrobnejše informacije. Kako se ubranimo stalkinga V Sovodnjah bo danes vsem odprto predavanje na temo »Stalking: kaj je in kako se ga ubranimo«; potekalo bo v sovodenjski dvorani Zadružne banke z začetkom ob 20. uri. Naslednja predavanja bodo 11. oktobra ob 20.30 (»Kako preprečiti kraje, sleparije, rope, roparske prekrške«), 18. oktobra ob 20.30 (»Kako se izogniti nezgodam na domu«) in 25. oktobra ob 20. uri )»Na-silje po spolu: psihološki vidiki in mogoči protiukrepi«). V Tržiču srečanja z avtorji V konferenčni dvorani občinske knjižnice v Ulici Ceriani v Tržiču se bo danes začel niz javnih srečanj z avtorji, ki bo potekal do 13. decembra. Ob 18. uri bo svojo kriminalko z naslovom »Sen-za scrupoli« predstavila Barbara Pas-coli. Začeli bodo torej v znamenju krajevne literarne ustvarjalnosti. tržič - Občina objavila razpis Zaradi obnove Korzo vsaj štiri mesece zaprt Tržiška občina je objavila razpis za pretlakova-nje Korza Popolo; rok za oddajo ponudbo bo zapadel 17. oktobra. V pričakovanju na denar iz sklada Pi-sus je občina vložila v obnovo središčne ulice del denarja, ki ji pripada zaradi prodaje energetskega sektorja družbe Iris. Do odprtja gradbišča bo predvidoma prišlo ob koncu januarja oz. na začetku februarja, dela naj bi trajala skupno 131 dni. Korzo bo torej zaprt vsaj štiri mesece, po obnovi pa bo njegov videz korenito spremenjen. Odstranjeno bo sedanje tlakovanje, peščena podlaga bo nadomeščena z bituminozno maso, nameščene bodo nove porfirne kocke. Delo bodo opravili v dveh fazah, zato da ne bi ovirali delovanja občinskega gledališča: Korzo bo najprej zaprt med Drevoredom San Marco in Ulico Desena, nato med Ulico Desena in trgom. Vzporedno z zaprtjem Korza bodo speljali enosmeren promet po Drevoredu San Marco (do Ulice Matteotti) in po Ulici Toti (do Ulice Marziale), zato da bodo ne le nadomestili izgubljena parkirna mesta, a pridobili tudi nova; le-teh naj bi bilo skupno 80, medtem ko jih je bilo na Korzu le 40. Razmišljajo tudi o reviziji kolesarske poti, med potekom del pa bodo s trgovci preverjali možnost o ureditvi peš cone na Korzu. Obnovitvena dela bodo veljala 413.248 evrov. Korzo Popolo čaka na pretlakovanje foto k.b. gorica - Zdravstveno podjetje Dežela ni imenovala direktorja »Oblastniške igre v škodo ljudi« Vršilec dolžnosti direktorja Marco Bertoli predvidoma ne bo potrjen na tem mestu Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je na mestu generalnega direktorja zdravstvenega podjetja srednje Furlanije potrdila Giorgia Rosa, odložila pa je odločitev o imenovanju novega generalnega direktorja goriškega zdravstvenega podjetja. Od imenovanja bivšega generalnega direktorja Giannija Cortiule na čelo deželne direkcije za zdravje usodo goriškega zdravstva namreč kroji vršilec dolžnosti direktorja Marco Bertoli, ki pa naj ne bi bil potrjen na tem mestu. Tako trdi deželni svetnik Demokratske stranke Sergio Lupieri, ki je mnenja, da so odločitve deželne vlade nerazumljive in nikakor ne odgovarjajo koristim občanov. »Zdi se, da tržaški del deželnega odbora potiska v vrh goriškega zdravstvenega podjetja Marina Nicolaia, sedanjega administrativnega direktorja mešane družbe, ki upravlja univerzitetno bolnišnico na Katinari,« navaja Lupieri in ugotavlja: »Če bi se uresničila Tondova reforma, ki predvideva ohranitev le treh zdravstvenih podjetij, bi Nicolai postal generalni direktor tržaško-goriškega podjetja.« To seveda ob neupoštevanju goriške zahteve o ohranitvi samostojnega zdravstvenega podjetja. Lupieri omenja še eno možnost, ki naj bi pogojevala deželne izbire: »Imenovanje na čelo goriškega zdravstvenega podjetja morda pa odpira Ma- Marco Bertoli bumbaca rinu Nicolaiu pot do imenovanja za generalnega direktorja Katinare, namesto Francesca Cobella, ki to mesto zaseda od marca leta 2010. Izbira je bila za deželni odbor očitno pretrd oreh, zato je bila preložena,« komentira Lupieri in pristavlja: »Čudi takšno početje Tondovega odbora, ki kljub jasnim direktivam iz zadnjega odloka Balduzzi ravna nerazumljivo in premika direktorje iz vzrokov, ki nimajo ničesar opraviti s strategijo za izboljšanje zdravja občanov. Za temi manevri se skrivajo le stare oblastniške igre v škodo ljudi.« GORIŠKI PROSTOR_Četrtek, 20. septembra 2012 1 5 /— gorica - Verdi Vpisujejo nove abonmaje Začenja se nova faza abonmajske kampanje goriškega mestnega gledališča Verdi. Z današnjim dnem, 20. septembra, bodo vpisovali nove abonmaje: v ta namen bo blagajna gledališča v Ulici Garibaldi 2 odprta od ponedeljka do sobote med 10. in 13. uro ter med 16. in 20. uro (tel. 0481383602). Abonmaji bodo na prodaj do prvega dogodka vsakega niza, in sicer do 20. decembra za »velike dogodke«, do 5. novembra za gledališče, do 29. oktobra za glasbo in balet, od 1. oktobra do 29. novembra za program »3 Stelle contemporaneo«, od 1. oktobra do 20. decembra za »3 Stelle classico« ter od 1. oktobra do 21. novembra za posebni program, ki je namenjen univerzitetnim študentom. V prvem delu kampanje je 437 oseb obnovilo abonma. Z današnjim dnem bodo vpisovali tudi novi abonma za komična spektakla, ki bosta na odru 31. januarja (Alessandro Bergonzoni) in 5. aprila (Gioele Dix). ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL »GORIŠKI GRAD«: v Kulturnem domu v Gorici v petek, 21. septembra, ob 20.30 »Le done de casa soa« Carla Goldonija, nastopa gledališka skupina Teatro dei pazzi iz kraja San Donà di Piave; rezervacije in predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51 v Gorici. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU (Ul. Ciotti 1) bo od sobote, 22. septembra, do četrtka, 27. septembra, med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro potekala abonmajska kampanja za potrditev lanskih abonmajev; v soboto, 29. septembra, med 10. in 12. ter med 16. in 18. uro bo mogoče spremeniti lanske abonmaje ter od torka, 2. oktobra, do sobote, 3. novembra, vsak torek, med 18. in 20. uro in vsako soboto med 10.30. in 12.30 bodo na razpolago novi abonmaji; več na www.artistiassociatigorizia.it. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI-NU (Ul. Nazario Sauro 17, tel. 0481630057) poteka abonmajska kampanja: danes, 20. septembra, med 18. in 20. uro bo mogoče spremeniti lanske abonmaje in v petek, 21. septembra, v soboto, 22. septembra, med 16. in 18. uro ter od ponedeljka, 24. septembra, do ponedeljka, 5 novembra (vsak ponedeljek med 18. in 20. uro in vsako soboto med 16. in 18. uro) bodo na razpolago novi abonmaji; več na www.artistiassociatigorizia.it. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: 20., 21., 26., 27., 28. in 29. septembra, ob 20. uri (Eduardo De Filippo) »Filumena Marturano«; 22. septembra, ob 20. uri (Eugène Ionesco) »Deliri u dvjeh«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. fl Razstave V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI je na ogled razstava slik in risb Milana Klemenčiča, ki jih je galeriji podarila slikarjeva hčerka Mojca Kle-menčič; do 28. septembra od torka do petka 8.00-16.00. V petek, 21. septembra, ob 18. uri bo kulturni večer posvečen Mojci Klemenčič; več na www.venopilon.com, pilonova.gale-rija@siol.net. V UMETNOSTNI GALERIJI ArtOpen-Space v Ul. Diaz 4 v Gorici bo v soboto, 22. septembra, ob 17. uri odprtje razstave slikarja Gabrieleja Am-boldija; na ogled bo do 6. oktobra vsak dan 10.00-12.00, 17.00-19.00. »NEDELJA UMETNOSTI V GORICI« prireja združenje Nuovo Lavoro s sedežem v Raštelu v Gorici z dvema na-tečajama z naslovom »Sotto i porti-ci« in »Gorizia nell'immaginario dell'artista« za umetnike vseh starosti in tehnik. Potekala bosta med 8. in 17. uro, dela bodo do 1. oktobra razstavljena na sedežu združenja Nuovo Lavoro v Raštelu, od 3. do 15. oktobra v galeriji Dore Bassi v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici; več na www.nuovolavoro.org. gorica - Jutri Videmska univerza odpira vrata Tradicionalni »open day« goriškega pola Videmske univerze bo jutri, 21. septembra, od 16.30 dalje v novem kompleksu sv. Klare. Vrata univerze bodo odprta za vse, ki bi se radi seznanili z izobraževalno ponudbo. Uvedel bo rektorjev namestnik Mauro Pascolini, nakar bodo študente razdelili v štiri skupine, po eno za vsako univerzitetno smer. Docenti in tu-torji bodo predstavili študijske programe, didaktično organiziranost in priložnosti za delovne prakse; udeleženci bodo prejeli informacije o laboratorijih in strukturah goriškega sedeža univerze. Jutrišnji »open day« organizira delovna skupina za usmerjanje študentov s podporo konzorcija za razvoj goriškega univerzitetnega pola in Fundacije Goriške hranilnice; podrobnejše informacije in program so objavljeni na spletni strani www.cego.uniud.it (»In primo piano«), na dosegu klika so tudi novi vodniki univerzitetnih smeri. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V ŠKOCJANU RAMPINO, Trg Venezia 15, tel. 048176039. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 17.30 »Ribelle - The Brave«; 20.00 - 22.10 »Bella Addormen-tata«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Gli equilibristi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »Prometheus«. Dvorana 2: 17.40 »Madagascar 3 - Ri-cercati in Europa«; 20.00 - 22.10 »Bella Addormentata«. Dvorana 3: 17.30 »Ribelle - The Brave«; 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ri-torno«. Dvorana 4: 17.20 - 19.50 - 22.10 »The Bourne Legacy«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.00 »E' stato il figlio«. 9 Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16. ure. (tel. 0481531508). SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 (tel. 0481-532163, info@emilkomel.eu). V mesecu septembru nudi šola tudi brezplačne poskusne lekcije instrumentov. PODALJŠAN ROK ZA PRIJAVO NA PROGRAM EKSTRA do danes, 20. septembra. Prijavnice in razpisno besedilo so na spletni strani www.slovik.org, prijave zbirajo na naslovu info@slovik.org. Ekstra je obšolski program, namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Program obsega 6 predavanj oz. delavnic, ki jih izvajajo ločeno v Trstu in v Gorici ob petkih popoldne; za dijake prvih dveh razredov pripravijo letno 3 predavanja. Letos bodo na programu Ekstra med drugim spoznavali nastopanje v javnosti, podjetništvo za dijake, prostovoljno delo, e-lite-raturo za najstnike, dijaško življenje v Sloveniji. ~M Koncerti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo v nedeljo, 23. septembra, koncertna revija upokojenskih zborov Primorske »Zlata jesen« v osnovni šoli v Kopru z začetkom ob 17. uri. Nastopilo bo 11 zborov, med temi društveni ZePZ. Odhod ob 13. uri iz Gorice s trga Me-daglie d'oro-Gorišček, nato pri vagi, v Podgori pri športni palači, v Štandre-žu na Pilošču, v Sovodnjah pri lekarni in cerkvi ter v Doberdobu. Obvezna prijava po tel. 347-1042156 (Rozina F:) in 0481-532092 (Emil D.). Priporoča se točnost. FRANČIŠKANSKI SAMOSTAN SVETA GORA vabi na dobrodelni koncert za obnovo romarskega doma na Sveti Gori v nedeljo, 23. septembra, ob 17. uri v baziliki. Pel bo komorni zbor Ipavska. S Izleti BREZPLAČNI VODENI OGLEDI OB EVROPSKEM TEDNU MOBILNOSTI peš ali s kolesi: Nova Gorica, pokopališče Rožna dolina danes, 20. septembra, 17.00-19.30 »Judovstvo na Goriškem« (judovsko pokopališče v Rožni Dolini, sinagoga v Gorici, Judovska ulica in pomen judovstva za Slovence v Gorici). KRUT obvešča, da je odprto vpisovanje za 10-dnevno bivanje v termah Stru-njan od 7. do 17. oktobra; vpisovanje in informacije v goriški pisarni, tel. 0481-530927 (vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure) ali v tržaški pisarni, tel. 040-360072 (vsak dan). KULTURNO ZDRUŽENJE E'STORIA obvešča, da je odpadel izlet z eSto-riabusom, ki je bil napovedan za 29. september. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA IN KRAŠKI KRTI organizirajo v okviru Kekčeve poti vodeni izlet v jamo Valentino v Vižovljah v nedeljo 23. septembra. Zbirališče ob 8.15 v Jamljah na parkirišču ob državni cesti, pred nekdanjo gostilno Pahor - sedaj turistično kmetijo Ferfoglia, vrnitev ob 13.30 na isto mesto; informacije po tel. 340-8247660. SPDG organizira v nedeljo, 23. septembra, izlet na Zadnjiški Ozebnik (2083 m). Do vrha 4 ure in pol hoje, tura ni zahtevna. Odhod ob 7. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici; informacije po tel. 339-7047196 (Boris). UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo celodnevni avtobusni izlet v Brkine, Prem, Trsat in Opatijo v soboto, 20. oktobra; odhod bo ob 6.30 iz Jamelj, ob 6.40 iz Doberdoba, ob 6.45 iz Selc in ob 6.50 iz Štivana. Rok za vpis bo zapadel 5. oktobra; informacije in vpisovanje na tel. 3804203829 (Miloš) ali 0481-78398 (zadruga Mila). Cena izleta znaša 50 evrov. SKRD JADRO iz Ronk v sodelovanju s CTS prireja enodnevni izlet s kosilom v Bohinj, Vintgar in Bled v soboto, 6. oktobra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara) ali 0481-482015 (Karlo). □ Obvestila AKŠD VIPAVA sporoča, da bo tečaj za začetnike kotalkanja od 3. do 10. leta starosti ob torkih (prvo srečanje 2. oktobra) 17.30-18.30 in ob četrtkih 16.30-17.30 v sovodenjski občinski telovadnici. Ob ponedeljkih 20.00-21.00 bo potekal tečaj za mamice in simpa-tizerje kotalk; predvpis in informacije po tel. 333-9353134 (Elena) najkasneje do 30. septembra. V prostorih društva Vipava na Peči bo potekal plesni tečaj z Jelko Bogatec od torka, 2. oktobra, 17.00-18.00 za otroke zadnjega leta vrtca do 3. razreda osnovne šole, 18.00-19.00 za ostale razrede osnovne in srednje šole. V petek, 5. oktobra, pa bo ob 19. uri začel plesni tečaj za mamice in odrasle punce, ob 20. uri pa za fante in moške; vpisovanje in informacije po tel. 3483047021 (Barbara). OK VAL obvešča, da poteka nova odbojkarska sezona v štandreški telovadnici. V ponedeljek in četrtek 17.3019.00, za letnike 2001, 2002, 2003, 2004. Torek in petek 16.00-17.00 za otroke, ki obiskujejo vrtec ter 17.00- 18.30 za letnike 2005, 2006; informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša). OK VAL obvešča, da poteka nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske in prvošolske otroke (2006 in mlajši) bodo vadbe potekale v ponedeljek in sredo 16.00-17.00 in bodo začeli v ponedeljek, 24. septembra. Za letnike 2003, 2004, 2005 pa ob torkih in cetrtkih 15. 00-16.30. Treningi U12 in U13 za fante so že začeli in potekajo ob torkih 16.30-18.30 in ob petkih 17.00- 19.00. Treningi U13 in U14 deklet so se že začeli in potekajo ob ponedeljkih in sredah 17.00-18.30 ter ob petkih 15.30-17.00; informacije po tel. 345-9527302 (Ingrid) in 3284133974 (Tjaša). SPDG obvešča, da bo od 3. oktobra spet potekala redna tedenska vadba v okviru načrta rekreacijske telovadbe ob sredah med 19.30 in 20.30; prijave in informacije Aldo Bauzon. DRUŠTVO TRŽIČ obvešča svoje člane, da je v občinskih prostorih v Tržiču ponovno odprto slovensko okence vsak ponedeljek in sredo 15.00-17.30, torek in petek 9.00-12.30. KLEKLJARSKI ODSEK DRUŠTVA JADRO je začel novo letno dejavnost ob torkih popoldne na sedežu društva; vpisovanje in informacije po tel. 0481776123. KRUT obvešča, da je goriška pisarna spet odprta vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure. KRUT vabi na jesenski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnem bazenu v Gradežu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 3., 10., 17., 24., 31. oktober; 7., 14., 21., 28.no-vember; 5., 12., 19. december. Vabljeni stalni in novi člani. Vpisovanje v goriški pisarni, Korzo Verdi 54, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure - tel. 0481-530927. KRUT vabi na tečaj digitalne fotografije z mentorico Mirno Viola. Srečanja bodo ob četrtkih, od 18.30 do 20 ure, prvo srečanje bo 4.oktobra na sedežu krožka na Korzu Verdi, 54/int. v Gorici; informacije vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure v pisarni ali po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tis-cali.it. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. NA SEDEŽU KD JEZERO v Doberdobu bo v petek, 21. septembra, ob 18. uri prvo srečanje staršev in deklet, ki bodo obiskovale šolo za mažoretke. Prisotna bo tudi skupina mažoretk iz Prvačine, ki bo prikazala razne koreografije; organizatorji vabijo dekleta med 8. in 18. letom starosti. VADBE DOM A. BUDAL ŠTANDREŽ od 1. oktobra dalje: pilates 1 (začetni): torek 19.00-20.00; pilates 2 (nadaljevalni): ponedeljek in četrtek 19.0020.00; pilates senior (za starejše): sreda 17.30-18.30; spinning: ponedeljek, sreda, petek 20.00-21.00; zumba: torek in četrtek 20.00-21.00, sreda 19.00-20.00. Poskusni brezplačni vadbi: pilates: sreda, 26. septembra, ob 19.00; zumba: četrtek, 27. septembra, ob 19.00; zumba za otroke (6-13 let): sreda, 3. oktobra, ob 16.00 sestanek, ob 16.30 poskusna vadba; informacije in prijave: 00386-70-820453 ali su-zana.komel@gmail.com. Joga: sreda 20.30-22.00 (informacije in prijave: 348-9260604 Alessandra). ŠPORTNI KINOLOŠKI KLUB KOMEN organizira tečaj male šole in nadaljevalne tečaje za pse vseh pasem. Pri-četek tečaja v četrtek, 27. septembra, ob 18 uri; informacije po tel. 003863392863299 (Milojka). AŠZ OLYMPIA obvešča, da se oktobra meseca v društveni telovadnici na Drevoredu 20. septembra v Gorici začnejo treningi gimnastičnih in plesnih skupin: ponedeljek, 1. oktobra, ob 16. uri prvi trening za mlajšo skupino ritmičark (vrtec in 1. razred osnovne šole); ob 17. uri prvi trening za starejšo skupino ritmičark (od 2. razreda osnovne šole dalje); ob 16. uri prvi trening za mlajšo skupino orodnih telovadcev (vrtec, 1. in 2. razred osnovne šole), ob 17. uri prvi trening za starejšo skupino orodnih telovadcev (od 3. razreda osnovne šole dalje). V torek, 2. oktobra, ob 14.45 prvi trening skupine Gymplay (predšolska motorika. Oktobra se začnejo tudi treningi plesnih skupin. Urniki treningov, informacije in vpisovanja pri trenerki Damijani (tel. 335-5952551). SKRD JADRO organizira v oktobru začetni in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle enkrat tedensko. Organizacijsko srečanje bo na sedežu društva v Romjanu v ponedeljek, 1. oktobra, ob 20. uri; informacije tudi v ronški knjižnici in v mladinskem informativnem središču v Tržiču. AŠZ DOM obvešča, da potekajo vpisovanja za športno sezono 2012-13: mikrobasket (2005-2006) ponedeljek in četrtek 16.30-17.30, minibasket (2003-2004) ponedeljek, torek in četrtek 16.30-18.00, under 13 (2000-0102) ponedeljek in četrtek 17.30-19.00, torek 18.00-19.30; male cheerleading (osnovna šola) sreda 16.30-18.00, petek 16.00-17.30; stardust elite cheer (nižja in višja srednja šola) sreda 18.30-20.00, petek 17.00-18.30; športni vrtec (2007-08-09) torek in četrtek 15.30-16.30, vadba se bo začela 2. oktobra. ŠPORTNO DRUŠTVO SOVODNJE prireja v telovadnici v Sovodnjah rekreacijsko telovadbo ob torkih in petkih med 21. uro in 22.30; prvo srečanje bo v torek, 2. oktobra; informacije po tel. 0481-882195 ali 3332677398 (Miriam). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL-JAMLJE prireja partizanski pik-nik v nedeljo, 14. oktobra, na kmetiji Drejče v Jam-ljah od 13. ure dalje; vpisovanje do 7. oktobra po tel. 0481-419946 (Jordan Semolič) in tel. 0481-78192 (Jožko Vi-žintin). Prireditve LITERARNI VEČERI V GORIŠKI KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v Novi Gorici: danes, 20. septembra, ob 18. uri bo potekal glasbeno pesniški večer z naslovom »Prešerne pesmi za mrke dni. Poezija za glas in kitaro«. Predstavili se bodo pesnik Marko Kravos, glasbenika Tarcizija Kofol in Nevio Miklavčič, ki sta pesmi tudi uglasbi-la. Moderatorka večera bo Andrejka Šušmelj. MLADINSKI ODSEK KD DANICA prireja v soboto, 22. septembra, ob 18. uri v kulturnem centru na Vrhu družabni večer s športom, plesom in glasbo. Na programu ob 18. uri tradicionalna nogometna tekma med vrhovskimi under in over 30, ob 20. uri nastop plesalcev Alexander Clu-ba iz Tržiča, ob 21. uri nastop skupine Rock na Bndimi in ob 22. uri ansambla 3 prašički, kioski bodo odprti; vstop prost. OBČINA MIREN-KOSTANJEVICA skupaj z osmimi Zvezami društev iz vse Slovenije prireja v soboto, 22. septembra, ob 14. uri pri Pomniku bra-niteljem slovenske zemlje na Cerju »Vseslovensko zborovanje za mir« ob mednarodnem dnevu za mir. Ob slovesnosti bodo odprli prvo začasno razstavo z vsebinami prve svetovne vojne »Ko se je prelamljal svet - Kras 1915-1917«. Na programu režiserja in scenarista Roka Andresa so predvideni pevski zbori, orkester in godba, razmestitev praporov, mladinski recital, društvo Veteran iz Nove Gorice prireja pohod s startom ob 12. uri v Novi Vasi. Slavnostni govornik bo predsednik republike. PRAVLJIČNE URICE V FEIGLOVI KNJIŽNICI v Gorici: v ponedeljek, 24. septembra, ob 18. uri bosta študentki Lucrezia Bogaro in Stefania Beret-ta zaigrali pravljico z naslovom »Saj pošasti sploh ni!«. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. PRODAM čistokrvne mladiče Border Collie stare dva meseca; tel. 0481419976. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Salvatore Fazio iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V VILEŠU: 10.30, Marina Mon-tanari por. Spangher (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V MARIANU: 14.30, Giovanna Maria Giorda por. Tomat (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. 1 6 Četrtek, 20. septembra 2012 APrimorski r dnevnik KRONOMETER: MARTIN PRVAK VALKENBURG - Nemški kolesar Tony Martin je na svetovnem prvenstvu v Val-kenburgu ubranil naslov prvaka v kro-nometru. Srebro je osvojil Američan Taylor Phinney, ki je zaostal vsega za pet sekund, tretji je bil Belorus Vasil Kirijenka. Najboljši Italijan je bil na 10. mestu Adriano Malori (Ita). Od dveh slovenskih predstavnikov je bil najvišje uvrščen Kristijan Koren, ki je 45,7 kilometrsko progo končal na 17. mestu, od naporne sezone izmučeni Jani Brajkovič pa je zasedel le 40. mesto. LISA RIDOLFI BREZ ZMAGE Italijanska namiznoteniška ženska reprezentanca je v kvalifikacijah za ekipno evropsko prvenstvo 2. divizije še zmage. Po porazu proti Litvi s 3:0 je v torek z enakim izidom izgubila tudi proti Srbiji. V postavi je tokrat igrala tudi Lisa Ridolfi iz Nabreži-ne, ki je proti Gabrieli Feher izgubila s 3:0. Nastopili sta še Elisa Trotti in Chiara Colan-toni. Tretji krog kvalifikacij bo 20. novembra, ko bo Italija igrala v Ukrajini, nato pa se bo pomerila v skupini A še proti Švedski in Grčiji. Moška reprezentanca pa je s 3:1 premagala Slovenijo. Edino točko zanjo je dosegel Bojan Tokič, ki je z 2:3 premagala Mihaia Bobocico. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu MESSI KOT PELE, BECKHAM IN CRISTIANO RONALDO LONDON - Zvezdnik Barcelone Lionel Mes-si je dobil svojo voščeno figuro, ki bo razstavljena v znamenitem muzeju voščenih lutk v Londonu Madame Tussauds. «Kot eden najboljših nogometašev na svetu si Messi zasluži mesto v našem muzeju,» so sporočili odgovorni. Lutka Messija, ki je upodobljen v njegovem značilnem slogu ob proslavljanju zadetka - z dvignjenima rokama in iztegnjenima kazalcema na roki, je bila predstavljena na londonskem stadionu Wembley. V muzeju Madame Tussauds bo Messi stal ob Peleju, Davidu Beckha-mu in Cristianu Ronaldu. nogomet - Chelsea vodil že z 2:0, Turinčani izenačili, na koncu pa bi lahko celo zmagali Samozavestni Juventus LONDON - Juventus je povratek v najelitnejše evropsko klubsko tekmovanje praznoval z dobrim nastopom in dragoceno točko (2:2) na igrišču Chelsea. Turinčani so pokazali vse drugačno igro kot dan prej Milan na San Siru proti povprečnemu Anderlechtu. Podobno kot v torek na srečanju med Realom Madridom in Manchester Cityjem so tudi na stadionu Stamford Bridge v Londonu gledalci spremljali zanimiv in atraktiven nogomet. Chelsea je v 33. minuti vodil že z 2:0, potem ko je 21-letni Brazilec Oscar, ki je prvič v karieri nastopil v ligi prvakov (Chelsea ga je poleti najel za 30 milijonov evrov, Oscar pa velja v domovini za novega Kakaja), po izenačenem začetku tekme v razmaku dveh minut dosegel dva lepa zadetka. A prednosti aktualni evropski prvaki niso ohranili, saj so Italijani preko Artura Vidala že v prvem polčasu znižali na 2:1. V drugem polčasu je igral Juventus še bolj prepričljivo, Fabio Qua-gliarella, eden od pozabljenih napadalcev moštva, pa je odlično izkoristil priložnost, ki mu je bila ponujena, in v 80. minuti postavil končni rezultat 2:2. V samih 15 igre (zamenjal je Giovinca) je poživil napadalno fazo svojega moštva, na koncu pa celo zadel prečko Juventus je na gostovanju v Londonu pokazal karakter, saj se po dveh zadetkih domačega moštva ni predal malodu-šju, nasprotno pokazal je veliko samozavest, kakršno je označevala nastope tu-rinskega moštva v lanski sezoni. Uspeh je še toliko bolj pomemben, če vemo, da je Chelsea z obrambno taktiko dobro omejil Pirla, ki ni bil tako učinkovit kot je zanj značilno. Po drugi strani je treba tudi reči, da Chlesea ni ravno blestel, čeprav je imel kar nekaj priložnosti za zadetek, nekajkrat je bil na mestu tudi Buffon, ki je sinoči odigral 400. tekmo v dresu Juventu-sa. Barcelona še nikdar v zgodovini ni začela lige prvakov na svojem stadionu s porazom, a sinoči proti moskovskemu Spartaku bi se lahko tradicija hitro obrnila. Katalonci so sicer z zadetkom Cristiana Tella hitro povedli, vendar so Rusi najprej po avtogolu Alvesa izenačili, na začetku drugega polčasa pa celo povedli. Na koncu je stvari v svoje roke vzel prvi strelec lige prvakov v pretekli sezoni Lionel Messi in z dvema zadetkoma Bar- so v/ prijave na razpis sprejemamo do 20.9.2012 Podrobnejše informacije na Arturo Vidal je kljub poškodbi gležnja na začetku tekme stisnil zobe, dosegel pa je tudi prvi gol za Juventus ansa EVROPSKA LIGA Udinese proti Etooju VIDEM - V 1. tekmi evropske lige se bo Udinese danes že ob 19. uri pomeril z ruskim moštvom Anži, za katerega igra tudi znameniti Kamerunec Eto'o, trener pa je priznani nizozemski strokovnjak Guus Hiddink. »To je moštvo, ki bi lahko igralo tudi v ligi prvakov,« prav trener Guidolin. Slab začetek sezone pogojuje trenerjeve izbire, zato je možno, da Di Natale ne bo igral. »Od njega ne morem zahtevati, da igra vsake tri dni. Bomo videli,« je dejal Guidolin. Maribor bo ob 21.05 v Ljudskem vrtu gostil grški Panathina-ikos. Mariborski strateg Darko Mi-lanič bo na tekmi stavil veliko na napad, hkrati pa računal na napako zadnje linije gostujočega moštva, ki pa prav tam zelo malo greši. tenis - Žreb Davis cup: Italija proti Hrvaški LONDON - V 1. krogu svetovne skupine Davisovega pokala 2013 se bo Italija pomerila s Hrvaško. Selektor »azzurrov« Corrado Barazzutti se izida žreba veseli. Za Hrvaško res igra odlični Marin Ci-lic (št. 13 na svetu), a Ivo Karlovic (št. 90) je pred upokojitvijo, hrvaška dvojica pa je slaba. V 1. evroafriški skupini se bo Slovenija pomerila s Poljsko. Na papirju so Poljaki boljši tekmeci in favoriti. Jerzy Janowicz in Lukasz Kubot sta trenutno 61. in 67. igralec sveta. Ostali par svetovne skupine: Kanada - Španija, Belgija -Srbija, ZDA - Brazilija, Francija - Izrael, Argentina - Nemčija, Kazah-stan - Avstrija in Švica - Češka. SMUČANJE - Slalomski as Reinfried Herbst, 33-letni avstrijski alpski smučar, ki je v tej disciplini že devetkrat zmagal v svetovnem pokalu, je po dvojni operaicji rame in kolena že naredil nekaj zavojev na pripravah na ledeniku Hintertux. celoni zagotovil načrtovane tri točke. Ka-taloncem je ostalo malce grenkega priokusa, saj se je že v 11. minuti poškodoval Gerard Pique (gleženj). Pričakovani zmagi so zabeležili tudi nogometaši Bayerna, osmoljenci zadnjega finala iz Münchna, ki so z 2:1 premagali Valencio, ter Manchester United, ki je z 1:0 ugnal Galatasaray. Za Nemce sta zadela Bastian Schweinsteiger in Toni Kro-os, za Angleže pa je bil natančen Michael Carrick že v sedmi minuti tekme. Edini gostujoči zmagi so dosegli nogometaši romunskega Cluja, ki so z 2:0 slavili proti Bragi, ter beloruskega Bate Borisova, ki so presenetili Lille s 3:1. košarka - Pri Jadranu igra letos tudi Carlo De Petris Skoraj doma Skupina E IZIDA: Chelsea - Juventus 2:2, Šahtjar -Nordsjaellard 2:0 Šahtjar 1 1 0 0 2:0 3 Juventus 1 0 1 0 2:2 1 Chelsea 1 0 1 0 2:2 1 Nordsjaellard 1 0 0 1 0:2 0 PRIHODNJI KROG Nordsjaellard - Chelsea, Juventus - Šahtjar Skupina F IZIDA: Bayern - Valencia 2:1 1-3 Lilla - Bata Borisov Bata Borisov 1 1 0 0 3:1 3 Bayern 1 1 0 0 2:1 3 Valencia 1 0 0 1 1:2 0 Lilla 1 0 0 1 1:3 0 PRIHODNJI KROG Bate Barisov Bayern, Valencia - Lilla SKUPINA G IZIDA: Barcelona - Spartak Moskva 3:2, Celtic - Benfica 0:0 Barcelona 1 1 0 0 3:2 3 Benfica 1 0 1 0 0:0 1 Celtic 1 0 1 0 0:0 1 Spartak 1 0 0 1 2:3 0 PRIHODNJI KROG Spartak Moskva - Celtic, Benfica - Barcelona SKUPINA H IZIDA: Braga - Cluj 0:2, Manchester United -Galatasary 1:0 Cluj 1 1 0 0 2:0 3 Manchester U. 1 1 0 0 1:0 3 Galatasary 1 0 0 1 0:1 0 Braga 1 0 0 1 0:2 0 PRIHODNJI KROG Spartak Moskva - Celtic, Benfica - Barcelona Pri odgovorih mora sicer še pono-tranjiti, da je že del Jadranove ekipe, saj še ne uporablja prve osebe množine, nasploh pa je nad odločitev, da se pridruži najvišje postavljeni slovenski ekipi pri nas zelo navdušen. Tako poudarja Carlo De Petris, ki bo v letošnji sezoni igral pri Jadranu. Dvajsteletnik (rojstni dan praznuje 1. marca), 200 centimetrov visoki igralec s Sv. Jakoba, je dozorel pri Don Boscu, v zadnji sezoni pa je igral in redno treniral pri Pallacanestro Trieste. V državni diviziji A je krstni nastop opravil na drugi tekmi rednega dela, zaradi omejene minutaže pa je redno igral v deželni C-ligi. Jadranovi članski ekipi si se pridružil po začetku priprav. Kako se počutiš v novem okolju? Odlično. Gre za izjemno skupino in tudi kvalitetno ekipo. Sicer pa nisem prišel v neznan kraj, saj sem nekatere že poznal, na primer brata Batich, Bana, Ber-netiča in Malalana. Od kod pa jih poznaš? V mladinskih ligah sem večkrat igral proti Banu in Bernetiču, ostale sem večkrat srečal na poletnih turnirjih. V lanski sezoni si stalno treniral s prvo ekipo pri Pallacanestro Trieste, ki je igral lani dve ligi više kot Jadran. Ali občutiš veliko razlik v načinu treniranja? Razlika je predvsem v kvantiteti, saj so pri Pallacanestru Trieste trenirali tudi zjutraj, vsake počitnice pa smo prav tako izkoristili, da bi izboljšali formo. Pri intenzivnosti pa je razlik manj. Sam sem sicer lani treniral enkrat dnevno, ker sem zjutraj obiskoval pripravljalni tečaj pred vstopnim izpitom za fakulteto za fiziote-rapijo. To pa se ni izšlo, tako da bom študiral komunikologijo. Kdaj pa je Jadranova uprava stopila v stik s tabo? Osebno me niso kontaktirali, saj so se sprva pogovorili le z odgovornimi pri Pallacanestro Trieste. Vse pa že potem, ko sem začel priprave pri tržaškem klubu. Na- posled so mi ponudili, da bi se jim pridružil na dveh treningih. Odšel sem in ekipo hitro vzljubil. Si se hitro odločil, da ostaneš? Zelo hitro, po dveh treningih. Obenem je državna C-liga odlična odskočna deska in dobra liga, kjer lahko igram. Pri Acegasu seveda ne bi igral. Kaj pa, ko te Jadran ne bi poklical? Sprva sem mislil, da bom letos igral v Južni Italiji, vendar sem privolil v ponudbo Jadrana in me to izredno veseli. Ostali mladi igralci pri Pallacanestro Trieste še čakajo na klic. Ko bi se vse izjalovilo, bi najbrž tudi letos igral v kaki ekipi v deželni C-ligi. Igral boš za klub, ki ima svojo bogato zgodovino. Kaj že veš o Jadranu? Vem, da je resen klub, lani je bila njegova sezona odlična. Lani sem spremljal Jadran in pa Servolano, med odgovornimi pa osebno poznam le Borutovega očeta (Marka Bana, op.a.). Najbrž veš, da boš igral namesto Spigaglie? Ali ga poznaš? Do lani ga nisem poznal, nato pa so me o njem seznanili soigralci in razumel sem, da je bil pomemben člen ekipe. Sicer pa ne bi govoril o tem, da ga bom nadomeščal. S Francom, Marusičem in Ber-netičem si bomo delili njegovo vlogo. Kako pa je s trenerjem Muro? Poznam ga že od otroških let, saj je pri 12 ali 13 letih treniral pokrajinsko reprezentanco, v kateri sem igral. Tako, da ne bo težav. Kaj pa napoveduješ za letošnjo sezono? Mislim, da smo dobro pripravljeni. Dal bom svoj maksimalen doprinos, da dosežemo čim več. Najbrž pa bo težko ponoviti lanske rezultate, vendar upam, da se bomo uvrstili čim više. (V.S.) Turnir ŠZ Dom K2 sport: Jadran danes za 1. mesto Sinočnja polfinalna izida Jadran - Ajdovščina 59:53 (12:8, 9:20, 24:13, 14:12) Jadran: D. Batich 7 Žerjal, Ban 11, Slavec 5 (1), Marusič 15, Franco 6(2), De Petris 7, Malalan 5, Bernetič2 ,M. Batich 1. Ajdovščina: Hervat 3, Radanovič 2, Cretnik 14, (1) Koruza, Petejan, Strle 14, Grošelj 6(1), Spojler, Kovšča 6(2), Sluga 8 (2). Alba - Ardita 69:74 (21:12, 21:29, 12:20, 15:13) Alba: Bazzaro, Coceani 3, Franz 13, Verzegnassi, Cucut 5 (1), Geremini, Franco 8, Moretti 18 (2), Floreani 3(1), Raccaro 13, Biasizzo 6 (1) Ardita: Basile 17, Musulin 10 (1), Fornasari 9 (1), Bartolini 7 (1), Antena 4 (1), M. Vecchiet 2, D. Vecchiet 11 (1), Gandolfi, Zuliani 3 (1), Scarel, Luppino 11 (2). Današnji spored: za 3. mesto 19.00 Ajdovščina - Ardita, finale ob 21.00 Jadran - Ardita / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2012 17 SLOGA TABOR DANES V REPNU PROTI FERROALLUMINIU Odbojkarji Sloge Tabor Televita se bodo danes zvečer v Repnu (začetek ob 20.30) v tekmi 2. kroga državnega pokala pomerili s tržaškim FerroAlluminiom, ki je v lanski sezoni napredoval iz deželne C-li-ge. Medtem ko je Sloga Tabor v 1. krogu gladko zmagala v Castelfrancu Venetu, so Tržačani še bolj gladko izgubili proti Montebelluni, s katero se bo Sloga Tabor v Repnu pomerila v soboto. Trener Batti-sti bo skušal dati danes priložnost za igranje vsem svojim igralcem. TAKOJ DERBI SOČA-VAL Deželna odbojkarska zveza je objavila sestavo skupin in koledar tekem predtekmo-valne faze moške C-lige. V skupini A bo od naših ekip igrala le druga ekipa Sloge Tabor, v prvem krogu (6. oktobra) pa se bo pomerila z ekipo Club Regione. Ostale ekipe so Volley club TS, Mortegliano, Fincantieri in Vivil. V skupini B bo že v 1. krogu derbi v Sovod-njah med Sočo Zadružno banko Doberdob Sovodnje in OK Val (v resnici društvi sodelujeta, arhivski posnetek), Olympia pa se bo na domačih tleh pomerila z Buio. V skupini sta še videmski VBU in Casarsa. gorski tek - Tadei Pivk iz Žabnic italijanski prvak v gorskem maratonu 6400 m višinske razlike Gorski tekač Tadei Pivk iz Žabnic je novi italijanski prvak v skymarathonu, najdaljši gorskotekaški preizkušnji. Na Trofeji Scacca-barozzi, 43 kilometrov dolgi preizkušnji s 6400 metrov višinske razlike na gorskem območju vzhodno od jezera Como pri kraju Pasturo, je v nedeljo premagal vso konkurenco: osvojil je absolutno prvo mesto in posledično tudi naslov italijanskega prvaka. »Zelo sem zadovoljen za italijanski naslov, a ne samo. Veselim se tudi zmage na tekmi, ki je letos privabila vrhunsko konkurenco. Vsa svetovna elita je nastopala, tudi dva ameriška tekača, tako da je bil nivo še višji kot na letošnjem svetovnem prvenstvu v Španiji,« je pojasnil 31-letni član kluba Aldo Moro, ki uvršča to tekmo med najlepše v Italiji, morda tudi med najlepše na svetu. V 4 urah 45 minutah in 38 sekundah je Pivk premagal tudi dva dvatisočaka, Grignetto (2117 m) in Grignone (koča Brioschi Grigna, 2409 m). Drugi je bil Španec Miguel Heras, zmagovalec leta 2010, tretji pa lanski zmagovalec Britanec Tom Owen. O osvojitvi državnega naslova sta poročala tudi italijanska dnevnika, rožnata Gazzetta dello sport (v izdaji za Lombardijo) in pa Il giorno, ki sta objavila tudi Pivkovo sliko. Po zmagi je Pivk, ki si bo po naporni tekmi privoščil vsaj nekaj počitka, že napovedal, da si želi še absolutni državni naslov. Na skupni lestvici, ki upošteva rezultate treh disciplin (skymarathon, skyrace - manj kot 30 km in vertical - 1000 metrov višinske razlike), je prvi, pred oktobrskim finalom (22 km, 2000 m v.r.) pa bo še zadnja kvalifikacijska tekma: »Sem prvi, vendar nimam dosti točk prednosti pred zasledovalci, zato načrtujem nastop tudi na zadnji tekmi pred finalom,« je še dodal Pivk. Tadei Pivk je na skymarathonu zmagal v konkurenci 184 tekačev košarka - C-liga Prvi derbi Bor - Breg bo 17. novembra Letos bosta na košarkarski parket prva stopila Bor Radenska in Breg, ki bosta prvenstvo deželne C-lige začela že 29. in 30. septembra v Lignanu. Kot lani bodo tam v sklopu dneva košarke odigrali ves prvi krog. Slovenska derbija bosta 17. novembra in 15. marca. Najprej bo Breg gostoval pri Sv. Ivanu, tekma v Dolini pa bo v 9. krogu povratnega dela. Zaradi lihega števila ekip (letos bo nastopalo 15 ekip) bo v vsakem krogu ena ekipa prosta. Breg bo prost v 8. krogu (10./11. november in 9./10. marec), Bor Radenska pa v 13. krogu (15./16. december in 20. april). Bor Radenska bo domače tekme igral ob sobotah ob 18.30, Brega pa prav tako ob sobotah, a dve uri kasneje (20.30). Dvakrat bosta ekipi igrali tudi med tednom, in sicer 31. oktobra oziroma 1. novembra, ter predzadnji krog rednega dela, 25. aprila. PLANINSKI SVET Strma peč V upanju, da bodo lepi septembrski dnevi še kar trajali, pa čeprav so napovedi vremenoslovcev bolj črnoglede, pripravlja .Slovensko planinsko društvo Trst v tem mesecu še dva avtomobilska izleta. V nedeljo, 23. septembra se bomo - kot smo že poročali - podali v Montaževo skupino, točneje na Strmo peč (Monte Cimone), ki predstavlja najvišji in najpomembnejši vrh v zahodnem delu tega masiva. Zbirališče ob 6.00 uri na trgu v Sesljanu. Za vpis in morebitne informacije pokličite na tel. številki 040 413025 (Marinka) ali na št. 040220155 (Livio) Gora Flop Zadnjo nedeljo v septembru, točneje 30. pa je predviden avtomobilski izlet v Karnijske Alpe. Povzpeli se bomo na 1792 m visoko goro Flop v skupini Sernio-Grauzaria. Tudi v tem primeru bo zbirališče v Sesljanu in sicer ob 6.30, od koder bomo nadaljevali pot do Možnice (Moggio Udinese). Peljali se bomo še po dolini Val d'Aupa do naselja „Case Nanghez" (742 m). Tu si bomo oprtali nahrbtnike in začeli vzpon po široki mulatjeri, ki se vijugasto dviga najprej skozi borov gozd do nekdanjih pašnikov bivše planšarije Casera Flop (zaradi pogozditve so skoraj izginili); skozi bukov gozd, preko gruščna-te soteske Vallone di Flop do koče Creta Grauzaria (1260 m). Od tod vodi pot na vrh gore Flop, ki nudi zelo lep razgled na severne stene Sernia in Grau-zarie, na Zuc del Boorproti jugo-vzho-du in na goro Tersadia proti severozahodu. Izlet ni posebno zahteven, je pa naporen, predvidenih je 5 do 6 ur hoje. Manj trenirani planinci pa se lah- ko odločijo za vzpon do koče Creta Grauzaria. Za vpis in morebitne informacije pokličite na tel. številki 040 413025 (Marinka) ali na št. 040220155 (Livio). Sedež SPDG spet redno odprt ob četrtkih Po poletnem premoru je sedež SPDG spet redno odprt ob četrtkih med 19. in 20. uro. Društvo obvešča člane, da bo tudi letos poskrbelo za stenski planinski koledar za 2013, z barvnimi posnetki s slovenskega gorskega sveta in vabi interesente k prednaročilu. Od 3. oktobra spet rekreacijska telovadba V telovadnici Kulturnega doma bo od prve srede dalje spet redna tedenska vadba v okviru programa rekreacijska telovadba SPDG. Dejavnost se bo odvijalo vsako sredo od 19.30 do 20.30. Prijave in informacije pri Aldotu. Predlogi za dejavnost v letu 2013 Upravni odbor SPDG je na svoji zadnji seji sprejel sklep, da se do začetka novembra zberejo predlogi izletniške in druge dejavnosti v letu 2013 in da se zatem poskrbi za izdajo koledarja v obliki zgibanke. Društvo vabi člane, da aktivno sodelujejo pri pripravi osnutka in da do konca oktobra posredujejo predloge. odbojka - 5. memorial Laure Maver Krstni nastop Zaleta D Maver: »Lahko presenetimo« Na turnirju pri Briščikih tudi Zalet C, Altura in Virtus 5. ženski odbojkarski memorial Laure Maver, ki ga bosta ŠD Kontovel in OD Bor organizirala v nedeljo v telovadnici pri Briščikih, bo prvi uradni nastop združene ženske ekipe Zalet D. Pod vodstvom trenerja Martina Maverja, ki je lani vodil prvo ekipo skupnega projekta slovenskih društev na Tržaškem, bo letos v D-ligi nastopila popolno prenovljena in bistveno pomlajena ekipa. Od lanske garniture so ostale le Ile-nia Cassanelli, Tadeja Zavadlav in Laura Rudes. Vse igralke so rojene med letoma 1991 in 1995, v ekipi pa so s svojimi igralkami zastopana prav vsa naše tržaška društva. Skratka, Zalet D bo letos pravi rezervoar za člansko ekipo, ki nastopa v C-ligi. »Želja društev je bila, da bi ekipo korenito pomladili, kar bi sicer morali tako in tako narediti, saj so nekatere starejše igralke prenehale z igranjem, druge se niso hotele obvezati za igranje na tej ravni,« je pomladitev ekipe pojasnil Maver. Z razmerami na treningih je trener zelo zadovoljen. »Večina igralk se je udeležila priprav v Mežici, druge so vadile doma. Na treningih kažejo vse igralke veliko vnemo in željo po napredku. Ustvarila se je lepa skupina,« je optimist trener. Sprva je kazalo, da bo Zalet igral v 1. diviziji, vendar se kasnejšega povabila za ponovno igranje v D-ligi niso otepali. »Prvenstvo bo za nas zelo zahtevno, toda igranje na deželni ravni bo za dekleta lepa izkušnja. Zelo težko bo doseči uvrstitev v skupino za napredovanje, pričakujem pa, da se v fazi za obstanek lahko enakovredno merimo z vsemi nasprotniki. Mislim, da lahko letos celo presenetimo,« je še povedal Maver. Sestava Zaleta D: Ilenia Cassanelli (1991), Nicol Kralj (1991), Tanja Valič (1992), Tadeja Zavadlav (1992), Laura Ru- Primorski dnevnik \ Z www.primorski.eu prej do novice □ Obvestila des (1993), Nina Bembi (1994), Karol Ghezzo (1994), Irina Kneipp (1994), Anna Paolo (1994), Caterina Cabrelli (1995), Ni-ka Klobas (1995), Sara Preprost (1995), Ja-nika Skerl (1995). Memorial Maver bo za našo mlado ekipo zahtevna preizkušnja, saj bodo na njem nastopili sicer sami tržaški tretjeliga-ši, to so Zalet C, Virtus in Altura. Doslej je memorial dvakrat osvojil Kontovel, po enkrat pa Bor in Zalet C. Spored 5. Memoriala Laura Maver Nedelja, 23.9: 10.00 Altura - Zalet C, 12.00 Virtus - Zalet D; 15.00 za 3. mesto, 17.00 finale. (Vse tekme, razen finalne, bodo igrali na dva zmagana seta). AŠD ZARJA obvešča, da se bo ženska telovadba odvijala vsak torek in četrtek, ob 20. uri v telovadnici SC v Bazovici. Tečajnice se bodo s prof. Silvo Meulja prvič dobile v torek, 2. oktobra. Info in prijave: 347-8286842. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da je v teku vpisovanje v novo sezono. Urniki treningov na OS F. Bevk na Opčinah: skupina Zajčki (7-11 let) pon. 16.30-18.00, sre. 18.00-19.00 in pet. 17.00-18.30; skupina Strele (12-14 let) pon. in pet. 18.00-19.30 in sre. 19.00-20.00; skupina Skrati (nad 15 let) pon. in pet. 19.30-21.30 in sre. 20.0021.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča, da so v teku vpisovanja za predšolsko telovadbo (3-6 let) ob ponedeljkih in petkih od 16.45 do 17.45 v prostorih Sklada M. Čuk (Repentabrska ul. 66, Opčine) ter za gimnastiko/akrobatiko ob sredah na OS F. Bevk (Opčine): osnovnošolci 18.00-19.00; srednješolci 19.00-20.00; višješolci 20.00-21.00. Informacije in vpis na tel. 349-7597763 ali info@cheerdancemillenium.com. GIMNASTIČNI ODSEK ŠZ BOR sporoča urnike za novo sezono: treningi na Stadionu 1.maja bodo ob torkih (16.30-17.30) in ob petkih (16.30-17.30) za predšolske otroke, ob torkih (16.30-17.30) in ob petkih (17.30-18.30) za osnovnošolke. Prvi trening bo v torek, 25.9. Treningi na Opčinah bodo ob sredah (16.30-17.30) za predšolske otroke in za osnovnošolke ob sredah (17.3018.30) v večnamenskem prostoru osnovne šole. Prvi trening bo v sredo, 26.9.2. Za informacije Petra (3282733390 - ob večernih urah). OK VAL obvešča, da se začenja nova sezona v doberdobski telovadnici. Za predšolske otroke in prvošolce (2006 in mlajši) bo vadba v ponedeljek in sredo od 16. do 17. ure, (prvi trening 24.9). Za letnike 2003, 2004, 2005 bo ob torkih in četrtkih od 15. do 16.30. (prvi trening danes) Treningi U12 in U13 že potekajo ob torkih od 16.30 do 18.30 in ob petkih od 17. do 19. ure. Treningi U13 in U14 deklet že potekajo ob ponedeljkih in sredah od 17.00 do 18.30 ter ob petkih od 15.30 do 17.00. Dodatne informacije: Ingrid 345 9527302 in Tjaša 328-4133974 AŠD MLADINA organizira tečaj smučanja na plastični stezi, začetni in nadaljevalni tečaj z društvenimi učitelji, s pričetkom v torek, 25. septembra, 16.30-18.30. Za informacije in vpisovanja pokličite tel. št.: 347-0473606. ODBOJKARSKA SEKCIJA AŠD BREG obvešča da bodo treningi za minivolley letnikov 2003, 2004, 2005 in 2006 ob torkih od 1700 do 18.30 in četrtkih od 16.30 do 18.00. Prvi trening bo v torek 25.9. v občinski telovadnici S.Klabjan v Dolini. SMUČARSKI ODSEK SPDT obvešča, da se v sredo, 3. oktobra 2012 začenjajo telesne priprave za smučarsko sezono, namenjene odraslim, v telovadnici šole Codermatz v ulici Pindemonte 11 v Trstu, z začetkom ob 20.30. Za informacije in prijave pokličite na tel.št. 335 6123484. PK BOR obvešča, da so se začela vpisovanja za tekmovalno, osnovno in nadaljevalno šolo plavanja ter za tečaje prilagajanja na vodo za otroke od 4. leta starosti dalje. Za informacije in vpisovanje pokličite na 04051377 ob delavnikih od 14.00 do 16.00 ali osebno na stadionu 1. maja v Trstu. ŠPORTNA ŠOLA TRST, BOR ATLETIKA in ŠZ BOR vabijo vse srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Kolonji. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. ŠPORTNA ŠOLA TRST in ŠZ BOR, vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj z začetkom 29. septembra. Vpisi in informacije v uradu na stadionu 1. Maja, telefonsko na 04051377 od 15. do 18. ure ali po el. pošti sportnasolatrst.bor@gmail.com. KK Bor: konec tedna Memoriala Tavčar in Gombač Zadnji poletni konec tedna je na Stadionu 1. maja v Trstu že tradicionalno domena dveh mednarodnih turnirjev v organizaciji KK Bor. Jutri in v soboto bo namreč potekal 19. članski četveroboj za Memorial Borisa Tavčarja, v nedeljo pa bo še celodnevni turnir za mladinsko kategorijo under 13 - 11. Memorial Miljo Gombač. To bo tudi generalka za košarkarje Bora Radenska teden dni pred začetkom prvenstvenih bojev. Nasprotniki Po-povičevih varovancev bodo državni tretjeligaš Servolana, bodoči tekmec v deželni C ligi Muggia in že stalni gost iz Sežane, od letos Košarkarski klub Mesarija Prunk, ki je med drugim tudi sponzor Borovih ekip. Jutrišnji spored: 19.00 Bor Radenska - Muggia, 21.00 Servolana - Sežana. Sobota: 19.00 tekma za tretje mesto, 21.00 finale. Mladinski turnir v spomin na dolgoletnega Borovega predsednika in nato nočnega čuvaja na Stadionu 1. maja Milja Gombača pa bo letos potekal na nedeljo in je namenjen starostni kategoriji U13. Letnike 2000 in 2001 je na Vrdelski letos prevzel sežanski strokovnjak Igor Meden. Moči bodo merili z vrstniki treh društev iz Slovenije, s katerimi je KK Bor navezal stike, in sicer poleg s sežanskim klubom še z Domžalami in Olimjem. Spored: 10.00 Bor - Sežana, 11.30 Domžale - Terme Olimia, 14.30 za 3. mesto, 16.00 finale. 18 Četrtek, 20. septembra 2012 POTOPIS Po parkih Te Puia in Wai-O-Tapu tečeta dva potoka, ki pa ne posegata v vulkansko delovanje. Posebno v prvem se vodni tok slikovito vije med brbotajoči-mi mlakami in lužami. Pred vhodom v Wai-O-Tapu sta dve zanimivosti, ki ne spadata v sam park. Najprej največja blatna mlaka, ki ima hkrati tudi najbolj slikovito delovanje. Poleg visokih tankih izbruhov pravokotno v višino ali poševno, se počasi pomikajo velike mase blata. Če sem že omenil ajdovo polento, lahko pojav v tem kraju približam mesenju testa za ržen kruh. Žal so nekaj sto metrov stran naravo posilili. Že pred več leti se je iztrosil gejzir, našli pa so sistem, da ga po želji obudijo. Zgradili so umeten stožec, ki na oko izgleda naraven. Iz njega prihaja samo sikanje plina. Zgradili so majhno legendo, da gejzer bruha vsak dan ob 10. uri. In res ne smo pripluli v zaliv .... pred izlivom majhne reke... Odpravil sem se na kopno z oddelkom posadke v pinasi in šaj-ki.....Pristali smo na obali vštric naše ladje na vzhodnem bregu omenjene reke; ko pa sem opazil na drugi strani nekaj domačinov, s katerimi sem želel govoriti in sem videl, da ne moremo prebre-sti reke, sem poklical šajko, da nas prepelje na drugo stran, pinasi pa sem ukazal, naj čaka v ustju reke. Medtem so domačini izginili. Približali smo se kljub temu njihovim kočam... Komaj smo sto- Delujoči ognjenik na otoku White Island Od ladje do pomola z gumenjakom Točna navodila za varen obisk vulkanskega otoka Iz žrela pihajo žveplene pline vsi hudiči Nove Zelandije Dve koloniji morskih ptic na obširni jasi Radar je prikazoval točno lego otika Whakaari (White island) vsi avtobusi in kombiji hitijo, da so ob tisti uri na mestu. Japonci (res samo oni) s pripravljenimi digitalkami napeto gledajo na ure. Uslužbenec parka je toliko pošten, da pove resnico. V žrelo strese vrečko neke kemikalije. Že v nekaj minutah se pojavi pena in nato nekaj minut brizga. Voda je mrzla, ob vetru iz neprave smeri pa se lahko zgodi, da »Lady Knox« tiste najbolj neučakane v prvih vrstah tribune, požegna. Zadnji dan v Rotorui je pomenil tudi celodnevni izlet do severovzhodne obale in od mesta Whakatane s plovbo do otoka White Island ali Whakaari v jeziku Maori. Tam blizu leži Tauranga, eden rajev novozelandskega jadralnega športa. Iz Taurange je konec leta 2008 izplul slovenski samotni jadralec Jure Šterk, za katerim se je izgubila vsaka sled, medtem ko so poškodovano jadrnico nekajkrat opazili v Indijskem oceanu. Plovba, točno v smer od koder je prihajalo valovanje (proti severu-severovz-hodu) je bila tisti dan precej mirna, nekateri pa so v poldrugi uri že nabrali dovolj težav in so se morali poslužiti papirnatih vrečk. Postanek v majhnem zalivu z mirno morsko gladino je vznemirljiv. Izza bližnjega grebena se valijo oblaki pare, občasno zabobni, stalno pa je prisotno neko sikanje. Barka velikosti našega »zelenega delfina« ne more pristati neposredno ob majhnem pomolu. Na otoku ne živi nihče. V morje spustijo gumenjak za kakih 15 potnikov. Tisti dan so opravili štiri vožnje, da smo vsi dosegli obalo navidezno grozeče pošasti, ki tu pa tam poskrbi za izbruh večjih razsežnosti. Če se pravilno spomnim obvestil, se je to zadnjič zgodilo pred štirimi leti, ko se je zaradi lave korenito spremenila podoba kraterja. Pogled na fotografiji, posneti iz zraka, razkriva lijak kraterja, ki pokriva vsaj četrtino površine otoka in v vzhodni smeri podor, iz katerega je lava stekala v morje. Obisk ni brez nevarnosti. Nenaden apokaliptičen izbruh bi bil za vse usoden, možnost pa je minimalna. Osebe, ki vodijo skupine izletnikov razdelijo vsem ...plinske maske. No, pa ne pretiravajte! Ne gre za pretiravanje. Čez nos in usta si masko nadeneš v bližini najbolj aktivnega dela vulkana, kjer kot iz pekla z veliko močjo pihajo vsi hudiči Nove Zelandije. Izpuhi so nabiti z žveplom. Tu je maska neobhodno potrebnai. Brez nje se človek lahko zaduši. Do te točke je več prehodov majhnih potokov z barvo vode pretežno rumenih odtenkov. Tok z rdečo vodo fantastično navaja k misli, da prihaja iz kake ogromne klavnice. Nad vsem pa kraljuje izpuh žveplenih plinov s svojim živo rumenim žrelom in črnino v notranjosti. Žrelo je v precejšnji bližini globeli, ki predstavlja sedanjo raven vulkanskega delovanja. Nižja je za kakih 30 metrov. V njej so mlake rumene in rdečkaste vode, nekaj čeri enake kromatičnosti in lebdenje hlapov z opozorilom, da se vulkan pripravlja na kak nov podvig. Pot nazaj do pomolčka, kjer čaka gumenjak, poteka preko suhe skorje. Visoko na glavnem grebenu je postavljena kamera, ki vsake pol ure slika krater. Iz posnetkov nadzorniki spoznajo, če je položaj varen za obisk ali pa je treba vzpostaviti preplah. Plovba nazaj je neprimerno bolj mirna, ker ladja jezdi valove in se ne vanje zaganja. Tudi tam so si omislili predstavo z delfini. Morska bitja so za polovico manjša od tistih iz Bay of Islands, jih je pa zato več desetin. Vsaj pol ure skačejo iz vode, švigajo okoli barke in ji večkrat prav pred premcev presekajo pot. Niso pa edina živalska bitja. Na zahodnem pobočju otoka, ki se vedno bolj oddaljuje, je opaziti nekaj rastlinja. Na obširni jasi sta dva velika bela madeža. Dve koloniji morskih ptic, ki imajo tam svoj habitat. Po obisku vulkanskega otoka, se je moja pot obrnila odločno proti jugu. Emotivno je bil zelo važen postanek v mestu Gisborne. Kraj je bil prizorišče prvega pristanka angleškega pomorščaka Jamesa Cooka. Bilo je v nedeljo, 8. oktobra leta 1769, kot je napisano na spominskem obeležju. James Cook je bil izreden opazovalec in točen kronist. Ločeval je strokovni del od osebnih čustev. Na koncu vsakega poglavja, časovnega ali zemljepisnega, je pristavil še celostno analizo. V slovenskem prevodu zapisov Jamesa Cooka (Potovanja okrog sveta, Mladinska knjiga 1952) je zapisano: »Lahni vetrovi in vedro vreme. Popold- Pomislil sem na spomenik Cooku, ki ne stoji v neposredni bližini reke. Cook je eden angleških junakov in spomenik je povsem na mestu. Morda bi ne bilo napak, da bi na spomenik vklesali tudi brezimnega ubitega domačina. Bi to lahko bil predmet za obravnavo na zasedanju »Waitangi tribunal«? Spomenik pa ima neprimerno okolje. Tik ob njem je prostor z velikimi skladi debelih hlodov, ki jih kamioni neprestano dovažajo iz bližnjih gozdov. Diši po smoli, ker gre za iglavce. Med temi skladi je tudi gospodarsko poslopje, ki verjetno gosti žago. Z malo fantazije si opazovalec lahko prikliče sliko, ki jo je videl Cook. Reka Waimata je še vedno tam. Tik pred izlivom v morje je sipina, preko katere je Cook nameraval priti do koč domačinov. Na levem bregu, tam kjer danes stoji spomenik, so se prikazali štirje domačini in tam je padla prva žrtev Angležev. Kjer so stale koče, je danes obrečno sprehajališče. Sodeč po zapisih, so imeli manj sreče Nizozemci pod poveljstvom Abela Ta-smana, ki so 13. decembra leta 1642 kot prvi Evropejci opazili južni otok. Tri dni kasneje so se približali obali, od katere se je ločilo več dolgih kanujev, ki so Nizozemce napadli. Kronike govorijo o štirih ubitih mornarjih. Ker se Tasman s svojimi ni izkrcal, ni znano, če so bile smrtne žrtve tudi med napadalci. Težko pa si je misliti obratno, saj so Evropejci razpolagali s strelnim orožjem. Če Cooka domačini (tam živi pleme 'ngati' Kahungunu) niso sprejeli lepo, je zelo možno, da se je že nekaj vedelo o podvigih Nizozemcev. Konec koncev je 13. decembra Tasman opazil južni otok in nato tri dni plul proti severu. Njegovo Jemes Cook Spomenik beleži datum 8. oktobra 1769. Cook je v svoj dnevnik vpisal 9. oktober Abel Tasman je leta 1642 kot prvi Evropejec dosegel Novo Zelandijo pili iz šajke, so prišli iz gozda onstran reke štirje možje, ki bi vsekakor preprečili, da bi se šajka vrnila ... če jih bi ne bili opazili iz pinase in zaklicali posadki, naj se hitro spusti po reki nizdol.... medtem so domačini dirjali ob reki za njo. Ko je to videl vodja pinase, je dvakrat ustrelil s puško nad njihovimi glavami. Domačini so se pri prvem strelu ustavili in se ogledovali, za drugega pa se niso več zmenili; zato je vodja ustrelil tretjič in na mestu ubil enega izmed njih, ki je ravno hotel zagnati svoje kopje v čoln.« Sledi opis presenečenja nad neznanim orožjem, ki je tako nenadoma ubilo enega od domačinov. Naveden zapis Cooka nosi datum 9. oktobra. Pred ustje male reke je Anglež sicer prišel 8. oktobra, izkrcali pa so se dan kasneje, medtem ko spomenik jasno govori o »first landing«, torej o prvem izkrcanju. Kaj je Cook videl 8. oktobra popoldan? Piše: »V zalivu smo videli več kanujev, na obali pa ljudi in v ozadju nekaj koč.« srečanje ni moralo biti posebno daleč od današnjega Gisborna, čeprav je med enim in drugim otokom morska ožina. Niso pa v tem kraju lepo sprejeli niti mene. Vsaj v nadaljevanju ne. Ob prihodu, dokaj pozno zvečer, sem ugotovil, da je bila avtobusna postaja precej daleč od mesta, kjer bi našel prenočišče. Šofer je imel opravka z avtobusom in je bil edina oseba, ki je tam ostala. Ponudil se je, da me sam zapelje prav do hostla, ker so na bližnjem servisu avtobus očistili. Prijazen Pa-keha. Drugo jutro sem že zgodaj odhajal, ker sem Cookov spomenik in kraj obiskal še pred mrakom. V kavarnici sem si hotel privoščiti zajtrk, zoprna rdečelasa upraviteljica pa me je najprej osorno oš-vrknila s vprašanjem, če bom zmožen plačati! Neprijazna Pakeha. Pogledal sem se v ogledalo. Bil sem urejen in sveže obrit. Tudi denar sem imel. Ne vem, kaj jo je uščipnilo. -Se nadaljuje / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 20. septembra 2012 19 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Enciklopedija živali -Gos 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok. Narodni Dom, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due 6.45 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 8.20 Film: Grosso guaio a River City (kom., ZDA, '06) 9.50 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktulano: Parliamone in fami-glia 14.45 Nan.: Army Wives (n. Catherine Bell) 16.55 Nan.: La signora del West 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Show: Pechino Express 23.20 Dnevnik 23.35 Show: Wikita-ly ^ Rai Tre M U Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 5 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.30 Nan.: Hamburg Di-stretto 2116.35 Film: Il burbero (kom., It., '86) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktulano: Verdetto finale (v. V. Maya) 15.15 Aktualno: La vita in diretta (v. M. Venier, M. Lior-ni) 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Aktulano: Qui Radio Londra 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Nan.: Il commissario Nardone 23.10 Dnevnik - Kratke vesti 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 21.10 Nan.: The Mentalist 23.10 Nan.: The Closer Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.15 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Show: Uomini e donne 16.20 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Talent show: Veline (v. E. Greggio) 21.40 Show: Lo show dei record O Italia 1 6.00 Rai News Morning News 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia 7.30 Aktualno: Tgr Buongiorno Regione 8.00 Film: Pianura rossa (voj., ZDA, '55) 9.35 Rubrika: La storia siamo noi 10.35 Aktualno: Co-minciamo bene 13.10 Nad.: La strada per la felicità 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Piazza Affari, sledita Tgr Prix Italia in Dnevnik L.I.S. 15.20 Nan.: La casa nella prateria 16.10 Film: Dingus - Quello sporco individuo (voestern, ZDA, '70) 17.40 Rubrika: Geo-Magazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole La 7 ^ Tele 4 ko sem videl svet izpod mize (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Črno-beli časi (pon.) 12.20 Prava ideja! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Odkrito (pon.) 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.30 Risanke 16.05 Lutk. odd.: Kriškraš (pon.) 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. serija: Zdravje v Evropi: Norec v naši soseski 18.15 Eko utrinki 18.20 Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum: Vsi drugačni, vsi drugačni - o evropejstvu (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 Zabavni infokanal 11.00 Dobro jutro (pon.) 14.25 Legende velikega in malega ekrana 15.30 Igralci tudi pojejo 15.45 Muzikajeto 16.20 Dok. serija: Zgodbe izza obrazov 16.50 Dok. odd.: Pogrešani kitajski otroci 17.45 Mostovi - Hi-dak 18.15 Evropski Magazin 18.30 Ars 360 18.45 Dok. odd.: Rdeča kapela 19.45 Žrebanje Deteljice 19.55 Športni izziv 20.30 Nogomet: Evropska liga, Maribor : Panat-hinaikos, prenos iz Maribora 23.20 Nan.: Sodobna družina 23.45 Nan.: Sinovi anarhije {p Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55, 23.15 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.35 12.15, 20.00, 22.30, 23.40 Aktualno 8.00 15.30 Poročila 8.25 19.25, 21.20 Beseda volilcev 9.10 Žarišče 9.35 Promo info kultura 9.40 Slovenska kronika 10.35 Kronika 12.35 Slovenija in Evropa 13.30 Prvi dnevnik 17.25 Poročila ob petih 17.50 19.30, 21.45, 22.50 Kronika 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.40 Slovenska kronika 20.15 Evropski premislek 21.30 Žarišče 23.00 Odmevi Koper 6.40 Risanke 8.45 Nan.: E.R. Medici in prima linea 10.35 Nan.: Gray's Anatomy 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Fringe 16.00 Nan.: Smallville 16.50 Nan.: Merlin 17.45 Kviz: Transformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 20.15 Nogomet: Inter - Rubin Kazan, Europa League, prenos 23.00 Rubrika: Europa League Speciale 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Boben - glasbena oddaja 15.20 Dok. odd.: City Folk LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.55 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.45 Nan.: Agente Speciale Sue Thomas 12.30 18.25 Rubrika: I menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualno: Cristina Parodi Live 15.55 Nan.: Il commissario Cordier 17.55 Aktualno: Cristina Parodi Cover 19.20 Show: G' Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 23.45 Aktualno: Omnibus Notte 21.05 Film: 007 - Il mondo non basta (voh., ZDA/VB, '99, r. M. Apted, i. P. Brosnan) 23.20 Nočni in deželni dnevnik 0.00 Reportaža: C'era una volta, pon. 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.35 12.45, 14.05 Dok.: Borgo Italia 8.00 Dok.: Italia da scoprire 11.30 Lezioni di pittura 11.50 20.15 Aktualno: Salus Tv 12.05 20.00 Aktualno: Musa Tv 12.20 20.25 Dnevnik Agenparl 12.25 16.00, 22.45 Rotocalco Adnkronos 13.10 Aktualno: 20 minuti... 13.30 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Dai nostri archivi - 2012 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.55 Film: McLintock (vestern, ZDA, '63) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Mes-saggero d'amore (dram, VB, '71) (t Slovenija 1 6.10 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.15 Pravljice iz lutkar-jevega vozička 10.35 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.20 Kratki igr. film: Je šestero-prsti tvoj prijatelj? (pon.) 11.35 Nan.: Ka- 15.50 20.15 Avtomobilizem 16.05 Alpe Jadran 16.35 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 17.05 Arhivski posnetki 18.00 22.50 Istra skozi čas 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Effe's Inferno 20.30 Vas tedna 21.00 Eno življenje, ena zgodba 22.15 Glasba zdaj 23.25 Na obisku 00.25 Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 8.35 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.0016.00 Novice in Videostrani 17.30 Vaš krog 18.00 Kmetijski razgledi z Dolenjske 19.30 Dnevnik, vremenska napoved, Kultura in napovedujemo 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Aktualno 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 7.00 Risane in otr. Serije 8.05 Nan.: Grda račka 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.40 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Clevelandu 14.40 Nan.: Grda račka 17.00 24UR popoldne 18.50 Misli zdravo 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Greva narazen (kom., ZDA, '06, i. Jennifer Aniston) 22.00 24UR zvečer 22.30 Nan.: Kralji bega 23.25 Nan.: Chuck Kanal A 7.15 Risane serije 8.05 Svet 9.00 Nan.: Dobrodošli v resničnost 10.0018.55 Nan.: Policist v Los Angelesu 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 17.05 Nan.: Številke 13.45 Nan.: Semafor 14.15 Nan.: Will in Grace 14.45 Film: Beg na medvedjo goro (druž., ZDA, '00) 16.35 Nan.: Skupaj s tabo 18.0019.45 Svet, Novice 20.00 Film: Zaznamovan (krim., ZDA, '08) 21.55 Film: Gabriel (fant., Avstralija, '07) 0.05 Film: Inšpektorji 2 (krim., ZDA, '00) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Alenka Hrovatin in Alenka Florenin; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Posameznik in družba. Pogovori z dr. Martino Flego; 12.15 Glasbeni gost; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Jan Leopoli in Peter Rustia; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Scipio Slataper: Moj Kras - 17. nad.; 18.00 Portret Bojana Adamiča; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila in osmrtnice; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska: Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Primorski odri; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Od glave do rapa; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Včeraj in danes; 9.35 Appuntamen-ti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35, 18.00-19.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 Pillole estive di cultura; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 21.30 Proza; 23.00 In orbita summer edition; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kro- nika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.00 Edirisa - društvo, ki pomaga otrokom v Afriki, zvečer odpira razstavo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botr-stvo, pon.; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 18.30 Knjižni namig; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Galerija; 20.50 Nogometni studio: Liga Evropa Maribor - Pa-nathinaikos; 21.30 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 20. septembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC mocan dež nevihte veter megla VREMENSKA SLIKA A 1010 1000 m 1020 DUBLIN o w 1D/1S C HELSINKI .9/16 O, STOCKHOLM 5/15 O K0BENHAVN —' < ^ «v- 10/16 O _ io2o LONDON„ AMSTERDAM BERLIN LO7/18 9/15 9/18 O ' OBRUSELJ 7/15 J» M DUNAJ 10/19 O O PARIZ 6/17 ŽENEVA 4/18 O MILAN 0 14/2S LIZBONA O 18/29 MADRID O 15/31 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. P Po večerni hladni fronti bo sledil prihod suhega in hladnega zraka iz severne Evrope. Jutri se bodo v višjih legah nahajali milejši zahodni tokovi, v nižjih legah pa se bo zrak segrel nekoliko počasneje. Hladna fronta bo zvečer prešla naše kraje. Za njo bo k nam od severovzhoda pritekal hladnejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 19.06 Dolžina dneva 12.16 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 12.07 in zatone ob 21.34 BIOPROGNOZA Vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje bo obremenilen. Veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. Splošna obremenitev bo ponoči slabela. -/^T-^ PLIMOVANJE Danes: ob 1.20 najvišje 8 cm, ob 6.04 najnižje -11 cm, ob 12.49 najvišje 36 cm, ob 20.07 najnižje -31 cm. Jutri: ob 13.10 najvišje 24 cm, ob 22.21 najnižje -25 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........13 2000 m............1 1000 m ..........10 2500 m...........-0 1500 m............5 2864 m...........-1 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5 in v visokogorju 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan Št sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 7/17 TOLMEČ O 3/16 TRBIŽ O 2/1S O 3/13 KRANJSKA G. VIDEM O V-f-i 6/22 O PORDENON 7/21 ČEDAD O CELOVEC O 4/1S O TRŽIČ ' 6/1S _ O KRANJ O S/14 S. GRADEC CELJE 7/16 O MARIBOR o 8/16 PTUJ O M. SOBOTA O 9/17 O v LJUBLJANA GOR|CA rt O N. GORICA 7/16 GORICA O 9/18 POSTOJNA o/in O 6/14 KOČEVJE PORTOROŽ O 11/20 r-—- OUMAG ^OPATIJA . 10/18 N. MESTO 7/14 O ZAGREB 1D/18 O NAPOVED ZA DANES Povsod bo jasno, zrak pa suh in hladen. Zjutraj bo na obali pihala močna Burja, ki bo čez dan oslabela. Dopoldne bo v gorah ničta izoterma nad 2000 m, zvečer pa na 3000 m. Ponoči bo še deževalo, največ padavin bo v južni Sloveniji. Proti jutru bo dež ponehal, od zahoda se bo zjasnilo. Zjutraj bo ponekod po nižinah nastala megla. Jutri čez dan bo večinoma sončno. Burja na Primorskem bo oslabela in ponehala. O GRADEC 7/17 O 6/1S S. GRADEC CELJE 7/17 O MARIBOR O 7/17 PTUJ O M. SOBOTA O 7/19 O LJUBLJANA 6/18 POSTOJNA O S/16 KOČEVJE REKA 5/19 N. MESTO 7/17 O ZAGREB 1D/18 O (NAPOVED ZA JUTRp \ V petek bo povečini jasno, zjutraj in del dopoldneva bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. V soboto in nedeljo bo zmerno do pretežno oblačno. Občasno bo ponekod rahlo deževalo. vozili smo - Francoska limuzina prestala test varčne vožnje Pri peugeotu 3008 hybrid4 so elektromotor kombinirali z dizlom Novost pri novem peugeotu 3008 hybrid4 je v tem, da so ga naredili v kombinaciji z dizelskim motorjem, sicer bi bil čisto navaden hibridni avtomobil. Pri tem jih je vodila ugotovitev, da so dizelski motorji še varčnejši od bencinskih in tako bi morala biti varčnejša tudi hibridna kombinacija. Gre za prvi velikoserijski dizelski hibrid. Poraba je torej veliki adut Peu-geotovega hibrida. Tovarniški podatki govorijo o 3,8 litra kombinirane porabe, poraba našega testnega vozila je bila sicer za dobrih 40 odstotkov višja, ob današnjih cenah goriva pa se pri njej voznik zadovoljno smeji. Dvolitrskemu 163-konjskemu dizlu torej pomaga sinhroni električni motor. Ta zmore 27 kilovatov, avto pa lahko poganja sam ali v kombinaciji z motorjem z notranjim izgorevanjem. Torej gre za vzporedni hibrid. Dizel poganja prednja, elektromotor pa zadnja kolesa. Pa vendar je slednja možnost, katero je moč vklopiti preko osrednjega upravljalnega gumba (na voljo so načini AUTO, SPORT; ZEV (električni) in 4X4) , namenjena le optimalnejši razporeditvi navora v slabših pogojih, na zadnjo os pa se prenese največ do 40 odstotkov moči. Pozimi bi ta rešitev lahko uspešno prispevala k varnejši vožnji na zasneženi podlagi. Z elektromotorjem ima 3008 hybrid avtonomijo do štirih kilometrov in izključno električno hitrost do dobrih 50 km/h. Baterije so zato razmeroma majhne in prtljažnik zmanjšajo samo za 50 litrov. Ves električni pogonski sklop avtomobilu doda sto kilogramov. Prednji sedeži so kar udobni, udoben in lepo oblikovan je voznikov delovni prostor, merilniki so pregledni, velik barvni zaslon omogoča dober pregled nad funkcijami avtomobila in tudi oprema testnega 3008 Hybrid4 je bila bogata, vključevala je tudi zaslon za meril- nike in 3D-navigacijo. 3008 porabo prikazuje na velikem barvnem zaslonu sredi armaturne plošče v pet-minutnih povprečjih in se je hitro prikazal vzorec porab nekoga, ki živi v predmestju. Prvih pet minut je poraba okoli 10 litrov (mrzel motor, klimatizacija in podobno), potem pade pod pet litrov (včasih tudi pod štiri) na podeželskih cestah, se poveča za kak liter med mestno vožnjo, dokler baterija ni preveč prazna - potem poraba spet zraste za kak liter. Če lahko izrečemo kakšno negativno pripombo, leti slednja na robotizirani menjalnik, ki je počasen in preveč sunkovit. Volkswagen skrbi za izobrazbo svojih kadrov Marsikje, recimo na območju Vatikana, število 666 ne vzbuja ravno najboljših in najlepših občutkov saj je simbol hudiča. Za koncern Volkswagen ima to število povsem drugačen pomen. V Wolfs-burgu so se namreč zbrali vsi mladi predstavniki in predstavnice šolskega letnika 2012, ki bodo po skoraj štirih letih šolanja v Volkswagnovih obratih pridobili uradno kvalifikacijo in seveda tudi delovno razmerje. V času šolanja se bo rekordnih 666 letošnjih kandidatov in kandidatk (35% jih je ženskega spola) v Wolfsburgu izobrazilo v 24 različnih poklicih, ki so tesno povezani z avtomobilsko industrijo. 160 mladih se je ob tem odločilo za dualni študij (istočasno pridobivanje poklica in visokošolske izobrazbe), ki ga bodo opravili v 12 stopnjah. mini - Predstavitev v Parizu Naslednji član družine bo paceman Plodna družina minijev nezadržno raste. Poleg minija hatchback, cabrio, clubman, countryman, coupe, roadster bo sedaj vrsta na miniju paceman, ki ga bodo, skupaj z vsemi drugimi člani družine predstavili na skorajšnjem pariškem avtomobilskem salonu (29. 9. - 14. 10.). Novinec bo daljši od hatchbacka in di-namičnejši od countrymana: dolg bo 411 cm, kupci pa bodo lahko izbirali med dvem dizloma in dvema bencinskima motorjema. A se vam ne zdi, da je na sliki še kar podoben žlahtnejšemu range rover evoqueju? novost - Predstavitev v Parizu Fiat napoveduje tretjo generacijo pande 4x4 Skoraj 30 let po predstavitvi prve Fia-tove štirikolesno gnane pande (predstavili so jo italijanskim novinarjem v Genovi v daljnjem letu 1983 in takrat je marsikateri kolega pri prečkanju 40 cm globoke rečice obstal v vodi in se moral zateči na streho avtomobila) bo turinski velikan ponudil njeno tretjo generacijo, ki jo bodo prvič predstavili na letošnjem avtomobilskem salonu v Parizu.Prvo štirikolesno gnano serijsko pando so razvili v sodelovanju s podjetjem Steyr-Daimler-Puch AG, ki je s Fia-tom intenzivno sodelovalo že prej, ker so Avstrijci izdelovali licenčne fiate (osebni modeli: 500, 1100, 1200, 1400, 1900, 126 itd) od leta 1948 pa vse do leta 1975, ko so tovarno v Gradcu zapustili zadnji 'Steyr-Puch' fiati z oznako 126. Panda 4x4 je sodila med redke predstavnike svoje velikosti, ker si je takratni kupec vozil iz te kategorije lahko omislil samo primerljivo lancio Y10 1.0 4WD ali pa izdelek japonske znamke Subaru (justy 1000 / 1200). Zaradi njenih resnično kompaktnih zunanjih mer je panda 4x4 (dolžina: 368 cm, širina: 167 cm, višina: 160 cm, medosna razdalja: 230 cm) idealna za ozka mestna središča. Zaradi višje oddaljenosti karoserije od tal pa zmore tudi kakšen nedovoljen sprehod preko pločnika. Zmogla pa je tudi precej več kot bi pričakovali od avtomobila njene velikosti . Od svojih običajnih 4x2 različic se panda 4x4 loči tudi po drugačnem, na novo zasnovanem podvozju z novimi sestavnimi komponentami, ki je lažje in tišje ob vožnji po terenu. Poleg tega bo imela tudi drugačen izpušni sistem, ki je speljan tako, da ob terenski vožnji ne bo utrpel poškodb. Terenski vožnji je zelo naklonjen tudi vgrajeni 6-stopenjski ročni menjalnik s prvo prestavo, ki bo vozniku olajšala speljevanje na klancih, čeprav za sedaj ni jasno, kateri izmed trenutno razpoložljivih pogonskih agregatov bo povezan s tem menjalnikom. Po vsej verjetnosti 1,3-litrski MultiJet II motor, ki naj bi ponujal že znano število (75) KM, vendar v povezavi s 30-odstotnim dvigom zaloge motornega navora. Stran pripravil Ivan Fischer