Podjetje Dinos je v soboto dopoldne v Kranju blizu tovarne Planika odprlo nove poslovne prostore za zbiranje, pripravo in predelavo surovin. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 98 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 24. 12. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od janu-* arja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L O V N E G A L J U D S T V A ZA GORENJSKO Ob prazniku JLA številne prireditve JESENICE V jeseniški občini so dan JLA proslavili s številnimi proslavami, osrednja je bila v soboto, 21. decembra, v dvordni gledališča, razen tega pa so odkrili še spominska obeležja pri karavlah v Javorniškem Rovtu m pri karavli v Mostah pri Žirovnici. Mladi iz aktivov so ta dan krenili na patruljni pohod po partizanskih poteh. Karavla v Javorniškem Rovtu se bo poslej imenovala Karavla Karavanških kurirjev, karavla v Mostah pa po narodnem heroju Matiju Verdniku-Tomažu, ki je padel na Koroškem in je v Svečah tudi Pokopan. Na proslavi ob odkritju spominske plošče v Mostah se je minulo soboto zbralo precej mladine, predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine, predstavniki ZB, Zveze rezervnih vojaških starešin m drugi občani. Po kratkem kulturnem programu je predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jesenice Franc Konobelj-Slovenko spregovoril o partizanu in narodnem heroju Matiju Verdniku, o njegovih zaslugah in žrtvi. Spominsko obeležje pa je pred karavlo odkril predsednik ZB iz Žirovnice. Nato so si gostje ogledali karavlo v Mostah in se z gra-ničarji pogovarjali o njihovem življenju in delu. D. S. KRANJ Prireditve v počastitev praznika JLA so se'pričele že teden pred slavnostnim dnevom. Največ prireditev pa je bilo v petek in soboto, in sicer sprejem pionirjev v domu JLA, svečana akademija in sprejem v stavbi občinske skupščine, ki sta ga priredila komandant kranjske gar-nizije in predsednik občinske skupščine, uprizoritev Svetinove Ukane v Prešernovem gledališču, obiski vojakov v delovnih organizacijah, srečanje vojakov in mladine, svečana zaprisega mladih vojakov, družabni večer v domu JLA itd. V domu JLA so odprli tudi razstavo o »I. grupi odredov. Vojaški invalidi iz Kranj. —Center pa so v soboto obiskali Kumrovec in si ogledali Titovo rojstno hišo in nov spominski dom borcev in mladine. Kranjčani so bili prvi Gorenjci, ki so organizirano obiskali novi kumrovški objekt. -jk RADOVLJICA V radovljiški občini so se prireditve ob 22. decembru, dnevu JLA, začele že 11. decembra. Največ je bilo športnih srečanj. Osrednja radovljiška prireditev ob prazniku JLA pa je bila v soboto, 21. decembra, ob 19. uri v festivalni dovrani na Bledu. Organizirali so jo občinska konferenca ZSMS Radovljica in vojaki iz Bohinjske Bele in Radovljice. V kulturnem programu so sodelovali slovenski študentski oktet, flavtistka Irena Grafenauer, instrumentalno-vokalna skupina Karavanke, harmonikarski orkester Glasbene šole Radovljica, ženski Pevski zbor Murka Lesce in recitatorji občinske konference ZSMS in vojaki. Ob desetih dopoldne pa so v festivalni dvorani odprli razstavo vojaških fotografij in karikatur. Po proslavi je bil družabni večer s plesom. Proslava ob prazniku je bila v petek zvečer tudi v avli osnovne šole A. T. Linhart v Radovljici. Pripravili so jo vojaki iz Radovljice in krajevna organizaicja ZRVS Radovljica. -jk ŠKOFJA LOKA . V soboto dopoldne so mladi vojaki v vojašnici Jožeta Gregorčiča v kkofji Loki izrekli slovesno zaprisego. Na svečanosti so sodelovali tudi Pionirji osnovnih šol Petra Kavčiča in Cvetka Golarja ter mladina iz delovnih organizacij. Zvečer pa je bila v osnovni šoli Podlubnik osrednja škofjeloška prireditev ob prazniku. Kulturni program so pripravili mladinci in vojaki, rezervnim vojaškim starešinam pa so podelili Priznanja. V nedeljo je bila proslava tudi v vojašnici. Občinski odbor ^RVS Skofja Loka je pripravil ob dnevu JLA tekmovanje v streljanju 2 vojaško puško. TR2IC "jk V Tržiču so tudi letos tako kot pretekla leta slovesno proslavili 22. december, dan Jugoslovanske ljudske armade. Sodelovanje med pri-P&dniki JLA in Tržičani je že utečeno, ob takšnih priložnostih pa se sodelovanje in prijateljstvo še utrjujeta. Pri tem je še posebno aktivna °bčinska konferenca Zveze socialistične mladine Slovenije in njeni aktivi, ki so letos glavni organizatorji praznovanja ob 22. decembru. Letošnje praznovanje dneva JLA se je v tržiški občini začelo v Petek,l,'}. decembra, ko je osnovni šoli Kokrškega odreda v Križah in heroja Grajzerja v Tržiču obiskal ansambel SMB 220 iz Kranja. Srečanje vojakov, učencev in učiteljev je minilo v prijetnem družabnem Vzdušju, ki ga je popestril še kulturni program. Isti dan zvečer so kranjski vojaki-glasbeniki obiskali še mladinski aktiv v Podljubelju, kjer je bila osrednja občinska prireditev ob 22. decembru. V četrtek je bila na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržijo akademija v počastitev praznika. Po akademiji so učenci in učitelji obiskali graničarje na karavlah Srečko Perhavc nad Jelendolom in karavlo Kokrškega odreda na Ljubelju. Vojaki so obiskovalce pogostili in Pb seznanili z življenjem v JLA, pionirji pa so jim pripravili kulturni Program. . Tudi sobota je v tržiču minila v znamenju praznovanja dneva JLA ln sodelovanja med vojaki, predstavniki skupščine, družbenopolitičnih Organizacij ter občani. Graničarski karavli nad Jelendolom in na Ljubelju so obiskali predstavniki skupščine, družbenopolitičnih organizacij fer delovnih kolektivov Peka in Bombažne predilnice in tkalnice, ki 'niata patronat nad karavlama. -jk V soboto, 21. decembra, so pri karavli v Mostah pri Žirovnici odkrili spominsko ploščo narodnemu heroju Matiji Verdniku-Tomažu. —Foto: D. Sedej Najvidnejši predstavniki družbenega in političnega življenja kranjske občine in drugi gostje, med katerimi je bil tudi član sveta federacije Miha Marinko, so se udeležili sobotne proslave 22. decembra, kije bila v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju. Po slovesnosti so mladi vojaki podpisali svečano zaprisego, (jk) — Foto: F. Perdan V petek dopoldne so v spodnjih prostorih doma JLA v Kranju v počastitev 22. decembra odprli razstavo »Druga grupa odredov.« Razstavo sta pripravila Gorenjski muzej Kranj in Muzej revolucije Celje. O pomenu in vsebinski zasnovi razstave je govoril Franc Benedik, sodelavec Gorenjskega muzeja, (jk) — Foto: F. Perdan Vietnamci v Gorenjski predilnici Gorenjsko predilnico v Skorji Loki je v soboto obiskala vietnamska delegacija. Srečanja v znanem škofjeloškem podjetju so se udeležili tudi predstavniki občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij. Gostje iz Vietnama so si ogledali obrate podjetja, nato pa so se s predstavniki Gorenjske predilnice pogovarjali o konkretnih oblikah sodelovanja v bodoče! Kot vse kaže so velike možnosti za sodelovanje med Gorenjsko predilnico in prijateljskim Vietnamom, -jg Elektrika ga je ubila V soboto, 21; decembra, okoli 17. ure se je pri napeljevanju električne napeljave v stanovanjski hiši Jakoba Podobnika na Dobračevi smrtno ponesrečil elektromonter Anton Gantar (roj. 1914) iz Stare vasi. Po leseni lestvi je splezal do glavne doze —konzole, in ko je držal za žice, se je z glavo dotaknil še ostalih žic glavnega voda. To pa je bilo usodno. Zdravnik, ki je takoj prišel na kraj nezgode, je lahko ugotovil le smrt. . ^r... - ^____.......................... ..........■ .•...7~:.TT>"r* 3Efct. -it ^5 Triglav • Tivoli 5:4 XV. JUBILEJNI NOVOLETNI SEJEM V KRANJU od 15. do 26. DECEMBRA 1974 Naročnik: Bijedić bo obiskal Iran Na povabilo predsednika vlade iranskega cesarstva Amira A basa Hoveide je predsednik zveznega izvršnega sveta odpotoval na dvodnevni prijateljski in delovni obisk v Iran. S tem je vrnil obisk iranskemu predsedniku, ki je bil nedavno na obisku pri nas. Usklajen razvoj Osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju v prihodnjem letu je bil objavljen dovolj zgodaj, da so imeli delovni ljudje v združenem delu in vse organizirane sile naše družbe možnost, da so se ustvarjalno vključile v razpravo in s tem poskrbele, da bodo odnosi v prihodnjem letu bolj usklajeni. Materialni in družbeni razvoj Slovenije pa bo bolj uglašen s skupnimi, na samoupravnih temeljih slone-čimi interesi in cilji. Tako je bilo ugotovljeno v predlogu stališč, kijih je po razpravi na seji potrdila tudi republiška konferenca SZDL. Ajdovska enota najboljša Osrednja svečanost v počastitev dneva JLA v Sloveniji je bila v vojašnici Srečka Kosovela v Ajdovščini. Posvečena je bila proglasitvi najboljše enote kopenske vojske. Na svečanosti je generalpol-kovnik Stane Potočar prebral odlok zveznega sekretarja za narodno obrambo o razglasitvi najboljše enote kopenske vojske v tekmovanju, kije bilo posvečeno X. kongresu ZKJ. Enoti Dušana Lješeviča iz ajdovske vojašnice, ki se je v tekmovanju najbolje odrezala, je izročil veliko plaketo JLA in prehodno zastavico. V govoru je nato orisal enotnost in voljo pri tej akciji, ki se je kazala v tekmovanju, pa naj je šlo za znanje v vojaških disciplinah ali pa v krepitvi moralno-po-litične usposobljenosti vojakov in starešin. Novi diplomanti V klubu poslancev v Ljubljani so slovesno razdelili diplome 344 diplomantom vseh oddelkov pedagoške akademije. Na srečanju je rektor Akademije Franc Plevnik razdelil nagrade tudi najbolj zaslužnim pedagogom. Delegacija ZKS v Celovcu Na povabilo deželnega vodstva K P Avstrije za Koroško je v petek obiskala Celovec delegacija ZK Slovenije, ki jo je vodil Franc Šetinc. V prijateljskih pogovorih s predstavniki deželnega vodstva KP Avstrije so obravnavali aktualna vprašanja o položaju slovenske manjšine na Koroškem. Denar se steka prepočasi Sredstva solidarnosti, namenjena za omilitev posledic, ki jih je vodna ujma povzročila na Hrvatskem, se počasi zbirajo. Do sedaj so na Hrvatskem zbrali nekaj več kot 5 milijonov dinarjev, kar je občutno premalo, da bi lahko začeli z organiziranim odpravljanjem škode. Nov hotel A kategorije Konec preteklega tedna so v Rogaški Slatini odprli nov hotel A kategorije. Imenuje se Donat. Ima 209 postelj, avtomatsko kegljišče in pokrit plavalni bazen. To je prvi hotel, ki so ga v tem znanem letoviškem kraju zgradili po vojni. Jesenice PIONIRJI V DOMU JLA— Tako kot pretekla leta je tudi letos komandant kranjske garnizije Stane Žagar podpolkovnik Momčilo Marjanac povabil v dom JLA pionirje osnovnih šol kranjske občine. Srečanje pionirjev z vojaki je bilo v petek dopoldne. V komandantovem imenu je trem najboljšim učencem 7. razredov izročil nagrade podpolkovnik Avguštin Hrvatin. Prejeli so jih Matjaž Turel (osnovna šola Staneta Žagarja Kranj), Tomaž Vidic (osnovna šola Šenčur) in Andrej Teran (osnovna šola Lucijana Seljaka Kranj). Na prireditvi so nagradili tudi tri učence, ki so napisali najboljše spise ob 22. decembru, dnevu JLA. Nagrade so prejeli Nada Marjanac, Tomaž Vidic in Kuri Renata. Vojaki in učenci so pripravili kulturni program, za boljše razpoloženje pa je zaigral ansambel SMB 220. (jk) — Foto: F. Perdan V akcije skladno s stališči ZKJ VIL kongres Zveze sindikatov Jugoslavije se je sklenil — predsednik ZSJ Mika Spiljak, sekretarja Andrej Grahor in Vidoje Mitrović Predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Crne gore Emin Dobardžić, ki je vodil petkovo plenarno in zadnjo sejo na kongresu, je povedal, da je vseh šest komisij kongresa svoje delo dobro opravilo. V dvodnevni razpravi je sodelovalo 546 delegatov in gostov. Predložili so več amandmajev k predlaganim dokumentom. Izhodišča razprav v vseh komisijah je bil govor predsednika Tita, ki je na kongresu sodeloval prvi dan. Kongres je nato sprejel poročila komisij in soglasno potrdil statut ter 13 resolucij in dokumente, ki se nanašajo na nadaljnje delo pri pripravljanju kodeksa samoupravljal-cev Jugoslavije. V pismu predsedniku Titu, ki so ga poslali delegati kongresa, pa obljubljajo, da bodo v svoja okolja posredovali misel kongresa in bodo pri delu upoštevali njegove predloge. Zatem je kongres izvolil nov svet ZSJ in ponovno izbral za predsednika Mika Špiljka, za podpredsednika prav tako ponovno Dušana Bogdanova in DjUra Vekića. Za sekretarja sveta ZSJ tudi ponovno Andreja Grahorja in Vidoje Mitroviča. V splošni resoluciji, ki jo je sprejel kongres, so delegati podprli zahtevo, da je najvažnejša naloga sindikata v prihodnjem obdobju odločen boj za uresničevanje ustave in stališč X. kongresa ZKJ. Pri tej nalogi mora sodelovati ves delavski razred. Boj sindikata za razvoj samoupravljanja in uresničevanja koristi delavskega razreda je obenem tudi boj za kre- pitev bratstva in enotnosti vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Pri svojem delu in ob uresničevanju ustav in sklepov X. kongresa ZKJ bo sindikat z izvajanjem politike ZKJ tesno sodeloval s socialistično zvezo in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Izhodišče bo ustavno načelo, da so delo in rezultati dela temelj skupnega družbenega položaja človeka. Nadalje je v resoluciji stališče, da bo sindikat posebej vztrajal pri samoupravni odgovornosti. Pri opravljanju vseh družbenih funkcij in ne bo podpiral nobenega, ki v praksi ne kaže svoje privrženosti ustavi in sklepom X. kongresa ZKJ. Resolucija tudi ugotavlja, da je še znaten del dohodka odtujen od neposrednih proizvajalcev in da so še zmeraj razlike v materialnem položaju med posameznimi gospodarskimi panogami, delovnimi področji in grupacijami. Poudarjeno je tudi, da je treba nujno pospešiti delo pri usklajevanju gospodarskega sistema z ustavo in končati proces likvidacije državnega kapitala. Poleg tega resolucija opozarja na težak položaj jugoslovanskih Železnic, zahteva boj za enotnost jugoslovanskega tržišča, gospodarsko stabilizacijo in odpravljanje inflacije. Zavzela se je tudi za hitrejšo rast družbenega standarda, zlasti pa za pospešeno stanovanjsko gradnjo. Sindikat se bo angažiral tudi v pripravah združenega dela za proizvodnjo, obrambo in delo v vojnih razmerah, -lb Mladi iz KŽK med prvimi Mladi delavci Kmetijsko živilskega kombinata Kranj so med prvimi delovnimi organizacijami ustanovili svoj aktiv. V vseh temeljnih organizacijah; Mlekarni, Oljarici, Klavnici, Kmetijstvu, Skupnih službah in na Kooperaciji v Radovljici je zaposlenih 137 delavk in delavcev izpod 27 let starosti. Na po- Zvezna akcija za Kozjansko V soboto se je prvič sestal center za mladinske delovne akcije, ki so ga ustanovili pri republiški konferenci ZSMS. Zanj so se odločili zaradi vse večjega zanimanja mladih ljudi za delovne akcije. Na seji so sprejeli akcijski program, v katerem je med drugim rečeno, da se morajo takoj lotiti priprave družbenega dogovora o mladinskih delovnih akcijah. Z njim si bodo zagotovili dovolj veliko udeležbo in stalen dotok sredstev. Poseben poudarek so na seji posvetili zvezni solidarnostni akciji na Kozjanskem. Začela naj bi se marca prihodnje leto. V njej naj bi sodelovali mladi iz vseh jugoslovanskih republik. Vse začete akcije na Kozjanskem bi zaključili, akcijo pa bi razširili tudi na Brkine in še na nekatere druge kraje. V Brkinih bodo gradili cesto, v Halozah, Suhi krajini in v Ormožu pa vodovod. budo in ob pomoči osnovne organizacije zveze komunistov in sindikata so se mladi delavci začeli pogovarjati o svoji organizaciji in o tem, kaj naj ta organizacija dela, kaj želijo mladi delavci, kaj naj bi dosegli v svoji organizaciji. Izvedli so anketo. Odprle so se nepričakovane obsežne strani želja mladih o športnih in rekreacijskih dejavnostih, o strokovnem ter ideološkem in družbenem izpopolnjevanju, o zabavnem in družabnem življenju in podobno. Te težnje so zajeli v okvirni program dela, ki so ga sprejeli v torek, 17. decembra, na svojem ustanovnem občnem zboru. V razpravi so poudarjali zlasti njihove osrednje težnje, da se bodo organizirano, načrtno lažje izpopolnjevali za hitrejše in uspešnejše uveljavljanje na svojih delovnih mestih in v današnjem širokem, razvejanem sistemu samoupravljanja in družbenega življenja v svojih sredinah in v širšem prostoru. Za začetek je ustanovljen aktiv za celotni kombinat. Do prihodnjega junija, kot so sprejeli nalogo, pa bodo ustanovili aktive po vseh kolektivih TOZD, ki bodo povezani v skupno konferenco mladih. Ko je med drugimi čestital mladim delavcem Kmetijsko živilskega kombinata tudi predstavnik občinske konference ZSMS Kranj, jih je tudi pohvalil, da so mladi iz kmetijske dejavnosti med prvimi, ki so ustanovili svojo organizacijo. Kranj Delo občinske konference ZSMS Jesenice je v zadnjih dneh izredno razgibano. Na zadnjih dveh sejah predsedstva so člani med drugim največ razpravljali o posameznih komisijah. Odločili so se, da bo v okviru predsedstva delovalo šest komisij, in sicer: za idejno politično delo in kulturo, za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, za kadrovska vprašanja in volitve, za mednarodne odnose, za informiranje in propagando ter za prireditve. Ker v preteklem mandatnem obdobju nekatere komisije niso izpolnjevale svojih nalog, bodo neaktivne člane v njih zamenjali in nadomestili z novimi. Po konstituiranju vseh komisij bodo člani le-teh na svojih sejah razpravljali in sprejemali akcijske programe svojega dela. J. Rabič Kranj, 23. decembra — Popoldne so se v Kranju sestali člani skupine delegatov za gospodarstvo in zbora občin. Pred deseto sejo zbora združenega dela in zbora občin so izoblikovali in uskladili stališča, ki jih bodo zagovarjali na seji republiške skupščine. Določili so tudi delegate za sejo zbora združenega dela in zbora občin republiške skupščine. V četrtek popoldne se bodo zbrali v dvorani kranjske občinske skupščine pooblaščeni predstavniki organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti ter podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti za otroško varstvo, izobraževanje, kulturo, zdravstveno varstvo in stanovanjsko skupnost. A. 2. V petek dopoldne bo v Radovljici sedma skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Tokrat bo na dnevnem redu 14 točk. Tako bodo delegati razpravljali in sklepali o predlogu odloka o začasnem financiranju proračuna občine v prvem tromesečju prihodnje leto. Obravnavali bodo poročilo o delu stanovanjske skupnosti in o delu zemljiško-kmetijske skupnosti. Nadalje bodo razpravljali o osnutku resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju ter neposrednih nalogah v prihodnjem letu v Sloveniji in v radovljiški občini. Delegati bodo potrjevali tudi predloge samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti s področja vzgoje in izobraževanja, otroškega varstva, zdravstvenega varstva, socialnega skrbstva, kulture, telesne kulture in zaposlovanja. Nevomno najpomembnejša točka dnevnega reda pa bo obravnavanje in sprejemanje predloga samoupravnega sporazuma o programu izgradnje vzgojno-varstvenih in izobraževalnih objektov v občini v obdobju 1975—1980. A. 2. Radovljica Škofja Loka V torek je bil v Škofji Loki posvet predsednikov krajevnih organizacij SZDL s celotnega področja občine. Navzoči so na njem spregovorili o konstituiranju delegacij samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnosti. Poleg tega so se pogovorili tudi o dosedanjih razpravah o statutih republiške in občinske konference SZDL ter krajevnih organizacij SZDL! Mnenja, ki so bila na razširjenih posvetih izrečena v preteklih dneh, bodo zbrana že v kratkem! Pred kratkim so se v škofjeloški občini začeli seminarji za delegate zbora krajevhih skupnosti. Program na seminarjih je izredno pester. Seminarji so že bili ali pa še bodo v vseh večjih centrih občine. -jg Tržič V petek, 20. decembra, je bila'v Tržiču prva seja na novo izvoljenega predsedstva občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Predsedstvo je sprejelo osnutek pravil o organiziranju in delovanju občinske organizacije ZSMS v občini ter delovni program občinske konference. V programu so naloge, sprejete na zadnjih kongresih ZSMS in ZSMJ ter zasedanjih najvišjih organov ZKJ in ZKS, razen njih pa je v programu začrtano delo pri razvoju samoupravnih odnosov na vseh ravneh družbenega in političnega življenja v občini, naloge pri oblikovanju samoupravnih interesnih skupnosti, sodelovanje s specializiranimi organizacijami, SZDL in drugimi družbenopolitičnimi organizacijami itd. Mladinsko predsedstvo je podprlo predlog programa za stabilizacijo tržiškega gospodarstva, ki ga je pripravila občinska konferenca ZKS. Člani mladinskega predsedstva so na petkovi seji razpravljali tudi o finančnem poročilu občinske organizacije za leti 1973 in 1974 ter o predlogu finančnega načrta za leto 1975. -Jk, Živeti delavno, živeti pošteno Alojz Komic iz Podmežaklje na Jesenicah. Štirideset delovnih let je pustil v jeseniški Železarni in v vseh teh štiridesetih letih ni niti enkrat samkrat odrekel pomoči, kadar so ga potrebovali. Tudi po opravljeni dnini so ga večkrat klicali v »njegovo« žično valjar-no, ki jo je poznal od prvega do zadnjega valja in kar je rekel on, je obveljalo. Vsi njegovi sodelavci so vedeli, da kar bo Komic svetoval, bo držalo, vedno so upoštevali njegovo strokovno mnenje in ga vedno in povsod cenili kot dobrega prijatelja in sodelavca, kot poštenega moža, kot delavca, ki je bil vedno predan Železarni, temu kolektivu, v katerem je začel kot delavec ob stroju in se potem z vztrajnostjo povzpel do delovodje. Ne, tega mi Alojz Komic ni pripovedoval. Tako so dejali drugi, njegovi nekdanji sodelavci, še prede smo mu najavili obisk. »Na Jesenicah sem se izučil za ključavničarja,« pripoveduje Lojze Komic,« delal sem v Železarni. Pozneje sem postal delovodja v žični valjarni, kjer sem delal vse do upokojitve. Štirideset let sem tako delal v Železarni, vsa ta delovna leta samo v žični valjarni.« Alojz Komic nikoli ni začel delati z odporom, naveličanostjo, vedno je bil pri delu prvi, z vso svojo delovno vnemo in z resničnim prizadevanjem, da bi delo nemoteno steklo in potekalo, da ne bi prišlo do nepotrebnih zastojev — če pa so že bili, je Komic žrtvoval prenekatero uro svojega prostega časa, da je proizvodnja spet nemoteno stekla. Prav zaradi tega ga niso cenili le njegovi najbližji sodelavci, temveč tudi vsi drugi. Ko se je on zaposlil v žični valjarni, je steklo v osmih urah 38 ton žice, ko je odhajal v zasluženi pokoj, so v žični valjarni proizvedli le HO do 90 ton žice v osmih urah. Nemalo tudi zaradi Komita, tega heroja dela tretje stopnje, večkrat nega udarnika, prizadevnega m>\a torja, ki je poleg svoje redne, polne zaposlitve opravljal tudi več družbenopolitičnih funkcij. Vojna leta je Alojz Komic preživljal v Kosovelovi brigadi na Primorskem, po vojni pa se je tvorno in delovno vključil v izgradnjo porušene domovine. Tudi tako, da )9 sprejemal in opravljal vrsto nalog v družbenopolitičnem življenju. 2e pred vojno se je pokazala njegova zavest. Bil je v naprednih društvih in organizacijah, rad pa je tudi telovadil pri Svobodi in se ukvarjal z drugimi športi. »Tudi zdaj, ko sem v pokoju, ne morem povsem mirovati. Kdajpa-kdaj poprimem za delo, če vem, da sem kje potreben, sicer pa že od vsega začetka najraje preživljam prosti čas tako, da se ukvarjam z Živalmi. Domačimi živalmi, že od vsega začetka sem član Društva rejcev malih živali v Podmežaklji « Alojz Komic je le enkrat resno zbolel, tedaj so ga odpeljali na operacijo v ljubljansko bolnišnico- Sicer pa je bil klen in zdrav, trden v svojem prepričanju, dejaven in poštefl do kraja — in tak je še danes. D. Sedej Socialna varnost na vseh področjih Na predvidoma zadnji seji konference za socialno delo Kranj je bilo slišati s strani občinskega vodstva dosti pohval za opravljeno delo v preteklem enoletnem obdobju. V kranjski občini so se namreč že novembra lani odločili za ustanovitev konference za samoupravno urejanje socialnega varstva: zato bo iz preteklega dela lahko potegniti zaključke, ki naj bi koristili tudi bodočemu delu samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva v prihodnjem letu. Kot je že običaj ob zaključku dela v nekem obdobju, so tudi delegati na zadnji seji konference za socialno delo poslušali poročilo o delu za leto 1974. Poglejmo le nekaj problemov, ki jih je med letom načela konferenca in jih skupaj s svojim strokovnim organom Centrom za socialno delo in ostalimi družbenimi dejavniki v občini uspešno tudi rešila. Problemi starostnikov r,o se pojavljali na dnevnem redu marsikatere seje v občini, zdaj pa lahko trdimo, da se je ta problem že premaknil z mrtve točke. Zbrana so sredstva za adaptacijo Doma oskrbovancev v Preddvoru, dela so se začela in pričakuje se, da bo bivanje v prenovljenem domu zagotovilo starim občanom zares tisti nivo oskrbe kot jim gre. Analiza o ostarelih kmetih, ki jo je pripravil Center za socialno delo, je spodbudila krajevne skupnosti in kmetijske organizacije, da so začele resneje razmišljati, s kakš- Klub zdravljenih alkoholikov tudi v Žireh Pred nedavnim je začel v Zireh delati prvi klub zdravljenih alkoholikov v tem kraju. Vanj je vključenih devet članov ter njihovi najožji družinski člani. O ustanovitvi svojega kluba so v Zireh razmišljali že precej dolgo. Doslej so se namreč Zirovci morali voziti v klub v Škofjo Loko. Le-ta pa je zaradi velikega števila članov s samega škofjeloškega področja le s težavao sprejemal pod okrilje tudi zdravljene alkoholike od drugod, po drugi strani pa je bilo članom iz zgornjega dela Poljanske doline zaradi prevelike oddaljenosti uspešno delo dokaj oteženo. V novo ustanovljeni klub so vključeni zdravljeni alkoholiki s celotnega področja Žirov, največ pa jih je iz tovarne Alpina. Zato v Žireh že zdaj razmišljajo, da bo najbrž že v kratkem potrebno ustanoviti še en klub: v enem naj bi bili izključno zdravljeni alkoholiki iz tovarne Alpina, v drugem pa oni iz drugih podjetij ter kraja sploh! Tovarna Alpina je med ustanavljanjem kluba do zdravljenih alkoholikov pokazala veliko mero posluha in zainteresiranosti, da se vprašanje kluba čimprej reši. Klub za zdaj resda še nima svojih prostorov, njegovi člani pa so se že dogovorili, da se bodo lahko sestajali v prostorih sindikalne organizacije v tovarni. Sestanki bodo enkrat tedensko, delo pa bo vodil in usmerjal dr. Bojan Gregorčič iz Gorenje vasi. Upajo pa, da bodo že v kratkem tudi v Žireh usposobili svoje strokovne moči za delo z zdravljenimi alkoholiki. Žirovski zdravljeni alkoholiki so se že na prvem sestanku dogovorili, da bodo sodelovali v prihodnje z vsemi sosednjimi sorodnimi klubi. -jg nimi ukrepi bi se dalo olajšati položaj teh občanov. S sklepom konference avgusta letos so se povišale družbeno denarne pomoči socialno ogroženim občanom, višje so tudi ostale oblike družbene pomoči, dosti je bilo storjenega tudi pri reševanju alkoholizma, ki sodi med hujše socialne probleme v občini. Čeprav smo po eni strani lahko z opravljenim delom v razreševanju alkoholizma vendarle stopili korak dlje, pa vzroka za pretirano zadovoljstvo, tako so poudarili na konferenci, ne more biti. Ni dovolj, če se zavzema za reševanje tega problema le konferenca za socialno delo: pritegniti bo treba še ostale družbene dejavnike. Torej ne osamljena prizadevanja, pač pa v sodelovanju z ostalimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi na podlagi akcijskega programa bo delo dobro zastavljeno. To pa seveda ne bo edina naloga bodoče skupnosti, ki se bo morala v skrbi za delovnega človeka kar najširše povezovati predvsem s tistimi dejavniki, ki so doslej stali dokaj ob strani. Program dela, o katerem so na konferenci spregovorili, sprejela pa ga bo bodoča.skupnost, naj bi predvsem vseboval tele naloge: med važnejšimi bo prav gotovo organizacija socialnih služb v delovnih organizacijah z več kot 500 zaposlenimi. Medtem ko je organizacija socialnega varstva na osnovnih šolah že dokaj utečena, pa tega ne moremo trditi za srednje šole. Ce naj bi dejavnost bodoče samoupravne interesne skupnosti za socialno skrbstvo posegla res na prav vsa področja, bi bilo potrebno reorganizirati tudi dosedanje komisije za socialno varstvo pri krajevnih skupnostih, saj marsikje niso več kos nalogam obsežnega socialnega programa. L. M. r 7,1 DEVIZE; IHIKAVA VI mmm mmm LASTNE PROHfiDiJi Sejemska hala Savski log Kranj v času XV. jubilejnega novoletnega sejma od 15. do 26. decembra L Nekaj vprašanj trgovini K pisanju tega pisma me je spodbodlo obvestilo, da je IS občine Kranj zadržal družbeni dogovor o delovnem času v trgovini, še posebej zato, ker je le nekdo zaščitil interese potrošnikov in nas vključil v sklepanje samoupravnih sporazumov in dogovorov. Trgovina je zaradi nas in mislim, da bi morali v takšnih primerih spregovoriti tudi mi potrošniki in vprašati marsikdaj tudi trgovino, kako dela in kako bo delala. Pisma bralcev Razumem, da so pri zaposlenih ženah in dekletih zaradi delovnega časa v trgovini določeni problemi družinskega in osebnega značaja. Ne bi hotela naštevati problemov vseh tistih žena, ki delajo v tekstilni industriji, gostinskih delavk, snažilk in čistilk, nočnega delovnega časa, izmen v industriji, žena, zaposlenih v mestnem prometu, komunalnih organizacijah itd., kajti povsod gre zaradi narave dela za popolnoma iste ali celo težje probleme prostih dni. Povsod rešujejo probleme prostih dni v okviru TOZD in mislim, da bi tako morala storiti tudi naša trgovina. Menim, da ima trgovina veliko večje možnosti, da omogoči ob nespremenjenem delovnem času vsem zaposlenim tudi proste dneve. Nikjer ni določeno, da moramo imeti proste sobote, imeti moramo proste dneve, kakor pač nanese ob 42-urnem delovnem tednu. Ali se ob nespremenjenem delovnem času v trgovinah res ne bi dalo delati tako, da bi ob boljši organizaciji in razporedu dela imeli zaposleni proste dneve ob sobotah vsakih štirinajst dni? Slišala sem, da je eden od argumentov tudi ta, da imajo gospodinjstva dovolj hladilnikov in daje slaba tista gospodinja, ki se ne more oskrbeti z zadostno hrano za nedeljo. Ali res, dragi tovariši? Vprašala bi vas, kako mi boste zagotovili svež kruh v soboto dopoldne, zadovoljivo izbiro sadja in zelenjave, mleka, mlečnih izdelkov, mesa in pakirane perutnine. Danes se dogaja, da moramo v popoldanskih urah paziti, kdaj dobite blago in pošiljati otroke ponj. In rada bi imela odgovor, kdaj naj kupujem, če imam delovno soboto? Ali med if. in 15. uro? Ali v dežurni trgovini? Kdo mi zagotavlja, da bom jaz in druge gospodinje dobila vse potrebno blago, ko pa mi ga že sedaj ob sedanjem delovnem času ne morete zagotoviti? Že danes so vrste v prodajalnah pred policami, delikatesnimi oddelki, kruhom. Ali ste kdaj pojasnili, zakaj deluje samo po ena blagajna, imate pa tri ali štiri? Kje so blagajniki in kje je organizacija dela? Mar moramo res potrošniki nositi vse posledice slabe organiziranosti v trgovini? Ali se vam ne zdi, da bi lahko že sedaj storili nekaj več za boljšo preskrbo in hitrejšo postrežbo ob sedanjem delovnem času? Že sedaj je vrsto problemov, ki razburjajo potrošnike in povzročajo negodovanja. Kako pa bo v bodoče? Nisem proti temu, da imajo ljudje 42-urni delovni teden in proste dneve oz. sobote, toda le takrat, ko bom v naši kranjski živilski trgovini dobila vse ob pravem času, da bom zadovoljna s postrežbo in ekspeditivnostjo in ko bom ugotovila, da krajši delovni čas ne ogroža interesov in preskrbe potrošnika. Glasovala bom za to, toda sedaj ne. Mislim, dragi tovariši in sodržavljani v trgovini, da smo potrošniki ob novi ustavi in uvajanju novih odnosov ter ustanavljanju TOZD upravičeno pričakovali, da bodo procesi v trgovini takšni, da bo trgovina našla za potrebno, da svoje delo usmerja predvsem v zadovoljevanje potrošnikov in družbe in da najde v teh odnosih svoje pravo mesto. Upravičeno smo to pričakovali in pričakujemo. Žal pa, kot se zdi, iz prvega kontakta z nami potrošniki, vaša usmeritev ni takšna. Pa lep pozdravi Marija Jane Za občinski praznik nova obratna ambulanta Ob občinskem prazniku bodo v Jelovici v Škofji Loki izročili namenu novo obratno ambulanto. S tem bodo počastili 20-letnico organiziranega zdravstvenega varstva delavcev v tovarni. Do sedaj so imeli obratno ambulanto skupaj z Gorenjsko predilnico. Zaradi velikega povečanja števila delavcev v obeh delovnih organizacijah je ambulanta postala pretesna oziroma je bil zdravnik preobremenjen. Posvečal se je lahko le zdravljenju, za preventivno dejavnost pa mu je zmanjkalo časa. Ambulanta je tudi oddaljena od Jelovice in so bile izgube zaradi obiska pri zdravniku še večje. Te težave so spodbudile zamisel o svoji obratni ambulanti. Še bolj pa veliko boleznin. Lani je bilo med nekaj več kot tisoč zaposlenimi kar 1028 bolnikov. Vsak je bil v poprečju bolan 21 dni. Zaradi bolezni so izgubili toliko delovnih dni, kot bi jih, če bi tovarna mesec dni stala. S pomočjo svoje ambulante bodo skušali zmanjšati čas izostanka z dela zaradi zdravniških pregledov, omogočili dobo delavcem, da bodo vedno lahko poiskali pomoč pri obratnem zdravniku, zmanjšali bodo čakalni čas v ambulanti, organizirali sistematske preglede za vse zaposlene in s tem izboljšali preventivno zdravstveno dejavnost. Ko so se v Jelovici odločali za gradnjo obratne ambulante, so k sodelovanju povabili tudi nekatere druge delovne organizacije, predvsem pa Gradiš, ki ga od njihove tovarne loči le ograja. Naleteli so na gluha ušesa. Zato so jo zgradili sami. Opremo pa je preskrbel zdravstveni dom Kranj. L. B. Smernice za bodoče delo Pred dnevi je bil v Škofji Loki tridnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij in svetov ter predsednike komisij pri občinski konferenci ZK. Navzoči so na njem poslušali predavanja s področij politike gospodarske stabilizacije, uresničevanja ustave, splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite, zveze komunistov ter metod političnega delovanja, nalog ZK na pod-dočju vzgoje, izobraževanja in kulture ter izgrajevanja družbenoeko- Posvet slovenskih farmacevtov V torek so se na posvetu v Škofji Loki zbrali slovenski farmacevti in lekarniški delavci. Prvo tovrstno posvetovanje je bilo pred tremi leti. Ob tej priložnosti je bilo ugotovljeno, da je splošno stanje po lekarnah, njihova opremljenost ter zasedba delovnih mest izredno slaba. Tudi tokrat so udeleženci posveta spregovorili o lekarniški mreži v republiki. Seveda ponovno niso mogli mimo dejstva, da sedanja lekarniška služba v republiki še zdaleč ne ustreza potrebam zdravstvenega varstva. K temu je brez dvoma v veliki meri pripomogla slaba organizacija, saj so se lekarnarji v večini otepali integracijskih procesov. Zato ni čudno, da je v Sloveniji kar štirinajst farmacevtskih zavodov. -jg nomskega sistema! Seminarja se je udeležilo 52 slušateljev! Siminar je odlično uspel, meni sekretar občinske konference ZK Škofje Loke Janez Jemec! Prvič je uspel zato, ker je bilo na njem veliko govora o aktualnih političnih nalogah, drugič pa tudi zato, ker so sekretarji z različnih področij lahko prvič med seboj izmenjali svoja menja, se med seboj pogovorili! Skratka, dobiti je bilo mogoče celovito sliko o sedanjem stanju na področju škofjeloške občine. Seminar je dal popolne zaključke za vse akcije, Ju jih bo potrebno izvesti v prihodnjem letu! Obenem pa je seminar pokazal, da je tovrstna oblika političnega delovanja ter izobraževanja izredno uspešna, kar pomeni, da bi jo bilo potrebno vpeljati v vse osnovne organizacije ZK: Čeprav je bil seminar zahteven, program je bil natrpan in je trajal po ves dan, se je vendarle vsakokrat še zavlekel, saj je bilo vprašanj slušateljev vedno dovolj! Sekretarji so bili enotnega mnenja, da bi morale tudi ostale družbenopolitične organizacije pripraviti podobna srečanja, saj bi bilo le tako mogoče vse metode delovanja spraviti na enoten tir, s tem pa tudi razne akcije in interese! Predavatelji, ki so podali uvodne misli, so bili pri poslušalcih odlično sprejeti, po vsakem predavanju in kooreferatu pa so se razvile živahne razprave! -J g Dinos zgradil nove prostore v Kranju Kranjska poslovalnica podjetja Dinos je v soboto dopoldne dobila v Kranju na Drulovki v neposredni bližini tovarne Planika nove prostore za zbiranje, pripravo in predelave surovin. Tako bodo v nekaj dneh lahko izpraznili dosedanje neustrezne prostore zraven skladišča sadja in zelenjave Veletrgovine Živila blizu novega savskega mostu, ki povezuje kranjsko obvoznico. Ko bo podjetje Živila v Naklem zgradilo še skladišča, bo ta prostor namenjen razširitvi javnih skladišč. Kranjska poslovalnica podjetja Dinos je tako trenutno med najbolje urejenimi na Gorenjskem. Na sobotni otvoritvi, na kateri so sodelovali tudi godbeniki iz Medvod in učenci nekaterih šol, ki so zbrali največ od- Nezadovoljiv odkup mleka V zbiralnicah mleka Kmetijske zadruge Medvode bodo letos predvidoma zbrali 2,6 milijona litrov mleka, kar bo enako lanskemu odkupu. Računajo, da bo tako načrtovani odkup za 10 odstotkov manjši, predvsem zaradi uporabe slabše krme, ki je posledica podražitve umetnih gnojil, razen tega pa so se cene krmil povišale kar za 80 odstotkov. Kmetijski strokovnjaki vidijo rešitev oziroma povečano proizvodnjo mleka le v smotrnem primerjanju odkupnih cen mleka. Prodajne cene mleka ne gre zviševati, saj je potrošnja mleka na prebivalca pri nas zelo skromna. -fr Družbeni dogovor o delu turističnih organizacij Upravni odbor Gorenjske turistične zveze je pred nedavnim na razširjeni seji sprejel osnutek družbenega dogovora o enotnem programu dela turističnih družbenih organizacij na Gorenjskem in o sredstvih za njegovo uresničitev. Predvideno je, da bi takšen dogovor podpisale vse gorenjske občinske skupščine in vsa turistična društva v posameznih občinah. Družbeni dogovor naj bi pripomogel k hitrejšemu razvoju turizma na Gorenjskem, posebno na tistih področjih, kjer danes ne deluje ali ni zainteresirana za razvoj turizma nobena turistična gospodarska organizacija. Tako naj bi na podlagi takšnega dogovora v tako imenovanih nerazvitih turističnih krajih na Gorenjskem skrbeli za turistično vzgojo in usposabljanje občanov, razvijali in organizirali bi turistično propagando in informacijsko službo, skrbeli za varstvo okolja in zaščito turističnih in drugih zanimivosti, pospeševali kmečki turizem in iskali ter razvijali različne oblike turistične rekreacije. Razen tega se bodo podpisniki tega družbenega dogovora vsako leto posebej dogovorili o delovnem programu in akcijah Gorenjske turistične zveze. Da pa bi takšne programske zamisli lahko uresničili, je v osnutku dogovora predvideno, naj bi gorenjske občine v prihodnje odstopale turistično takso turističnim društvom. V nekaterih gorenjskih občinah imajo to že zdaj tako urejeno. Prav pa bi najbrž bilo, da bi to enotno uredili po vsej Gorenjski. Del tako zbranega denarja bi potem turistična društva odstopila Gorenjski turistični zvezi. Kot rečeno je osnutek tega družbenega dogovora doslej sprejel upravni odbor Gorenjske turistične zveze. V kratkem pa se bodo začele razprave o predlogu v vseh turističnih organizacijah in v občinah na Gorenjskem. A. Ž. padnega papirja, je direktor podjetja Janez Ramovš poudaril, da na Gorenjskem čez leto zberejo okrog 13.000 ton raznih vrst surovin, med katerimi so predvsem odpadki železa, barvnih kovin in papirja. Z drugimi besedami to pomeni, da odpelje z Gorenjske vsak teden vlak s 15 vagoni odpadkov različnim predelovalcem. Ti odpadki so vredni 16 milijonov novih dinarjev in tako v precejšnji meri razbremenjujejo devize, ki jih naša industrija troši za uvoz surovin in odpadkov. Poslovalnica v Kranju, bo v prihodnje opremljena z nekaterimi stroji (sortirnimi stroji, stiskalnice in podobno) za razvrščanje, pripravo in delno predelavo surovin. Gradnja teh prostorov in oprema bodo veljali prek 4 milijone novih dinarjev. Razen tega pa je treba poudariti, da je nova lokacija nedvomno veliko ugodnejša in primernejša za tovrstno dejavnost od dosedanje. ' Kot rečeno so na slovesnost povabili tudi pionirje nekaterih osnovnih šol, ki so v akciji zbiranja sredstev za Kumrovec in Kozjansko zbrali največ papirja. Tako so na primer učenci osnovne šole Danile Kumar iz Ljubljane zbrali 65 ton papirja, učenci osnovne šole Tone Cufar z Jesenic pa so za Kumrovec zbrali 50 ton papirja. Uspešno so v tej akciji sodelovali tudi učenci osnovne šole Stane Žagar iz Kranja, ki so zbrali precej nad 10 ton papirja. Predstavniki pionirjev teh šol so v soboto pred simbolično otvoritvijo novih poslovnih prostorov, ki jih je odprla Jožica Grajzar, ki je že 22 let zaposlena v podjetju, pozvali tudi pionirje drugih šol, naj se vključijo v akcijo za zbiranje starega papirja. A. Zalar Paviljon Murka na novoletnem gorenjskem sejmu v Kranju od 15. do 26. decembra 1974 • pohištvo • gradbeni material • gospodinjski stroji Sejemski popusti Dostava na dom murka Delovne organizacije dolgujejo 6 milijonov Sredi minulega tedna se je v Kranju sestal koordinacijski odbor za pripravo in izvedbo programa gradnje šol in vrtcev v kranjski občini in razpravljal o finančnem stanju sklada za financiranje izgradnje šolskih in vzgojno-varstvenih objektov v občini. Odbor je razrešil tudi Martina Koširja dolžnosti predsednika, ker odhaja na novo delovno dolžnost v službi državne varnosti v Beogradu in za novega predsednika izvolil Janeza Sušnika, direktorja Tekstilnega ceptra Kranj. Zamenjali so tudi nekatere druge člane odbora. Na seji so ugotovili, da je večji del programa gradnje šol in vrtcev v kranjski občini na podlagi referenduma o samoprispevku občanov že izpolnjen. Po programu poteka tudi tako imenovana zadnja faza. Nekaj težav je trenutno le pri sredstvih. Sklad je namreč dolžan približno sedem milijonov dinarjev izvajalcem del in dobaviteljem opreme. Će bodo hoteli kupiti novo opremo, ki jo potrebujejo za prizidke šol v Stražišču, Šenčurju in na Jezerskem, bodo naj- prej morali plačati tisto, ki jo že uporabljajo. Težave sicer niso tako hude, saj so nastale zato, ker delovne organizacije sproti ne poravnavajo svojih obveznosti. Skoraj 90 delovnih organizacij še ni plačalo vsega prispevka in nekatere med njimi dolgujejo denar celo še za minulo leto. Ža letos dolgujejo delovne organizacije okrog 5,7 milijona novih dinarjev, za minulo leto pa okrog pol milijona. Do zaostanka je prišlo zaradi spremenjenega načina plačevanja in delovne organizacije niso mogle sproti odvajati sredstev iz tekočega priliva. Zato so na seji sklenili, da se bodo s službo družbenega knjigovodstva pogovorili za lažje plačevanje. Delovne organizacije pa so opozorili, naj v zaključnih računih za leto 1974 določijo denar za poravnavo starih obveznosti in za prispevek za prihodnje leto. Tako bi pravočasno zbrali denar za plačilo dolga za opremo in za dograditev in opremo preostalih šolskih in varstvenih objektov iz sprejetega programa. A. Zalar dogovorimo se Seja škofjeloške občinske skupščine V petek ob 7.30 se bodo v sejni dvorani škofjeloške občinske skupščine zadnjikrat v tem letu sestali vsi trije zbori skupščine občine Škof-ja Loka. Dnevni red je tokrat izredno obširen! Delegati bodo razpravljali o zapisniku zadnje seje ter o poročilu o izvršitvi sklepov, o predlogu načrta družbenoekonomskega razvoja občine Škofja Loka v prihodnjega pol desetletja, o predlogu družbenega dogovora o izvajanju načrta družbeno ekonomskega načrta razvoja občine od leta 1975 do 1980, sklepali o podelitvi občinskih priznanj, spregovorili o vzgojno izobraževalnem delu vzgojno izobraževalnih zavodov v občini v preteklem šolskem letu, poslušali poročilo o delu temeljne izobraževalne skupnosti, kulturne skupnosti ter temeljne telesnokulturne skupnosti od njihovih ustanovitev do danes, sklepali o predlogu sporazumov o ustanovitvi samoupravnih interesnih skupnosti, poslušali poročila o gradnji najemnih stanovanj, pristopu temeljnih organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti k samoupravnemu sporazumu o štipendiranju učencev in študentov v občini ter izvajanju določb sporazuma, konstrukciji financiranja gradnje prizidka osnovne šole v Železnikih, razpravljali o predlogu odloka o začasnem financiranju proračunskih izdatkov v prvem tromesečju prihodnjega leta, predlogu odloka o obveznem odlaganju in odvozu smeti, predlogu odloka o spremembi in dopolnitvi urbanističnega načrta občine Škofja Loka za področje Železnikov in potrditvi za razširitev lokacije v tem kraju, predlogu odloka o spremembi odloka o posesti psov, predlogu sklepa o ustanovitvi šole za lesne delavce v sklopu poklicne šole za lesno stroko Škofja Loka, volitvah in imenovanjih, nazadnje pa bodo imeli priložnost zastaviti še delegatska vprašanja. Razvoj občine v prihodnjih letih Med sedemnajstimi točkami dnevnega reda se je le težko odločiti za tisto, pri kateri bodo delegati zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora pokazali največ zanimanja. A vendar gre verjeti, da se bodo kopja še vedno najbolj lomila pri sprejemanju načrta družbenoekonomskega razvoja škofjeloške občine v prihodnjih desetih letih. Resda so že doslej veliko pripomb dali delegati, prebivalci občine na zborih delovnih ljudi in občanov, zdi pa se še vedno, da je ostalo še marsikaj nedorečenega, marsikaj, kar bi morda v načrtu razvoja le še kazalo upoštevati! Treba je pač upoštevati, da je to pomemben dokument, program, ki ga bo potrebno v prihodnjega pol desetletja do potankosti izvesti. J. Govekar RAZPRODAJA posameznih kuhinjskih elementov Marles kuhinja: futura — venera in Gorenje kuhinja: G-1 3 VoUsul KRANJ 20 % tovarniškim popustom v salonu kuhinjske opreme Dekor k(n\rW%2& Trgovsko podjetje ^VlICI Kočna Kamnik kamnik uvaja za novoletne in druge večje nakupe discount trgovino — nakup blaga v originalnem tovarniškem pakiranju po cenah, ki so znatno nižje od maloprodajnih. Priporočamo vam: živila, alkoholne in brezalkoholne pijače, konzervirano hrano, kavo, čistilna sredstva in ostalo blago. Discount trgovina je v bivši samopostrežni MINI — MARKET, Kamnik, Ljubljanska l/a. Delovni čas: vsak delavnik od 10. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure. Pri novoletnih in drugih večjih nakupih ne pozabite na ceneno in kakovostno prodajo v DISCOUNT TRGOVINI! Delovna skupnost AUTOOTMMERCE Ljubljana Trdinova 4, TOZD Trgovina vabi k sodelovanju delavca na naslednje prosto delovno mesto: blagajničarke v trgovini Škofja Loka za določen čas Pogoji so: — ekonomski tehnik z 2-letno prakso — poskusna doba 2 meseca. Pismene prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovni usposobljenosti, sprejme splošni sektor podjetja 15 dni po objavi. Graditelji! Kmetijsko živilski kombinat Kranj z n. sol. c. TOZD Komercialni servis Kranj, Kranj z n. sol. o. obvešča vse graditelje, da prodajamo v skladišču gradbenega materiala Hrastje po ugodnih cenah: — stavbno pohištvo — parket — betonske mešalce L 100 — cement Izkoristimo ugoden nakup! Informacije dobite na tel. št. 21-611 Od 15. decembra 1974 do 31. januarja 1975 dajemo 9 % novoletni popust za vse vrste oken. Severjeve nagrade podeljene Dobili so jih igralci Minca Jerajeva, Danilo Bene-dičič, Marjanca Čebulj, Srečko Špik in Stane Raztresen Preteklo sredo, 18. decembra, zvečer smo bili v paviljonu Loškega muzeja na škofjeloškem gradu že četrtič zapored priče podelitvi nagrad sklada Staneta Severja, nepozabnega velikana Talij ine umetnosti. Gre za fond, v katerega denar prispevajo neposredni proizvajalci iz številnih gospodarskih organizacij. Ustanovili so ga, kot vemo, na Sobudo Gorenjske predilnice kofja Loka. Osnovni namen teh prireditev je dati priznanje našim poklicnim in amaterskim gledališčnikom, ki so se v tekočem letu odlikovali z eno ali več odrskimi stvaritvami, vrednimi Severjevega spomina. Poleg ostalega naj bi torej prispevale k dvigu kvalitete v slovenskih dramskih hišah. Kandidate predlagajo posamezne kulturne ustanove, občinske ZKPO in KUS, ZDUS, republiška ZKPO ter Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Strokovna žirija — sestavljajo jo redni profesor AGRFT v pokoju Slavko Jan (predsednik), umetniški vodja PG Kranj Janez Povše, izredni profesor AGRFT dr. Mirko Zupančič, dramaturg RTV Ljubljana Jože Rode in študentka III. letnika AGRFT Jana Kolarič — je po skrbnem premisleku sklenila letošnje nagrade podeliti naslednjim mojstrom odra: Danilu Benedi-čiču, članu SNG Ljubljana, za vlogo Don Kihota v Krleževi »Ma-škaradi«, predvajani v Mali drami januarja 1974; Minci Jerajevi, članici Mladinskega gledališča v Ljubljani, za doživeto podan lik Winnie v »Srečnih dnevih« angleškega nobelovca Samuela Becketta (premiera je bila 7. junija 1974); Marjanci Čebulj, zvesti sodelavki amaterskega gledališča Tone Čufar Jesenice, za vrsto pepričljivih nastopov v zahtevnih vlogah kot sta, denimo, Maria Stuart v istoimenski Shiller-jevi tragediji in Kata v Držičevem »Tripče de Utolče«; Srečku Špiku, študentu AGRFT, za izjemno tolmačenje Gospoda kolege v »Čarobni noči« Slavomira M,rožeka, ter Stanetu Raztresenu za neumorno udejstvovanje v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu in v Primorskem gledališču v Novi Gorici, kjer se je odlikoval zlasti z vlogama Jerneja v Cankarjevem »Hlapcu Jerneju^ in Čedermaca v Bevkovem »Kaplanu Martinu Čedermacu«. Slovesnost, med katero sta slav-ljence pozdravila tudi predsednik upravnega odbora Severjevega sklada dr. Branko Berčič in predsednik skupščine občine Škofja Loka Tone Polajnar, je popestril krajši koncert komornega zbora Loka in recitacije lanskoletnega nagrajenca, popularnega Dareta Ulage. I. G. Slavje železarske godbe na pihala Jubilejni koncert jeseniškega pihalnega orkestra ob stoletnici — Številne čestitke ob jubileju — Zlata Gallusova plaketa orkestru in številne bronaste, srebrne in zlate značke posameznikom V petek, 13. decembra, so godbeniki pihalne godbe z Jesenic z jubilejnim koncertom proslavili 100-let-nico obstoja godbe na pihala. Pokrovitelja jubilejnega koncerta sta bila predsednik občinske skupščine dipl. pravnik Slavko Osredkar ter direktor železarne Jesenice mag. Peter Kune dipl. inženir. Slavja jeseniških godbenikov so se udeležili številni Jeseničani, generalni direktor slovenskih Železarn Gregor Klančnik ter predstavniki godb iz vseh krajev Slovenije. Tako so jeseniškim godbenikom ob njihovem visokem jubileju čestitali godbeniki iz rudarskih Trbovelj železarskih Štor, Kranja in Tržiča ter Številni drugi. Na jubilejnem koncertu so se godbeniki predstavili -s kvalitetno izvedbo skladb in svoj nastop popestrili s sodelovanjem mešanega pevskega zbora Blaž Arnič. Predstavnik republiške zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije je nato orkestru podelil najvišje glasbeno priznanje Gallusovo plaketo, 31 posameznikom pa še bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke. Začetki godbe na pihala jeseniških železarjev segajo v leto 1874, ko je v Bohinju Čeh Nikolaj Bernard organiziral godbo iz vrst delavcev-ko-vačev. Ko so po požaru morali bo-' hinjski kovači na Jesenice, so tudi na Jesenicah organizirali ob podpori tedanjega vodstva tovarne pihalno godbo. Po prvi svetovni vojni so na Jesenicah ustanovili godbo iz vrst naprednih socialističnih delavcev, delovala pa je v okviru Svobode. Potem so ustanovili še eno godbo na pihala in tako so v tistem času delovale na Jesenicah kar tri dobre in kvalitetne godbe. V Radovljici razstavlja Kamilo V petek je delavska univerza Radovljica v dvorani radovljiške graščine odprla razstavo del akademskega slikarja Kamila Legata. Legatovo slikarstvo je rezultat zrele umetniške osebnosti, ki zavestno in dosledno gradi svoj likovni izraz. Izhodišče slikarjevega ustvarjanja je krajina. V njej ga privlačijo predvsem široki panoramski pogledi. V nekaj letih se je realistično zasnovana, za Legata značilna hribovita pokrajina, spremenila v krajino nasploh, z bogato dekorativnimi oblikovalnimi elementi. Na sedanji razvojni stopnji pa nekdaj vsaj geografsko določljiva krajina počasi izginja in jo nadomešča pretehtana kompozicija barvnih ploskev in linij, ki z barvami in oblikami v naravi nimajo več dosti skupnega. • Toda, naj gledamo slike izpred dveh ali treh lei, v katerih je krajina fie konkretno spoznavana, ali platna iz preteklega in letošnjega leta, ko postaja slikarjev izraz vse bolj lapi-daren, ter zadnji poskus skoraj do-slednje abstrakcije — vseskozi je slikar izrazit kolorist. Tako ustvarja Legat slikarska dela iz skrbno izbranih in kompozicijsko pretehtanih barvnih skupin, ki se, zdaj zeleno, zdaj modro pa rumeno in oranžno ali vijoličasto tonirane, povezujejo v skladno celoto. Premišljen izbor in združevanje barvnih elementov stopnjuje učinek barv in ustvarja v sliki določeno napetost. Samo ugibamo lahko, kam bo slikarja vodila nadaljnja pot ustvarjanja. Kot predstavnik mlade generacije slovenskih slikarjev-krajinar-jev je Kamilo Legat prispeval k oblikovanju krajine marsikaj novega in jo obogatil z dekorativnimi in neoro-mantičnimi elementi. Ali bo nadaljeval v tej smeri, ali pa se nam bo, kot kažejo nekateri znaki, v bodoče predstavil s kompozicijami, ki vsaj na videz nimajo ničesar skupnega z našo predstavo o svetu, je uganka. Vendar ne dvomimo, da mu bo krajina, iz katere je slikar vseskozi črpal in poglabljal svoja spoznanja, tudi vnaprej pomenila določeno vrednoto in z njo vred bolj ali manj trdno oporišče, pa naj si izbere to ali ono pot. M. Avguštin Med drugo svetovno vojno so godbe za nekaj časa prenehale delovati. Veliko jeseniških godbenikov je odšlo v partizane,' med njimi tudi Ferdo Koren, ki je med prvimi žrtvoval svoje življenje. Pihalni orkester jeseniške železarne so ustanovili 1945. leta v gozdu nad Gorjami in ta godba je potem spremljala borce, ki so osvobajali bližnje kraje. Vodil jo je Rado Kleč, sestavljali pa so jo godbeniki iz prejšnjih treh jeseniških godb. Potem sta dolgo časa delovali dve godbi: ena na Jesenicah, druga na Ja-vorniku. Jeseniško je vodil Rado Kleč, javorniško pa Julij Sorgo. Pred leti sta se ti dve godbi združili v pihalni orkester jeseniške železarne. Jeseniške godbe na pihala kot tudi pihalni orkester so v letih delovanja dosegle na raznih tekmovanjih lepe uspehe. Lani je pihalni orkester osvojil zlato plaketo na republiškem tekmovanju v Kopru. Julij Sorgo, Rado Kleč in Štefan Preželj so bili in so zaslužni dirigenti, ki so aktivno delali vrsto let. Pomembne obletnice pa praznujejo tudi: France Rih-taršič, ki deluje pri godbah 51 let, Ludvik Korantar 54 let, Joža Ravnik 54 let, Rudolf Ažman 60 let in Ivan Mohorič 51 let. Ob obletnici pa je vsekakor treba omeniti neumornega organizatorja Ivana Žena, ki že vrsto let deluje pri godbah in pihalnem orkestru železarne. D. Sedej 8 presernovo gledališče TOREK, 24. decembra, ob 15. uri za otroke OS Simon Jenko, ob 17. uri za otroke KS Stra-žiSCe, Bitnje — A. E. Greidanus: HODL DE BODL; ob 15.30 na Orehku, ob 17.'uri v Mavčičah - M. Logar: STRICEK METLA, lutkovna predstava; SREDA, 25. decerribra, ob 15. uri za otroke OŠ Lucijan Seljak, ob 17. uri za otroke OŠ Stane Žagar: HODL DE BODL; ob 15.30 in ob 17. uri v Zabnici, ob 18.30 v Bitnjah: STRICEK METLA; ČETRTEK, 26. decembra, ob 15. uri za otroke Posebne osnovne šole Kranj, ob .17. uri za otroke delavcev Tekstilnega šolskega centra: HODL DE BODL; ob 15.30 na Visokem, ob 17. uri na Primskovem: STRICEK METLA. VSE PREDSTAVE BO OBISKAL DEDEK MRAZ. Ura pravljic V četrtek, 26. decembra, bo ob 17. uri v Pionirski knjižnici Ura pravljic. Vabljeni! Ma nedavnem koroškem večeru, kije bil v gledališki dvorani na Jesenicah, »e je v kulturnem delu predstavil Senski sekstet iz Obirskega pri Železni kapli. Koroške pevke so s pesmimi Valentina Polunška in venčkom koroških narodnih navdušile številne poslušalce. — J. R. — Foto: J. Jekler Vzgojno varstveni zavod Kranj objavlja prosto delovno mesto knjigovodje osebnih dohodkov Pogoj: srednja ekonomska šola Kandidati naj pošljejo pismeno vlogo z življenjepisom in dokazilom o izpolnjevanju razpisanega pogoja na Vzgojno varstveni zavod Kranj, Cesta Staneta Žagarja 19. Rok prijave je 31. december 1975 oziroma do zasedbe delovnega mesta. Plinska luč Pri amaterskem gledališču Tone Čufar na Jesenicah so decembra pripravili prvo premiero v letošnji sezoni. Odločili so se za igro Patrick Hamilton Plinska luč, ki jo je za jeseniški oder režirala Vera Smukav-čeva, sceno pa je pripravil Jože Bedič. Prva premiera v letošnji sezoni je bila pri gledalcih ugodno sprejeta, še posebno dobro so se izkazali tako nekateri starejši kot tudi mlajši igralci amaterskega gledališča. Po premieri so igro ponovili še v soboto, 21. decembra, in v nedeljo, 22. decembra. D. S. Seviljski brivec V sredo, 25. decembra, bo v gledališču Tone Čufar na Jesenicah koncert opernih arij iz Rossinijevega Seviljskega brivca. V arijah se bodo predstavili mlajši solisti ljubljanske Opere, med njimi tudi Jeseničan Jaka Jeraša. „ Koncerta, prvega v popoldanskih urah za šolsko mladino in drugega v večernih urah za odrasle, organizira komisija za koncertno dejavnost pri občinski Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij. D.S. Loški dramski skupini pod isto streho V sredo, 18. decembra, zvečer sta bila v dvorani LG na Spodnjem trgu v Škofji Loki občna zbora obeh krajevnih dramskih družin, Loškega gledališča in Odra-galerije. Navzoči so najprej poslušali poročili o delu v preteklih sezonah nato pa sprejeli sklep o združitvi obeh »hiš«. Zbor je obravnaval tudi finančni načrt in načrt o aktivnosti v prihodnjih sezonah, ko bosta ustanovi nastopali že kot enotno društvo: Obenem so udeleženci sprejeli ustrezne sklepe v zvezi z rešitvijo izredno pereče problematike bodoče gledališke dejavnosti v Škofji Loki, katere usoda je odvisna predvsem od adaptacije zastarelega, premajhnega in dotrajanega doma LG ter od dokončne ureditve odprtega Letnega gledališča v grajskem vrtu. (-ig) Zanimanje za muzej Kljub hladnejšemu vremenu zanimanje za muzej Goričane ne pojenja. Ob nedeljah je grad Goričane pravo shajališče ljubiteljev umetnosti, katerim so na voljo stalne in občasne zbirke iz vzhodne Azije in Afrike. Med tednom pa beležijo skupinske obiske šolske mladine in delovnih kolektivov. - - -fr Obisk v gorjanski knjižnici V domu TVD Partizan v Gorjah pri Bledu ima svoje prostore tudi knjižnica. V knjižnici je prek tisoč knjig, ki jih izposojajo vsak četrtek od 17. do 19. ure. Lani je bilo izposojenih okrog 1100 knjig, letos pa bo to število nekoliko manjše zaradi bogate založenosti knjižnice na Bledu, ki je letos dobila nove prostore. Sicer pa bi lahko rekli, da so prebivalci Gorij in okoliških krajev dobri in zvesti bralci, saj si v knjižnici vsako leto sposodijo blizu tisoč knjig. Nedvomno pa bi bil obisk še večji, če bi imela knjižnica boljše prostore in bi bila zato lahko tudi bolje založena. Knjižnico v Gorjah upravlja Angelca Jekovec iz Bodešč pri Bledu. . J. Ambrožič I. Odbori za medsebojna razmerja TOZD v sklopu Kmetijsko živilskega kombinata Kranj v Kranju — z n. sol. o. objavljajo naslednja prosta delovna mesta: ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJ — Z N. SOL. O. 1. prodajalke živilske stroke ZA TOZD KLAVNICA KRANJ - Z N. SOL. 0. 2. črevarja ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ - Z N. SOL. O. 3. administratorja .v Centru semenskega krompirja v Šenčurju II. Svet SDS Skupn,e službe objavlja naslednja prosta delovna mesta: 4. gradbenika 5. analitika — programerja 6. referenta za izterjavo in . kompenzacije 7. saldakontista dobaviteljev s polovičnim delovnim časom za določen čas 4 mesecev Poleg z zakonom določenih pogojev za delo, se zahtevajo naslednji posebni pogoji: podi. 1.: poklicna šola za prodajalce, zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki. Praksa zaželena; pod h 2.: poklicna šola živilske stroke za poklic mesarja, zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki. Praksa zaželena; pod I. 3.: poklicna administrativna šola ali kmetijska šola, lahko tudi začetnik; podil. 4.: gradbeni'inženir ali gradbeni tehnik, ki izpolnjuje pogoje, določene z zakonom o graditvi objektov (Ur. list SRS št. 42/73 — čl. 40). pod II. 5.: ekonomist finančne smeri ali ekonomski tehnik, s 3- ali 5-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu, poznavanje finančnega in materialnega poslovanja, smisel za komuniciranje; podil. 6.: ekonomski tehnik, VK ali KV trgovec, z 2- oziroma 3-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu, vestnost pri delu, smisel za komuniciranje s poslovnimi partnerji, terensko delo; podli. 7.: ekonomski tehnik ali administrator, z 2- ah 3-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. Kultura na novi poti Novi delegatski odnosi — Organiziranost in financiranje — Pomanjkanje prostorov — Težave s kadri — Odnos do centralnih institucij — Javnost dela in skupne akcije vseh gorenjskih kulturnih skupnosti Na vseh področjih našega življenja in dela si prizadevamo za boljše odnose, pravičnejšo delitev dela in dohodka, zato da bi ustvarili kar največ in to znali pametno uporabiti. Ti odnosi, ki jim je temelj delegatsko odločanje, veljajo tudi v kulturnem življenju, kulturnem delu in ustvarjanju. Na tistem področju torej, ki je bilo v preteklosti bolj zapostavljeno kot ne, saj smo pred leti stali pred skorajda nerešljivimi problemi, ki so jih zaostrovali tudi razni centralistični in lokali-stični interesi. Torej, kaj nam pravzaprav prinašajo temeljne kulturne skupnosti, kakšno je njih financiranje in programska usmeritev * in vsebinska opredelitev? Kakšno pot bo kultura ubirala konkretno na delavskih Jesenicah? Pogovarjali smo se s sekretarjem temeljne kulturne skupnosti Janezom Kavčičem, znanim jeseniškim kulturnim delavcem, ki na stanje jeseniškega kulturnega življenja gleda realno in stvarno in ki si prizadeva za dosledno uveljavitev in uresničitev vseh ciljev in izhodišč temeljne kulturne skupnosti. »Kakšna je nova skupščina kulturne skupnosti?« »Nova skupščina kulturne skupnosti naj bi imela dva zbora. V enem zboru uporabnikov naj bi bito 33 delegatskih mest, v zboru potrošnikov pa 7 delegatskih mest. To zagotavlja predvsem združevanje delegacij po konferencah, enotno za vse interesne skupnosti, ki so del skupščinskega sistema, vsa delitev dela pa tudi ostane v kulturi. Zdaj, po sprejetju zakona, pride v veljavo samoupravni sporazum. Rok za sklic nove skupščine kulturne skupnosti je 10. januar, do tedaj pa bo treba pregledati program in osnutek statuta. Skupščina naj bi se sestala največkrat trikrat na leto, tedaj, ko sprejema program in finančni načrt in globalno usmeritev; tako naj bi bili odbori pri izvršnem odboru strokovna telesa, odbori skupščine pa samoupravna telesa.« »Kaj je pokazala analiza o stanju kulture v občini?« »Letos zaključena analiza o stanju in delna analiza o potrebah je bistveni pripomoček in osnova za nadaljnjo raziskovalno dejavnost v kulturi. Će to analizo dopolnimo z letošnjim letom, potem imamo dovolj podatkov in lahko program usmerimo tja, kjer je najbolj zaželeno in potrebno, po drugi strani pa po potrebi krčimo. 2e zgodaj smo začeli s programiranjem za prihodnje leto in osnovni programi so bili znani že oktobra.« »Precejšnjo postavko je in najbrž tudi bo predstavljalo prav amatersko gledališče Tone Čufar. Ali opravičuje s svojo dejavnostjo namenjena sredstva?« »Letos in lani je gledališče nazadovalo in bilo zaprto v svoje okvire, pa je imelo kljub temu najdražjo postavko. Vzroki so predvsem v neprofesionalnem strokovnem kadru in minimalnem ostalem aparatu, ki pa stane, če dela ali ne dela, saj osebni dohodki predstavljajo 70 odstotkov sredstev za dejavnost. Razmahnila pa se je dejavnost dramskih skupin, ki pa imajo predvsem težave s kvaliteto. Nov program gledališča zahteva še več sredstev, a je celovit. Po tem programu naj bi bil na Jesenicah tudi sedež pokrajinskega odbora združenj dramskih skupin Slovenije. Nasploh pa mora gledališče dobiti poklicnega režiserja, brez tega je delo nemogoče, če pomislimo, da je program gledališča še enkrat obsežnejši kot lanski. Posebno vprašanje je dvorana, ki zahteva znatna sredstva in bi jo bilo treba racionalno izkoriščati.« »Nasploh je na Jesenicah precejšen problem s pomanjkanjem prostorov za kulturno dejavnost.« »Vsekakor to najbolj občutijo skupine, ki so povečale dejavnost svojega dela, DOLIK in druge. Za likovno sekcijo DOLIK je bilo več poskusov, da bi našli prostore, ki so nedvomno pereč problem. Prizadeta je tudi vsa galerijska in razstavna dejavnost. Zdaj se trudimo, da bi dobili prostore v srednjem delu Jesenic, za katerega so izdelani zazidalni načrti. Prizadevamo se, da bi skupaj z nekaterimi družbenopolitičnimi organizacijami poiskali način, kako bi zagotovili sredstva za izgradnjo objektov posebnega družbenega pomena, kajti vsi kulturni prostori, ki so in ki še bodo, niso namenjeni izključno le kulturi.« »Kako je s kadri v temeljni kulturni skupnosti?« »V jeseniški skupnosti nas je poklicno zaposlenih 11 delavcev, vsi drugi pa svoje delo opravljajo amatersko. Tak sestav je ob tako razvejani dejavnosti in za taka finančna sredstva nesprejemljiv. To se kaže v manjši strokovnosti dela, v necelovitih programih za posamezne dejavnosti, zato še vedno ni pravega sodelovanja s temeljnimi organizacijami' združenega dela. Trdno smo se namenili, da stalno izobražujemo kader, še posebno tam, kjer so se pokazale največje vrzeli kulturnega delovanja. Po predlogih naj bi tudi kadre, ki prihajajo iz kulturnih centrov, zaposlili tako, da bi bili redno zaposleni, ali tako, da bi v svoji redni zaposlitvi delali polovico svojega rednega časa tudi z amaterskim društvom ali skupino.« »Kaj so temeljne enote kulturne dejavnosti?« »Temeljne enote predvideva ustava v sestavi nove kulturne skupno- Uspešna gledališka gostovanja Letošnji program kulturne akcije, ki jo za zaposlene v delovnih organizacijah in za občane v krajevnih skupnostih v radovljiški občini organizira kulturna skupnost Radovljica skupaj s komisijo za kulturo pri občinskem sindikalnem svetu in zvezo kulturno prosvetnih organizacij, bo konec decembra uspešno končan. Tako kot prejšnja leta je bilo tudi letos težišče te akcije na prirejanju dramskih predstav, likovnih razstav in koncertov. Marsikje pa je bila to spodbuda za ustanavljanje novih kulturnih skupin. Prejšnjo soboto je bila v domu Partizana v Zgornjih Gorjah v go-steh Mala drama SNG iz Ljubljane. V polno zasedeni dvorani so se ljubljanski umetniki Meta Vraničeva, Duša Počkajei/a, Dare Valič in Jurij Souček (slednji je tudi režiser) predstavili z Dubillardovimi Naivnimi lastovkami. Novo ustanovljena gledališka skupina pri delavski univerzi Radovljica je za 15-letnico ustanovitve delavskih univerz naštudirala veseloigro Josipa Ogrinca V Ljubljano jo dajmo. S tem delom so se že predstavili prejšnjo nedeljo na odru kulturnega doma v Mošnjah in v četrtek, 12. decembra, v kulturnem domu v Zasipu. Igralci Alenka Bole-Vrabčeva, Slavica Česnikova, Maruša Avguštinova, Milan Mrovlje, Franci Černe, Jože Smolej, Niko Rupel, Milan Baloh in Miran Ken-da, ki je igro tudi režiral, so nastopili tudi na proslavi ob 15-letnici ustanovitve gorenjskih delavskih univerz v radovljiški kino dvorani. Ker je bila ta proslava prejšnji petek namenjena predvsem gostom z Gorenjske, so jo za delovne kolektive in občane iz Radovljice uprizorili minuli torek v kino dvorani v Radovljici. V sredo pa so gostovali v Bohinjski Bistrici. Zaradi velikega zanimanja obiskovalcev za to uigrano skupino in tudi zaradi prijetne vsebine Ogrinčeve igrici" bodo radovljiški igralci nastopili v vseh krajih v občini, kjer imajo ustrezne prostore. Nameravajo pa pripraviti tudi posebne predstav«' /a šolsko mladino. JR sti. To so združenja posameznih dejavnosti, najsibodi v glasbi, folklori ali kje drugje. Te temeljne enote naj bi postale področna in republiška združenja in naj bi imele dovolj strokovnih ljudi, tako da bi lahko govorili o strokovnem delu po posameznih področjih.« »Kako je z odnosom do centralnih institucij, kako je z javnostjo dela in z regijskim povezovanjem?« »Republiškega programa razvoja kulturne dejavnosti še ni in zaradi tega nekatere kulturne skupnosti, predvsem ljubljanske, poskušajo dokazovati, da so njihovi problemi — čeprav jim ne gre odrekati večjih problemov — problemi nacionalnega pomena in naj bi njihove programe sofinancirale tudi druge kulturne skupnosti. S tem se gorenjske kulturne skupnostr nikakor ne strinjajo, saj imamo na primer na Jesenicah najpopolnejši železarski muzej, ki pa ga v celoti financira jeseniška Železarna. To pomeni, da se morajo programi in problemi v naslednji mandatni dobi vsekakor temeljito reševati in rešiti. V okviru Gorenjske smo za javnost dela, predvsem zato, ker si vsi želimo prejeti tudi povratno informacijo. Dogovorili smo se, da bodo delegati in odbori ter vsi organi vedno pravočasno in temeljito obveščeni. Dogovarjamo se, da bi v gorenjski regiji poleg sveta kulturnih skupnosti formirali tudi skupščino. Regijsko povezovanje, tako dogovarjanje za čimveč skupnih akcij kot tudi dogovarjanje o ostalih problemih -naj bi predvsem temeljilo na prepričanju, da smo enoten kulturni prostor. To pa bomo dokazali izključno le z doslednim delom.« D. Sedej IV. GRAFIČNI BIENALE JUGOSLOVANSKIH PIONIRJEV Dolenjski kulturni festival in Gorjupova galerija v Kostanjevici na Krki ter občinski odbor Zveze prijateljev mladine v Krškem prirejajo ob 30-letnici osvoboditve in 20-letnici Dolenjskega kulturnega festivala IV. grafični bienale jugoslovanskih pionirjev na temo: KORAKI V SVOBODO S tem v zvezi objavlja pripravljalni odbor IV. grafičnega bienala jugoslovanskih pionirjev v Kostanjevici na Krki naslednji RAZPIS natečaja za sodelovanje na razstavi grafičnih listov jugoslovanskih pionirjev Pogoji: 1. Na natečaju lahko sodelujejo pionirji — učenci osnovnih šol iz vseh republik in avtonomnih pokrajin, kakor tudi pionirji narodnostnih manjšin živečih v Jugoslaviji. 2. Grafične liste naj pošljejo šole ali krožki, klubi, sekcije itd. ah posamezniki najkasneje do 30. junija 1975 na naslov: GORJUPOVA GALERIJA, 68311 Kostanjevica na Krki, Slovenija. 3. Vsak grafični list mora imeti na hrbtni strani s pisalnim strojem * napisane tele podatke: ime in priimek' pionirja-slikarja, njegovo rojstno leto, naslov šole, ki jo obiskuje, razred, leto nastanka grafičnega lista, naslov grafike, ime in priimek likovnega4 pedagoga, ki je učenca vodil, ter natančen naslov stalnega bivališča avtorja, ki je grafiko ustvaril. Poslani listi naj bodo brez paspartujev. Drugače opremljenih grafičnih listov žirija ne bo upoštevala. 4. Poslani grafični listi ne smejo biti starejši od treh let in morajo biti samostojne'stvaritve otrok. 5. Iz tako predloženih grafik bo žirija izbrala najmanj 120 listov za razstavo. V primeru, da bo gradivo izjemno kvalitetno, bo prireditelj organiziral še kako drugo razstavišče in razširil število razstavljenih del. 6. Vsem razstavljavcem in likovnim pedagogom, ki so razstavljavce vodili, bodo podeljene v znak priznanja za sodelovanje častne diplome. 7. Grafični listi morajo biti za transport dobro opremljeni, da se ne bodo poškodovali. Poškodovanih grafik žirija ne bo obravnavala. 8. Prireditelj bo izdal katalog razstave s potrebno dokumentacijo in z reprodukcijami, ki jih bo izdala žirija. Le-ta si pridržuje pravico izbire slik za razstavo in za reprodukcijo v katalogu in tisku sploh. 9. Vse razstavljene grafike bodo vključene v fond stalnega grafičnega kabineta, ki je bil ustanovljen ob I. grafičnem bienalu jugoslovanskih otrok. 10. Grafik, ki ne bodo izbrane za razstavo, prireditelj praviloma ne vrača, lahko pa jih pošiljatelji dobijo na dan odprtja razstave pri tajništvu pripravljalnega odbora. Pripravljalni odbor IV. grafičnega bienala DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE ZADNJE NOVOSTI IZ ZBIRKE biografije franz mehring kari marx Med vsemi deli. ki so skušala upodobiti Marxovo življenje, je Mehringova knjiga še danes na prvem mestu Avtor nam razkriva resničnega Marxa, genialnega misleca, strastnega političnega borca, odličnega znanstvenika in bleščečega* publicista . . . 692 strani, pl 1 55, pus. 1 75 din heinrich gemkovv s sodelavci friedrich engels Monografija o Engelsu skladno dopolnjuje Mehringovo »zgodovino življenja« Karla Marxa Komplementarnost življenja m dela obeh prijateljev, utemeljiteljev znanstvenega socializma, je razvidna tudi iz pričujočih biografij, ki druga drugo organično dopolnjujeta. »Ne samo zelo poučno, temveč tudi zanimivo branje za širok krog bralcev« 554 strani, pl 1 60, pus 1 75 din Založba obvešča, da je obe knjigi mogoče kupiti na mesečne obroke po 100 din. Knjigi sta na voljo v vseh knjigarnah, naročite pa ju lahko na naslov DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, 61000 LJUBLJANA, Mestni trg 26 r NAROČILNICA Nepreklicno naročarr knjigi Naročnino bom poravnal:' — takoj — v obrokih po 100 din ("Ustrezno prosimo, Označite!) Kraj in datum: Knjigi mi pošljite na:* — moj domači naslov — kraj zaposlitve Podpis naročnika NASLOV NAROČNIKA Priimek in ime Kraj Ulica Zaposlen pri Črtomir Zoreč: N'mav čriez izaro, n'mav čriez gmajnico... (Pogovori o koroških krajih in ljudeh) Zrcalo naše stvarnosti Prelistali smo Slovenski koledar 1975, dvaindvajseti zaporedni zbornik izseljenske matice Prav nič ne pretirava reklama, s katero nam Slovenska izseljenska matica ponuja 22. zvezek Slovenskega koledarja (282 strani): i bil naj bi najprimernejše novoletno darilo svojcem in prijateljem v zamejstvu, obenem pa dobrodošlo branje za ljubitelje zgodovinsko zanimive in izredne privlačno opremljene knjige ( 'ima. Ediciji namreč dejansko iahko rečemo ogledalo 8edanjega trenutka, saj v zgoščeni oi ki spregovori o vsem, kar se žnega dogaja v SRS. Uredil jo je poseben uredniški odbor s i edsednikom SIM Dragom Šeligerjem na čelu. Tehtni prispevki so razporejeni v devet okvirnih poglavij, ki obravnavajo najrazličnejše sfere človeškega udejstvovanja — od politike, gospodarstva, sociale, znanosti in kulture, do športa in turizma. Seveda ne manjka zanimivih slik, črno-belih in barvnih. Vmes je tudi deset fotoreportaž (bežni »skoki« v sosednje republike, Rojaki na obisku v Sloveniji, Kmečka ohcet 1974, Otočec itd.) ter niz risb in skic, pridanih študijskemu zapisu dr. Marije Makarovič »Slovenska ljudska noša«. Kar zadeva tekstovni del, so besedila preštevilna in preobsežna, da bi jih mogli podrobneje okarakterizirati. Toda vsebinsko najbogatejših vendarle ne kaže preprosto obiti. Predvsem imamo v mislih po mesecih razporejeno zbirko starih rekov o vremenu in pridelku, ki jim mnogi verjamejo bolj kakor sodobnim meteorološkim napovedim (»O Tomažu vetra suho petje, suha pomlad, sušno poletje« ali »Božič na trati — Velika noč za pečjo«). A resnični uvod nedvomno tvorita razmišljanje Matije Ribičiča »Jugoslavija na novih poteh« in novinarja Bogdana Pogačnika »Pogo- vor s predsednikom Titom ob njegovi 82-letnici«, kjer maršal poleg ostalega razkriva ozadje povojnih političnih spletk zaveznikov okrog Trsta in Koroške. V nadaljevanju koledar povzema izčrpno Titovo pripoved o drvarski bitki, zabeleženo 15. aprila letos, ko je predsednik sprejel delegacijo občine Drvar. Komentatorja Drago Koš-mrlj in Zvone Zorko (»Naše meje so nedotakljive« in »Koroški Slovenci še vedno terjajo svoje zakonske pravice«) nato izčrpno razčlenjujeta vzroke in dosedanji razvoj spomladi razplamtelih ire-dentističnih teženj v Italiji ter boja za narodnostno enakopravnost bratov onkraj Karavank, v Avstriji, da bi ju vsebinsko dopolnil celovški literat Janko Messner z odlokom »Badgasteinski protokoli«, vzetim iz knjige Skurne storije. Že omenjenemu foto-sprehodu skozi Srbijo, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Črno goro, Vojvodino in Kosovo sledijo zapisi »The Delegate System« Milana Bajca (v angleščini), »Vse bliže razvitemu svetu« Igorja Sobočanca in »Trideset let potovanja v ,drugi kraj'« Jožeta Olaja, ki vsi po vrsti, čeprav z različnih zornih kotov, nizajo podatke o nagli ekonomski rasti Jugoslavije, zabeleženi v preteklih 30 letih. V izboru, namenjenem predvsem Slovencem v inozemstvu, bodo največ pozornosti pritegnili članki Andreja Škerlavaja »Ni ločnice med delavci v tujini in domovino«, dr. Leva Svetka »Podaljšano zavarovanje in dokup delovnih let v tujini« ter Francija Stareta »Zaposlovanje in vračanje iz tujine«. Od tem, posvečenih gospodarskim gibanjem znotraj SRS, pa izstopajo »Slovenska podjetja med dvajsetimi velikimi«, »Prva jedrska elektrarna« (Marko Jak-še) in »Kidričeve nagrade slovenskim znanstvenikom« (Mihajlo Milanović). Na 39 prosvetno-kulturniških straneh so razen poezije in notnih partitur treh popularnih narodnih pesmi objavljene še razprave Jožeta Zagorca »Ustava in šolstvo«, Jara Dolarja »Dvestoletnica pomembne kulturne ustanove« (jubilej NUK v Ljubljani — op. p.), Stanke G od nič »Vračanje k domačemu izročilu« (v filmu — op. p.), Radovana Gobca »Pevski zbori v Sloveniji« in Marjana Tršarja »Jugoslovanska naivna umetnost«, da bi potlej časnikar Dela Evgen Bergant primaknil športna prispevka »Za hitrejši razvoj telesne kulture« in »Štirideset let Planice«. V drugi polovici zvezka — natisnjen je na najboljšem papirju — Jana Milčinski ugotavlja, naj generacija, ki se je utrudila v delu za nas, živi varno in preskrbljeno (»Tudi starost je lepa«), medtem ko avtorji Branko Podobnik, Niko Lapajne, Janez Zrnec, Milan Kova-čevič in Karel Rožanc v potopisno-turističnih reportažah bralca popeljejo v najrazličnejše kotičke slovenske dežele (»Dolenjska: lep danes, boljši jutri«, »Bloke se ponovno rojevajo«, »Ko je odtekala voda«, »Nova Gorica«, »Predjamski grad«, »Po žici na Kanin«, »Hodil po zemlji sem naši in našel nekaj tudi za svoje zdravje«). Zraven dr. Peter Petru priobčuje oris »The Šempeter Ne-cropolis« v angleščini ter biografijo »Janez Vajkard Valvasor (1641 — 1693)«. V zaključku revija prinaša 15 poročil, komentarjev, strokovnih analiz, pohval in ocen o življenju, prizadevanjih in dosežkih slovenskih »kolonij« v Belgiji, Švici, Švedski, ZRN in ZDA. Svetujemo, da Koledar čim prej vzamete v roke. Zanesljivo vam ne božal. I. G. Tokrat 40 Geha koledarjev Podjetje Hermes iz Ljubljane, generalni zastopnik zahodno-nemške firme GEHA za Jugoslavijo, nam je poslalo izide obljubljenega naknadnega žrebanja na poletnem sejmu v Kranju. Lične GEHA koledarje prejmejo po pošti priporočeno: Saša Pretnar, Podbrezje 67, p. Duplje, Metka Šimnic, Kropa 50, Kropa, Aleš Majes, Kropa 104, Kropa, Koželj Franci, Tu-paliče 59, Preddvor, Franci Pogačnik, Otoče 21, Podnart, Slavka Weisseisen, Visoko 35, Šenčur, Jenko Nežka, Godešič 30, Škofja Loka, Avguštin Mija, Godešič 70, Škofja Loka, Mlinar Mojca, Stara vas 179, Žiri, Majda Golmajer, Spodnja Bistrica 104, Tržič, Šink Branko, Stara vas 164, Žiri, Katarina Meglic, Dolina 15, Tržič, Zdrav-ko Svab, Pristava 69, Tržič, Čer-nivec Jolanda, Tekstilna ulica l/a, Kranj, Marija Glavač, Planina 14, Kranj, Silar Igor, Ku-ratova 29, Kranj, Tatjana Tri-lar, C. 1. maja 61, Kranj, Tone Kastelic, Čirče 41, Kranj, Sku-ber Slavko, Moša Pij ade 4, Kranj, Mira Kalan, Breg ob Savi 62, Kranj, Jenko Marjan, Pod-reČa 42, Kranj, Marko Vrhovnik, Orehovlje 1, Kranj Milena Štirn, Hrastje 124, Kranj, Jera-la Ivanka, Pivka 16, Naklo, Bogataj Jelka, Log 1, Železniki, Lidija Foršek, Medvode 70, Medvode, Boris Škrjanc, Zg. Duplje 59, Duplje, Irena Bergant, Medno 39, Ljubljana, Janez Nograšek, Šmartno pri Li- tiji — Ustje, Pogačnik Ivanka, Podblica 11, Zg. Besnica, Maja Vaupotič, Prvoborca 5, Jesenice, Polonca Ropret, Bohinjska Bela 46, Bled, Vrh Andreja, Velike Lašče 15, Velike Lašče, Drago Jamšek, Sidraž 2, Cerklje, Mirjana Markič, Gorice 13, Golnik, Dragica Ramovž, Utik 32, Vodice nad Ljubljano, Bizjak Breda, Dobro polje 18, Brezje, Anica Vrhovnik, Tunjice 42, Kamnik, Jana Krajnik, Bača 26, Most na Soči, Irena Tičar, Rib-čev laz 15, Boh. jezero. Tovarna GEHA iz Hannovra je svetovno znani proizvajalec pisarniških potrebščin, razmnoževalnih strojev, priznanih GEHA nalivnih peres in GEHA floma-strov. GEHA nalivna peresa in GEHA flomastre ter GEHA »Tinten-Sherife« prodajajo v kranjskem GLOBUSU, v ljubljanskih trgovinah s pisarniškimi potrebščinami in v trgovini Kočna, Kamnik Barvni GEHA flomastri so zelo primerni za šolsko risanje, saj so narejeni tako, da se barve nanašajo na papir kakor s čopičem za risanje. Posebnost teh flomastrov je patentna konica, ki jo je moč osiliti, da piše tanko ali debelo. GEHA »Tinten Sherif« pa s patentiranim oblikovalcem konice odstrani vse napake točno in brez sledi. Kolekcija GEHA nalivnih peres pa je tako raznolika, da vsakomur omogoča nabavo. Podjetje Hermes večkrat razstavlja in prodaja GEHA iz- lil delke na sejmih v Kranju. Letos so na poletnem sejmu imeli nagradno žrebanje. Srečni dobitniki so prejeli komplete GEHA flomastrov, najsrečnejši — 13-letni Aleš Krumpestar iz Naklega — pa je bil tri dni gost tovarne GEHA, Hannover v ZR Nemčiji. O tem potovanju emo pisali tudi v Glasu. Zato smo vprašali zastopnika Hermesa Dušana Pangosa, kako bo z njihovim sodelovanjem na sejmih v Kranju v prihodnjem letu. Na spomladanskem sejmu v Kranju bo podjetje Hermes zopet razstavljalo in prodajalo izdelke GEHA. Predstavili bodo tudi najnovejše izdelke. Poleg tega bodo sodelovali na poletnem sejmu ter zopet pripravili nagradno žrebanje z večjim številom nagrad. Glavnega dobitnika čaka tako kot letos veliko presenečenje. • Na koncu razgovora nam je zastopnik podjetja Hermes Dušan Pangos naročil, naj v imenu podjetja zaželimo srečno in uspešno novo leto 1975 vsem, ki uporabljajo GEHA izdelke, in seveda tudi drugim prebivalcem Gorenjske. Žrebanje Geha na poletnem gorenjskem sejmu v Kranju. — Foto: F. Perdan (49. zapis) O Lesičjaku, podjunskem ljudskem pevcu velja še katero spregovoriti. Saj je mož pomenil Podjuni toliko, kot Miha Andreaš Rožu, kot Jurij Vodovnik Pohorju ali pa Dra-bosnjak gričevnati deželici med Osojskim in Vrbskim jezerom. Vsi so peli — zlagali besedila in napeve — ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. • PODJUNSKI MUTEC Nenavadna zgodba se je ohranila med ljudmi v Podjuni. Govori o nečem, prav podobnem z usodo osojskega mutca (o njem se bomo razgovorih, ko priro-mamo v one kraje na robu slovenske etnične meje). Le s to razliko, da je poljskemu kralju Boleslavu Smelemu naložil pokoro za uboj rimski papež, Lisičjak pa si jo je naložil sam! Prav tako za uboj ... Zgodba pa je tale: ko si je Lesičjak hotel v Globasnici postaviti hišico, je prišel v spor s kmetom Hudnikom. Ta je, mogočen kot je bil, na vse načine nagajal ubogemu pevcu, da bi se le-ta ne naselil kje blizu njegovega sveta. Beseda je dala besedo in na kraju sta se možaka spopadla. Lesičjak je Hudnika tako močno udaril, da je kmet zaradi notranje poškodbe kmalu umrl. Sicer so ljudje Lesičjaka — ki se je takoj šel sam javit žandarjem — opravičevali, češ, da ga je pijani Hudnik zahrbtno napadel in da je Lesičjak vrnil udarec v silobranu. Očitno so tako menili tudi sodniki — saj je bil Lesičjak obsojen le na tri mesece zapora. Ko pa je bil mož na prostosti, si je sam nadel kazen — popolnega molka. Kot pokoro ... Da ne bi spregovoril, je odšel v tuje kraje in služil za hlapca. Nemega hlapca, kot sloviti mutec osojski! Čez leto in dan pa se je Lesičjak spet vrnil v domače kraje. In zdaj so šele ljudje zijali — saj so mislili, da je pevec po onem nerečnem dogodku res izgubil dar govora — zdaj pa je mož spet spregovoril, zaigral na citre in pel — kot včasih. Enoletna pokora je bila opravljena ... ZAVBRNA ŽENKA Lesičjak si je sedaj le postavil hišico — menda stoji še danes. Poročen je bil dvakrat. S prvo ženo je imel dva sinova. Z žalostjo Se jo je spominjal še dolgo let po njeni smrti: No zavbrno ženko sem mev, sam Bog je nji ure preštev, . po dougem življenju in bridkem trepljenju je k sebi jo vzev. Pustiva m je dvoje otrok, varuj jih usmiljeni Bog, da b zdrava, veseva še dovgo hodiva po zemlji koroški okrog! Z drugo ženo, 33 let mlajšo od njega, je Lesičjak živel v prav srečnem zakonu. Kot povsod pa je le kdajpakdaj zaškripalo — potem pa je Lisičjak vzel predse citre in zapel. Pa so bile vse težave in. prepiri pozabljeni. In mlada žena potola-žena. Druga žena je zdaj že sivolasemu pevcu rodila edino hčer, ki je 1. 1954 še živela. Ime ji je bilo Matilda, poročila pa se je s Košutnikom. Očitno pa je po očetu podedovala nekaj pisateljskega daru. Kajti še 1. 1951 so igrali v Globasnici in v Dobrli vasi njeno igro Vislavina odpoved. Napisala pa je še več drugih iger, ki so najbrž ohranjene v zapuščini. KRALJ MATJAŽ Pri omizju v gostilni sem pobaral Globačane-domačine, če še vedo za pravljico o kralju Matjažu, ki spi pod njihovo goro Peco. Zvedel sem, da je pripoved že zamrla, babice otrokom ne pripovedujejo več pravljic. Ni časa pa tudi otroci raje poslušajo radio ali gledajo televizijo. Pač, to pa so mi vedeli "povedati, da si je neki domačin dal postaviti na vrtu kralja Matjaža iz betona, ob mizi, s trikrat ovito brado. Ker smo že v Globasnici, je treba še opozoriti na slikarja-samorast-nika Valentina Mišica, ki je med drugim napravil tudi prav dober portret ljudskega pevca Lesičjaka. Nekaj posebnega je tudi izjemno velika dvorana »pri Šoštarju«. Še nisem videl, da bi imel neki zasebnik tako prostorno dvorano. Seveda se v tej dvorani razvija tudi vse globaško družabno življenje. Tu so tudi vse prireditve domačega slovenskega prosvetnega društva. (Zanj sem predlagal, da sprejme ime po Francu Ledru-Lesičjaku. Tako bi društvo dobilo svoje ime, Lesičjakov spomin pa bi bil še bolj živ, prisoten.) Neka posebnost Globasnice je tudi njihov Jan Havel, izobražen poliglot in raziskovalec. Res, prijeten sogovorec. Učen in skromen. Še enkrat o imenu kraja: Klobas-nica ali Globasnica. Ponovno sem povprašal domačine: potrdili so domnevo, da krajevno ime pride najbrž res od globač, ki niso tako daleč. Sicer pa sem takoj dobil za streti še en oreh: prav blizu je Večna vas (Wackendorf). Mar ji je bil začetnik slovenski kosez Večeslav? ČAS VOJNE Selitveni val tudi Globasnici ni prizanesel. Devet družin s 33 družinskimi člani je bilo odtrganih z domače zemlje samo zato, ker so bili zavedni Slovenci. Na globaškem pokopališču pa spita svoj poslednji sen dva partizana, ki sta padla v bližini pri vasi Slovenje (Sloveniach). Viktor Pisar-Jak je padel, zadet v tilnik, star komaj 22 let. Doma je bil iz Kotelj nad Ravnami. Padel je v avgustu 1943. Ime drugega partizana ni znano, le to se ve, da je bil Gorenjec in star kakih 25 let. Bil je na straži, ko so hišo obkolili nemški policisti. S svojo smrtjo je rešil tovariše, ki so se opozorjeni, pravočasno umaknili. Bilo je to ob koncu februarja 1944. (Se bo nadaljevalo) Globasnica v Podjuni; v ozadju na desni leži Štebenj. CGP Delo Poslovalnica Jesenice Jesenice, Titova c. 49 zaposlimo raz našale a -(ko) za časopis delo za teren Koroška Bela Zaposlitev je primerna za dijake, študente, upokojence ali gospodinje. Ponudbe sprejema ČGP Delo, poslovalnica Jesenice, Titova c. 49, telefon št. 81-698. Ste že kupili srečko tf^fe Žrebanje bo 5. januarja 1975. I/- novoletne loterije I I žrebanih bo 17 premij in 106.688 klavna premija je 400.000 din. Jugoslovanske loterije drugih dobitkov Nov avto, sirena in še kaj Večkrat grem mimo gasilskega doma v Virmašah pri Škofji Loki. Tako mimogrede sem opazila, da mladi rod navdušeno sodeluje v gasilskem društvu. Fantje se zberejo proti večeru, ko imajo vsi čas, in se urijo v polaganju cevi in drugih gasilskih veščinah. Ko jih gledam, imam občutek, da vsakdo ve, kaj mora storiti. Vse poteka le z nekaj besedami. morajo v svojem društvu imeti podmladek, ker drugače ne bo šlo več naprej. Kaže, kot da je prav z vključitvijo mladih fantov zavel nov veter. Vse polno načrtov in zamisli imajo, marsikaj so že naredili v teh zadnjih letih. Ko so prevzeli v uporabo novo motorno črpalko, dve leti bo tega, so pripravili slovesnost, na kateri so izrazili priznanje starejšim, zasluž- Razpis VII. festivala domače zabavne glasbe Festival bo dne 29., 30. in 31. avgusta 1975 v Ptuju. Zanj veljajo naslednji pogoji: Na festivalu lahko sodelujejo domači zabavni ansambli iz Slovenije in zamejstva. * Vsak ansambel bo lahko nastopil na festivalu z dvema skladbama, od katerih mora biti ena vokalna. Skladbe morajo biti izvirne in prvič javno predvajane na VII. ptujskem festivalu. Besedila so zaželena tudi v narečjih. 4. Skladbe, izvedbo in besedila bodo ocenjevale posebne komisije. Komisije bodo sestavljali glasbeni strokovnjaki RTV Ljubljana in Radia Ptuj, znani javni delavci in predstavniki občinstva. Strokovne komisije imenuje UO festivala. Določeno število skladb (po lastni presoji) bo posnela Kasetna produkcija RTV Ljubljana na posebno festivalsko ploščo in kaseto. Na festivalu bodo podeljene naslednje nagrade: a) nagrade občinstva: 1.000.— din III. nagrada 1.500.— din II. nagrada 2.500.— din I. nagrada b) nagrade strokovnih komisij: 1.000.— din najboljšemu debitantu za prvi nastop 1.000.— din avtorju za najboljše besedilo J.500.— din za najboljšo instrumentalno izvedbo in , PLAKETA Kasetne produkcije RTV Ljubljana 1.500.— din III. nagrada 2.000.— din II. nagrada 2.500.— din I. nagrada 7. Pogoj za sodelovanje na festivalu je tudi pristanek, da izvajalci odstopajo od mehaničnih pravic za posnetke plošč in kaset RTV Ljubljana. Avtorjem pripadajo vse pravice, ki jih določa zakon. Ansambli morajo poslati prijave za sodelovanje do 1. februarja 1975, notni material z besedili pa do 20. februarja 1975 na naslov prireditelja RADIO PTUJ, 62250 PTUJ — Vošnjakova 5. Avdicija (za tiste ansamble, za katere organizator festivala meni, da so jo dolžni opraviti) bo v mesecu marcu 1975, snemanje za ploščo in kaseto bo časovno posebej določeno po opravljenih avdicijah. 10. Z vsemi sodelujočimi ansambli bo prireditelj sklenil posebno pogodbo, ki bo nadrobno določala medsebojne pravice in obveznosti. nim članom društva in razvili svoj prapor. Toda ni ostalo le pri tem. Še naprej so kovali načrte. Na obe-šalnikihže visijo nove gasilne obleke in pred nedavnim se je na strehi gasilskega doma prvič oglasila sirena. Največja akcija pa je gotovo nakup gasilnega avta. Za novost je bilo treba dosti sredstev. Polovico je prispevala Občinska zveza iz Škofje Loke. Drugi del vsote, seveda še vedno dokaj velike, pa so zbrali s samoprispevkom vaščanov okoliških naselij — Virmaš, Sv. Duha, Grenca in Starega dvora. »Veliko nalogo smo si zadali in malce nas je skrbelo,« mi pripoveduje predsednik društva Peter Triler. »Toda vaščani so S prostovoljnimi prispevki potrdili svoje zaupanje društvu pri njegovem delu. Naj zato izkoristim priložnost in se zahvalim vsem, ki so dali svoj delež k skupni dejavnosti.« Te pobude, ki pričajo o solidarnosti vseh okolišnih prebivalcev, pa vendar niso nekaj novega. Poznali so jih že v preteklosti. Tudi gasilski dom, ki stoji sredi vasi, so kmalu po drugi svetovni vojni zgradili s prostovoljnim delom. Opremo za gašenje so imeli dotlej shranjeno med kmetijskimi stroji v sosednji stavbi, ki pa je tedaj zaradi mehanizacije kmetijstva postala pretesna. Nujno potrebni so bili lastni prostori. Za lopate so prijeli vaščani vseh, že prej omenjenih naselij. Vsi so prostovoljno sodelovali pri dovažanju gradbenega materiala, kopanju temeljev in zidanju. »Delali smo predvsem ob nedeljah, ko so lahko vsi prišli. Le za načrt in gradbeni material smo dobili pomoč, sicer pa smo sami, v pičlih dveh letih, postavili dom,« mi pripoveduje Janko Hafner, takrat glavni pobudnik in lahko zapišem tudi vodja gradnje. Tradicija gasilstva v Virmašah sega že v leta pred prvo svetovno vojno. Kot uradni rojstni dan društva pa se šteje leto 1919, ko je šest vaščanov, danes že pokojnih, uvidelo potrebo po organiziranem delu. Sklicali so ustanovni sestanek, na katerem so izvolili upravni odbor. Od takrat pa do danes ta aktivnost v vasi ni zamrla. Kmalu po ustanovitvi je društvo vključeval celo dramsko skupino, ki je pripravljala ljudske igre. Na tista prva leta je ostal spomin — fotografija ustanoviteljev, ki visi na steni v gasilskem domu, in prva gasilska črpalka, ki ponosno stoji v kotu, in ima prav zares že muzejsko vrednost. Kar štirje močni možje so jo morali pripraviti k temu, da je pošiljala vodo v cevi. Danes le še kot ostanek preteklosti domuje med ostalo gasilno opremo in ji ni treba biti v stalni pripravljenosti, kot njeni večji, modernejši sestri. Toda tudi nanjo skrbna roka hišnika, ki biva tu v domu, nikoli ne pozabi, čeprav je treba z nje obrisati le prah. M. Volčjak Dimnik schiedel je okrogel, kar daje tele prednosti: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten — varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površne — enostavnost pri čiščenju Y UKANI IN ima samotni vložek, odporen proti kislini, zato je: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker samotni vložek propušča kislino pod 2,5 %, — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je samotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. DIMNIK ŠT. 1 dimnik schiedel s samotnim vLožkom je montažni dimnik in je: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen, — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. V EVROPI schiedel — YU — kamin proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža gradbeno podjetje Gradnja Žalec, v kooperaciji s Cinkarno Celje, telefon 71-783,72-227. prodajna mesta: Kurivo Kranj, KZ Bled, Murka Lesce,. ABC Napredek Domžale, Kočna Kamnik, Ljubljanske opekarne in Gra-mex Ljubljana. srečno 1975 — srečno 1975. — srečno 1975 — srečno 1975 — srečno 1975 — srečno 1975 ZARJA JESENICE Prodaja v svojih prodajalnah na Jesenicah, v Mojstrani, Kranjski gori in na novoletnem sejmu v Kranju od 15. do 26. decembra Vaš dom bo topel in prijeten, če boste kupili pohištvo in opremo pri Zarji. Kupite darilo svojim bližnjim! Zarja vam za to priliko ponuja najprimernejša darila. Otroci bodo srečni in razigrani, če jih bo obiskal dedek Mraz. Obiščite nas na naših prodajnih mestih, zadovoljni boste z nakupom. srečno 1975 — srečno 1975 — srečno 1975 — srečno 1975 — srečno 1975 — srečno 1975 SLOVNUUB ALPLES INDUSTRIJA POHIŠTVA 64228 ŽELEZNIKI Beograd '74 OBIŠČITE RAZSTAVO POHIŠTVA sistem Triglav — dobitnik zlatega ključa Beograd '74 pohištvo za kopalnice — dobitnik diplome Beograd '74 Razstava bo odprta od 10. do 28. decembra od 9. do 18. ure ob delavnikih in od 9. do 14. ure ob sobotah in nedeljah v prodajalni ALPLES v Železnikih NAGRAJENO POHIŠTVO TRIGLAV JE ŽE V PRODAJI V naših ^ prodajalnah kupljene darilne pakete, ki jih bo dedek Mraz delil, zbiramo v Globusu in Blagovnici \Kokra do ponedelj ' %a, 30. decembra, do 16. ure Tu dobite tudi brezplačne vstopnice Cenjeni potrošniki! obveščamo vas, da bo dedek Mraz s spremstvom obiskal vaše otroke v ponedeljek, 30. decembra, ob 17. uri v Prešernovem gledališču v Kranju. Pred prihodom dedka Mraza, ki bo obdaroval otroke, bo na sporedu vesela otroška igrica HODL DE BODL ali DVA VEDRA VODE. Poleg tega bo dedek Mraz obiskal in razveseljeval otroke tudi po naših enotah: — Globus: 26. in 28. decembra od 15. do 16. in od 17. do 18. ure; — Blagovnica Kokra, Gorenje, Tekstil: 27. in 30. decembra od 15. do 16. in od 17. do 18. ure. KoUjul KRANJ Želimo vam prijetno razpoloženje ob nakupu novoletnih daril v naših prodajalnah TEKSTILINDUS KRANJ Informativno prodajni center Tekstilindusa — Kranj odprt od 7. do 19. ure sobota od 7. do 13. ure Reklamna prodaja v prodajalnah 2IVIL.A ENTRAL GOSTINSKO IN TRGOVSKO PODJETJE • KRANJ Tudi letos smo vam pripravili bogato izbiro darilnih zavitkov za dedka Mraza. Pri večjih naročilih poseben popust. Oglasite se v trgovini Delikatesa. Darilne zavitke v košarah lepo opremljamo. Uvožene in domače kvalitetne pijače vam nudimo v bon-bonieri in samopostrežnem delu trgovine. Delikatesa v Kranju, Maistrov trg 11. Pri večjem nakupu damo novoletni popust. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ m Pri nakupu najd 200 din dajemo praktično darilo v naših prodajalnah v Kranju, Kamniku in Tržiču t r i g 1 a v Mercator vam svetuje! leti — pohištvo — stroji za gospodinjstvo — peči — TV aparati v beli in barvni tehniki — gospodinjski strojčki — okraski za jelko — zavese — odeje — tekstil — preproge — perilo — smuči — sanke — smučarska oprema — smučarske čevlje Mercator Cenjeni potrošniki, Mercator vas vabi na ogled novoletnega sejma v Kranju. V hali A in hali C si oglejte razstavljeno blago, ki ga razstavlja in prodaja po izredno ugodnih cenah Mercator TOZD Preskrba iz Tržiča. Skratka vse, kar potrebujete za obdaritev vaših najbližjih ob novem letu si lahko nabavite prav v paviljonu Mercatorja v hali A in C. Novoletni popust, prodaja na potrošniški kredit do 2 milijona din, brez porokov in brezplačna dostava na dom so ugodnosti, kijih ne kaže zamuditi. Obiščite novoletni sejem v Kranju. Obiščite paviljon Mercatorja v hali A in C. Uspehi ob jubileju V četrtek, 12. decembra, je bila v Škofji Loki redna letna skupščina zveze tabornikov občine Škofja Loka. Prisotni so na njej najprej spregovorili o delu v preteklem letu. Ob jubileju — 10-letnici delovanja zveze — uspehov ni malo. Zveza je bila ustanovljena z odbori v Škofji Loki, na Trati in v Železnikih. Vanjo je bilo vključenih 250 članov. Naslednja leta so pokazala, da je za kvalitetno delo tabornikov potrebna močna občinska zveza. Taborniška druščina se je začela večati. Poleg odredov »Svobodnega Kam-nitnika« v Škofji Loki, »Sorskega polja« na Trati in »Selškega odreda« v Železnikih so bili ustanovljeni še odred »Zelenega Zirka« v Zireh ter »Ivana Tavčarja« v Gorenji vasi. Trenutno je v taborniških organizacijah škofjeloške občine že prek 500 članov. Lani so loški taborniki sodelovali na vseh pomembnejših zveznih in republiških tekmovanjih, večje število manifestacij pa so pripravili tudi sami. Najpomembnejši tekmovalni uspehi v preteklem letu so: tri prva mesta na področnem mnogoboju za tabornice in tabornike Gorenjske, dve drugi mesti na področnem mnogoboju za medvedke in čebelice s področja Gorenjske, prvo, drugo in sedmo mesto na slovenskem taborniškem partizanskem mnogoboju v Izoli, prvo mesto na republiškem taborniškem partizanskem mnogoboju za klubovce, prvo mesto na Milovanovićevem memori-alu na Snežniku, odred »Svobodni Kamnitnik« pa je zasedel prvo mesto tudi na jugoslovanskem taborniškem partizanskem mnogoboju. Omenjeni odred, ki je letos sodeloval tudi v celotnem tekmovanju enot zveze tabornikov Slovenije, je v celotni uvrstitvi dosegel izvrstno četrto mesto. Dejavnost taborniške organizacije je v škofjeloški občini iz leta v leto širša. Prav zato so se Škofjeločani odločili, da ustanovijo posebne komisije, ki bodo v prihodnje skrbele za dejavnost na določenih področjih. Tako je bila ustanovljena kadrovska komisija, gospodarska komisija ter komisija za informiranje. Kot eno najpomembnejših nalog za prihodnje obdobje so si loški taborniki zastavili šolanje in usposabljanje svojih kadrov. Ločani še vedno niso zadovoljni s sedanjim stanjem! Čeprav so v izvedbo raznih tečajev in seminarjev samo letos vložili okrog 20.000 din, se je sedanja situacija le omilila, ne pa še dokončno izboljšala. Zato bodo taborniki v prihodnje skušali medse vključiti čimveč mladine. Tudi v prihodnjem letu nameravajo loški taborniki sodelovati na vseh večjih manifestacijah in tekmovanjih. Na letni skupščini so sklenili, da se bodo udeležili vseh pomembnejših prireditev, ki bodo v prihodnjem letu v počastitev 30-let-nice osvoboditve. Že januarja se bodo udeležili svečanosti v Dražgo-šah, mesec kasneje bodo pripravili vodniški tečaj na Ožboltu, v aprilu izvedli akcijo čiščenja okolja, se udeležili tradicionalnega majskega pohoda, pohoda »Po poteh partizanske Ljubljane«, izvedli taborjenje ob morju ... Obenem so se taborniki zavezali, da bodo tudi v prihodnje vzdrževali kar najboljše stike z družbenopolitičnimi organizacijami! Pred zaključkom letne skupščine so bila najzaslužnejšim tabornikom podeljena priznanja občinske in republiške skupščine zveze tabornikov, obenem pa so bili izvoljeni tudi novi organi zveze tabornikov občine Škofja Loka. Za predsednika izvršnega odbora so taborniki škofjeloške občine soglasno izvolili dr. Bojana Petriča, za načelnika pa Milka Okorna! J- Govekar Mladi s prirodo Pod svojim geslom »S prirodo k novemu človeku« so se v torek, 17. decembra, zbrali taborniki občme Kranj na svoji skupščini. Iz poročil taborniške zveze občine ter posameznih odredov — le-teh je 6 — je bilo slišati o velikem optimizmu in dobri volji, ki je v tej organizaciji. Toda ob tej zagnanosti posameznikov, kot je bilo povedano, je tudi mnogo organizacijskih, materialnih in še zlasti kadrovskih težav. Skupno je v njihovih vrstah okroglo 450 tabornikov, v večini šolske mladine. Njihove enote so zelo aktivne. Nenehno se pripravljajo na razne akcije, pohode, tekmovanja in podobno. Veliko njihovih aktivnosti je usmerjenih v razvijanje tradicij naše revolucije z raznimi oblikami partizanskih pohodov, tekmujejo v samoobrambnih partizanskih veščinah, srečujejo se s preživelimi borci itd. Poleg teh dejavnosti so se taborniki marsikje lotili tudi drugih delovnih akcij. V Besnici so urejali pot do njihovega Slapa, uredili so si igrišče, v Stražišču, Kranju in drugje so sodelovali v čiščenju okolja, v urejevanju trim steze, na Kokrici so se zelo izkazali v športnih dejavnostih in podobno. Skoraj ni sobote in nedelje, da bi ta mladina v zelenih srajcah ne imela tekmovanj, akcij pohodov in drugih oblik dela. Ob vseh težavah, ki dokaj ovirajo pestrejšo dejavnost, zlasti pa mno-Žičnejše vključevanje mladine v njihove vrste je najbolj pereče pomanjkanje kadra, vodnikov. Zato so letos izvedli dva seminarja, in sicer za vodnike najmlajših članov (medvedki in čebelice) ter za vodnike ostalih tabornikov. Vsak seminar je v 4 dnevih zajel teoretično osnovo ter praktične veščine. Skupno se je tako usposobilo 48 vodnikov. Ob letošnjem in tudi nadaljnjem usposabljanju kadra, ob novih prostorih, ki jih je po dolgih letih taborniška zveza vendar dobila v preurejeni bivši posebni šoli v Stritarjevi ulici, ter z novim vodstvom, ki so ga na skupščini izbrali, je pričakovati, da bodo taborniki v prihodnje lahko pokazali še več uspehov. K. M. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam 5 smrekovih PLOHOV, širine 34 do 40 cm. Škofja Loka, Kopališka 10 7809 Ugodno prodam motorno žago STIEHL 070. Pečenik, Jurovski vrh, Gorenja vas nad Škofjo Loko 7811 Prodam SLAMOREZNICO s pu-halnikom in VOLA, 4 leta starega, vajenega vožnje. Razinger, Kuplje-nik 6, Bled 7820 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Brnik 16, Cerklje 7857 Prodam dobro KRAVO, ki bo tretjič teletila, in novo peč KU-PERSBUSCH. Cerkljanska Dobrava 2, Cerklje 7858 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Grilc, Ambrož 3 pod Krvavcem, Cerklje 7859 Prodam PEČ na olje, fotelj, mizico in vitrino. Zg. Brnik 74, Cerklje 7860 Prodam mlado KRAVO s teličkom ali po izbiri. Zalog 62, Cerklje 7861 Prodam brejo KRAVO. Poženik 15, Cerklje 7862 Prodam 1 mesec starega BIKCA za rejo. Zalog 61, Cerklje 7863 Prodam PRAŠIČA, 170 kg. Pre-doslje 133 7864 Prodam AVTORADIO in motorno žago STIEHL. Mubi, Britof 190 7865 Prodam nov avtomatski ŠIVALNI STROJ SINGER, novejše izvedbe, tip 764. Ima pet let garancije. Stroj si lahko ogledate v popoldanskem času v Hrastju 74 7866 Prodam KRAVO. Sr. Bela 5. 7867 ŠTEDILNIK KUPERSBUSCH prodam ali menjam za PEČ. Primožič, C. 1. maja 6, Kranj 7868 Prodam PLINSKO PEČ SUPER. Gros Lado, Gradnikova 3, Kranj 7869 Prodam 8 mesecev brejo mlado KRAVO. Kokrica, Partizanska pot 3, Kranj 7870 Avtonega Klasič Kranj Primskovo, cesta proti KOP Menjava gum, uravnoveše-nje, spodnja zaščita vozil in mehanične storitve zastava in škoda Cenjenim strankam želi srečno novo leto 1975 in se priporoča Prodam nakladalno PRIKOLICO SCHROCK 22 kub. m, skoraj novo, in KOSILNICO STADLER za hribovit teren ter puhalnik za seno. Studeno 18, Železniki 7871 Prodam prenosni TV aparat, znamke MINIVIZOR in stabilizator. Šubic, Cesta 1. maja 61, Kranj 7872 Prodam OSLA za zakol in kupim gnojnični sod 600—700 litrov. Bele-harjeva 49, Šenčur 7873 Prodam mlado KRAVO tik pred telitvijo. Letence 5, Golnik 7874 KONJA, dve leti starega, prodam. Dolenc Janez, Smokuč 26, Žirovnica 7875 Prodam PRAŠIČA za zakol, 160 kg. Strahinj 82, Naklo 7876 Prodam brejo KRAVO in 10-me-sečnega BIKCA. Godešič 43, Škofja Loka 7877 Prodam PRAŠIČA, 170 kg težkega. Zgoša 42, Radovljica 7878 Prodam AEG termoakomulacij-sko PEČ, 4 KW. Majcen Dušan, Prešernova 9, Bled 7879 Prodam dve KRAVI, eno z mlekom drugo pred telitvijo. Zg. Otok 4, Radovljica 7880 Ugodno prodam TELEVIZOR RIZ s konverterjem za drugi program in stabilizator. Kuratova 30, Kokrica 7724 PLINSKO PEČ, 2 emajlirani posodi za mast ali »špeh«, pletene »FLAŠKONE« od 6 do 10 litrov, razne VERIGE, močno, 4 m dolgo Izdaja ČP Glas, Kranj, IJfica Mofie Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mofte Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 — Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, mafo-oglasni in naročniški oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, polletna 45 din, cena za 1 Številko 1 dinar. — OproSčeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. 4% TRAVERZO, ugodno prodam. God-nov Janez, Blejska cesta 12, Tržič 7882 Prodam planirno desko za pasqua-li, kosilnico MOTI z obračalnikom, gnoj nično motorno črpalko. Naslov v oglasnem oddelku. 788 Prodam 2 PRAŠIČA za zakol po 180 kg težka. Čirčiče 29, Kranj 7883 . Prodam PRAŠIČA za zakol. Sr. Bitnje 25, Zabnica 7884 Prodam TROBENTO, znamke CONSUL. Informacije v Globusu, aranžerski atelje, Kranj 7896 Prodam nov krojaški električni ŠIVALNI STROJ znamke PFAFF KL 138. Rozman, Ul. Vide Šinkov-čeve 11, Kranj 7897 kupim Kupim KNJIGO Jaka Čop — SVET MED VRHOVI. Cizelj, Podkoren 92, Kranjska gora 7847 Kupim dobro ohranjen PIANI-NO. Naslov v oglasnem oddelku. 7890 Kupim GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK. Hrastje 191 7891 CESTNO PODJETJE V KRANJU objavlja prosto delovno mesto stenodaktilografa Za delovno mesto se. zahteva uspešno dokončana srednja upravno-administrativna šola in vsaj dve leti ustreznih delovnih izkušenj. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Interesenti naj pošljejo pismene vloge na kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnega mesta vozila Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1974. Štefetova 36, Šenčur 7789 Prodam puchov PONY EXPRESS z amortizerji, MOSKVIČ 407 po delih, dve lepi nemški OVČARKI, 4 mesece stari, dobri učenki in čuvajki in ročni GUMI VOZIČEK, nosilnost 500 kg. Rehberger Slavka, Mandelj-čeva 8, Kranj 7786 Osebni avto OPEL KAPITEN, poceni prodam, tudi po posameznih delih. Stroj generalno popravljen. Ogled Smledniška 64, Kranj 7885 Prodam dobro ohranjen VOLKS-WAGEN, letnik 1967. Zg. Brnik 74, Cerklje 7886 Vabimo delavce in člane — kooperante Kmetijske zadruge Škofja Loka, da pripeljejo svoje otroke do 10. leta starosti na praznovanje dedka Mraza. Prireditev in obdarovanje bo v četrtek, 26. decembra 1974, ob 15. uri v novi osnovni šoli Pod-lubnik v Škofji Loki. Sindikalna podružnica KZ Škofja Loka Neznanca sta ju pretepla V petek, 20. decembra, med 22. in 23. uro sta stopila v hlev Petra Ješe-ta na Meji dva neznanca. Ješe je krmil živino, ko sta ga neznanca napadla z letvijo. Na njegove klice je pritekla njegova žena, ki sta jo neznanca prav tako začela pretepati. Zavlekla sta jo iz hleva, jo zvezala in nadaljevala s pretepanjem. Medtem pa se je njenemu možu posrečilo ubežati k sosedu po pomoč. Zakonca Ješe sta dobila hude poškodbe in se zdravita v ljubljanski bolnišnici. Prodam MOTOR, 250-kubičen. Šenčur, Gasilska 5 7887 Ugodno prodam FIAT 850, letnik 1969. Zrim Marija, Reševa 12, Kranj 7888 Prodam dobro ohranjen FORD TAUNUS 12 M. Informacije dopoldan na tel. 21-584 7889 najdeno stanovanja Sprejmem žensko na STANOVANJE. Smledniška 35, Kranj 7892 Ljubljana — Kranj, zamenjam dvosobno, centralno ogrevano STANOVANJE v Šiški. Tel. 064-21-562 ali 22-717 7893 posesti Kupim takoj do 2 hektara OBDELOVALNE* ZEMLJE kjerkoli na Gorenjskem. Samo resne ponudbe v oglasni oddelek pod »Resen kupec« 7796 obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 4733 kino Kranj CENTER 24. decembra amer. barv. krim. MELINDA ob 16., 18. in 20. uri 25. decembra amer. barv. krim. MELINDA ob 16. in 18. uri, amer. barv. drama LADY POJEBLUESob 20. uri 26. decembra amer. barv. drama LADY POJE BLUES ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IC 24. decembra ital. barv. drama SKALPEL BELA MAFIJA ob 16., 18. in 20. uri 25. decembra amer.- barv. vojni PETE-HICA ZA PEKEL ob 16., 16. in 20. uri 26. decembra amer. barv. krim. MELINDA ob 16., 18. in 20. uri Tržič 24. decembra amer.-ital. barv. vojni PETERICA ZA PEKEL ob 18. in 20. uri 25. decembra Šved. barv. ljub. drama VRNI SE, LJUBEZEN ob 18. in 20. uri 26. decembra Šved. barv. ljub. drama VRNI SE, LJUBEZEN ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 24. decembra ital. barv. erot. DEKAMERON ob 18. in 20. uri 25. decembra ital. barv. erot. DEKAMERON ob 18. uri 26. decembra ital. barv. vvestern BRANDON, LOVEC NA NAGRADE ob 18. in 20. uri Radovljica 24. decembra jug. barv. vojni UZlSKA REPUBLIKA ob 20. uri 25. decembra jug. barv. vojni U2IŠKA REPUBLIKA ob 17. uri, amer. barv. pust. ŠAMPION RODEA ob 20. uri 26. decembra amer. barv. pust. ŠAMPION RODEA ob 18. uri, danski barv. zabavni STREŠNIK, 2ENE IN SEKS ob 20. uri Jesenice RADIO 24. decembra amer. barv. komedija CRNO-BRADA POŠAST 25. decembra amer. barv. western BODALO Jesenice PLAV2 25. decembra jug. barv. vojni UZlŠKA REPUBLIKA 26. decembra ital. barv. KALIBER 9 Kranjska gora 25. decembra amer. barv. komedija ORNO-BRADA POŠAST 26. decembra amer. bav.-western BODALO Lady poje blues Režija: Sidnev J. Furie Gl. vloge: Diana Ross, Billv Dee \Vil- liams, Richard Pryor Slavna črnska pevka Billie Holidav je sama, že v senci svojega tragičnega zatona, skicirala svojo biografijo, svojo življenjsko pot iz anonimnosti črnske revščine v največje koncertne dvorane. Zavoljo mamil propadlo življenje je v filmski upodobitvi^ zahtevalo pevko in igralko obenem, ki bi se lahko vživela v njegove tragične plati. Pevski stil in temperament slavne Billie je poustva-rila Diana Ross, ki je kot igralka in pevka prevzela in sporočila njeno človeško resnico, ki je tudi mučna resnica o neki družbi in njeni morali. Film namreč ni otožna življenjska pripoved z nežnimi in romantičnimi dodatki, kakršnih smo v podobnih filmih vajeni, ampak je zraven osebne drame Se družbeno kritično delo, ki obsoja nasprotja med belim in črnim svetom, nehumanost človeških odnosov in tisto značilno ameriško lastnost, daje treba iz vsake stvari narediti dober posel. Žrtve takšne miselnosti so tudi ljudje, ki postajajo roboti, objekt manipulacije. Film 0 pevki ostaja z vsemi svojimi sporočili več kot navadna biografija. M. G. JE JLtf J^k 39 Torek, 24. decembra 1974 SCHIEDEL-YU- Kamin dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC KOLO PONY sem našel 18. decembra zvečer v Britofu pri mostu. Gašperlin, Predoslje 81, Kranj prireditve GOSTIŠČE VALERIJA Zg. Jezersko vabi na SILVESTROVA- NJE. Cena rezervacij 110 din. Igra godba. Rezervacije po tel. 44-009 7802 ŠPORTNO DRUŠTVO KOMENDA prireja SILVESTROVANJE v prostorih Doma Komenda. Igra ansambel DANZIG KVINTET. Rezervacije po 30,00 din sprejemajo v trgovinah Moste in Komenda. V rezervaciji je vštet aperitiv in žrebanje vstopnic. Vabljeni 7894 Tako kot že sedmič doslej so se tudi letos vsi športniki, ki so v letošnjem letu tekmovali na VIII. občinskih sindikalnih igrah Kranja, zbrali v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju na podelitvi pokalov in diplom za ekipno in posamezno uvrstitev. Po uradnem delu se je razvila debata o rekreativnem športu v občini nasploh ter o organizaciji tekmovanj v prihodnjem letu. Na sliki: tajnik občinskega sindikalnega sveta Kranj Miran Štefe izroča pokal predstavniku Planike Zdravku Maržiču. Plavalna moška in ženska ekipa Planike je bila namreč najboljša v skupnem seštevku, (-h) Foto: F. Perdan Potrošniki Gorenjske! Že veste, da je Mercator, TOZD Preskrba Tržič odprla v Kranju na Gorenjskem sejmu v hali C stalni razstavni prodajni prostor za prodajo: vseh vrst pohištva strojev za gospodinjstvo lestencev in preprog t-\|-krti rac Mercator Konkurenčne cene, prodaja na potrošniška posojila ter brezplačna dostava na dom. Razstavno-prodajni prostor Mercatorja v Kranju je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Za obisk in ogled se priporoča Mercator, TOZD Preskrba Tržič. Neprimerna hitrost V soboto, 21. decembra, ob 19.20 se je na cesti v Stari Fužini v Boh. Bistrici pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Andrej Odar (roj. 1958) iz Boh. Bistrice je vozil brez vozniškega dovoljenja in se je zaletel v zidano ograjo ob cesti. V trčenju je bil lažje ranjen sopotnik Roman Zupane, škode na avtomobilu pa je za 10.000 din. Poledenela cesta V nedeljo, 22. decembra, popoldne se je na poledeneli cesti drugega reda v Selcah pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Miha Delavec (roj. 1944) iz Srednje vasi pri Šenčurju je peljal proti Železnikom. V Selcah je prepozno opazil, da je cesta poledenela. Zaneslo ga je v desno, kjer je trčil v telefonski drog. Voznik si je v nesreči zlomil nogo in dobil druge poškodbe. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Škode na avtomobilu je za 8000 din. Nenadoma na cesto V nedeljo, 22. decembra, ob 13.40 se je na cesti prvega reda med Podvi-nom in Radovljico pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Matija Dobnik (roj. 1946) iz Ljubljane je vozil za avtomobilom ljubljanske registracije znamke BMW proti Radovljici. V bližini odcepa za vas Vrbnje je z desne strani zapeljal nenadoma na cesto avtomobil znamke ami. Voznik HMW ga je lahko prehitel, voznik Dobnik je prav tako hotel prehiteti, vendar so iz nasprotne strani pripeljali avtomobili. Zato je močno zavrl, pri tem pa je njegov avtomobil začelo zanašati. Vrglo ga je v levo, kjer je čelno trčil v osebni avtomobil nemške registracije, ki ga je pravilno po svoji desni vozil Stojče Mladenovič iz Niša. V trčenju ni bil nihče ranjen, škode pa je za 30.000 din. L. M. Sporočamo članom družbenopolitičnih organizacij občine Kranj, da je umrl Ivan Makuc predvojni revolucionar, aktivni udeleženec NOB in povojni družbenopolitični delavec na Primskovem. Pogreb ho v torek, 24. 12. 1974, ob 15. uri izpred mrliške vežice na kranjskem pokopališču. Občinska konferenca ZKS Kranj in ostale družbenopolitične organizacije občine Kranj. V Sloveniji nizka planinska članarina Na nedavni izredni skupščini Planinske zveze Slovenije so razpravljali o planinski članarini in prispevku od članarine za potrebe osrednje slovenske planinske organizacije. Delegati skupščine so sklenili, da naj znaša prispevek Planinski zvezi Slovenije od članarine pionirja dinar, od članarine mladinca 2 dinarja in od članarine člana 10 dinarjev. Sicer pa PZS priporoča, naj znaša planinska članarina za odraslega člana 30, za mladince 10 m za pionirje 5 dinarjev. Planinsko društvo Kranj zagovarja, naj bo planinska članarina v republiki enotna in se je zato upravni odbor že odločil, da bo znašal prispevek člana 30 dinarjev. Slovenska planinska članarina v primerjavi s podobnimi prispevki v drugih planinskih državah ni velika. V Zvezni republiki Nemčiji dosega planska članarina 30 mark, v Avstriji 200 šilingov, v Italiji se članarina giblje med 4000 in 8000. »rami, v Španiji pa znaša članarina 75 pe-zet. Izredna skupščina je tudi pooblastila glavni odbor, da v primeru, če bodo letni življenjski stroški narasli za več kot 10 odstotkov (osnova so podatki Zavoda za statistiko), prispevek osrednji planinski organizaciji primerno zviša. Skupščina je tudi povišala letno naročnino Planinskega vestnika od sedanjih 60 na 100 dinarjev. -jk Ponoven spopad z Makalujem Z uspešnim vzponom na 7902 metra visoki Kangbačen, ki ga je zmogla 5. jugoslovanska alpinistična himalajska odprava, Je ugled slovenskega in z njim jugoslovanskega alpinizma močno porasel. 17 »hima-Jajcev«, članov odprave, je že prejelo visoka priznanja Planinske zveze Slovenije, razen tega pa so fantje predlagani za državno odlikovanje. Vendar jugoslovanski posegi v himalajskem pogorju s tem še niso končani. Leta 1972 je odšla v himalajsko pogorje IV. JAHO pod vodstvom Aleša Kunaverja. Njen glavni cilj je bila zmaga nad južno steno Makaluja, ki je visok več kot 8400 metrov. Kljub naporom je morala odprava nekaj sto metrov pod vrhom odnehati. Na zadnji sobotni izredni skupščini Planinske zveze Slovenije, ki je bila v Kranju, so sklenili, da je treba »makalujski dolg« iz leta 1972 poravnati. Delegati skupščine so dali vsa pooblastila komisiji za odprave v tuja gorstva, da začne pripravljati vse potrebno za VI. jugoslovansko alpinistično himalajsko odpravo, katere cilj bo osvojitev južne stene Makaluja. Odprava naj bi krenila na pot konec monsunskega obdobja leta 1975 ali pred nastopom monsunskega obdobja leta 1976. Vodja 4. JAHO Aleš Kunaver in predsednik PZS dr. Miha Potočnik sta povedala, da bo odprava nekaj Posebnega. Njen cilj ne bo zgolj osvojitev vrha, temveč premagovanje izredno nevarnih in zahtevnih himalajskih sten in osvojitev vrha po tej poti. Planinska zveza Slovenije bo razpisala natečaj za člane odprave ter natečaj za vodjo odprave. -jk V Sovodnju ustanovljeno planinsko društvo V Sovodnju v Poljanski dolini je bil 14. decembra ustanovni občni zbor planinskega društva. Novo društvo je peto v škofjeloški občini! Ustanovnega sestanka so se udeležili Predstavnik Planinske zveze Slovenije "■Vanjo Klojčnik, predsednik PD Škofja Loka Miloš Mrak, predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij in podjetij ter številni ljubitelji planin iz Sovodnja in okolice. O ustanovitvi društva smo razmišljali že več kot leto dni, so povedali Sovodenjčani na sobotnem ustanovnem občnem zboru. Planinstvo ima v Sovodnju že lepo tradicijo. O tem zgovorno pričajo vsakoletni sku-P'nski pohodi na okoliške planine in vrho-veJulijcev. Lani so, denimo, Sovodenjčani Pripravili prvi večji pohod na Triglav, ki se ga je udeležilo lepo število planincev. Letos so se ponovno odločili za vzpon na najvišji jugoslovanski vrh. Enajst najvne-tejših planincev se je odpravilo na štiridnevno pot. Pohod se je začel v Selški dolini in nadaljeval prek Crne prsti, Vogla, Kontne, doline triglavskih jezer, Kredari-ce, Triglava in Velega polja do končnega cilj« — Pokljuke. Potreb no je bilo res torej le še ustanoviti Organizacijo, ki bi vse planince med seboj Povezala. Sobotni dogodek in doslej izpolnjene prijavnice, v društvo se je prijavilo *e 45 članov, so dovolj zgovoren dokaz, da Je bila ustanovitev društva edina pravilna Pot. Na sobotnem občnem zboru so se navzoči najprej seznanili s častnim kodeksom slovenskega planinca, s statutom dru-*tva, nato pa so izvolili 7-članski upravni 'n 3-članski nadzorni odbor. Prvi predsednik društva je Slavko Hribar. Nazudnje so sovodenjske planince pozdravili direktor Tcrmopola inž. Janko Pogačnik, predsednik krajevne organizacije ^21)1, Prvine Mrak. predsednik PD Škofja Loka Miloš Mrak, v imenu predsednika ' Zs dr. Miha Potočnika pa član glavnega °dbora PZS Franjo Klojčnik. Vsi so menili, da Sovodenj za razvoj drugih športov res skorajda nima možnosti, da pa je planinstvo kot nalašč za ta kraj in to področje, pbenem so društvu obljubili vso podporo 'n pomoč. Predsednik PD Škofja Loka Miloš Mrak Pa je istočasno menil še, da bi ob tolikem 'tevilu društev v škofjeloški občini že v kratkem kazalo ustanoviti neki organ, ki o i skrbel za usklajevanje dela posameznih Planinskih društev. J. Govekar Občni zbor PD Radovljica V petek zvečer je bil v dvorani radovljiškega kina redni letni občni zbor Planinskega društva Radovljica, ki bo prihodnje |®to praznovalo 80. obletnico delovanja, bočnega zbora se je udeležilo lepo število planincev in gostov, med katerimi sta bila 'udi predsednik PZS dr. Miha Potočnik in dolgoletni planinec Boris Ziherl. Mladinski odsek je bil na občnem zboru deležen Se P°«ebne pohvale. Zbor je popestrilo predajanje znanega planinca in alpinista Janeza retnnrja. Za predsednika radovljiškega D je h)) ponovno izvoljen Miha Finžgar. Sankanje in »človeški faktor« Konec krize v »športu pogumnih« je odvisen tudi od tega, ali in kdaj bomo dobili umetno sankaško progo Sankanje — da ali ne? Tako nekako se sprašujejo telesnovzgojni delavci v škofjeloški občini, ki si že vrsto let prizadevajo šport povzdigniti na čim višji nivo. Očitno je namreč, da sankaštvo, atraktivna zimska panoga pogumnih, v kateri smo Slovenci nekoč pomenili precej več kot danes, tiči v globoki krizi. In vendar ima prav v loškem koncu (konkretno — v Selški dolini) bogato tradicijo. No, ne le tradicijo, ampak tudi ljudi, mladino, ki je to tradicijo voljna negovati in razvijati. Samo sanka-ška sekcija ŠD Železniki šteje 48 aktivnih tekmovalcev, prepričanih, da bi ob malce bolj naklonjenem odnosu odgovornih organov znali kaj hitro pokazati, kaj in koliko zmorejo. Krizo potemtakem povzročajo le materialni problemi in nezavidljivi vadbeni pogoji, medtem ko v sferi, zaob- pri nas seženi pod pojmom »človeški faktor« (ki naj bi v socialistični ureditvi igral odločilno vlogo in ki v sebi združuje številne pogoje zdrave rasti, od strokovnosti trenerjev do usposobljenosti sodniškega zbora in tehnične ekipe ter harmoničnih notranjih odnosov, discipline, elana in zavzetosti moštva), o njej ni sledu. Kajti navzlic negotovi prihodnosti kolektiv ne obupava. S pomanjkanjem ustrezne opreme se je spopadel na zares originalen način: člani kluba so ob nesebični pod- Sori pokrovitelja, tovarne Iskra elezniki, ter ob sodelovanju in nasvetih strokovnjakov začeli v lastni režiji izdelovati serijo 40 tekmovalnih sani. Dva »prototipa«, narejena že lani, sta preizkusila najboljša železnikarska sankača Toni Habjan in Viko Debeljak. Z nizom odličnih Specialne tekmovalne sani, kakršne vidite na našem posnetku, so plod domiselnosti in udarniškega dela članov ŠD Železniki. Štirideset jih bodo naredili do začetka letošnje sezone. Kot smo zvedeli, en primerek tehta 20 kilogramov. Rekvizit, narejen iz specialnega jekla, lesa, lahkih kovin in prožnega stekla, v ničemer ne zaostaja za podobnimi proizvodi najbolj znanih tovarn športnega orodja v tujini, kar je že dokazal klubski »as« Toni Habjan, lani najbolje uvrščeni Jugoslovan. S sanmi, gibljivimi okrog vzdolžne osi, mojstri dosegajo tudi hitrosti prek 120 kilometrov na uro — seveda le na umetnih ledenih progah. — Foto: I. G. L zvezna hokejska liga Triglav : Tivoli 5:4 Ljubljana, ZHL B-Triglav : Tivoli 5:4(2:1, 1:2, 2:1), hala Tivoli, gledalcev 300, sodnika Janežič (Ljubljana), Hegediiš (Zagreb)". Strelci za Triglav: Sajovic 2, Nadižar, Katanič ter Pavlica po 1. Triglav: Konc, Grah, Ogrinc, Gros, Adlešič, Stojanovič, Furlan, Kokalj, Kovač, Pavlica, Katanič, Kolesa, Sajovic, Nadižar, Hudobiv-nik, Thuma, Komočar. Tivoli: Kopač, Flajs, Repovš, Mrak, Ćernivec, Plešnik, Žgur, Ki-kelj, Zorko, Finžgar, Kričej, Iglic, Prusnik, Tehovnik, Zargi, Dolšak. Tekmeca sta prikazala odlično hokejsko predstavo, tako da so gledalci res lahko uživali v lepi in razburljivi predstavi na ljubljanskem ledu. Po ogorčenem boju so Kranjčani osvojili dragoceni par točk v borbi za drugo mesto. INA : KRANJSKA GORA 4:8 Sisak, ZHL B-INA : Kranjska gora 4:8 (1:4, 1:2, 2:2), drsališče Zi-del, gledalcev 400, sodnika Grgec, Reinold (oba Zagreb). Strelci za Kranjsko goro: Kun-šič 3, Klemene, Medved po 2 ter Brun 1. Po izdatnem vodstvu po prvi tretjini 80 Kranjskogorci zaigrali precej pod pričakovanji, domačini pa so to izkoristili in izsilili zanje še vedno ugoden rezultat. Lestvica Kr. gora Triglav Celje Tivoli INA Mladost 13 13 0 0 119: 26 26 12 9 0 3 85: 40 18 14 7 1 6 81: 52 15 1370 6 96: 54 14 12 1 1 10 25:141 3 14 10 13 29:122 2 Pari prihodnjega kola: Kranjska gora : Triglav, Mladost : INA, Tivoli: Celje. -dh Poraz Triglava V Novi Gorici Zev drugem kolu slovenske moške kegljaške lige je moštvo kranjskega Triglava moralo priznati premoč boljšemu nasprotniku. Nova Gorica, ki je obenem novinec v ligi, je svoje tekmece premagala z 62 keglji razlike. Najboljši mož v domači ekipi je bil Bojan Turk, ki je podrl 957 kegljev, pri gostih pa je bil tokrat spet najboljši Jereb z 919 keglji. Nova Gorica 7151 (B. Turk 957). Triglav 7089 (Jereb 919, Zvršen 831, Bregar 859, Catar 897, Vehovec 864, Pavlin 900, Ambrožič 906, J. Turk 909). Pari prihodnjega kola: Triglav : Celje, Branik : Jesenice. -dh uvrstitev v »Pokalu Jesenic« in z uspelimi nastopi v Niedersnillu (It.), Kuffsteinu (Av.), Konig-seeju (ZRN) in Van Hocekbergu (ZDA) sta dokazala, da so konstruktorji poleg kopice izvirnih rešitev združili v njih vse lastnosti, ki odlikujejo modele najuglednejših svetovnih firm. Povejmo še, koliko bi takšne vrhunske sani, kombinacija specialnega jekla, lahkih kovin in fiberglasa, stale, če bi šli ponje v Avstrijo: brez carine okrog 5000 novih dinarjev kos (!). »Osnovnih sredstev« društvu v bodoče torej ne bo manjkalo. Nič kaj rožnata pa ni situacija kar zadeva možnosti priprav. Naravnih prog, kjer bi bilo mogoče nabirati kilometre in piliti tehniko vožnje, je zmanjkalo, saj so gozdni kolovozi in hribovske poti postali preveč prometni. Sproti jih orjejo in posipajo, zato si ni mogoče misliti, da bi lahko služile v sankaške namene. Rešitev tiči v gradnji posebne hitre steze, kakršnih imajo v alpskih deželah že več deset in ki bi edina zagotovila kvalitetno, zahtevam tekmovanj prikrojeno vadbo. Idealno lokacijo zanjo je klub odkril v pobočju nad vasjo Selca, o čemer smo v Glasu poročali pred približno tremi meseci. Dodajmo še, da sta načrt, ki predvideva ureditev 1000-metrskega ledenega jaška, navdušeno podprla tudi organizacijski odbor prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« in Sankaška zveza Slovenije, medtem ko TTKS Škofja Loka, katere stališče bo seveda odločilno, ne kaže pretiranega navdušenja. Menda so sestavili prioritetni seznam vodilnih športov v komuni in postavili v vrh smučanje, rokomet in košarko. Gornjemu vrstnemu redu naj bi ustrezala tudi politika investiranja v športne objekte. Toda vprašati se velja, ali seznam upošteva vse elemente določanja perspektivnosti posameznih zvrsti, elemente, ki mednje poleg preteklih uspehov ter možnosti vzporednega negovanja množičnosti in kvalitete sodita še tradicija in »človeški faktor«. Ako naredimo obračun in seštejemo točke sankačev, brž ugotovimo, da bi zaslužili uvrstitev najmanj na četrto ali peto mesto. Ne najšibkejši argument v prid umetni progi — namenoma ga navajamo v zaključnem poglavju zapisa — je tudi evropsko sankaško prvenstvo, čigar izvedbo v letu 1977 ali 1978 so člani vodstva mednarodne sankaške federacije pripravljeni zaupati Železnikarjem. Mnoge moti dejstvo, da je gradnja sankaške arene vključena v projekt turističnega, centra Soriška planina. A spričo najnovejšega poteka dogodkov postaja vprašljivo, kdaj, kako, s čim in ali sploh bo prišlo do realizacije sicer izjemno obetavnega načrta zimske rekreacijske Meke nad Bohinjem. Pobožno čakati in upati pa ni ravno pametno; v skrajnem primeru je bolje požirati očitke, čemu le sta nam nenadoma potrebni dve ledeni pisti, kakor čez čas z dolgim nosom ugotavljati, da ne premoremo nobene. I. Guzelj V mednarodnih smučinah Jugoslovanski smučarski tekači so se že na prvi tekmi v tujini dobro odrezali. V Tauplitzu je v močni mednarodni konkurenci Kalan na 15 km zasedel odlično 11. mesto. Dornik je bil 19., Jelene pa 21. Pri mladincih je Jeseničan Djiri-čič zasedel 10. mesto, Gor-jan Poklukar pa 11. V Saalbachu je bil smuk za ženski svetovni pokal. Za presenečenje je poskrbela Američanka Nelson, ki je premagala vso žensko svetovno elito, medtem ko sta naši brez vsakega trenerja in pomoči zasedli še vedno solidne uvrstitve. Tako je bila Pikonova 49, Cerpeso-va pa 52. -dh Samo delni uspeh V drugem kolu prve in druge slovenske šahovske lige zahod se gorenjski klubi niso najbolje odrezali. Nekateri so imeli težke nasprotnike ,in so porazi pričakovani. Sicer si pa poglejmo rezultate: Borec Kranj : Svoboda Stožice 5,5:4,5 Paunov : Rijavec 0:1, Naglic : Ke-rec 1:0, Vojičič : Šifrer 1:0, Lazar : Troha 0:1, Jokovič : Krumpak 1:0, Pire : Novak 0:1, Božičevič : Lazar 0:1, Mazi : Mejak 1:0, Deželak : Ple-sec remi. V naslednjem kolu gostujejo Kranjčani v Novem mestu. Lesce : Iskra Ljubljana 3:7 Roblek : Prainfalk 1:0, Matjašič : Šiška 1:0 b.b., Kaše : Jelen 0:1, Ster-le : Steiner 0:1, Harinski : Papler 0:1, Perovič : Rape 1:0, Goričnik : Petek 0:1, Butorac : Jelen 0:1, Hro-vat : Mahnič 0:1 in Mencinger : Štr-tak0:l. Naslednji nasprotnik Leščanov je ekipa Svobode iz Stožic. Jesenice: Kočevje 4:6 Zorko : Himer 1:0, Krajnik : Ivič 0:1, Pavlin : Mestek remi, Korošec : Zupančič 0:1, Krničar : Podkoritnik 0:1, Ciuha : Monar remi, Pongrac : Kirasič 1:0, Klinar : Siga 1:0, Zelez-nik : Ofak 0:1, Simčič : Monar 0:1. V tretjem kolu igrajo Jeseničani v Ljubljani z Iskro. Cerknica : Tržič 1,5:8,5 Krašovec : Šekranje remi, Simičak : Kavar 0:1, Štefan : Mali 0:1, Mile-tič : Berčič remi, Plos : Zaplotnik remi, VVinkler : Valjavec 0:1, Simičak : Zniduišič 0:1, Modic : Borštar 0:1, Kebe : Ravnik 0:1, Puc : Bene-dičič 0:1. Ribnica j', naslednji nasprotnik tržiških šahistov. Črnomelj : Sava-Šenčur 6:4 Ajdnik : Gazvoda 1:0, Petrič : Požar remi, Boljkovec : Marko 1:0, Zlo-gar : Šmid 0:1, Papež : Berce 1:0, Kobe : Rabič 1:0, Dupar : Oblak remi, Jagodic : Kirn 1:0, Bedič : Kordež 0:1, Ivanovič : Vreček0:l. V tretjem kolu bo imela ekipa Sava-Šenčur v gosteh šahiste Kamnika. M. G. Vaterpolski klub Vodovodni stolp V petek, 13. decembra, so se zbrali člani vaterpolskega moštva Vodovodni stolp na ustanovni skupščini in ustanovili vaterpolski klub Vodovodni stolp. S to ustanovitvijo smo v Kranju dobili drugi tovrstni klub, ki bo nadaljeval začeto delo nekaterih ljubiteljev vaterpola. Na skupščini so izvolili predsednika (Milivoj Jeseničani tretji Končan je prvi del v moški in ženski slovenski odbojkarski ligi. V zadnjem kolu so Jeseničani doma odpravili Branik, Bled je bil uspešen v igri z Gaberji, Kamničani pa so premagali odbojkarje Bovca. V Ženski konkurenci so Jeseničanke po pričakovanju dobile točke z mariborskim Branikom. Od treh Gorenjcev v moškem delu tekmovanja bodo najbolje prezimili Jeseničani, ki so na tretjem mestu, Blejci so peti, Kamničani pa deveti. Pri ženskah imamo le Jeseničanke, ki pa so zasedle šesto mesto. Izidi zadnjega kola: moški — Jesenice : Branik 3:0, Bled : Gaberje 3:0, Kamnik : Bovec 3:2; ženske: JeseniceSranik 3:1. -dh C?) Meso Kamnik Zahtevajte v trgovinah pristne domače krvavice, kamniški želodec, hrenovke, pečenice in ostale naše mesne izdelke. Veličkovič) in podpredsednika (Pir-šič ing. Anton) kluba, posamezne organe in se dogovorili o nadaljnjem delu. Klub ima trenutno 25 članov, vendar se bo kmalu razširil, ker že pripravljajo tudi pionirsko moštvo. S tem bo zadoščeno enemu od osnovnih pogojev trajnejšega delovanja kluba. Zanimivo in žalostno hkrati je, da je prišlo do ustanovitve kluba zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Moštvo Vodovodnega stolpa, ki se je formiralo že pred štirimi leti, je namreč delovalo kot sekcija ŠD Triglav. Vendar matični klub ni imel pravega odnosa do njihove dejavnosti, saj so morali člani moštva sami plačevati stroške tekmovanj. Z ustanovitvijo kluba naj bi si tako zagotovili minimalna finančna sredstva, z njimi pa bi bili dani vsaj osnovni pogoji športne aktivnosti. Vaterpolsko moštvo Vodovodnega stolpa je v teh nekaj letih doseglo precej uspehov. Najprej so uspešno nastopali v drugi slovenski vaterpol-ligi. S pomočjo nekaterih izkušenih kranjskih vaterpolistov, ki so prav tako člani kluba, so se uvrstili v prvo ligo in dvakrat osvojili naslov slovenskega prvaka. Ker ni bilo denarja, se niso udeležili kvalifikacij za vstop v drugo zvezno vaterpolsko ligo. Iz vsega tega je razvidno, da so razlogi za ustanovitev kluba več kot opravičljivi ter da so si igralci s požrtvovalnim delom in športnimi uspehi zaslužili družbeno pomoč. M. Gabrijelčič 19 V Kranju je v soboto in nedeljo pod pokroviteljstvom občinske konference SZDL zasedala VII. redna skupščina Zveze gluhih in naglušnih Slovenije. Delegati so razpravljali o poročilu republiškega odbora za delo v preteklih štirih letih. V tem obdobju je organizacija, ki šteje trenutno več kot 4000 gluhih in naglušnih članov, praznovala 40-letnico obstoja. Skupščina je spregovorila o nekaterih perečih problemih svojih članov: premalo je bilo storjenega doslej za socialno rehabilitacijo naglušnih članov, v razmeroma neugodnem položaju so upokojeni gluhi in pa ostareli člani, ki so že zamudili pogoje za rehabilitacijo. Zveza gluhih in naglušnih Slovenije si prizadeva skupaj z ZGNJ za skrajšano delovno dobo gluhih na podlagi statusa invalida. Tudi pogoji za normalno delovanje posameznih organizacij niso povsod zadovoljivi, saj na primer kranjska organizacija sploh nima svojega prostora, zato naj bi se kranjski prostorski problem v prihodnjem letu rešil. Skupščina je sprejela tudi novi statut in izvolila nov republiški odbor. Ob tej priložnosti so podelili dolgoletnim požrtvovalnim delavcem v tej organizaciji posebna priznanja, uspešnim športnikom za uspehe na domačih in mednarodnih tekmovanjih pa pokale in diplome. — L. M. — Foto: F. Perdan s sodišča Zadeva Surovina Obtožnica bo spremenjena Pred okrožnim sodiščem v Kranju je doslej v zadevi Surovina pričalo že kar lepo število prič. Senat je poslušal Pepilo Saksida, finančnega revizorja Surovine. Saksidova je razložila, kako so ugotovili, da so nekateri skladiščni listi, s katerimi so pritehtane količine spreminjali v denar, ponarejeni. Menila je tudi, da je Zrimškova ob takem poslovanju morala voditi dvojno knjigovodstvo, kar pa obto-ženka odločno zanika. Anton Mavec, šofer pri Surovini, je pred sodiščem potrdil, da je od obtoženega Štirna dobil baker enkrat 40 kg in drugič več kot tono, in to sta z Ivanom Knausom prepeljala v Ljubljano, nakar je baker Knaus prodal. Obtoženi Štirn se je s tako izjavo priče strinjal. Uslužbenka Surovine Vera Zajko je kot priča pomagala razjasniti, kaj je s prejemnico za 6575 kg novega srebra, za kar je obtožba bremenila glavne obtožence. Zajkova je povedala, da kranjska odkupna postaja v tem poslu ni bila udeležena, ker je ljubljanska odkupna postaja Surovine sklenila pogodbo z Iskro. Pred sodiščem je nato pričalo tudi več obrtnikov, ki so od obtoženih šoferjev in njihovih spremljevalcev odkupovali kovine. Tako je Ivan Knaus potrdil, da je odkupil baker od »tirna in Ivičića, Miha Polak pa je od Isteniča, Kajtazoviča in Ajdovca odkupil 10 pločevinastih plošč, 100 kg železnih cevi in za okoli 200 kg drobnega materiala. Obrtnik Jože Rendulič je povedal, da je od Štirna in Ivičića odkupil okoli 600 kg medenine, vendar pa ni vedel, da je material ukraden. Obrtnik Anton Belančič je kot priča povedal, da od Štirna in Ivičića ni odkupil ničesar, oba pa sta mu pripeljala nekajkrat pri Surovini kupljen material. O nakupu manjših količin barvnih kovin sta pričala tudi Rajko Košnik in Božo Mostar. Senat je poslušal tudi razlago sodnega izvedenca za finančno stroko Eda Šmida. Njegovo mnenje o tej zadevi temelji na razlikah med tehtnimi listki in dostavnicami. Viški barvnih kovin so nastajali po njegovem mnenju tako, da so pritehtavali kovine tako, da so zviševali taro tovornjakov. Za osnovo je vzel taro tovornjaka 5800 kg. Tolikšna tara tovornjakov se je pojavila v začetku leta 1970, kasneje pa je iz dokumentov razvidno, da se je zviševala. Sodišče se je dolgo časa zadržalo tudi na razčiščevanju vsote 300.000 din, kar naj bi bili v letih od 1971 do 1973 izplačani stroški za reprezentanco, honorarne delavce in pa za nadurno delo delavcev Surovine. Te izdatke naj bi bivši šef odkupne postaje Franc Bukovnik kril z dohodki odkupne postaje, del tega denarja pa se mu po obtožnici očita, da si ga je prisvojil. Izplačila v te namene namreč niso bila posebej dokumentirana. Zrimškova ni vedela povedati, koliko neevi-dentiranega izplačila je bilo v teh letih, Bukovnik pa je povedal, da so tako izplačali njihovim delavcem nadure v poprečju po 1500 din na mesec. Finančni revizor Saksidova pa je povedala, da so lahko honorarne sodelavce, kot so bili med počitnicami študentje, izplačevali prek študentskega servisa, ali pa prek blagajne na odkupni postaji, saj so imeli s honorarci pogodbo o delu in so bili torej ti blagajniški izdatki dokumentirani. Glede reprezentančnih stroškov pa je povedala, da je podjetje vračunavalo te stroške nabavnim referentom v osebni dohodek. Nadure delavcev pa so razvidne iz plačilrih listov. Ker se je med obravnavo ugotovilo, da je sodni izvedenec podal svoje mnenje na osnovi tare torovnjaka 5800 kg, kar pa ne drži, saj so §o ponovnem tehtanju tovornjaka z vso opremo ugotovili, da je tara tirnovega tovornjaka 6200 kg, bo treba obtožnico nekoliko spremeniti. Posamezen ugrabek namreč ni točno določljiv, ker je obtoženi Štirn taro tovornjaka spreminjal od 5800 kg pa do 6400 kg, tariral pa svojega tovornjaka ni vedno. Treba je vedeti, da tara tovornjaka zaradi različne opreme variira, odvisna pa je tudi od vremenskih razmer, saj je bilo na tovornjaku ob dežju tudi precej vode, ob mrazu pa ledu. Ker posamezen ugrabek torej ni točno določljiv, obtožba pa mora seveda temeljiti na dejanskem točnem ugrabku, bo javni tožilec spremenil obtožnico, ki je doslej temeljila na tari tovornjaka 5800 kg in bodo ugrabke izračunali na osnovi tare tovornjaka 6200 kg. Spremenjeno obtožnico bo pregledal sodni izvedenec za finančno stroko, ki ga bo določila Služba družbenega knjigovodstva. Na vprašanja predsednika senata Boruta Kobija je včeraj ponovno odgovarjal Karel Bricelj, upokojeni uslužbenec PTT Kranj. Sodišču namreč ni jasno, da je povrnil svojemu podjetju škodo v skoraj trikratnem znesku, kot pa ga je dobil za prodajo odpadne bakrene žice, ki jo je prej še moral žgati. Bricelj je povedal, da je povrnil škodo, ker je mislil, da pač tolikšna je, sam pa ni preverjal, če vsota res drži. Senat je ob koneu včerajšnje obravnave razglasil, da se obravnava prekine in se bo nadaljevala 6. januarja prihodnje leto. L. M. Informativni center TD Bled Pred dobrim mesecem se je turistično društvo Bled zaradi predvidene rušitve in novogradnje Park hotela moralo preseliti iz nekdanjih poslovnih prostorov v stavbi Park hotela v vilo zraven hotela Golf. S preselitvijo pa so zgubili prostor, v katerem je dolga leta deloval tudi informativni center. • Društvo je takoj začelo iskati primeren prostor (v središču), kjer bi tudi v prihodnje lahko posloval informativni center. Tako so se dogovorili z Viatorjevimi hoteli na Bledu, da bodo center uredili v stavbi Kazine Park hotela. Center so odprli včeraj. Odprt bo vsak dan od 8. do 19. ure. Poleg najrazličnejših informacij pa bodo obiskovalci lahko dobili v njem tudi različne spomenike. A. 2. Nagrade in pohvale na sejmu Uprava Gorenjskega sejma v Kranju je tudi pred letošnjim petnajstim novoletnim sejmom v Savskem logu razpisala za razstavljalce tekmovanje, kdo bo najlepše uredil svoj razstavni prostor. Posebna komisija, sestavljena iz predstavnikov, ki tokrat ne sodelujejo na sejmu, je ocenjevala delo aranžerjev. Minulo sredo popoldne so razstavljavcem podelili tri nagrade in tri pohvale. Prvo nagrado za najbolje urejen razstavni prostor v znamenju novoletnih praznikov je komisija prisodila podjetju Merkur Kranj, drugo nagrado podjetju Murka Lesce, tretjo pa podjetju Zarja Jesenice. Pohvale pa so dobili: Gorenjska oblačila, Lazar Maslarič — zasebnik iz Ljubljane, in Fužinar Jesenice. Komisija je tudi ugotovila, da so letos vsi razstavni prostori veliko bolje in lepše urejeni kot prejšnja leta na novoletnih sejmih. A. Ž. Dedek Mraz na Jesenicah Na Jesenicah bodo v vseh vzgoj-novarstvenih ustanovah pripravili programe ob prihodu dedka Mraza in na te bodo povabili tudi otroke, ki ne obiskujejo varstvenih ustanov. Poleg tega bodo prihod dedka Mraza organizirali tudi pri vseh krajevnih skupnostih občine, osrednja prireditev pa bo tako kot že nekaj let na drsališču v Podmežaklji, kjer bodo mladi drsalci jeseniškega kluba pripravili lep program. Prireditve organizira občinske Zveza prijateljev mladine skupaj z odbori na terenu. Razen tega na najmlajše niso pozabili tudi v jeseniškem gledališču, kjer se že pripravljajo na uprizoritve otroške igrice Mucin dom, ki bo namenjena vsem otrokom v občini. Prva uprizoritev bo v petek ob 15. uri. D. S. Zdravniški pregledi za borce Predstavniki občinskega odbora in krajevnih odborov zveze združenj borcev NOV in zdravstveni delavci iz radovljiške občine so se v začetku decembra na posvetu dogovorili, da bodo organizirali specialne zdravniške preglede za borce v Radovljici, na Bledu in v Bohinju. Dogovorili so se tudi za program. Tako bodo krajevni odbori pošiljali na preglede najprej upokojence in kmete, nato pa še vse zaposlene borce NOV. Zdravstveni dom v Radovljici pa bo imel tudi dispanzer za borce. Prihodnje leto bodo za vse borce v občini organizirali specialne zdravniške preglede. Za vsa morebitna obolenja, za katera v zdravstveni enoti v Radovljici nimajo ustreznih aparatur ali specialistov, pa bodo borci poslani v druge zdravstvene ustanove. Na prvem takšnem pregledu v začetku decembra je bilo v Radovljici že pregledanih nekaj borcev. Vsi so bili s to odločitvijo organizacij zveze združenj borcev NOV in zdravstvenih delavcev zelo zadovoljni. C. Rozman Novi gasilski višji častniki Upravni odbor Gasilske zveze Slovenije je podelil naziv višjega gasilskega častnika štirim gasilskim de lavcem kranjske občine. Visoke gasilske nazive so prejeli inž. Bruno Skumavc, sodelavec požarnovarnostne službe Sava Kranj, inž. Stane Sorčan, tajnik Občinske gasilske zveze Kranj, Rudi Nadižovec, predsednik upravnega odbora gasilskega sklada občine Kranj in dr. Janez Bajželj, sodelavec kranjske občinske gasilske zveze. I. P. Boj je treba nadaljevati Čeprav se je v obdobju od prve problemske konference za boj proti alkoholizmu in narkomaniji v letu 1969 pa do danes na področju boja proti alkoholizmu marsikaj napravilo, pa je republiški koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri RK SZDL med ostalimi družbenimi dejavniki v svojih prizadevanjih še vedno bolj ali manj osamljen. Beremo in slišimo sicer o potrebi preventive pred tem družbenim zlom dokaj pogosteje kot pred leti, vendar pa se koordinacijski odbor brez vsesplošne družbene podpore sam ne more upreti še vedno mogočni alkoholni reki. S takim uvodom je začel drugo problemsko konferenco za boj proti alkoholizmu in narkomaniji v Ljubljani častni predsednik koordinacijskega odbora dr. Janez Milčinski. Čeprav vsa ta prizadevanja niso naletela na tako ugoden sprejem v naši družbi kot bi ga za odpravljanje tako velikega družbenega zla kot je alkoholizem, pričakovali, pa je za preteklo obdobje vendarle značilnih nekaj konkretnih uspehov. Kar dosti občinskih skupščin v Sloveniji je sprejelo prepoved točenja alkoholnih pijač v jutranjih urah, v delovnih organizacijah večinoma ne točijo alkohola med delovnim časom, sprejeta je bila tudi prepoved zvezne skupščine o reklamiranju alkoholnih pijač na RTV, časopisih in na javnih mestih. Republiški koordinacijski odbor in občinski koordinacijski odbori za boj proti alkoholizmu so z organizacijo meseca boja proti alkoholizmu novembra dosegli, da se z alkoholizmom seznanja intenzivneje mladina v_ šolah, s seminarji ali občinskimi posveti pa tudi vsi ostali, ki lahko po svojih močeh in v svoji pristojnosti dodajo kamen v zid prevencije pred alkoholizmom. Vsa ta prizadevanja za izpolnitev akcijskega programa boja proti alkoholizmu v Sloveniji pa se seveda srečujejo s težavami na vsakem koraku: dogaja se, da se že sprejete obveznosti spregledajo, prepovedi ne upoštevajo itd. Ni veliko občin, ki bi imele pripravljen svoj akcijski program boja proti alkoholizmu, ponekod pa so koordinacijski odbori pri občinskih konferencah SZDL le na papirju ali pa sploh niso ustanovljene. Raziskovalna dejavnost je še na začetku in tudi predlog za ustanovitev ustrezne institucije še ni uresničen. Zaostajamo tudi v boju proti narkomaniji pa tudi tabletomaniji. Če s preventivo na področju alkoholizma ne moremo biti posebno zadovoljni, pa ne moremo spregledati pomembnega napredka pri odpravljanju posledic alkoholizma — to je pri zdravljenju alkoholnih bolnikov in njihovi rehabilitaciji. Klubi zdravljenih alkoholikov pa seveda ne morejo nadomestiti tistih družbenih mehanizmov, ki so odločilni pri spreminjanju družbene zavesti. Na konferenci so poudarili, daje treba klubom zagotoviti osnovne pogoje delovanja, članom in njihovim družinam pa omogočiti vključevanje v delo in družbo. Tudi enotna doktrina zdravljenja bolezni, o kateri naj se dogovore na občnem zboru zdravniškega društva, bo velik korak dlje v odpravljanju posledic alkoholizma. Konferenca je spregovorila tudi o vlogi splošnega zdravnika pri odkrivanju in zdravljenju alkoholne bolezni. _;_!<■ M. ■ Prireditve in športna tekmovanja ob prazniku carinikov Konec decembra bo preteklo 30 let, odkar je bila ustanovljena carinska služba nove Jugoslavije. Pomemben jubilej skušajo cariniki kar se d& slovesno proslaviti. V praznovanje se uspešno vključuje tudi Carinarnica Jesenice z izpostavami na jeseniški železniški postaji ter izpostavami na cestnih mejnih prehodih v Ratečah, na Korenskem sedlu, na Ljubelju in na Jezerskem vrhu. Junija je bilo tekmovanje v streljanju, malem golfu, namiznem tenisu, kegljanju in športnem ribolovu med ekipami Carinarnic Maribor, Celje, Radgona, Dravograd in Jesenice. Oktobra se je pričelo tekmovanje v malem nogometu med ekipami vseh carinarnic Jugoslavije, ki ga je pripravila sindikalna organizacija Zvezne carinske uprave. Ekipa jeseniške carinarnice je v 2. kolu izpadla. Cariniki so imeli več uspeha v šahovskem tekmovanju v okviru občine. V ostri konkurenci (le prva ekipa Železarne ni nastopila) so zmagali. Novembri: sta bili na programu tekmovanji v šahu in namiznem tenisu med jeseniško carinarnico ter postajama mejne milice in milice s splošnim delovnim področjem Jesenice. Ko bodo ugodnejše snežne razmere, bodo jeseniški cariniki v smučanju tekmovali z delavci Uprave javne varnosti v Kranju. Ob 30. obletnici carinske službe so predstavniki jeseniške carinarnice objskali upokojene carinske delavce. Do konca letošnjega leta bosta še dve prireditvi. V soboto, 28. decembra, bodo najprizadevnejšim delavcem jeseniške Carinarnice podelili odlikovanja in priznanja, v ponedeljek, 30. decembra, pa bodo nagradili carinike, ki so v tej službi od 10 do 20 let in nad 20 let. -jk Gostovanje v Celovcu Vaterpolisti kranjskega Triglava in državna vaterpolska renrizentanca, ki je že več dni ni. jrvih pripravah v Kranjski gori, so bili pred dnevi na gostovanju v Celovcu. Na povabilo športne zveze koroških Slovencev v Celovcu so se mladinci Triglava srečali z vrstniki gostitelja, reprezentanca pa je skupaj s triglavani prikazala ekshibicijski nastop. Srečanji si je poleg predsednika športne zveze koroških Slovencev v Celovcu ogledal tudi naš generalni konzul. Celovec : Triglav 4:9 (1:3, 1:0, 1:2, 0:4). Mladinci Triglava so bili boljši nasprotnik od domačinov; beli : plavi 10:8 (4:4, 2:2, 2:1, 2:1); beli: F. Rebolj, Ma-rovič 3, Savinović 2, Franković 1, Trifunović, Švarc 1, Manoj-lovič 3; plavi: Vranješ, Bonačić 1, Rudič 5, Stanević 1, Balder-man 1, Kodek, Velikanje, M. Malavašič. -dh V soboto, 21. decembra, je obiskala komando garnizije Staneta Žagarja v Kranju delegacija Planinskega društva Kranj in izročila komandantu, podpolkovniku Momčilu Marjancu posebno priznanje za dolgoletno sodelovanji med vojaki in planinci. Vojaki so zvesti sodelavci in pomočniki planincev pn reševalnih akcijah, izkazali pa so se tudi pri gradnji doma na Kališču iti drugih akcijah kranjskih planincev, (jk) — Foto: F. Perdan