35. sieuiiKo. V LJubljani, v soboto, 13. februarja 1909. XLH. leto. .Slovenski Narod" velja: r Ljubljani nabora dostavljen: celo leto.........K 24-— pol leta..........12— Jetrt leta........., 6 — bi mesec........» 2*— v upravnišrvu prejeman: celo leto......... K 22- pol leta........ . „ lr— četrt leta......... , 550 na mesec........ » 190 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice št 5, (1- nadstropje levo), telefon it 34. Izhaja vsak dan zvečer izvzemSi nedelje in praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vtsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnišrvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. - Posamezna Številka velja 10 vinarjev. - Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. ..Narodna tiskarna" telefon 6t. 85. .Slovenski Narod- velja po_ pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.........K 25 — pol leta.........„ 13*— četrt leta.........., 650 na mesec.........> 230 za Nemčijo: celo leto.........K 28*- za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.........K 30.- Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85. Govor župana Hribarja T poslanski zbornici dne 4. februarja 1909. Poslanec Hribar (prične svoj govor slovensko in nadaljuje): Visoka zbornica! Pred seboj imamo predloge, ki se pečajo s pomirjenjeni med obema narodoma, ki prebivata na Češkem. Splošno je znano, da, dokler se ne ustanovi mir v tem siave-polnem kraljestvu, ni misliti na uspešen raz vitek našega državnega ustroja. To se je poudarjalo že od vseh strani in ob različnih časih in tudi gospod ministrski predsednik Bienerth sam je to priznal v včerajšnjem svojem uvajalnem govora. Sedaj pa, častiti gospodje, po mojem mnenju z narodnostnim mirom na Deškem, če je, kakor je včeraj pripomnila »Neue Preie Presse«, ki naj velja za interpreta vladnih nazorov, državno vprašanje še ni doseženo, zakaj, ako naj se napravi na Češkem mir med obema narodnostima, in sicer napravi enostransko, so pa še tudi druge narodnosti v tej državi, ki morajo vsekakor tudi priti do narodnostnega miru in do svojih pravic. Mislim, da ako se kdo in zlasti, ako se vlada poloti rešitve narodnostnega vprašanja, da je njena dolžnost, da ne misli samo na eno deželo, nego da stremi za narodnostnim mirom sploh. Zatorej, povem vam gospodje, zaradi kraljestva Češkega ni pozabiti na ostala kraljestva in dežele te državne polovice. Tu bi takoj opozoril na mejno grofijo Moravsko in na Šlezijo. (Pritrjevanje). Saj sta to dve deželi, ki spadate k češki kroni in ki imata vsekako ravno tolik interes na rešitvi narodnostnega vprašanja, kakor Češka sama. Prav tako je pa tudi na juga monarhije. Ali mislite vi ali pa misli vlada, da bo parlament mogel mirno delati in se posvetiti svoji nalogi v gospodarskem in socialnem oziru. ako se ustanovi narodnostni mir na češkem in ne tudi narodnostni mir na jugu monarhije med Nemci in Slovenci, med Nemci in Italijani, med Xemei in Hrvali in dalje med Italijani in Slovenci ter Hrvati v Istri? Zdi se mi, da ako odstranite eno prepirno točko, ostane še drugih. Dokler ne bo narodnostno vprašanje popolnoma rešeno, v tem par- lamentu ne bo miru. Izjavljam zatorej v imenu Slovencev ter v imenu istrskih Hrvatov, da se s to predlogo zadovoljne izjaviti ne morejo že zato, ker je namenjena enostransko samo za Češko. Seveda je pa ta predloga vrlo zanimiva in se ne da vladi odrekati dobra in poštena volja, napraviti med Nemci in Cehi na Češkem mir. Culi ste pa danes, da vlada, ki je preje pod ekscelenco gospodom ministrskim predsednikom Bečkom vedno govorila o srednji poti in katera sedaj na usta gospoda ministrskega predsednika Bienertha govori o pravi sredini, te prave sredine le ni zadela. Tako od gospodov govornikov na levi strani zbornice, kakor od gospodov govornikov, ki so povzeli besedo v imenu češkega naroda, pa ste slišali, da niti eni niti drugi s to predlogo niso zadovoljni. Gospoda! V podrobnosti se ne bom spuščal, to je stvar onih, ki jih ta predloga najbolj zadevlje. Vendar bi pa rad opozoril na to, da ona določila predloge, ki govore o blagajniški in računski službi, o poštnih in brzojavnih zadevah, o vojaških oblastvih in o orožni štvu, ne pomenijo nič drugega, nego prikrito u vedenje nemškega državnega jezika (Pritrjevanji'), in jaz mislim, da si kaj takega ne bodo dali dopasti ne samo zastopniki češkega naroda, ampak tudi zastopniki ost.t-lih slovanskih rodov ne. (Pritrjevanje). V Avstriji ni nemškega državnega jezika (Poslanec M a r k h 1: Ool), ga ne more biti in ga tudi ne bo. (Ugovarjanje). Naj gospod po-slanee M a r k h 1 ugovarja kakor hoče, uzakonjenega državnega jezika ni, in zagotavljam vas, da ga tudi nikoli ne bo. (Pritrjevanje in ploskanje). To bodo zastopniki nenemškib narodov že vedeli preprečiti. Gospoda! »Jaz pa vidim na teli predlogah, ki nam jih je predložila vlada, nekaj prav posebnega. Predpisuje se namreč, da morajo oblastva v kraljestvo Češkem, v kolikor se poslužujejo notranjega uradnega jezika, z Moravsko in Slezijo občevati v nemškem jeziku. Jaz pa mislim, da n«* more biti niti enega samega češkega poslanca s Deškega, niti z Moravsken;i in tudi ne poslanca češkega naroda iz Šlezije, ki bi mogel pritrditi takemu določilu. (JPritrje-vanje). Moravska in Slezija sta bili S ( 'eško tesno spojeni in zvezani, LISTEK. M abstinenti. Sodni pristav Vitoglav, mlad mož z vranjimi, kodravinii lasmi in obritim obrazom, se je vozil deževnega pomladanjega dne s pisarjem domov s komisije. Med potoma je došla njiju voz velikanska kočij i grajskega upravitelja (Jrivana. Ej, gospod adjunkt!« je zakli-eal mimo vozeči se jovialni (1 rivan in pokazal svojo tolsto rdečo glavo z dolgo, tuintam že osivelo glavo izpod razpete strehe. »Dober dan bi *am želel, pa saj tako ne bi pomagalo nič ob tem vremenu. Ustavite no! Daleč je še do vašega gnezda in nerodno se je voziti v nepokritem vo-^ pa moleti dežnik proti nebu. Ve-8te kaj, kar z mano se popeljete, pa Saj ste mi že večkrat obetali, da **as obiščete, pa vas le ni bilo. Kaj \ j~e{ tednov ste že v našem kraju, la-**ko bi bili že kaj prišli. Vabim vas ^ajslovesneje na žlico juhe!« Gospod Vrtoglav ni imel nobe-ne£a vzroka, da bi odklonil prijazno J°nndb6; preselil se je v prosi orno "arku veseljaškega oskrbnika, p »Ne bo vam žal!« je dejal debeli jjj^an zadovoljno. »Moja stara zna *obro kuhati. Ogledate si tudi lahko Jas romantični grad. Saj vas zanihajo take stvari, kakor ste mi pove-au- Pokažem vam stolp, kjer so močili zaprte kmete in predikante. Ce dež ne poneha prej, vas potegne pa naš Miha zveeer ali jutri zjutraj domov. Miha, le poženi, da ne zamudimo juhe!« Cez dobre četrt ure >e je :>rizi- bala orjaška ekvipaža na gra.jsk > dvorišče. Raz hodnik je gledala priletna dama in božala mačko, eepeeo na doprsnem zidu. »Vidite, grajska gospodična že čaka vitezov,« se je šalil Orivan. »Moja preljuba svakinja Helena je. Polagoma je zlezla v leta, ko se ji ni treba bati, da bi jo ugrabil romantičen zmaj. Izvolite!« Šla sta po kamenitih stopnicah na hodnik, pokrit, z vzidanimi pisanimi kameni. »Grajska gospodična« jima je počasi racala naproti. Vitoglav je moral na tihem priznati, da svoje žive dni ni videl tako prijetno debele krasotiee. Kamorkoli je pogledal, vse na njej je bilo lepo okroglo. Dočim je gospod Grivan predstavljal gosta, so se odprla kuhinjska vrata in prijetna vonjava je udarila iz njih. Na hodnik je pokukala obširna ženska glava, pa takoj zo- izginila za vrati. »To je moja stara,« je razlagal upravitelj. »V kuhinjski obleki je, ženira se, da ni oblečena lepše. O, moja L/iza je gizdava! Gotovo si poj-d«' preoblačit vsaj bluzo.« V obednici je seznanil Grivan pristava s svojim sinom, pravnikom Bogdanom, ki je že sedel za pogrnjeno mizo in bral časnike. Bogdan ni Idi dosti manj okrogel kakor njegova ujna Helena. V s«' pa je posekala glede bujni li oblik gOSpfl Grivanka; prikazala se je v novi bluzi in z novim predpasnikom. Že pri juhi se je čudil Vitoglav, da ni bilo na mizi nobenega vina. Ko je pa po mesu in prikuhi prinesla kuh arica ošaben liter vode na mizo, je pogledal adjunkt vendar malo debelo. »Mi smo vsi navdušeni abstinent je!« je oznanjal gospod Grivan. Pri nas ni nikdar nobene kapljice vina ali kakšne druge alkoholične pijače na mizi.« »In navzlic temu je gosj>oda tako zdrava in rdeča!« se je čudil pristav. »Toda kaj pravim navzlic temu, reči bi moral: prav zato. Cesti-t:11 i moram gospodi!« Ker je bil hladen dan, adjunkt ni čutil posebne žeje. Toda, ko so se kadile na mizi izborne mesene klobase in potem okusni kljunači, je vendar Čutil veliko hrepenenje po vinu. Tedaj se je vnel na dvorišču hnd prepir med hlapci. Gospod Grivan se je oprostil in odšel doli; kmalu za njim - sta izginili tudi radovedni dami. »Kakor nalašč!« je vzkliknil jurist Bogdan. »Zdaj pa le naglo z mano, gospod pristav! Prosim, prosim !« . Bogdan je odvedel gosta v svojo sobo, zaprl zapah iu privlekel iz tvorili sta kraljestvo Češko, in zalo mislim, da zastopniki naroda, ki je nekdaj tvoril t> kraljestvo in je ohranil v moči in sijaju, ne bodo nikdar mogli dopustiti, da bi se zakonito ustanovila taka anomalija. (Pritrjevanje in ploskanje!. Gospodje! Zame so obravnavanja v »Neue Frei Presse« jako zanimiva, ker je znano, da ta list semter-tja razodeva vladne nazore, seveda pa tudi zastopa mnenja nemško-na-prednih in nemško- nacionalnih poslancev. (Ugovarjanje). Prav res, gospodje, nemško stališče brani »N. Preie Presse« vendar vedno in tega pač ne boste mogli tajiti. (Medklici). Res, zanimivo je, kar stoji v včerajšnjem večernem listu »Neue Freie Presse«. (Poslanec Mark hI: Saj to smo čitali!) Je že prav, toda to mi ne brani, da vam zopet ne pokličem nazaj v spomin. (Posl. Kal ina: In ne kritikujem), in, kakor pravi gospod poslanec Kalina, ne kritikujem, kar stoji v »Neue Freie Presse«. Tu je natisnjen uvodnik, ki ga je nekdo gotovo pisal v najboljšem namenu, da zastopa stvar z nemškega stališča. Cita se tukaj, da bodo Nemci zakonska načrta kot podlago za parlamentarno razpravljanje tež-koda zavrnili, da pa zakonov, kakršni so sedaj, Nemci gotovo ne sprej-mo. To se pravi, dp bodo Nemci pač stopili v pogajanja* da bi zastopnike češkega naroda lepo zvodili za nos (Ugovarjanje), da pa že vnaprej obstoji namen, naj oba ta zakonska načrta ne jKJStaneta zakona. Gospoda! Je pa še tudi drug povod, zakaj po mojem mnenju zakonska načrta, kakor sta predložena, razdelitev okrajnih sodišč in okrožij, ne more obveljati, in zakaj se mora na teh zakonskih načrtih, ki naj se sedaj v odseku predelata, veliko pre-meniti. Vsekakor bi se morala izločiti iz njih ona določila, ki pomen ja-jo nadaljnje prenehanje v podrazdelitvi okrožij in okrajev, torej ustanovitev narodnostne posesti. Panes so razmere, kar se tiče števila prebivalstva in razdelitve obeh narodnosti na Češkem take, zaradi velikega razvitka, ki smo mu podvrženi vsak dan, se bodo pa prav v kratkem času /nabiti spremenile. Sicer je pa podlaga današnji razdelitvi okrožij zadnja ljudska štetev. Seveda pa ljudska štetev v Avstriji ni nikoli pomenila pravega števila prebivalstva in ga tudi danes ne pomeni. (Medklici). Kar se tiče obče-valnega jezika, je pač razvidno, da to ni tisto kar materin jezik. Da se ne bom skliceval na nič drugega kakor na naše vojaštvo. Koliko slovanskih častnikov in podčastnikov služi pri vojakih, ki so samo po sebi umevno, vpisani z nemškim obče valnim jezikom. (Poslanec D ii r i c h: Celo upokojeni!) Res, celo upokojeni. Ako bi jih vprašali, kateri materin jezik so govorili v mladosti, v katerem materinem jeziku bi se a pisali, pa bi ljudska štetev najbrž izpadla drugače. V to se ne bom več spuščal, cj>ozoriti pa hočem samo na en primer, namreč na število, ki se je navedlo za Nemce v Ljubljani. V Ljub-Ijani so pri zadnji ljudski štetvi našteli 5400 Nemcev. Ako odštejemo 1500 vojakov, — imenujem samo okroglo število — imamo v Ljubljani samo 3800 Nemcev. (Posl. Wolf: Najbrž pod vašim vodstvom!) P čakajte nekoliko! Zagotovim vas Lahko, da se na vpisan je občeval nega jezika ni vplivalo niti najmanj. Ampak na nekaj bi rad opozoril. Pri nemških rodovinah služijo, ker je prebivalstvo okoli in okoli slovensko, seveda slovenski i>osli- Znaui so pa slučaji, tla so se posli, ki nemščine prav nič ne znajo, vpisali za Nemca. Slovita »Kranjska hranilnicam je enega svojih nižjih uslužbencev dala zapisati za Nemca. Nato sem pa jaz uradnikom mestnega magistrata ('a! navodilo, da se sme z možem, ako pride na magistrat, občevali samo nemško. In ko je res prišel, je pričel uradnik, ki je imel z njim opravka, govoriti z njim nemško. Mož je pa uradnika debelo gledal, toda uradnik se je še naprej posluževal nemščine, dokler ni mož, ki so ga vpisali za Nemca, planil na dan s pripombo: Ampak, saj ne razumem nemško, govorite z menoj slovensko! (Veselost in medklici. Poslanec \Volf*. Dvotip Moćno diši po konstrukciji!) Kar gospodom neg re v račun, o tem pa trdijo, da je izmišljeno. Te je pribito in tako je tudi. Nato so pa moža opozorili; Saj ste pač vpisani za Nemca. Ali je to prav.' Da, je rekel, ako so zapisali gospodje, mora že biti prav. (Vese lost). Take so pri nas ljudske štel ve, in mislim, kakor je bilo v Ljubljani, tako je moralo biti tudi po drugih krajih. (Živahni medklici. Podpredsednik Zazvorka pozvonil. Dajte mi izgovoriti, gospodje! Ako upoštevam vse to... (Poslanec \Volf: Vse to!) Vse to, kar sem doslej i»o-vedal o ljudski štetvi. (Posl. \Voli": Ta dovtip je: »Vse to1 ) Nisem govoril samo o tem "pripetljaju, nego tudi o drugih zadevah. Ako tor. j pre- ndarjam to in upoštevani razmera pri nas v Ljubljani tako kakor jih jaz poznam, lahko trdim z vso goto vestjo, da v Ljubljani polno veljavnih Nemcev ui več nego \!000. (Posla aec \Volf: Ker se Nemci sploh ne smejo geniti!) Ali se je komu v Ljubljani sploh kaj zgodilo! (Poslanec Wolf: Gotovo!) Poglejte v Heb (Medkliel), poglejte v Karlove vare in potem napravite paralelo. (Poslanec Wolf: Kaj se je v Flebu 1< enemu Cehu zgodilo kaj zalega.' Ljudje so šli tamkaj proti nemškim ljudskim izdajalcem! — Živahni medklici.) Podpredsednik Zazvorka: Prosim, ne prekinjajte gospoda govornika. (Poslanec Kalina dela medklice). Poslanec Hribar (nadaljuje; : Gospod tovariš Kalina, prosim, dajte, naj na ta ugovor odgovorim. Je vsekakor potrebno. Kaj se je dogodi lo v Hebu, vpraša tovariš Wo1f. Oto-spodje! Tam je bila očitna vstaja [»roti državi, prebivalstvo se je pobunilo proti hišnemu posestniku, ker je dal državnim uradnikom stanovanja. Ako je mogoča kaj takega, ni seveda nič čudnega, da je državna avtoriteta dejana popolnoma na nič. (Medklici glede Ljubljane). v> tem bomo še govorili in imeli bodete priliko, da me o tem zabavate. Ako mi tukaj navajate Ljubljano, pa vam odgovarjam, da se ni pripetilo tam ničesar drugega, kakor da so bile ubite šipe. V Hebu so san,o v »Nemškem dvorcu«, kjer je množica ustrahovala nekega Nemca, pobili preko 200 šip, torej precej več neg:> v ljubljanski kazini. (Medklici glede napisnih tabel v Ljubljani). Saj Nemci lahko vse svoje napise zopet izobesijo. Apelirajte nanje v tem pogledu iu videli bodete, kaj vam odgovore. (Poslanec Krov: Pa pridejo vaši ljudje in jih zopet zbijajo!) To nires! Nihče jih ne bo strgal. (Med klici poslanca Krova.) Ali ste že kon- omare trebušnato steklenico. Lrno j** nalil velikanski kozarec. »Naši ljudje so čudne prismo-de!« jo dejal mladi jurist. »Vina ne marajo, vina! Kdo bo pa vedno žlampal vodo in malinovee? Le /vrnite ga! Exl Ad inferos! Zdaj pa še enega! Potem ga bom pa jaz, kar iz čutare. Presneto sem žejen, ha!« O pravem času sta se vrnila Vi toglav in Bogdan, oba čudovito okrepčana. Po obedu pa je oskrbnik povabil pristava, naj gre z njim v pisarnico. »Ne zamerite mi, gospod adjunkt, da vam nisem postregel s pravo pijačo,« se je opravičeval stari Grivan z lokavim obrazom. Na šj ljudje so vsi navdušeni abstinent je in jaz jim nočem kvariti nedolžnega veselja. Zdaj ga pa le dajva! Tukaj imam najboljšega bizeljca. Le po njem! škoda bi bilo, če bi se posušil!« In odklenil je sobico poleg pisarnice v romantičnem stolpu; tu je počival v najtemnejšem kotu spoštovanja vreden sod. »Kaj? Ali ni dober. Ali bi bili neumni, če ga ne bi pili! Kaj! Ha-a! Cemu nam ga je pa dal Bog Oča? Vidite, tukajle ga žehtara, sam, skrivaj. Bolje je tako. Bojim se za sina. Saj se ga nemara navadi še tako prekmalu. Zdaj je pa vrl abstinent! Bokal ga bova šel Kaj? Izvolite, tukaj so imenitne sardine, da ga bova lag-lje srkala. Samo nikomur ne povejte ničesar! Tu so cigare. Prižgeva si jih, da naju ne denuncira vinski duh . . .« K renčala sta se do južine. Po kavi je smuknil Vitoglav v kuhinjo, da bi dal kuharici običajno napitnina Že pa je bila gospa Grivanka za njim iu mu mignila v shrambo. »Gospod pristav, hladno je danes, gotovo bi se vam priloge! kozarec traminca. Le pijva ga, dober je za jetra in ledvice! Kdo bi bi! tako neumen, da bi se ga branil, kajneda? Prosim pa, ne izdajte me! Naši ljudje so zagrizeni abstinentje in jaz hvalim Boga za to. Mož in sin sta mi že brez pijače obadva rdeča kakor dva jezna purana. Oh, če bi še pila takoj bi ju kap! Prosim, izvolite pomarančo, da vas ne izda duh! Prav zidan«' volje se je poslovil Vitoglav zvečer od abstinentov in obljubil, da pride kmalu zopet. »Oprostite, gospod pristav,« mu je zašepetala okrogla Helena, ko sla bila par treuotkov sama na stouni-cah. »Naši ljudje so vsi malo udarjeni. Gotovo ste pogrešali primerne pijače. Rada bi vam bila skrivaj postregla s steklenico piva, pa mi je pošlo. Prosim, vzemite tole buteljči-eo chartreuse! Izvrsten liker je to!« »Pošteno merkovco sem nalezel, prav pošteno!« je mrmral Vitoglav, ko se je vozil domov. »Že dolgo nisem pil tako izbornega vina kakor med abstinenti. Sreča, da jih je le dva para — sicer bi bila moja opica taka, kakor polnoleten gorila!« Kado Murnih. eali! (Poslanec Krov: Da, /a sedaj! — Veselost). Torej dobro! Kakor sem-že rekel, j»> neobhodno potrebno, da se ustanovi tudi pri nas narodnostni mir. Kar se tiče okrožnih uradov, pa bi bila to uredba, ki bi bila za nas na Štajerskem in Koroškem jnko ugodna. (Medklici posl. Marekhla). To vam ne ugaja? Tukaj vidimo nam pravičnega Nemca. Kar se tiče okrožnih uradov, pa nisem rožnatili misli ekscelence gospoda ministrskega predsednika. Mislim, da se bo s tem ustvarilo še več birokratizma, v inštaiičnem potu bi pa nastopila še A~ečja zmešnjava. Stvar bi se dala, po mojih mislih, urediti tudi drugače, preprosteje in bolje, toda i tem okrožne vlade so predlagane in ako se uvedejo, stale bodo državo stotisočake. Ako bodo pa to s koristjo, ki jo bodo donašale državi, nadomestile, o tem ne razpravljam, ampak vlada je s tem vsaj za Češko pokazala dobro voljo, napraviti mir. Samo to želim, naj bi se ta dobra volja zaplodila tudi po drugih pokrajinah. Opozoriti moram na to, kako se godi nam Slovencem na Spodnjem Štajerskem in Koroškem. Ne bom o tem govoril veliko, ker se je o tem že dosti razpravljalo in sem že prav zadnji čas imel priliko, navesti nekaj kričečih slučajev, kako nas vedno zapostavljajo. Tuda na nekaj vas opozorim: Na Kranjskem, v popolnoma slovenski deželi ... ( Poslanec Marckhl: Oho!) Navedem naj število prebivalstva.V deželi, kjer poleg okoli 500.000 Slovencev stanuje blizo 28.000 Nemcev, smo. ker po nesreči spadamo v graski višjesodni okoliš, mnogo na slabšem nogo v Primorju. ki spada v višjesodni okoliš tržaški. Da, najnovejši čas smo prišli tako daleč, da so prejšnje naredbe in običaje, ki so se pri n;i> Slži- veli, (Poslanec Marckhl: Naredbef) — Pražakove naredbe odrinili na stran in da teh naredi) ne vporablja-jo več, vkljub temu, da Še obstoje, ampak da ljubljansko deželno sodišče celo z vsemi avtonomnimi oblastvi, z občinskimi oblastvi, ura-duje nemško. (Medklici. 1 Vprašam Vas, kaj bi rekli na Češkem, ako bi se zgodilo kaj takega kaki nemški občini od višjega deželnega sodišča v Pragi. (Poslane«- \VolF: To i" vendar velik razloček! — Živahen smeh, ugovarjanje in medklici.) Torej, to je ravno: velika razlika! (Poslanec Wolf: Mar je to majhna razlika, da so Nemci Avstrijo ustanovili in jo doslej vzdržavalil Smeh in medklici.) Gospoda, trditev gospoda poslanca \Volfa je pač nekoliko drzna in diši nekako po zgodovinski po-tvari. Tako j«- pa popolnoma razumljivo, da ob taki razmerah na Spod njem Štajerskem in v slovenskem delu Koroškega stremimo za ustanovitvijo višjega deželnega sodišča v Ljubljani za vse dele slovenskih dežela in je zatorej naloga države, da se tudi te terjatve natančneje poprime. (Poslanec Marckhl: Saj niti nimate pravice, govoriti za koroške Slovence! Koroški Slovenci tega še ne marajo ne!) Poslanca Marekhla pojdemo vprašat, česa žele koroški Slovenci! Nam je znano čisto natančno, kaj hočejo. Navzoč je gospod poslanec Grafenauer, ta Vam bo potrdil, da imam pravico, govoriti tako. (Medklici poslanca vVolfa.) Gospod poslanec Kalina pozna to najbrž ravno tako dobro kakor gospod poslanec Marckhl. Gospodje! Preha- U Studentovsklh ulicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) Prerekanje med grofico Lici in baronom Spiiiettijem je zanimalo vso družbo. Vsi so se zbrali okrog njiju in ju poslušali z napeto pozornostjo. Helena ni hotela biti nedi-skretna in je ostala v daljavi. Ko je še čula, o čem se suče pogovor, jo je spreletel strah. Grofica Lici je govorila ostro in izzivajoče, baron Spi-netti je bil v zadregi in Helena se je ustrašila, da pride vse na dan, kar je ona vedela o sestankih grofice Lici z baronom in morda še kaj več. Naposled bi morala še ona kaj reči. Ta misel jo je vso zbegala. Odinikala se je od družbe vse bolj in bolj in se naposled zatekla v zadnji kotiček vrta, kjer jo je zakrivalo gosto grmičevje in je ni nihče mogel opaziti. Tu je sedla na prevrnjen zaboj in s«1 vdala svojim mislim. Slikala si je, kako lepe ure sta morala na tem vrtu preživeti grofica Lici in baron Spinetti. V duhu ju je gledala, kako sta hodila od grede do grede in trgala cvetlice, kako sta se potem še tala pod drevesi vodeč se za roko in kako so se potem našle njiju ustne. Te misli so jo mikale in ji razvnemale kri. Sama ni vedela, kdaj se je zgodilo, da se je ta slika premenila. Videla je zdaj samo sebe voditi po vrtu in trgati cvetice in poleg nje je hodil mož prijaznih oči, ki ni bil kar nu- jam na govor ekscelence gospoda ministrskega predsednika. Rekel je, da tako kakor doslej ne more in ne sme več iti naprej. (Poslanec \Volf: To verujem tudi jaz sam!) To je prav, tega prepričanja smo vsi. Ako pa temu verjamete, pa morate, prsčasti-ti gospodje, — tudi gospod poslanec Wolf — vplivati na vlado, da se že vendar poprime tistih sredstev, ki bodo vedla do tega, da nastopi narodnostni mir. (Poslanec Wolf: S tem me napravljate samo za policijskega ravnatelja v Pragi! — Veselost. — Medklici.) Torej, gospodje, naj govorim naprej, da že skončam. Pokazal vam bom pot, gospodje (Klici: Aha!), ki bi jo morali že zdavnaj poznati. V naši ustavi imamo znani člen 19. To je magna ehar ta vseh narodov Avstrije! (Poslanec Wolf: To je bila velika liberalna bu-dalost!) Za one može, ki so ustvarili ta člen je veliko razžaljenje, ako danes o njih tako govore. (Opetovani medklici posl. Wolfa.) One Nemce moram čuvati pred očitki g. poslanca \Volfa. Oni Nemci so bili samo previdni ljudje. (Poslanec \Volf: Župan ljubljanski, gospod Hribar jih vzame v varstvo!) Da! Sedaj pa mislim, častili gospodje, da so bili oni Nemci, ki so takrat ustvarili našo ustavo in vanjo sprejeli tudi znameniti člen 10., gotovo dobri Avstrijci, gotovo jim je bilo na tem, da naj naša drŽava cvete Ln uspeva. In ravno to je bil po »nojem najsvetejšem prepričanju povod, da so ustvarili člen 19. Seveda pa s členom 19. nikakor še ni storjeno vse. Saj se prav radi sklicujejo nanj; sklicujejo tukaj, sklicujejo tam. Pa je to po mojem prepričanju samo okvir, v katerem naj se gradi še naprej. Vlada naj bi državnemu zboru predložila okvirni zakon, po katerem bi prišle do veljave one visoke intencije, obsežene v členu 19. Ako pa to stori, se pa ne sme ozirati samo na Češko, ampak bodo morala misliti tudi na druge dele monarhije, kakor sem to zahteval že Iz vsega početka. (Pritrjevanje.) Za to je pa treba velikega državnika, ker sem misli, da se doslej niso stvari lotevali od prave strani. (Medklici poslanca Mackhla). Se že oglaša, pa ne vem če je pravi (veselost), prav dvomim o tem. Gospodje, mislim, da Avstrija lahko ozdravi in prav zelo obžalujem, da ne moremo nikamor naprej, med tem ko vidimo, kako se okoli in okoli nas razvijajo narodi, kako se je povzpela Italija, kako se je povzpela Nemčija, med tem ko mi zaostajamo. Obžalujem to in pravim, da se more Avstrija okrepiti samo, ako se na zdravi in pravični podlagi uvede narodna avtonomija. S tem som znabiti mnogim gospodom na tej strani pa tudi mnogim gospodom na oni strani nadležen, ker se prekr-čevito drže zgodovinskih tvorb. Jaz pa mislim, gospodje, da eno drugega mj izključuje in da se zgodovinska pravica da spojiti tudi z narodno avtonomijo. Treba je samo najti pot, da se narodna avtonomija pravilno izvede. (Medklic poslanca \Volfa). To je moje osebno mnenje, ne govorim tu v imenu ožjih gospodov rojakov. Izrazil bom tu mnenje, ki bo zvenelo nekako čudno in znabiti izgledalo, kakor da bi govoril proti parlamentarizmu. Gospoda! Od naroda do naroda se ta narodnostni mir ne ustanovi nikoli. Saj vidite, kako se na tej strani oglašajo glasovi, da so zakonski načrti vlade nesprejemljivi iti kako se to godi na drugi strani prav- ni rzel in ošaben, kakor njegova sestra, in ki jo je prijel za roko in končno jo pritisnil k sebi in jo poljubil .. »Torej semkaj ste se skrili, gospodična? Mislili smo že, da ste nam utekli! Dame so me poslale, naj vas po išče in.« Helena je planila pokonci. Pred njo je stal oni mož, ki ga je pravkar videla v svoji domišljiji, da je ž njo trgal cvetlice, jo vodil za roko in jo poljubil. Zardela je do las in strah jo je pretresel, da je baron Pass uganil njene misli. »Sediva, gospodična,« je dejal baron Pass in se vsedel na zaboj. V mislih je še dostavil: »Ubogo dekle, kako te vsi prezirajo, dasi te krvavo potrebujejo, kaj bi smer počel mali grof Emili« Baron Pass je bil dobrohoten in ni mogel gledati, če je kdo trpel, bodisi že kakorkoli, Helena se mu je zelo smilila. Domišljal si je, da jo grofica Lici samo vara, ko si ji dela prijazno; prepričan je bil, da grofica Lici v svojem srcu Heleno zasmehuje, a jo vabi k sebi, da bi njen brat delal družbo malemu grofu, ki brez tega prijatelja ni mogel več izhajati. Helenina čudovita lepota je baronu Passu še olajšala njegovo simpatiziranje z ubogim dekletom. Še bolj kakor ta lepota pa mu je ugajala njena plaha nedolžnost in skromno, pa vendar samozavestno vedenje, v katerem se je kazal vedno naraven takt. tako. Zatorej nismo na poti spora -zumljenja prišli niti za ped naprej. Vse one nade, ki smo jih stavili na novo ljudsko zbornico, na zbornico splošne volilne pravice, so se izkazale goljufive,' zakaj narodnostni boj se je vnel hujše, kakor je divjal preje v kurijskem parlamentu. (Pritrjevanje.) Zatorej je prav in neobhodno potrebno, da se predvsem gleda na to, da se temu narodnostnemu boju izpodmaknejo tla. To se pa more zgoditi samo tako, ako se po narodni avtonomiji pritegnejo narodi v samoupravo. To pa drugače ni mogoče — ne zamerite, ako to izgovorim — kakor potom oktroiranja. Zakaj, kako naj si pa predstavljate, gospodje, da bi na Štajerskem n. pr. Nemci kdaj dovolili, da se Shnen-cem dajo vse pravice? Vr deželi, kjer po avstrijkem vzorcu . . . (Medklic poslanca \Volfa). . . pridemo takoj na to, Nemcem dati popolno pravico in ne bodo se imeli pritoževati. (Medklici). Sedaj pa, gopodje, kako si morete, pravim predstavljati, da bi v deželi, kjer je po avstrijskem vzorcu še vedno v veljavi teorija kladiva in nakovala, se dali Nemci pripraviti do tega, da bi Slovencem dali njih pravico. Ali kako si morete predstavljati, da naj bi se zgodilo to kje drugje 1 Zatorej pravim: Samo potom oktroiranja po pošteni vladi, po resničnem državniku trdne, železne volje je mogoče, si napraviti pot do miru. (Klic: Za to bi pa morali imeti absolutizem, gospod kolega!) Častiti gospod kolega, veni; saj sem preje rekel, da moja trditev marsikomu izmed vas ne bo ugajala; vidi se, kako bi bila nekoliko reakcionarna, vidi se pa tudi naperjena proti parlamentarizmu. Toda, gospodje, povejte ni i. ali to, kar doživljamo tukaj, ni davitev parlamentarizma po nas samih? Mnogokaj,kar smo doslej doživeli v ljudskem parlamentu, nas spominja na to, da se napravlja Eno sami, da bi parlamentarizem, namesto da bi ga izkoristili v blaginjo narodov, zadavili. Mislim torej, da bo pravi parlamentarizem nastal šele potem, ako se — bodisi tudi na podlagi absolutistične odredbe, z oktroiranjem — ustvari mir med narodi. To je moje trdno prepričanje, in zato sem to svoje prepričanje tudi izrazil, ne da bi, kar poudarjam še enkrat, to govoril v imenu svojih ostalih gospodov kolegov Jugoslovanskega kluba aH pa samo le Slovencev. (Poslance Wolf: Torej patent Hribar!) Dobro, moj patent! (Poslanec Prade: Sedaj je češko državno pravi) pokopano!) Češko državno pravo 'ni pokopano, zakaj saj sem že preje povedal, da smatram za popolnoma združljivo in mogoče, da se narodna avtonomija ustvari v okviru češkega ali katerega koli drugega državnega prava. (Poslanec Marckhl: Potem bi se pa Slovencem slabo godilo pri tej narodni avtonomiji!) Da, ko bi Vi odločali,potem že; ampak sicer. Saj vemo, kako nam gre. ako imajo odločati in vmes govoriti gopodje kuler-ja gospoda Marekhla. Sedaj pa hočem, gospodje, še nekoliko govoriti o razmerah na jugu monarhije. Smatram za potrebo, o tem kaj povedati. Pri tem moram pa poseči precej deleč. Gospodje, splošno je znano, da nemška država vsled impulzivnega značaja svojega vladarja zasleduje Obsežno zasnovano kolonijalno politiko. Kno najvažnejših in s to politiko v stiku stoječih stremljenj ji* pa razvitek nemške interesne sfere v Badoveden je bil zdaj, kaj je Heleno pregnalo v ta kotiček vrta in o čem je tukaj razmišljala. »Kaj ste pa tukaj iskali, gospodična?« jo je vprašal. Rad bi vede! o čem ste morali tako nujno razmišljati, da ste zapustili družbo prav v trenotku prav zanimivega prepira. Ali ml nećete zaupati svojil; misli.« »Ne — ne,« je trdo in kratko odgovorila Helena vsa prestrašena, da jo baron kaj takega vpraša, saj bi svojih misli ne izdala za ves svet. »Nikar ne mislite, da sem nedi-skreten,« je dejal baron Pass. »Take obsodbe bi ne zaslužil. Mene le sploh zanima izvedeti, kaj mlada dekleta razmišljajo, kadar so same, kakor ste bili vi poprej. Sicer pa mi lahko verjamete, da sem vreden zaupanja.« Govoril je prepričevalno in z odkritosrčno prijaznostjo, dočim je Helena strmela predse v tla, želeč le eno, đa bi bil ta pogovor hitro končan. »Jaz vam nimam ničesar* povedati, niti zaupati, gospod baron.« »No, na nekaj ste gotovo -nisiili. Ali naj uganem vaše misli •< »Ne — ne.« Kakor vzklik izvirajoč iz prestrašenosti se je glasil ta odgovor, tako, da se je baron resno začudil. Obenem je Helena skočila s svojega sedeža. Ker je bil vrt pove-šen in Helena ni pazila na to, ji je zmanjkalo tal in padla bi bila, da je ni baron Pass pravočasno ujel na svoje močne roke. Mali Aziji in Mezopotamiji. Znano je, kako zelo se napenja Nemčija, tla bi se polastila nedvignjenih zakladov Male Azije in si gospodarsko podvrgla rodovitna polja mezopo-tamska. (Poslanec Wolf: S tem je pa Nemčija sedaj morala plačati račun za korak, ki ga je storil Aehren-thal!) Kaj je morala plačati? (Poslanec Wolf: Nemčija mora plačati račun za korak našega barona Aehrenthala!) Ako so bile nemške pogodbe s Turčijo tako slabo fundirane ... (Poslanec Wolf: Berlinska pogodba je bila tudi precej trdno fundirana!) Ampak jaz mislim, da so to popolnoma drugačne pogodbe. (Medklici.) Iz tega se pa tudi razvidi, da je pot iz Hamburga v Smirno in Bei-rut mnogo predolga in Nemčija mora stremiti za tem, da si pridobi krajšo morsko pot. in kaj je pod takimi okolnost m i bolj samo po sebi razumljivo, kakor da so v Nemčiji, kjer kakor znano niso nikoli opustili ideje, da pridobe avstrijske dežele prejšnje državne zveze — obrnili oči na blizo ležeče in prekrasno tržaško pristanišče. Cenjeni gospod poslanec dvorni svet nik Kuranda se tu lahko dela jako začudenega, pa vendar ni tako. (Poslanec Kuranda: Dobi, ko verjamejo bajkam, sem že davno odrasel!) Z Nemčijo nas kakor znano, veže jako tesno pogodbeno razmerje. Saj je ljudi, ki mislijo, da imajo zagotovitve prijateljstva v medna rod ni politiki trajno vrednost. Zato pa take nature zaupajo tudi prekipevajočim prijateljskim zatrdilom naših nemških prijateljev in se v tem zaupanju znabiti kar kopljejo. Realni politiki, cenjeni gospodje, pa vedo prav dobro, da so zagotovila prijateljstva v mednarodni politiki med državami, katerih gospodarske ali narodne, ali celo, kakor v tem slfiča ju, tako gospodarske, kakor narodne koristi si nasprotujejo, ntnavščina. Torej, jako cenjeni gospodje, kdor ima oči za gledanj«-, naj gleda! Temu bo pa potem tudi jasno, da mora prej ali slej nastopiti in da bo tudi nastopila doba, ko bo naš nemški sosed svoje pretenzije na Trsi razodel popolnoma jasno. Mislim celo, da nam na to ne bo treba dolgo čakati, ker Nemčija v lein slučaju ne bo zasledovala samo svojih gospodarskih koristi, nego bo dala tudi duška giobokoobčutenemu stremljenju nemške duše in to je, kar bi moral avstrijski državnik, in kar bi zlasti oni, ki jim je čuvati kakor najvišjim čuvarjem avstrijske državne misli nedotakljivost te države, vedno imeti pred očmi. i Poslanec Wolf: Saj mora biti v Trstu že najmanj petero trgovskih sotmdnikov iz Nemčije!) Počakajte nekoliko. Saj bi bilo dobro, ako bi ne bilo tako. kakor slutim, ampak prepričan sem. (Medklici: Gospod \Volf je moral biti pred dvema dnevoma v Trstu!) To bi že lahko bilo. Opozarjam pa gospode na to, da je eden gospodov na vaši strani — bil je spoštovani gospod poslanec dr. vitez Muhfcverth — pred prav kratkim časom še govoril o tem, da si morajo Nemci pot v Trst držati odprto. Tu v zbornici je govoril o tem. (Poslance Wolf: V kakšen namen je pa država gradila Tursko in Karavansko železnico?) Na to še pridem. (Medklic poslanca \Volfa.) Dajte mi govorili i 11 odgovarjajte mi potem. Zal, da tega ni; da, nasprotno se na jugu monarije, kjer tvorijo Slovenci in Hrvatje naraven, za avstrijsko monarhijo neprecenljiv bra- Za trenotek je obležala Helena na rokah barona Passa. Dvignila je k njemu pogled in videla v njegovih jasnih, dobrohotnih očeh toliko toplote, da je zamižala, kakor bi bila omamljena. Koj nato se je izvila iz teh rok in še besedica -hvala« ji ni prišla čez ustni, tako jo je bil prevzel ta trenotek, ki je v njeni notranjosti vzbudil pravi vihar najrazno-vrstnejših euvstev. Iz bližine so se čuh glasovi, oznanjajoči, da je družba prišla na ta konec vrta. »Pojdiva k onim,« je rekel baron Pass, »saj naju bodo že pogrešali.« Kakor pokoren otrok mu je sle dila Helena. Šele zdaj ji je prišlo na misel, da se baronu Passu še ni zahvalila za njegovo pomoč. A zdaj ni vedela, kaj naj bi rekla, kako naj se izrazi. Končno je stopila na njegovo stran. »Hvala za pomoč,« je zacepetala komaj slišno in vsa rdeča v obrazu. »Hvala za to besedo,« je odgovoril baron in s toplim pogledom objel poleg sebe korakajoče jedrnato in tako sveže ter nedolžno dekle. »A družbi ni treba ničesar povedati o tem, kar se je zgodilo.« Baron Pass je poznal svoje ljudi, njih porednost, ki je lahko postala zlobnost in zdelo se mu je, da je njegova dolžnost obvarovati Heleno pred vsako zbadljivo opazko in pred vsakim posmehljivim pogledom. (Dalje prihodnjič ) nilni okop proti nemškim željam, tira politika, ki — oprostite mi trdi izraz — meji že na blaznost. Namesto da bi podpirali Slovence in Hr vate kot najbolj poklicane čuvari,, nedotakljivosti države in pospeševa li njih narodnostni razvitek, dvigali njih gospodarsko povzdigo, ravnaj.) ravno nasprotno temu. Ta naroda pa deloma zatira nemško - nacionalna birokracija (Smeh in medklici), 1;; ima žal zaslombo na Dunaju na visokem mestu, deloma pa madžarski pravico in zakon zasmehujoči oblast ni ki in stori se vse mogoče, da bi se pokopalo njih stremljenje po gospodarski neodvisnosti. Da, gredo celo tako daleč. . . (Medklici in trajno prekinjevanje). Najogronmejši p,,, grešok pa, ki ga delajo, je pa javu,, podpiranje onih stremljenj, ki merijo na to, da bi se zgradil nemški most do Adrije, most, po katerem bo nemški cesar preko razvalin avstrijske monarhije (Smeh) ponosno la hko prijahal v Trst. (Živahni medklici. — Poslanec Marckhl: To je res fantazija!) Le imenujte to fantazijo! Že marsikaj so i nudi za fantazijo, kar se je izkazalo pozneje za resni eno. Častiti gospodje! Opozarjam vas samo na to, kakšne hesede smo tukaj pred ne baŠ davnim časom ritali. Opozarjam vas, gospoda, na to, da je leta 1898. v proslavo 501etn< ^ jubileja našega cesarja izšla številka »Ostdeutsche Rundschau <, kjm $hi bile tiskane vse tiste invektive, ki ,., se tukaj pojavljale proti našemu i sarju in proti presvetli \ ladarski ro-dovini in da j«- marsikateri Nemee \ Avstriji z veseljem sprejel tisto št< vilko. (Medklicu poslanca Wolfa. Poslanec Kalina: Saj j<* Wol£ v Sem- čiji sam govoril!) Tega govora m poznam, ampak ni mi težko ver da gospod \Volf na Nemškem govori /nabiti dingače nego tukaj. (Poslanec \Volf: Kakšne strahovite invofc t ive so pa bile to.') Vzemite v rok tisto številko, upam, da jo boste |>ri svoji politični organizaciji še in preglejte jo VSo! (Poslanec VVnlf. In te SO vam tako ostale v spominu, da še danes prekipevate ogorčenja in to hitro pretvorite v denuticija djo!) To navajam samo zategadelj, ker *\v zagnali tukaj vrišč in sluteč, kaj ima priti, bili tako veseli in radostne volje, ko sem govoril te h»> r, Hotel sem vas samo opozoriti in stremljenja, ki so pojavljajo v nemškem ljudstvu — nočem pa reči, da tako čuti celokupni nemški narod (Trajni medklici). Podpredsednik Zazvorka. Pr sim. ne prekinjajte gospoda govornika. Poslanec H r i ba r (nadaljuj«'): Zavarujem se predvsem proti očitka častitega gospoda tovariša VVolfa, da denunciram. Xe. Opozarjam samo na nekatere pojave, ki jih je zimi-biti opazil že vsakdo izmed vas. Gospodje! Že Bismarck je povedal, tla je preložiti težišče habsburške monarhije v Buda-Pešto /Mi se, ila dan za dnem bolj bližamo tej preložitvi. Ne verjamem sicer ni korubiiu c i jo s princem Ki tel Fritzem. ki bi imel kot Attila Frigvess zasesti ogrski kraljevski prestol (Medklici): toda na to pa verujem, kar vidim I lastnimi očmi. Nemčija nas > dnu na Balkan, da bi v danih trenotkil imela skozi avstrijske dedne iležek prosto pot dO Jadranskega morja, Iu pri tem se bo lahko sklicevala na premaknitev sile, ki se na Ogrsketi pripravlja neprestano saj rafct«. da kmalu dobimo popolnemu i; džarsko armado in ki se vsled popustljivosti na merodnjmn mestu utegne izvršiti v najkrajšem eastt Saj to niso stvori domišljije, nnioa* iz teh mojih besedi govori prepričanje dobrega patri jota. (Živahni medklici in smeh). Kdo pa si upa n K"1 še dovomitil (Ponovni medklici. Smeh). (Jospodje! Pad bi vas ril na to, da je po moji sodbi vet vrst patrijotov. (Veselost in ' Prav dobro!) Dajte mi izgovoriti Povedati vam hočeimda *o po moje* preudarku tudi plačani patrijotj* (Pritrjevanje). Da so pat ri jot i*. 1 imajo od države kaj pričakovati, ^ so priložnostni patrijotje in i*r:iv patrijotje. Plačane patri jote poznat1 vsi; parijote, ki imajo od državi' k*J pričakovati, bodete najbrž tudi i"1 znali; ti hrepene po redovih in <,,ll! kah. So pa tudi priložnostni |»:,trl jotje, ki tu v zbornici, ako nane^ prilika... (Živahni medklici). To * oni gospodje I vaše strani, ki 80J? grmeli proti habsburški inonarajj ampak mislijo, da je V sedanji do-|: prišel trenotek, da se kažejo avstrtJ ske patrijote. (Živahno pritrjevanj — Medklici). Nadalje je pa, goH><" je, tudi nesebičnih patrijotov; ,0 tisti, ki služijo drŽavi, ker v drž*»^ žive, to so oni, ki svoje davke, (M prav ne baš radi, vendar poštene I'''1 čujejo (Medklici) in ki od dritf nimajo pričakovati drugega, 1 <^(l da varuje svobodo njih osebe. ''a nimam od države pričakovati dru gega nego to, kar sem navedel n* (Dalje v prilogi). 1. Priloga ..Sloveo8«emn M ar o do" št. 35. dne 13 iebrnvarja 1909 zadnje in mislim, da se z vso pravico lahko štejem v to kategorijo pa-trijotov. (Bravo!) To, gospodje, niso stvori domišljije, ampak iz teh mojih besedi govori prepričanje dobrega patrijota, ki ga počen janje odločilnih krogov naše monarhije sili do razmišljanja, ki vidi avstrijsko — ali vedoma ali uevedoma ne raziskavamo — konsekventno za velikonemsko idejo delujočo birokracijo pri delu; to so premišljevanja zvestega sinu svojega naroda, ki ne more zapopasti slepote onih, ki so poklicani, poplačevati zvestobo in vdanost z dobrohotnostjo in ljubeznijo, pa počno namesto tega vse mogoče, da bi ljudstvu dokazali, kako ga sovražijo! Ali je treba za to še drugega dokaza kakor so vse pojme pravice zasmehujoče razmere na Hrvaškem, kjer sme eksponent madžarske vlade z nogami teptati najsvetejše pravice naroda? In zakaj? Zato, ker je bil hrvaški narod preveč patrijotičen, iu sicer tako, da je svojemu kralju pri brzdanju vstašev iz lastne volje z občudovanja vredno hrabrostjo in največjim preziranjem smrti priskočil na pomoč. (Pritrjevanje). Ali je treba še drugačnega dokazil kakor so neprestani poizkusi germanizacije na slovenskem narodu, tako, da se mu po velikem delu ulitega jo celo ljudske šole? Ali je naposled treba še drugega dokaza kakor je dejstvo, da so v Ljubljani pri prvem razumljivem vzhičenju užaljene ljudske duše dali prelivati nedolžno kri? Gospodje! Mi smo s svojimi davčnimi denarji, in sicer s orecej visokim zneskom, ki pa še ni popolnoma izčrpan in ga bo treba še popolniti, ustvarili drago stvar, &i po mojem mnenju nima služiti Avstriji, nego bolj nemški državi, da zavzame Trst: v mislih imam naše nove alpske železnice. (Poslanec Wolf: Ker ne vodijo skozi Ljubljano!) Ne zaradi tega. Že še povem, zakaj. Pri tej priliki pa opozarjam na to, da so pri teh planinskih železnicah v okraju tržaškega ravnateljstva nastavljeni skoro sami nemški uradniki. Iz neke interpelacije, ki sva jo vložila lani s poslancem Mandieem, se razvidi, da, vkljub temu, da prebiva v okraju tržaškega ravnateljstva večina Slovanov, Slovencev in Hrvatov, so Slovenci pri vseh uradniških mestih in celo pri najnižjih kategorijah, v veliki manjšini. V najnovejšem času je pa stvar še veliko slabša, ker sprejemajo samo Nemce, tako, da se iz tega izprevidi, da imajo tukaj ger-manizacijske tendence. Naziranje, ki sem ga imel glede na planinske železnice je pa, prepričani bodite, gospodje, razširjeno tudi v najširših ljudskih slojih. Čudim se, da si še nihče ni upal o tem govoriti, zato pa storim to jaz. Ta železnica, ki Mona-kovo bolj približa Jadranskemu morju nego Dunaj, je ne glede na gospodarski pomen za Nemčijo jako važna strategična železnica za bodočnost, pa ne za Avstrijo, nego za ncrnko državo. Prav obžalovati je, da je prišlo do zgraditve te železnice, ker je bilo prvotno projektirano, da se najpomembnejši in najbogatejši deželi monarhije, Češka in Moravska, približata Jadr. morju; ampak razumevno je, ako pomislimo, da je bilo to za našo, na skrivaj nemški ideji vdano birokracijo, preveč avstrijsko stališče. (Smeh in klici: Na skrivaj!) Ne ravno na skrivaj. Saj se Nemcem vodno od vseh birokratov v Avstriji in v vseh uradih daje prednost. (Klic: Tudi v Ljubljani?'; Tudi v Ljubljani, pri vseh državnih uradih v Ljubljani. Samo idite tja, in videli bodete, kako tam izgleda. Deželna vlada ne piše niti v lastnem delokrogu občinam v slovenskem jeziku. Takšne so razmere pri nas in ii tega razvidite germa nizacijske tendence. Zastopniki tako češkega kakor nemškega naroda so bili svoj čas o tem edini, da ko se bo tvorila druga železniška zveza z Jadranskim moreni, naj koristi predvsem Češki in Moravski, da naj te obe najbogatejši deželi monarhije približa Jadranskemu morju. V Pragi so zborovale ankete, in v polni slogi so se zastop-Qiki obeh narodov zavzeli za to. To ^ pa ni zgodilo. Vlada je mislila na sredstva in pota, da bi zastopnike ^enovanih dežela odvrnila od orae-tijenega načrta in jih pridobila za Projekt planinskih železnic, ki naj Koristi južni Nemčiji. Dosegli so to z rabo vodnocestne-Projekta, ki je neznansko drag, in b*> če bi bil kdaj izveden — oglejte si j*uno lego na karti — v svoji konse-^enca tudi nemški industriji in nem-J« trgovini bolj koristil kakor pa lndustriji in trgovini naše države. Torej vidite, gospodje, da delajo ^yso silo na to, da bi tudi pri na* ^peševali nemško državno idejo in Ul nemškemu stremljenju (drangu) 0 Jadranskega morja v pomoč. Za-0 naj velja moje svarilo onim, ki a3 ga slišijo, da že naposled vendar rjciio položaj na jugu monarhije resojati z naravnega stališča in tamkaj inavgurirajo tist« politiko, ki naj vede do moči in ugleda monarhije in pa do najkrepkejše opore prestola. Velecenjeni gospodje! Z utelešenjem Bosne in Hercegovine je dano Avstriji stališče na jugu monarhije. Važnost jugoslovanskega elementa stopi s tem še bolj v ospredje. Kaj je naravne je, kakor da najvišji nosilec državne misli te premaknitve sil ne pušča znemar, kaj je bolj logično, kakor da njegovi svetovalci pameti-jo to nalogo! S tem sklepam. (Živahno pritrjevanje in ploskanje. — Govorniku čestitajo). Obrambni uestnili. Hodimo složni v obrambnem delu! Kako so Nemci složni v svojih bojnih društvih, pokazalo se je posebno sijajno nedavno na Koroškem, ko sta na ustanovnem shodu podružnice nemškega »Schulvereina« govorila, oziroma hujskala proti Slovanom katoliški župnik in protestantski pastor. — Pri zborovanju glavnega vodstva »Siidmarke« te dni v Gradcu se je z velikim odobravanjem sprejela izjava Vsenemea Wastiaua: »Vsak Nemec, bodisi kateregakoli |K)litičnega mišljenja, je »Siidmarki« po njenih sedanjih pravilih dobro došel, ako je le zvesto, odkrito in brezobzirno na strani svojega naroda.« — To načelo velja tudi za našo vseslovensko šolsko družbo, to edino resnično našo obrambno organizacijo. Tudi naši družbi sv. Oirila in Metoda je vsak Slovenec, vsaka Slovenka dobrodošel sobojevnik in pomočnik. Taka sloga bi morala biti pri nas tembolj umevna, ker smo vendar vsi Slovenci ene vere. Sloga nam .je tudi potrebnejša, kakor Nemcem, ker smo nakazani na samopomoč, dočim dobivajo že itak številni Nemci ogromne prispevke iz Nemčije. Složno nastopanje pa nam je življenska potreba tudi zato, ker smo v defenzivi napram brezobzirnim nemškim napadom. Značilno za naše ozkosrčne nazore je tudi dejstvo, da je vodstvo tako »Schulvereina« kakor tudi »Siid-rnarke« strogo liberalno, oziroma vsenemško, a Nemci ne vprašujejo kdo so jim generali, temne le kje je »sovražni k«. V odboru naše šolske družbe pa so zastopani vsi stanovi in vse politične stranke. — Kdor tedaj krši slogo v našem obrambnem delu, je narodni izdajalec ter mu noben izgovor ne pomaga. Nove podružnice nemškega »Schulvereina«. V novejšem času so se ustanovile podružnice »Schulverina« v Spiol-feldu, Opatiji in v Pulju. Kakor vidimo, je začel nemški polip ovijati svoje tipalnice tudi okoli slovanskega Primorja. »Schulverein« šteje sedaj že 1394 podružnic, ki so skoraj vse tudi delavne. »Schulverein« na Koroškem. Cela Ziljska dolina je že v krempljih nemškega »Schulvereina«. Razen Čač so od tega društva podpirane že skoraj vse Šole, tako v Bistrici, Gorjah, St. Jurju, Štebnju. Goricah itd. Lahko si tedaj mislimo, kako velikanske vsote žrtvuje »Schulverein« za koroško šolstvo, dasi ne (k)biva iz dežele bogve koliko prispevkov. V pretečenem mesecu n. pr. se je nabralo na Koroškem le 139 kron. »Schulverein« pač ve, da svojega denarja nikjer ne naloži tako plodonosno, kakor na Koroškem. Slovenski denarni zavodi, posnemajte nemške! Vsled slovenske malomarnosti je prišla okrajna posojilnica v Slov. Bistrici v nemške roke. Dokler so imeli zavod Slovenci, se ni dosti slišalo o podporah za naše obrambne namene. Nemci pa so takoj darovali za »Schulverein« 50 K. In v zavodu je večinoma slovenski denar! Tudi trška občina Št. Lenart v Slov. goricah je darovala za »Schulverein« 50 kron. Slovenski denarni zavodi in občine, ali je treba še posebnega drezanja. Ali se na Slovenskem ne najde po-požrtvovalne občine? Nedavno smo poročali, da je zastoj) revne nemške občine na Češkem sklenil narodni davek za »Schulverein«. Za vsakega prebivalca bo plačevala občina v ta namen po 2 vin, na leto. Na vsem Slovenskem se dosedaj ni dobila občina, ki bi bila sklenila isto. Tak davek bi občin ne obremenil, naši šolski družbi pa bi bil v veliko pomoč in tolažbo. Omizja družbe sv. Dirila in Metoda. Tam, kjer ni dovolj zavednih Slovencev, da bi si ustanovili svojo podružnico, naj bi si osnovali rodoljubi vsaj svoje omizje z nabiralnikom. Iz omizij bi se sčasoma razvile podružnice. Tako delajo povsod Nem- j ci, kjer so v manjšini. Radovedni smo, kje se osnuje prvo tako omizje. Slovani in Bienerthov kabinet. Dunaj, 12. februarja. Malo-ruski klub je imel danes sejo, na kateri je razpravljal o političnem položaju in o svojem stališču napram Bienerthovemu kabinetu. Konstatiralo se je, da vest, kakor da bi bila pridružitev Malorusov k ostali slovanski opoziciji nemogoča, ne odgovarja resnici. Nasprotno, toliko kakor gotovo je, da se klub odloči za podpiranje koalirane slovanske opozicije, ker se položaj Malorusov v Galiciji ni zboljšal in ker odklanja vsaka vlada dosledno narodne zahteve maloruskega naroda. O taktiki stranke same bo klub sklepal v plenarni seji. Brno, 12. februarja. Izvrševal-ni odbor katoliško-narodne stranke na Moravskem je imel sejo, v kateri se je sklenila izjava, da stranka ne goji v novo ministrstvo nobenega zaupanja, dasi v njem sedita dva češka ministra. V sestavi kabineta, zlasti pa v dejstvu, da imata dva tako važna portfelja kakor sta justičui in naučni v rokah dva izrazita nemško-nacionalna strankarja, vidi stranka resno nevarnost za češke in slovanske interese, vsled česar z zadoščenjem pozdravlja sklep slovanskih poslancev, da nastopijo s skupno opo-zicionalno taktiko proti vladi. Nadomestilo za parlament. Dunaj, 12. februarja. Ko se je državnozborsko zasedanje zaključilo, so nekateri parlamentarci sprožili misel, da bi se ustvarilo neko nadomestilo za parlament. Nasvetovalo se je, naj bi se člani izvrševalnih odborov vseh strank pregovorili, naj bi ne odšli z Dunaja, da bi bili takoj pri rokah, ako bi bilo treba sklepati o kakšni važni stvari. Vsled pogajanj glede sestave novega ministrstva so res vodilni politiki vseh klubov ostali na Dunaju. Sedaj se deluje na to, da bi ti politiki ostali na Dunaju do prihodnjega državnozbor-skega zasedanja. Vprašanje o sklicevanju češkega deželnega zbora. Praga, 12. februarja. Med češkimi in nemškimi agrarci so se pričela pogajanja, da se omogoči zasedanje češkega deželnega zbora. Pogajanja se vrše na tejle podlagi: Čehi dovole v to, da se Nemcem odkaže še eno mesto v deželnem odboru, ter sprejmo predlog, da se deželni uradniki imenujejo odgovorjaje narodnemu razmerju. Na drugi strani pa Nemci dovole, da se deželni zbor konstituira. Uspeh dosedanjih pogajanj je bil ugoden. Bivši minister Prašek se je baje izrazil: Mi ne bomo štedili z žrtvami, samo da ohranimo deželni zbor in parlament. Baron Bienerth prerok. Dunaj, 12. februarja. »Diplo-matisehe Korrespondenz« javlja, da se je ministrski predsednik baron Bienerth v mesecu decembru, ko je predložil parlamentu pooblastilu! zakon za trgovinske pogodbe, izrazil napram agrarnim poslancem: »Ne bojte se, da bi trgovinska pogodba s Srbijo povzročila trajno škodo našemu kmetijstvu, zakaj 90% verjetnosti govori za to, da bodo elementarni dogodki preprečili obnovitev provizorija v marcu.« Dogodki v Srbiji. Bel grad, 12. februarja. Oboroževanje armade se nadaljuje. Konference vojnega ministra Živko-viča s finančnim odsekom v narodni skupščini so imele ta uspeh, da bo skupščina vojnemu ministrstvu dovolila vse zahtevane kredite. Živko-vič ostane na svojem mestu. B e 1 g r a d , 12. februarja. Včeraj so se pričele štirinajstdnevne orožne vaje za rezerviste 8. pehotnega in 2. konjeniškega letnika. B e I g r a d , 12. februarja. Prestolonaslednik Gjorgje je včeraj po-setil ruskega poslanika Sergejeva in je ostal pri njem tri ure. Prestolonaslednik se je izjavil: »Poslaniku Ser-gejevu sem izrazil svoje globoko ogorčenje radi politike ministra Iz-voljskega ter ga obvestil, da jaz in odbor za narodno obrambo ne bova nikdar dovolila, da bi Rusija zadrževala srbsko vlado, da bi ne poslala svoje spomenice glede Bosne in Hercegovine velesilam.« Zarota proti turškemu Sultanu. Carigrad, 12. februarja. Spremembo v ministrstvu so povzročili važni politični dogodki. Veliki vezir Kiamil paša je izvedel o zaroti proti sultanu že pretekli teden. Zarotniki so imeli namen 12. februarja pri selamliku sultana Abdul Hamida pahniti s prestola in proglasiti za sultana princa Jusufa Icedina. V zaroto so bili zapleteni častniki in po- j litiki, ki pripadajo stranki princa Saba-Edina. Da prepreči to zaroto, j je veliki vezir nemudoma rekonstru- iral kabinet ter oddal portfelj vojnega ministra poveljniku 2. armadnega kora Nazim paši, ki je bil še pred kratkim v veliki nemilosti pri sultanu. Dnevne vesti. V Ljubljani, 13. februarja. — Vlada v strahu. Bienerth in njegovi svetovalci so jako neugodno presenečeni, da se pripravlja proti njim najbrezobzirnejša opozicija. Posebno so začudeni, da so se vendar enkrat zganili Jugoslovani. Zdaj pravijo, da niso mislili, da bo imenovanje Hochenburgerja in Stiirgkha naletelo pri Jugoslovanih na tak odpor. Kaj so ti državniki res tako nevedni, nepreudarni in neinformirani ali se le take delajo1? Kaj hujega Bienerth Jugoslovanom sploh ni mogel storiti, kakor da je justično in naučno upravo izročil Hoehenburgerju in Sturgkhu. Zdaj, ko se organi*5UJe skupni boj Cehov, Jugoslovanov in enega dela Malorusov zoper novo ministrstvo, ko je nastal odpor tudi med Poljaki, ko je vse očitneje, da bo Bienerthova vlada obglavljena čim se snide državni zbor, zdaj išče vlada sredstev, da bi se rešila. Najraje bi ločila Jugoslovane od Čehov in v nekaterih listih že naznanjajo, da ponudi vlada Jugoslovanom ini-nistra-rojaka, ministra brez portfelja, kakor ga imajo Nemci. Čehi in Poljaki, prav kakor bi bili Jugoslovanski poslanci na prodaj za kak ministrski sedež in bi za tak sedež pustili justično in šolsko upravo v rokah kakega Stiirgkha ali Hochenburgerja. Jugoslovani imajo gotovo pravico do svojega zastopnika v svetu krone, ali v Bienerthove ministrstvo ne vstopi nobeden, ne more vstopiti nobeden, dokler bodeta imela Stiirgkb in Hochenburger šolstvo in pravosodje v rokah. — Dvorni svetnik Manussi. Ofi-ciozno se razglaša, da je vest o imenovanju tržaškega policijskega ravnatelja dvornega svetnika Manussi-ja za deželnega predsednika na Kranjskem neutemeljena. — Baron Schwarz še ostane! »Neue Freie Presse« de men tu je vest, da bi baron Schwarz odšel iz Ljubljane in da zasede njegovo mesto načelnik tržaške državne policije dr. Manussi. List zatrjuje, da ostane baron Schwarz še nadalje deželni predsednik kranjski. Če je zatrdilo »Neue Freie Presse« resnično, potem je pač umestno vprašanje* kaj je z vladno obvezo za časa deželnozborskega zasedanja, da baron Schvvarz tekom enega meseca odide iz Ljubljane? — Avstro-ogrski Llovd je dobil novega predsednika v osebi bivšega železniškega ministra dr. De r -s c h a 11 e. Italijani bodo še hudo čutili kremplje tega moža, kajti da bo Derschatta pospeševal germanizacijo pri »Llovdn« kolikor se bo dalo, to je samo ob sebi umljivo. Za drugo delo pri »Llovdu« itak ni zmožen. O komercijalnih in tehniških stvareh ne razume ničesar, ker se tega nikdar učil ni. Postal je železniški minister iz političnih nagibov, dasi o železnicah ni ničesar razumel in je kot železniški minister bil v strokovnih vprašanjih vedno le igrača v rokah svojih sekcijskih šefov. Svojo moč kot železniški minister je porabljal za germanizacijske namene. Naj le kdo pogleda razmere na državno-železniški postaji v Gorici, kjer je načelnik slaboglasni Wieser in kjer so menda že izpodrinili tudi zadnjega Slovenca, in videl bo, kako zna delati Derschatta. »Llovd« je bil doslej faktično v italijanskih rokah, naj je bil že predsednik kdorkoli. Derschatta seveda se ne bo dal potlačiti v italijanski žep, ta ne bo ma-rijoneta, nego si bo znal ustvariti gospodujočo pozicijo in bo svojo moč brezobzirno izrabljal. Danes čez leto bodo Italijani prelivali grenke solze, da ima »Llovd« za predsednika Der-schatto. Krivi so pa tega sami. Ko bi se bili Italijani domenili s Hrvati in Slovenci, bi ne bil postal nemški nacionalec Derschatta prezident. — Zakaj ta molk? Te dni je bil »Slovenec« zaplenjen. Zgodilo se mu je to isti dan kakor »Slovenskemu Narodu« in tudi vzrok zaplembi je bil pri obeh listih enak: Poročilo o vedenju vojaštva pešpolka štev. 27 pri pogrebu umrlega Žitnika. Običajno je po celem svetu, da list pove, zakaj je bil zaplenjen, in tudi »Slovenec« se je doslej držal tega običaja. To pot je pa napravil izjemo. Niti z besedico ni izdal, zakaj je bil zaplenjen. Tako se vede, kakor da se ni nič zgodilo in kakor grob molči o vedenju vojaštva. Ali mar njegovi čitatelji zdaj še izvedeti ne smejo, da se je omenjeno vojaštvo nekam čudno vedlo pri rečenem pogrebu? Opozici-onalna stranka vendar nima vzroka molčati o stvari, ki bi jo toliko bolj morala zanimati, ker se gre za cerkveno opravilo? Zakaj torej ta molk 7 Kaj tiči za tem T — Koroška odvetniška zbornica proti slovenskemu jeziku. Predsed- stvo koroške odvetniške zbornice je vložilo na pravosodno ministrstvo pritožbo, da vlagajo slovenski odvetniki pri koroških sodiščih slovenske tožbe proti strankam, ki niso vešče slovenskega jezika. V pritožbi se naglasa, da se poskusi, pridobiti veljavo slovenskemu jeziku pri sodiščih, nadaljujejo, da si se na Koroškem nikjer ne čuti potrebe, da bi se ura-dovalo v slovenskem jeziku. Ako slovenski odvetniki nadlegujejo nemške privatnike in tvrdke s slovenskimi tožbami, je to smatrati zgolj kot narodno hujskanje. Takšno postopanje samo otežuje in podražu-je pravosodstvo. Končno zahteva zbornica, naj pravosodno ministrstvo odpravi to zlorabo v interesu justice in prebivalstva. — Ta pritožba je značilna. Pravosodni minister je postal zagrizeni nemški nacionalec dr. Hochenburger in koroški nemški nacionalci skušajo takoj izrabiti zase ugoden položaj, da odvzamejo pod patronanco novega pravosodnega ministra slovenskemu jeziku še tisto betvieo pravice, ki jo je doslej užival pri sodiščih na Koroškem! Opozarjamo na to nakano slovenske poslance ter jih pozivamo, naj stoje budno na straži za ogrožene pravice slovenskega jezika na Koroškem, v — Slovenskim županom v preudarek. Piše se nam: Na zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega se je upravičeno poudarjalo, da se županstva veliko preveč obračajo za svete in navodila na okrajna glavarstva, in da veliko preveč smatrajo potem glavarske odločbe kot nedotakljive. Čeprav že po sedaj veljavnih zakonih glavarstva in politična gosposka niso predstojna, ampak nadzorovalna oblast pred vsem, je na drugi strani naravnost samomorilen nazor, da naj bi slovenskim županstvom dajala navodila v narodnem oziru politična oblastva, katerim stoje na čelu zvečine naši narodnosti neprijazni uradniki. Navodila imajo županstva v obstoječih zakonih, katerih razlaga je včasih sicer lnnogolična, katere si pa slovenski župani morejo tudi po svoje tolmačiti in se te svoje lastne razlage držati. Za potrebne nasvete in potrebne enotne nastope pa naj si osnujejo slovenski župani zveze županov po okrajih, kjer se bo gotovo samostojnost občinskih zastopov in njih naroden značaj skrbneje čuval, kot od tujih vladnih organov. — Samonemški napisi se nahajajo še pri nekaterih sodiščih, katerih predstojniki so Slovenci, in ki so na Slovenskem. Še več pa jih dobimo na železničnih postajah. Proč ž njimi! Naštejemo jih v kratkem! — Marckhlova interpelacija v državnem zboru glede notranjega uradovanja na ljubljanski pošti, je bila nesmisel. Mož se je osmešil med poštnimi uradniki, ker je pokazal veliko nevednost v poštnih zadevah. Dr. O ražen je v občinskem svetu stvar dobro opisal in so mu poštni uradniki ljubljanski hvaležni za to. Pač pa se ne morejo strinjati z njegovo opazko, češ, da protestira, da bi se hotelo koga kaznovati radi od Marckhla navedenih pregreškov. Poštnini uradnikom se pač ni treba bati ne Marckhla, ne krivice, če delujejo v smislu predpisov in ministrskih odredb. Da se drugi uradi premalo ozirajo na te predpise, ali jim, kakor nemški, naravnost nasprotujejo, ne morejo pač ljubljanski uradniki nič za to. Predpisi in različne odredbe so pač že stare, in mlajši uradniki ne vedo več za nje; stari uradniki se pa še radi gibljejo v starih tradicijah nemškutarenja. Ljubljanski uradniki pa se zavedajo s v o* jih dolžnosti in svojih pravic. — Deželni odbor je imenoval nadinženerja J. Sbrizaja za stavbnega svetnika, inženerja M. Krajca in R. Zajca za stavbna nadkomisarja in stavbnega praktikanta R. P o d k r a j š k a za stavbnega adjunkta. — Predsednik graškega nadso-dišča Pitreich, ki je pretekli teden inspiciral tukajšnje sodišče, se je včeraj vrnil v Gradec. Njegov spremljevalec nadsvetnik Flsner še ostane nekaj dni v Ljubljani — Imenovanje pri pošti. Gosp. Ivan Š p a n j o 1 , sedaj poštni ofici-jant v Ljubljani, je imenovan poštarjem za Ičiče v Istri. — Iz železniške službe. Prestavljeni so: Jožef Železuikar, urad. asp. od beljaškega k tržaškemu ravnateljstvu. — Franc Breceljnik, asistent v Podnartu k 7. oddelku ravnateljstva in Viktor Žigoj, pristav od tržaškega kolodvora k 5. oddelku ravnateljstva. — V železniško službo sta vstopila v Rocolu inženir Franc Vose-cky, kot stavbni asistent in M. Rust kot volonter. Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Juro Naglav v Trbovljah 10 K, katere so nabrali na godova-nju g. podžupana Iv. Kramarja, priljubljenega načelnika prostovoljnega gasilnega društva odborniki omenjenega društva. — Svatje ob ženitova-nju Apat-] družbo v gostilni Finžgarjevi na Brezjah 11 K. Hvala! Narodna čitalnica v Ljubljani naznanja, da priredi na debeli četrtek, dne 18, t. m. svojim članom in po njih vpeljanim gostom plesni večer v mali dvorani »Narodnega doma«. Vabljeni so tudi dijaki in enoletni prostovoljci. Citaluični odbor 6e je odloČil za malo dvorano, da bo priredba tem bolj domača, in ker je letos že tako mnogo drugih velikih prireditev. V postnem času bo čitalnica nudila več zabavnih večerov v veliki dvorani »Narodnega doma«. — Vabila so se čitalničnim članom že razposlala in naj čitalnični člani blagohotno oproste, če bi kdo slučajno ne bil dobil vabila, ker je kaka zmota pri ravnokar nastavljenem novem čitalničnem slugi lahko mogoča. Vsedominski zlet. Popolnjevaje nase zadnje poročilo o Sokolovi ma-škaradi moram k posel u gostov s Francoske pripomniti, aj si je že širom sveta pridobila slavo, to pa vsled čudovito krasnega sviranja in vzorne discipline. Povemo naj le, da si je znal kapelnik g. Cejaz s svojo velikansko ,na električni obrat prirejeno taktno palico, pri tej godbi pridobiti tak rešpekt, da če zahteva, mu mora cel orkester (60 mož) v en rog trobiti. Več ne smemo povedati, No, in »Turinski trubadurji«, ti stari in vedno mladi grešniki, ves Turin in vso Italijo so že prepotovali in »puncam« s svojimi zaljubljenimi podoknicami glave zmešali, na vse zadnjo jih pa noga še na »Svetovni karneval« v Ljubljano prinese, da bodo ves čas karnevala našim »fantom« zgago delali, toda cenjene dame, pazite se jih, da vam srca ne od-neso. Kaj pa rečete k skupini »Svetovnih krevljačev«. To so vam ljudje po »celmu svejtu znan, kot rejbnčan Vrban«, in kjer je kaj »Svetovnega«, tamkaj so zraven, in tako bodo pri-krevljali tudi na karneval na pustno nedeljo, dne 21. februarja. Pridite jih pogledat in videli bode, kako so to zabavni in veseli ljudje. Pred prodaj a vstopnic za »Svetovni karneval« so iz prijaznosti prevzeli g. Z a 1 a z n i k na Starem trgu, ge. Cešarkove trafika v Šelen-burgovih ulicah in trafika v hotelu »Union«. Maske dobe vstopnice le proti izkazu vabila na lastno ime, torej, ako je kdo po neljubem prezrt, i naj blagovoli svoj naslov oddati v navedenih prodajalnah vstopnic, nakar se mu dostavi vabilo. Prvi nastop »Slovenske filharmonije« izven Ljubljane. Jutri, to je v nedeljo, igra del orkestra »Slovenske filharmonije« pri »Sokolovi« veselici v Škofji Loki. S tem ^Slovenska filharmonija« prvič nastopi v javnosti izven Ljubljane. Da se nje ugled varuje v vsakem oziru tudi na zunaj, jo na tem pota spremlja eden zato izbranih gospodov odbornikov. Novo upraviteljstvo »Slovenske filharmnije«. Ker dosedanji upravi-, tel j že pripravlja zaključne posle za svojega naslednika, se slavno občinstvo vljudno opozarja, da >e je \ nujnih slučajih obrniti na blagajnika g. Knifica (Glavna posojilnica), ! oziroma na upravnega odbornika g. Drachslerja (Kreditna banka). Vrhovno vodstvo uprave je prevzel koncertni vodja »Glasbeno Matice« g. Hubad. Sicer pa je priporočati da stranke pismeno obrnejo na naslov odbor »Slovenske filharmonije« v Ljubljani. Slovensko pevsko društvo »Lipa« priredi v soboto, dne 20. svečana veliki kurentov ples v gostilniških prostorih g. Pavška na Martinovi cesti. Za zabavo bode tudi skrb-ljeno za neplesalce. Na splošno željo občinstva se bode ponovila komična spevoigra »Za prostost« in dvospev »Od železne ceste«. Odboru se je tudi posrečilo pridobiti za ta večer slavnega klovna Sulimuci de Žabarezi, ki nastopi s svojimi dresiranimi živalmi. Vstopnina 50 vn. Začetek ob B. uri zvečer. Vstopnice se bodo kol-kovale s kolkom 20. septembra, dopisnice šaljive pošte pa s kolkom družbe sv. Cirila in Metoda Nabiranje krajevnih imen. V poslednjem času so »Slovenski Matici« zopet zbirke krajepisnih imen poslali gg. dijaki: a) s I. drž. gimnazije ljubljanske: Fr. Zupan (izročil g. prof. dr. Žmavel ; b) z II. državne gimnazije ljubljanske: Alf. Zavrl {izročil g. prof. \Vester) ; c) s celovške gimnazije: Krist. Aichholzer, Jos. Hebein, Cir. Kandut, Fil. Kul-terer, Vatr. Malej, Svitosl. Potočnik, Jos. Rauter, Iv. Sadoišek, Urban Thaler, Matej \Vornik, Srečko Zu-lechner ( izročil g. prof. dr. Kotnik). Odsek za nabirajne krajepisnih imen se vsem imenovanim gospodom profesorjem in dijakom iskreno zahvaljuje za njih trud in prizadevanje v namene »Matice Slovenske«. O tej priliki prosi vse one gospode, ki so iz raznih krajev obljubili zbirke; naj blagovolijo, če je mogoče, kmalu svoje obljube izpolniti. Deželna zveza kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani je imela v četrtek, dne 12. svečana občni zbor v mestni posvetovalnici. Poslovna doba fuiikcijonarjev je potekla vsled tega, ker ni imela zveza dve leti občnega zbora, in zato je sklicala ol>čni zbor obrtna oblast na podlagi § 110. obrtnega reda. Xa dnevnem redu je bilo v svrho zopetnega konstituira-nja zveze volitev 12 odbornikov, (5 namestnikov, 2 računskih preglednikov in volitev enega člana v obrtni svet, katerega je koocediralo zvezi c. kr. trgovsko ministrstvo .Zborovanja se je od 20 udeležilo 26 delegatov. Zastopane so bile vse zadruge, ki so članice deželne zveze. Zborovanje je otvori! magistratni svetnik g Ivan Še še k in pojasnil pomeo obrtnega sveta, ki štej*- 7o članov. 5h članov volijo trgovske in obrtne zbornice ter take zveze obrtnih zadrug, ki imajo svoj delokrog v okolišu ene trgovske in obrtne zbornice. • -talili 17 pa imenuje trgovsko ministrstvo. Da je c. ki-, trgovsko ministrstvo koncediralo en mandat deželni zvezi kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani, je zelo važnega pomena, ker pridejo v tem obrtnem parlamentu v razpravo vse važno stvari, ki se tičejo obrtništva in izvoljeni delegat DO imel lepo priliko se zavzemati za korist kranjskih obrtnikov. Na to se je vršila volitev v na-čelstvo in so bili izvoljeni sledeči gospodje: Tosti Ivan, Maček Josip, Kovač Anton, Lenče Josip, Kozak Jos., Toni Josip, Pauer Friderik, Sebrev Ivan, Franchetti Fngelbcrt, Valen-tič Mate, Kregar Ivan in Primožič Ferdo. Za namestnike Zalazu i k Jakob, Lovše Fran, Jenko Avgust, Lenček Alojzij, Narak Franc iz Jesenic in Burger Fran iz Spodnje Šiške. Za računske preglednika sta bila izvTagesj>ost« in »Union« prej »Politik«. Ir pisarne slovenskega gle-dslidča Danes se igra drugič pred-pustna burka „Sladkosti rodbinskega življenja" Maurica Henne-quina. — V torek in petek se poje operetna noviteta „Masootte". — nedeljo, 21 t. m. popoldne izven abonnementa ljudska predstava: opera „Zrinjski", — zv«-čer prvič Schil-lerjev „Viljem Tellu z dvema slovenskima gostoma. Slovensko gledališče. V torek se vprizori operetna noviteta nMa-scotte ali srečonosna vila, ki sta jo sp sala franooska iibreti-ta A. Duru ID Chivot in jo je uglasbil znamenit francoski skladatelj Edmond Audran (roj. v Lyonu 1. 1842) Ta opereta se je vprizorila v Parizu prvič 1. 1880, in Melitzov „Vodnik" po sodobnih gledališčih poroča o rMascotti": »Diese« Werk hat in Fiankreioh den unerbortesten Erfolg gehabt" . . . Audran stoji v prvi vrsti naj odličnejših francoskih operetnih komponistov ter se navaja „Masootte" kot njegovo najbojše delo. Opereto „Mascotte" je pripravil za slovenski oder že g konc. vodja M. Hubad in s cer za go. Polako-o. Ker pa je ta naša pevka ostavila naš zavod, se opereta doslej ni mogla vprizoriti. Zdaj pa. ko ima naše gledališče gdč. Hadrbolčevo, je opereta končno vprizf njiva Mascotte je sreČonesen aijgel, uspehe iu zrcage noseča vila. Tcda ta nvila* je čisto navadna pa stirica, gosanca — B?tt;na, veselo, za vsak posel pripravno, jaso energično dekle. Kmet Racco je Da robu propada; v vsem ima smolo Njegov brat mu pošlje Bettino, iu takoj obišče R coa stari knez Lorenzo XVII. z vsem dvorom Tudi knez ima v vsem nesrečo; fatum ga pregaDJa. Slučajno zv3 knez, da je gesarica Bettioa srečonosna vila; takoj jo poviša za grofico panadsko ter jo odvede seboi v Piombiao; seboj pa vzame tudi Rocoa ter ga imenuje dvornim komornikom Toda Bettina ljubi pastirja Pippa, izvrstnega ple salea. Pippo se pridruži družbi komedijantov ter df spe kot Saltarello na knežev dvor Odvesti hoče Bettino. Toda R coo nalaže Pippa, da je postala Bettina kneževa ljubioa. Pippo je užaljen in vda se vabilom kne zeve hčerke Fiamette, ki je sicer nevesta prinoa Fri tel linij a, a ga ne mara, ker je presuh in boječ. Pippo je močan, smel, zdrav. Knez zaloti hčerko v objemu Pippa; zaradi škandala podeli knez Pippu plemstvo in ga zaroči s Fiametto. Da bi še tesneje priklenil nase sreČonosno Bettino grofioo panadsko, se hoče stari knez sam poročiti ž njo Prino Fiitellini ves divji odide, in njegov oče napove knezu vojno. Tikoma pred poroko pa se Pippo in Bettina dego-gorita, se pomirita in pobegneta k vojski prinoa Fritellinija. Seveda je z izgubo Bettme izgubljena za kneza vsa sreča; knez je povsod premagan ter se potika s Fiametto in R ooom kot potujoč muzikant po svetu Pippo je postal v vojni junak, in ob niem se ie odlikovala lepa Bettina, preoblečena v vojaka. V neki gostilni zasačijo Fritellinijevi vojaki pobeglega kneza, princeso Fiametto in Roooa. Bedna Fiametta zdaj občuduje zmagovalna prinoa Fritellinija in se mu rada vda, prino pa vrne knezu zemljo. A tudi Pippo in Bettina se vzameta ter bosta poslej v zakonu osrečevala svet s novimi srečonosnimi angelčki Godba An iranova je izvirna, brez banalnosti, vseskoz humorna in fioa, tako da se visoko odlikuje nad novodobnimi operetami enodnevnicami. Veliko naslovno vlogo poje in igra gdč. subreta Hudrbolčeva, vlogo Pippa g. P ovne, vlogo kneza g Bonusi a v, vlogo Fiamette gdč. Thalerjeva, vlogo Roooa g. Križaj in princa g Hess. Vlogo kmetov, vojakov, papež in dvornih dam inoata moški in ženski operni zbor. Opereto sta najskrbneje naštudirala g. kapelnik BeniŠek in režiser gosp. Vlček. Ljubljanska kreditna b»nka je od mestoe občine kupila za 269 000 kron vse stavbisČe na Dunajski oesti ležečega vojaškega skladišča do Froh-liohove hiše. To je danes najlepše sta7b;šče v Ljubljani in bi se tod eleganten, a praktično zidan hotel z restavracijo in kavarno gotovo du bro reutiral. Slovenski Amerikanci za staro domovino« Pod tem zaglavjein smo že opetovano poročali slovenskemu svetu, kako gorko bije našim bratom onstran morja sroe za nesrečno staro domovino in kako velike vsote žrtvujejo za žrtve usodepolnega 20 septembra 1908 in za našo prepotrehno šolsko druibo. V prvi vrsti se odlikuje v tem oziru naš amerikanski slovenski dnevnik „Glas Naroda", na Čigar oklic se je dosedaj za spomenik in žrtve nabrala in „Združenemu na rodnemu odboru" po znani slovenski banki Fran Sakser & Co. v New Yorku doposlala znamenita vsota 2465 kron. Gotovo najlepši dokaz nad vse vz-gledne požrtvovalnosti naših amerikanskih rojakov in njihovega zlatega srca! Ravnotako smo svoje dni poročali, da se je vršil dne 11 oktobra 1908 vsled inicijative „Slovenske narodne Čitalnice" v največji slovenski nase«bini v prosti Ameriki v Cieve-landa (Obio) veličasten pretestni shod, na katerem se je izbral posebni odbor 8 članov za nabiranje prispevkov za žrtve 20. septembra 19C8 in za spomenik narodnim mucenikoma Adamiču in Lundru. In ta marljivi odbor je tedaj, ko je skoraj vse delo po« čivalo, v najkrajšem času nabral ogromno vsoto 1040 K in je odmenil za spomenik našim narodnim mučeni-koma (300 K), za žrtve (400 K) in naši šolski družbi (340 K) Poleg teh so pa nabrala ali darovala še razna druga slovenska društva v Ameriki znatne vsote v to plemenito svrho. Sedaj se je pa oglasila še naša vrla slovenska naselbina v Mi waukee (Wi-soonsin, z znatnim darom 399 K, od katerega odpade 50 kron naši šolski družbi, 50 kron za spomenik mučeni-koma Adamiču in Lundru in 299 K v pomoč pri demonstracijah prizade tim Slovencem, zlasti nesrečnim družinam. Le li znatni darovi naših slovenskih Amerikancev, ki so si v težki borbi za svoj obstanek in vsakdanji kruh ohranili v svojih src,h toli idealno čuvstvovanje, naj bodo vsem Stoven-oem v stari domovini v spodbuden vzgled; Bog živi naše plemenite slo venske Amerikance! Milwankee zs staro domovino. Zgoraj poročamo, da je slovenska naselbina v Miiwaukee (Wisconsin) poslala za žrtve 20. septembra 1908, za spomenik našim narodnim mučeniko-ma in za našo šolsko družio skupaj znatno vsoto 399 kron. Ta znameuiti dar je bil poslan na ljubljanskega žu pana s sledečim zanimivim dopisom: Preblag gospod Ivan Hribar, župan stol. mesta Ljubljane! — Gotovo Vam je zuano iz si. časopisja, da je že več naših naselbin storilo svojo narodno dolžnost s tem, da so po svojih močeh prispevale za žrtve 20 septembra 1. 1. v Ljubljani, b tem so pokazale, da so ostale zveste svojemu narodu in domovini. Tudi naša mihvaška naselbina neče in tudi ne sme zaostati za drugimi. Pevski klub „Zvon" in tamburaški klub „Adrija" sta skupno priredila igro „Narodni mučeniki", katere snov je vzeta iz prežalostnih septembrskih dogodkov na Slovenskem Igro sta spisala dva tukajšnja rojaka. Igra je nepričakovano dobro uspela gmotno in moralno. Naši ljudje so šele sedaj dobili pravo sliko grozne resnice, kajti iz tukajšnjega časopija je težko dobiti pravo sliko, starokranjskega je pa težko dobiti v roke. čisti prebitek pri prireditvi znašal je dol. 83 04 katere Vam po odbitku poštnine pošiljamo v priloženem Čeku Ta vsota pa uaj se razdeli na tri strani: 50 K za spomenik mučenikoma Adamiču in Lundru, 50 K za druibo Sv. Cirila in Metoda, 299 K pa v pomoč raznim Slovencem, ki so bili prizadeti pri nesrečnih demonstracijah zla-, t i ne-sečnim družinam. V nadi, da bodo nesrečni mučeniki postali pravi bla goslov za ves slovenski narod, pozdravljamo Vas kot neustrašenega prvoboriterja za slov. pravice ter vse Slovence kar najprisrčneje. — Md-waukee, Wisconsin, 24 prosinca 1909. Za klub „Adrija- Za klub „ZvonM Jjs E men 1. r. Frid. Kobai 1. r. Starost ni ovira telovadbi. Moti se, kdor bi iz katerihkoli vzrokov trdil nasprotno. Niti en zdravnik ne prepoveduje gibanja in telesnih vaj starejšim ljudem, seveda zdravim, nasprotno, vsi brez izjeme jih priporočajo. Toda naših ljudi se t«-žko prime, pozabljajo, da je zdrav in močan mci vedno — mlad. Starost je sploh relativen pojem. Časi so bili, ko je na pr. pri sportu bilo 25 let že končna meja, čez Katero se je že malokdo odločil tekmovati. Toda časi so se premenili, Ču ino — vsled vpliva športa iz poklica Profes jonali, ki so si na leto po desettisoč pridob li na tekmovali šČih so se neradi vračali k prej. šnjemu poklicu, ki j m je nudil na l«-to komaj nekoliko stotakov prido-bitka in — so dosegli uspeh ; da, mnogokrat so bili prav v moški in zreli dobi boljši nego v cvetni mladosti. Tako je n. pr znani dirkač na kolesu Nat But'er star 39 let in tekmuje že 17 let S.hilling 35 (2), V»n de B rn 34(15), J,(quelin 31 (13), H my Ma-yer 31 (10). M*jor T«ylor 30 (14) itd. Starejša lt-ca torej ne ovirajo tekmovalcev iz poklica, da ne bi „lomili svetovnih rekordov", in ne smejo tudi ne telovadcev, ko dosežejo moško dobo, odvračati od telovadnice, v katerih se go e pametne vaje, primerne telesni zmožnosti pa tudi starosti v?a kega posameznika in h katerim jih vabi ne poklic, temveč pametna skrb za lastno zlravje. Razpisano je na tukajinji c kr. višji reaiai za šolsko leto 1909 10 novo ustanovljeno mesto učitelja slovenščine in nemščine. Prcšnje do 1. malega travna t. 1 o kr. deželnemu šolskemu svetu v Ljubljani. Državne skušale iz gozdarstva- Prošnje za dopust k državnim skušujam iz gozdarstva, lovskih zakonov in v to stroko spadaiočih predmetov se morajo vležiti do 31 susoa t. 1. pri pristojni o. kr dež vladi. V zimi pomlad Da je čas zimskega mraza pretekel, kaže nam koledar, a tudi v naravi se pojavljajo vedno pogosteje veseli oznanjevaici pomtadi. dasi se zima kar ne more ločiti. Da je Čas zims&ega spanja potekel — ne oziraje se, da je Še jako neugodno in mrzlo vreme, tudi pri živalioah, nam dokazuje živ metulj, katerega nam je poslala učenka Mmka Zerovnik in dve lepi gosenici, takozvani repuioi, katere nam je danes gosp. Ivan Djre iz Tomačevega prinesel Ujel jih je pred Kranjsko hranilnico. Otvoritev trgovine Manufakturno trg j vino na drobno v lastnih prostorih na Mestnem trgu št 22 in 23 in trgovino na debelo pred Škofijo št. 1 II je otvorila tvrdks Fran S^u-van sin v Ljubljani. Olepševalno društvo v Roinl dolini priredi v nedeljo, dne 14 svečana t. 1. v gostilni g Končana v Rožni dolini predpustno veselico. Spored: 1. Papirnata bitka. 2 Šaljiva pošta 3. Ples in prosta zabava. Telovadno drnitvo „Sokol1 v Št. Vidu nad Ljubljano vabi brate Sokole in vse prijatelje stkolstva na predpustno veselico, katero priredi v nedeljo, 14 februarja. Dri „Slepem Janezu". Začetek ob 3. popoldne. Poleg godbe je preskrbljeno tudi za ples iu drugo zabavo Upamo, da nas tudi Ljubljančani obiščejo v tako obilnem številu, kakor pri prvi veselici, saj je pot 3z mesta do nSlepega Janeza" kratka in prijetna. Torej dne 14 februarja na svidenje pri „Slepem Janezu". Na zdar! IZ DomzaL Pri občnem zboru, [ vršivšem se dne 31 prosinca t. 1., so bili izvoljeni v odbor telovadnega društva „Sokol" v Domžalah naslednji br : Fran Ravnikar — starosta, Andrej Slokar — podstare sta, Fran Majzel — načelnik. Tomo Pe-troveo — tajnik, Fran Kuhar — blagajnik, Josip Adamič. Fran Cerar. Mdan JenČič in Fran Ferk — odborniki. Računska preglednika sta br. Rado Jelene in Janko Vilar Delegatom za „Slov. sok. zvezo" so izvoljeni br. Milan Jen^iČ, Fran Majzel in Andrej Slokar. Zastopnik druHra v odboru „Zveze" je br. Fran Majzel Ha Vrfcnlki priredi deželni odbor gospodinjsko šolo, ki bo imela namen vzgajati kmetska dekleta v gospodinjstvu, šivanju, likanju, vrtnarstvu, reji male živine iti Pouk bo brezplačen, le za hrano bo plačevati po 50 vin. na dan. Tečaj se prične z dnem 15. marca; sprejemala se bodo vanj kmetska dekbta od 16. leta naprej Pismene ali p& tudi ustne prošnje je vležiti do L marca t. 1. pri županstvu na Vrhniki, kjer se izvedo tudi nadaljnje podrobnosti. Kmečka posojilnica vrhniške Okolice na Vrhniki ie naklonila ljudsko izobraževalnemu društvu .Akademija" v Ljubljani darilo 20 K, kar se ji podpisani odbor iskreno zahvaljuje. Odbor. Gasilno drnitvo v Veliki Loki. priredi v prostorih g. A. Šlajpaha dne 14. t. m. plesno veselico. Začetek ob 3. popoldne. iiDer deutsche Franzl1 v No* vem mesta jo je že zopet skupu-Lansko leto že ga je prijel g K lD se ima le temu gospodu zahvaliti, da (Dalje v prilogi). 2. Priloga ,.Slovensit»«g ttarorto" prireditev. Za dobro postrežbo je jamčeno. Na velikem in prostornem plesišču bo sviral tamburaški zbor iz Ijozio. Kdor se hoče prav pošteno zaplesati in zabavati, naj ne zamudi te veselice. Iz Zegor]a Ob 5a¥l. Telovadno druHvo Bttokolu v Zagorju ob S. je pri redilo v nedeljo, dne 7. t. m. v prostorih gosp. I?. j£u lerja veliko maš kara d o. Prenapolnjeni prostori so pričali, da 86 občinstvo Zagorja in okolice res sanima sa Sokolove prireditve in rado prispeva za namene našega vrlo napredujočega „Sokola". Pozno v noč so mitodoneči glasovi z.%c rskega orkestra oznaniali mirni okolici, da uživa zavedno prebivalstvo pravo ntrodno veselje. Lepo opremljene in okusno ko8tumirane maske so nam napravile dokaj zabave in smeha. Osobito pa je nad vse pohvalno omeniti skupino „ Hrvaške ohoetu broječe 12 oseb, ideja brata Mi j o Turka, ki je za prireditev mnogo žrtvoval. Hvala! Dober vtisk je napravila na posetnike maskarade tudi lepo dekorirana dvorana, zasluga brata Frana Stepi5nika, Turka in sestrice Marice Jeaihove. La je vsa prireditev tako sijajno uspela, zahvaliti se imamo tudi našim vrlim damam, ki so nas tako v lepem številu pose tile ta večer. Med drugimi odličnimi gosti tudi ni izostal ulš vrli župan s soprogo in hčerkama. Med tujoi smo videli tudi več gostov iz Hrastnika, Trbovelj in Šmartna. Upamo, da nas tudi prihodnje leto na maškaradi po* častijo s 8vojj prisotnostjo. Na svidenje torej na prihodnji nSokolovi maškaradi". — Na zdar! P. Celjski vodovod, tako se nam poroča, zelo slabo funkcionira. Cevi pokajo, da je kaj, in ob zadnjem hudem mrazu ljudje po hišah kar nič niso dobili vode, ker je — zamrznila. Slavni magistrat celjski pa ne ukrene ničesar, de. bi temu odporno gel. Saj je dosti, da pobira visoko vodarino! — Če pomislimo, da plačujemo desetod-stotni stanarinski noveo, vrhutega pa še pijemo — v kljub raznoterim nedostatkom — najdražjo vodo v Avstriji; potem pač ni odveč vzklik: Prava naslada je, bivati v — Celju! Brata nbil. V Zaselju na Štajerskem sta se sprla zadnjo soboto tamošnji posestnik Pir na t in njegov starejši sin radi oddaje posestva. Med prepirom je skočil sin v svoji silni jezi proti očetu. Mlajši brat, ki je bil navzoč in dobro pczaal bratovo to-goto, pograbil je lesen drog ter sko Čil v obrambo starega očeta proti bratu, ter ga pri tem tako nesrečno zadel v vrat, da je starejši brat kmalo na to umrl. Javil se je takoj prosto-voljuo sodišču. Kako smelno. Graški občinski svet je prosila uprava potov, knjižnice „Oesterreichs Reiseliihreru za malo običajno podporo 200 K. Knjiž niča je namreč zelo razširjena in dela za mesto Gradec lepo reklamo. — Prošnja se je pa na predlog obČ. svet. Sehwmgerja odklonila, in sicer radi tega. ker je popolnoma pravilno v knjižici omenjeno, da živi v Gradcu precej Slovenoev. — Revčki, s tem nas pač ne boste ubili - priznavate pa nehote vendar le svoje malenkostno mišljenje in da se vam tudi v Gradcu, kljub vsej korajži, že malo hlačica tresejo Nos Odgriznil V Gradcu je napadel malo solarico pred poslopjem štajerske hranilnica nek pes ter ji nos z polnoma odgriznil. Pri drugem po-podu odtrgal ji je precejšen kos kože ipačela. Prenapolnjeni zapori. V Celovca so vsi tamošnji zapori tako napo njeni, da so morali 7 kazuencev prive-ti v ljubljanske zapore Na cesti znorel- Včeraj je padel z močnim krikom v Celovcu na sad nem trgu neki 251etni kmetski fant iz okolice na tla, ter začel biti z rokami in nogami ob tlak. Postal je obenem nezavesten. Ko so ga dvignili, je prišel k zavesti, se iztrgal iz rok in letal po trgu glasno zdibujoč mahaje z rokami. Stražniki so ga spravili v voz in odpeljali v bolnic j, kjer so zd av-nifei izrekli, da se mu e vsled bolezni na možganih zmešalo. Mesto kancelista (X aH XI Čin. razred; je razpisano pri sodišču v Pliberku na Koroškem Prošnje do 13. 8UŠca na deželno sodno predsedstvo v Celovcu. Dragoneč odlabal. Alojzij To-šapovec (?), dragoneo dragonskega polka v Gorici, je sklenil, da si svojo službo premeni. Ker je imel konja na razpolago, utibe tapil se je ponoči v hlev, konja osedlal ter odjahal na mejo. Pri Braoanu je upehanega konja pustil in odšel proti Mauzanu, kjer si je pa zopet premislil in se pri on-dotnih laških karabinjerih javil, odkoder so ga pripeljali v Videm. S kamnom ubit Pri gradnji nekega poslopja v Barkovljah, spuščali so gradivo po strmini s ceste proti Prošeku, da si prihranijo Čas in trud vožnje po daljšem ovinku Pri tem delu je preslišal 9 letni dečko Jurij Čok varnostni klic zidarja Henrika Ferluge, ter ga je približno 10 kg. težak kamen zadel tako nesrečno v glavo, da je deček obležal mrtev. — Zidarja so vsled njegove neprevidnosti zaprli. Izdaten ribji lov. V Primorju in v Damaoiji se razvija ribiška obrt jako uspešao. Ljudje so se začeli v svrho razpečavanja tudi organizirati, ter obstoja že 74 ribiških zadrug. Letošnje leto se je ujelo rib za 3 mil. 95.490 kron. Žrtev vseučillsčafh Izgredov SO DaneJn Laški tehnik G. M»roooo, kateri se je udeležil izgredov na du- najskem vseučilišču in dobil pri tem hude poškodbe na glavi, je postal vsled tega popolnoma blasen. Vedno vpije in kliče na pomoč, r i poroča, naj bi časopisi ue opisovali \ako natanko samouinoroN-. * Največjo uro na svetu imajo v Newyorku. Na velikruiski tovarni v Zersev Ditv je ;>o.sia\ljen?i, iia se vidi v vsem ne\vsorskem pristanišču zlasti zvečer, ko je razsvetljena. Premer njenega kazalnika znaša 12 metrov, veliki kazalec meri 5.75 metrov, mali pa 4.5. Kazalcu za me tehta 165 kg, minutni pa 224 k|t. Da morejo zadnjega prenesti, »e potreba 18 mož. Da je pri Umu precej laži vmes, menda vidi vsak, ker ne vemo, zakaj bi moralo biti ravno IS mož potrebnih, d i prenesejo 22-1 k^r! * Mestn dolgovi v Ameriki. V 158 mestih z več kol 3Q.0U0 prebivale] v Združenih državah so leta 1906. znašali -kupu*' dolgovi 1,5:36.000,000 dolarjev, ali 75.69 dolarjev na osebo prebivalstva. Y ne katerih velikih mestih, kot na primer v Xe\vyorku pride na osebo 129.30 dolarjev, v Bostonu 1I&49 dolarjev in v Cincinnati 111.24 dolarjev. Najmanje dolara je imelo mesto Atlanta, Ga., kjer j" prišlo na osebo samo 21 centov. * Cehi na Dunaju in Nižje-Av-strijskem. Glasom poročil
    zavar vsoto takoj, to je brez odloga in brez provizije. Nadaljna pojasnila daje in zavarovalne ponudbe sprejema Filijalka ..Jsnusa" za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Neuthoraaue 47. Jmutof. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbe sv. Cirila In Ms- iS da 8 0. Aii ton Novak, c. kr. sodni o lic. in soproga v Senožečah iO K, mesto venca umrli gospe Anici Vrtaonik v Kranju. — G. Ferdo Juvanec v Postojni 70 K, kot polovico či&tega dohodka veselice š^ntpetrskih uradnikov ter »Salonskega orkestra** v Postojni vršeče se dne 30. januarja v Št Petru. — G. Jos. Rohrmann v Cerknici 5 K iz kaz. poravnave Š. proti M. — V Meščanski pivovarni pri gosp. IVk levu, vršila veselica se je prav vesela ; g. Paur se je žrtvoval, na harmonike je igral. „Polatertanctt se je plesalo in to majhno vsoto se nabralo, namreč 6 K — SI hranilnica in posojilnica na Pre-vojah 10 K. — G. L. Macoratti v Divači I5 04 K, ki so bile nabrane na plesni veselici di vaških uradnikov. — Gosp. M. Domicelj na Rakeku 40 K, kot čisti dobiček domačega plesnega venčka v lastni restavraciji. — Skupaj 156*04 K. Srčna hvala! — Živeli! Za UCit. konvikti G. Jos. Rohrmann, v Cerknici 5 K, iz kazenske poravnave Š. proti M. — Hvala t — Vsoto smo izročili g. J. Dimniku. 39. Izkaz prispevkov za spomenik In žrtve 20 septembra 1908: Od dne 26. januarja 1909 do dne I O. februarja 1909 poslali so prispevke blagajniku „Združenega narodnega odbora". Frank Sakser Co v New Yorku potom poštne hranilnice na oklic v amerikanskem slovenskem dnevniku „Glas Naroda" od naših amerikanskih rojakov za spomenik, žrtve in uboge rodbine ob sojencev darovanih 700 K, Fran Drnovšek iz Rake na Dolenjskem v družbi v gostilni Vinka B na na Riki za narodne žrtve nabranih 7 K, iS.oveusko društvo „Lipaa v Ljubljani naložilo v korist spomenika na vstopnino pri veselici dne 3o. januarja i9o9 pri Pavšku na Martinovi cesti davek 2 vinarja na osebo in nabralo tako 4*42 K, Tin ca Črno-logar iz Višnje gore na Kranjskem n a brala dne 31. januarji 1909 za žrtve med naprednjaki iz mesta Višnje gore 6 K, Jernej Bahovec, trgovec s papirjem v Ljubljani za žrtve brez razlike iz nabiralnika v svoji trgovini 6'36 K, Jernej B a h o v e c, trgovec s papirjem v Ljubljani za žrtve brez razlike izkupilo po njem razpečanih in od fotografa Davorina Rov-ška v Ljubljani darovanih razglednic 41 K, Člani mizarske zadruge Ljubljana, Vič, Spodoja Šiška in Moste za žrtve in tovariša Javornika 348o K, (Darovali so: Po 5 K, Frrdo Primožič in Anton Rojina 3 K Adolf Petrin, po 2 K Matija Dolni-čar, Fran Lipovž, J. J Naglas in France Škafar, po 1 K Anton Bernik, Robert Bartnzkv, Filip Fajdiga. Josip Lampret, Anton Malavašič, Josip Puh, Ignac Vehar, Fran Vidali, Ivan Zorman in pomočniki pri Berniku, 60 v. Ivan Goltes, po 50 v. Ivan Šuštar, Alojzij Trink in Feliks Zupan, po 40 v Anton Kolesa in Luka Tr-čelj, 30 v. Alojzij Oreh in po 2o v Josip Jenko, Miha Mišvelj in Josip Velkovrh skupaj 799*58 K (: sedemsto devet in devetdeset knn ostm in petdeset vinarjev :) Proseč nadaljnih prispevkov izrekam imenom „Združenega narodnega odbora" vsem plemenitim darovalcem in rodoljubnim nabiralcem svojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno prisrčno se pa zahvaljujem našim, nad vse požrtvovalnim amerikasskim bratom, ki se tudi v gorenjem izkazu odlikujejo s tako častno svoto 700 K. Pripomniti moram, da je uredništvo našega amerikanskoga dnevnika „Glas Naroda" do sedaj nabralo in po širom sveta znani slovenski banki Frank Sakser Co v New-York ooposlalo nZdruženemu narodnemu odboru" ustevši danes izkazano svoto 700 K že skupaj 2465 K. To je gotovo najlepši d kaz, kako Živo čutijo z nami naši amerikanski bratje. Slava amerikanski požrtvovalnosti! V Ljubljani, dne i0. februarja 1909. Dr. Alojzij Kokalj blagajnik „Združenega narodnega odbora". 35. Izkazu „Združenega mro dnega Odbora" z dne 17. decembra 190» je bila med prispevki izkazana tudi svota 61*53 K v, katero je doposlal Ivan Zupančič, poslovodja „Gospodarskega društva" v Buzetu. K ti svoti so pa prispevali: Po nabiralniku 2-13 K, M »te Fin-derle, Slum i K. — Rašpolič obč. načelnik 2 K, Ant. Petris 1 K, Ant. Flego 1 K, Ant. Bradetić 1 K, Kazimir Rade učitelj 2 K, Siine Sironič* kaplan 2 K, Julij Lazić 2 K, Dr. Dolenec, sod. pristav 3 K, Bombohč", obč. tajnik i K, J. Šepič naduČitelj l K, Pertot geometer 1 K, Ljubljanski Ljubljančan 3*20 K, Anton Oso 1 K, Ivan Flego 1 K, Ferdinand Piašl kovač 1 K, Ivan Žigante 1 K, Ivan Bn-žan i K, Ant. M»*jcen Vrh 1 K, Ivan Gržinič* 1 K, A. Jožef Budin župnik 5 K, Mate Kurelić, župnik 5 K, neimenovan 2 K, Ivo Klarić* od Anta 1 K, Poldi Ferlič v Črnici 2 K, Fran Flego zem. zastupnik 2 K, J. Sirotič 1 K, Jurij Košir 1 K, Vjekoslav Brozovič v Črnici, župnik 15 K, Vjinceslav Šibenv 2 K, Ružička župnik Roč 1 K, Josip* Vrbka župnik l'2o K, Dragutin Flego 1 K, Fran I van se vis 1 K, Tomo Raki«' 1 K, Adaolf Zurzi 1 K, Tonkovič župnik Račiće 1 K, Ivo Sancin dež poslanec 5 K, Ivan Zupančič 3 K, skupaj 81*52 K od teb izročili Hrovatiča 20 K = 6i*58 K. Ceneno domače idrsvtlo. Za nrav-navo m ohranitev dobrega prebavijanja s* priporoča raba mnogo desetletij dobro sna nega, pristnega .^olluvegaSeidlits-praska". ki se dobi za nizko ceno in kateri vpliva najbolj trajno na vse težf oče prebavljenja. Originalna fikatljica 2 K. Po poštnem po vzetju razpošilja ta prašek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj na DUNAJI, Tnchlauben 9 V lekarnah na de* Seli je izrecno zahtevati MOIjL o v preparat, ga&namovan « varnostno znamko in pisom 1 8—3 Hašijajoce opozarjamo na inserat o Thvmomel Sc liae, preizkušenem izdelku, ki ga pogosto zapisujejo zdravniki Pritisk krvi (kongestije) se na lahek način in zanesljivo odstrani z rabo staropreitekušenet Franc Jote* love greučice. — Zaužijte je vsak da u fcju'raj na teŠči želodec 1 2 viu-ske kupio e. 695 Generalno zeitopet.o >& Avstrijo pri gg. Barensfeld & Wsd«kind, Dunaj IX S Bchwareap taieratr&gee IS. Zahvala Prostavolino gasilno drnitvo v Kr ikoni izreka tem potom Iskreno cahvalo vsemu p n meščanstvu in u radništvu krškemu In drugemu prebivalstvu, ki je na kakršnikoli način prior moglo, da se je njega plesni vevček tako dobro obnese! Posebna zahvala gre v prvi vrsti slavni tukajšnji po-so ilnici za letno podporo 50 K in vsem darovalcem lepili dobitkov in cenjenim gospodičnam za razdečavanje šopkov in listko/ za srečolov. V Krškem, dne 10 svečana 190*. Franc Aaiolic tajnik 191 Franc lesser načelnik. fteteorolosKitc poročite V* 12 13 9. z v. I 730 6 - 0 7 sr svzh. oblačno 7. zj. ' 729 7 2. pop. 731-1 0 0 p m. vzh 19 si.j]vzhod Dostikrat se naleti, da je za kakšno rano treba poiskati ali priporočiti dobro mazilo. Za to prav primerno in preizkušeno sredstvo, ki deluje antiseptično, hladi in lajša bolečine, je po vsej monarhiji predobro znano praško domače mazilo iz lekarnice B Frag-nerja, c. kr. dvornega dobavitelja v Pragi. Ker mazilo, tudi več let spravljeno, ne izgubi I učinka in se tudi ne izpremeni, bi je za nepričakovane slučaje morali imeti pripravljeno povsod. — Glej instrat. a Se dobi povsod T neobhodno potrebno zobna Creme vzdržuje zobe 6 ste, bele in zdrave. mm -*3I poslušajte torej, kako ravna MaV0r I (-)n Sl vselei °b pričetku JHnjKI • slabega letnega časa za 50 mark soden rudninskih pastilj —seveda samo prstnih Favevih, ker slabega blaga Maver ne kupuje Pastilje porabilo nastavljena, ako so prehlajeni, in ostanejo zdravi. Ta šala ca pa seveda stane 5o mark. Ampak Maverju nas av-Ijenc: skoro nikoli ne izostanejo in smeje se drugim ki si ob največji sezoni ne vedo pomagati, ker je polovico osobja b> Inega Faveve pristne so ienice so ravno s edstvo par excel-lence proti vsem prehladitvam. Kupilo se za 125 v vseh zadevnih trgovinah pon*redbe pa odločno zavračajte. Generalno zastopstvo za Avstro - Ogrsko : W TU. GUNTEZERT, Dunaj IV I Grosse Neug^sse 17. 125 5 Jre^ia včerajšnja temperatura -01% norm. 0'5 Padavina v 24 urah 0 5 rrm. Zahvala. Ob nenadn; izgubi najinega predragega smčka BOŽANA izrekava tem potom vsem on''mr ki so nama bili v času njegove bolezni v pomoč z dejanjem in svetom, osobito cenjenim grajskim dam*m, kakor tudi vsem onim, ki so spremili najinega nopozabnega sinka k zadnjemu počitku, najodkritosrčnejšo zahvalo i 8 Bog jim poplačaj! Kostanjevica, I. svečana ^09. Fran in Ivanka Petrouič. Teško prebavjenje katar v želodcu, dvspepsije, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi katari v sapniku, zaslizenje, kašelj, hripavost so one bolezni, pri katerih se po izrekih medicinskih avtoritet r-*bi z osobitim uspehom ' 02 1 "roti zaboboiu in gnilobi m isborno deluje dobre snena antiseptična Helusine ustna is sobna voda kt msrfll »ti•«■10 in odstranjuj« »•prijetno sapo Iz «■«•*• S a««»lll4»ni«fe m savodon i 14.. Bi goro dnem u gospodu M« Levstiku, lekarnarju v Ljubljani. V asa izborna Melosine ustna in sobna voda je najboljše sredstvo zoper bo bo bol. odstiranjaje neprijetno sapo iz ost in m neprekosljiv pripomoček proti gnjhobi sob, zato jo vsakemu naj topleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melos, ustne in zobne sode. Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno« Leopold Sangl, mestni tajnik. Metlika, Si. aprila 1900. Dl! likima Mil. Ltutska 7 MuilliRl; Rtsljm cwti it 1 • i*as covoegrajonega Fran Jossinv**> tabu. mosta SO 7 V Ljubljani se dobiva pn Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih Bpecerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah Redni občni zbo Pogrebnega hitu Hirij. htovici-e se vrši dne 14. februarja 1909 ob 10. dopoldne v mali dvoraui „jKestnega doma" v Ljubljani, Franc Jožefa trg. levnl x-«->*fts 1. Poročilo predstojnika. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo pregledovaloev računov. 4. Volitev 3 odbornikov in 3 računskih preglednikov. 5. Raznoterosti in posamezni nasveti drultvenikov. V Ljubljani, 12. februarja 1908. Alojzij Breskvar Fran Majer tajnik. 736 načelnik. Grof peter Valderstein pl. S. Croce je izdihnil svojo dušo 10. t. m. ob 4. popoldne previden s sv. zakramenti za umirajoče. Žalujoča soproga naznanja skupno s sorodniki to težko izgubo vsem prijateljem in znancem. Žal-ujcči oetali- l (To naznanilo velja za vsako drugo objavo.) 3 Priloga „Slovenskens Narodu" st 35. dne 13. febrn?arfa 1909. Čast nad vse. (Interpelacija poslanca fotona Kaline in tovarišev na gospoda vodjo pravosodnega mini-gfr>tva nastran konfiskacije časopisa Vestnik Sokolskyu St. 20 z dne 36. oktobra 1908) Državno pravdništvo praško preganja v zadnjem času kruto vse Češko časopisje, saplenjujoč ne le politične, nego tudi nepolitične strokovne liste. T;, te smčsj neutemeljene zaplembe je bi a konfiskacija štev. 20. časopisa "Vernik Sokolsfeyu v Pragi a dne 2o. oarobra 1908 V tem listu je bil natisnjen sledeči Članek: Čast nad vse. Had hada — H nepožfe, d rakcu se nestane. — Neruda. — T zlatih starodavnih Časih so se rodili m. dr. tudi zmaji. — Bilo je v g asu nekakega preporoda. Stara kača je postala zmaj, ker se ji je posrečilo v ljutem boju pogoltniti kačo nasprotnico. Odtod izvirajo bajke. — Vendar kaj na tem resnioe ? — V našem delu sveta se plazi kača velikanska, t. j. ona kača, ki se razkošno ujedava v osrčje Evrope. Z glavo kroti valove severnega (— ^nemškega") morja, z repom pa biča slovanske zemlje Rada bi se prelevila v zmaja, da bi izlivala is svojega žrela strup v naročje Adrije, a z repom tepla vladarico morja, Albion-Britanijo. — Posebno pozornost je obračati na kačo ^gospodarico", ki je že pred davnim časom odjedla češkemu slepcu rep, kakor Sudete, pokrajino Odre, Šamavo, Krkonoše, Krušno goro itd., a slovenskemu . . . ? Ni dneva, da nebi slišal »opernega sikanja te gadje zalege; — aH ne slišiš tega slovenski martinček? Češkemu slepcu se često krat posreči izmuzniti se iz strupenega žrela in ti martinček, se boš mar pustil celega požreti? Pazi, pazi, kača hoče biti zmaj, — stojta v obrani. — Žalostni dogodki zlesti poslednje dobe so ginili slednje srce tako, da je dospel najmlaČnejši do končnega izreka: — do sem in ne dalje! Ne daj se bičati, saj nisi pes! Nimam sioer v mislih takega bičanja, kajti drbal ki nas biie, se poslužuje načina križarjev — deset na enega! Tu ne ostane niti udarec nepovrnjen. Menim ono skrajno nedostojno in ne floveško zatiranje, s katerim preganja izobraženi nBadčloveškiu narod slovanski živ elj. Temu sledi kratek, brez krika in vika, pa dokaj uspešen in k cilju vodeč odgovor — preudarek. Odgovoru je predpostaviti vprašanje: Kje kupuješ svoje potrebščine, pocenši od niti do cele obleke, od krajca kruha do celotnega živeža rod bine, od žre bij a do ženitne oprave svoji hčeri; dage, koga živiš s svojim težko prisluženim denarjem, kje iščeš zdravniške pomoči in pri kom pravniških svetov ? Žalostno — večina odgovori: doslej se nisem brigal, kje kupujejo vsakdanje potrebščine mati, žena, sestra. Da, celo sam sem vsled komodnosti kupoval pri teh, ki jih danes priznavam najhujšim nasprotnikom vsega Slovanstva. Bil sem slepec. — Vendar spoznanje lastne Dapake je prvi kcrak k dobremu, zato prosim, da izpraša slednji svojo vest, nakar moremo stopiti h generalni spovedi pred obličje genija svojega naroda spoznavši težke pregrehe: G-reŠili smo, odpusti nami Rekli smo, spoznanje napak je prvi korak k dobremu. Ab se moremo zadovoljiti s tem edinim korakom? Ostanemo li samo pri njem, smo drhal, ki zasluži svojo usodo, pripo dabljali bi se psom lizajočim roko, ki jih tepe. I a če bi bil ves narod pasji, vi Sokoli, ki ste boritelji svojega naroda, vendar ne boste pozabili narodne dolžnosti in če bi tudi osameli nada'jevali pričeto pot — obrod pride. Zato je potreben daljši korak — preudarku sledi čin! m ta je — ne izprosčn boj g< spodarski. Ne zahte-vajmo prelivanja krvi, saj že itak vedno teče slovanska. Izogibajmo se nasilja, kajti, kdor z mečem kolje, meču podleže; zato pomislimo in preudanmo nekoliko in Šele potem izvršuj mo! — Opazujte nasprotnika, zasledujte njegove stopinje, poizvedujte njega slabosti, kaj najdete? Glej, glej, naj-občmtlivejše mesto, — Abilovo peto — tu ma prideš do živega! Vaš jezik se mu gnusi, a vaših grošev se ne brani. Zakaj kopičite prostovoljno premoženje onemu, ki vas sovraži? AJK je mogoče ljubiti onega, ki nima **te drugega nego strupeni srd ? Zakaj nastavljati lice in še plačevati udarca? Istrgajmo in oprostimo se slednjič tega klapčevanja, otresimo se že vendar pogreška, ki je vzrok celi vrsti Narodnih pregreh — to je komodnost, ne rečem odkrito lenoba. Ta žene kaše ljudstvo, da prestopi prag naših Nasprotnikov, da sipa brez premisleka krvavo zasluženi denar v žrelo kače, &i sta grize, če nas že pogoltniti ne more. Vi bratje Sokoli, ki sta in ki imate biti o vet svojega naroda, vi ste v prvi vrsti poklicani, da dosledno izvršuiete sveto narodno dolžnost. „Svoji k svojim!" to geslo slavnega moža Palaokega, ki je ie imelo za marsikoga izredno dobre in praktične uspehe, to bodi vaše bojevno geslo, a ki veljaj za kupca in tudi aa prodajalca. Sokol kupovaleo, ne prestopi nikdar sovražnikovega praga. Ce ti neveden prodajalec, domaČineo ni popolnoma pogodu, reoi mu in opozori ga v Čem zaostaja in če ti niti tedaj ne ustreza, poišči si drugi vir. Lenoba te pa nikdar ne sme pabniti v prejšoje be no stanje. Gesla „Svoji k svojim" si prodajalec ne sme misliti obveznim samo za stranke, češ, zanj je dober vsak izvržek; kupovaleo pa ga nikdar ne izrabljaj v prevaro trgovca. Na tak in enak način se gesla izkoriščati ne sme; poštenost kupovaloa naj se ujema s poštenostjo prodajalca. — „Toda vedno pošteno", prida Palaoki svojemu geslu. Torej proč od trgovca nepo-štenjaka, ki hoče geslo „Svoji k svojim" zlorabljati, saj ta je hujši kot odkrit sovražnik. Najgorji je pa oni, ki si nabavlja blago od tujih sovražnih nam tvrdk. Zato pa zahtevajte vedno in povsod narodne izdelke, kajti v zadnji dobi smo že v toliko napredovali, da nam je na razpolago v vsaki stroki slovanski izdelek. Tedaj le proč s to lenobo! — In vztrajnost! Oe boš tak, kakor oni pijanček, ki se je odločil prenehati piti in vztraja cel dan, zato si pa privošči zvečer dvojno mero, potemtakem more imeti ta boj le slabe uspehe. Pokaži vendar, da ne opustiš tega, česar si se lotil z resno voljo. Lie doslednost in vztrajnost privedete do zaželjenih uspehov. — S tem pa še ni nikakor izpolnjena tvoja dolžnost. Tvoj delokrog je širši, raztezajoč se preko cele domovine. Poučuj in pojasnjuj ljudstvu o našem žalostnem položaju, opozarjaj, da veleva vsakemu čast možato nastopati, da ni suženj, katerega lahko brcne vsak tepeo zato, češ, kadar se ga opljuva, ee obriše in ponižoo za-šepeČe: Oprostite, sluga ponižen, smem Še priti? Ne recite, to ni naša stvar. — Ravno to je dolžnost vsakega po štenega in vrlega človeka, kaj šele za vas, ki stojite v prvih bojnih vrstah narodnih čet. — Končno Še besedico našim dragim sestricam. Ne dosegli bi uspehov, da ne bi složno korakali mož in žena isto pot, kajti slednja je vestalka domaČega ognjišča. Ona odločuje pri nakupovanju, ona je pa tudi naj-mehkejša napram sladkim in potuh-u enim vabljenjem pretkanega sovražnika. Prilizovalna beseda, milostiva sem, poljubim roko tam, to jo odvrača od dobrih sklepov in mnogo dobrih misli. Omenjeno se ravno ne dogaja tolikokrat, ampak ona priljubljena komoditeta in ona duševna lenoba so največkrat vzrok narodne pregrehe. Ne srdite se dušice dobre, saj veste, da je pisatelj teh vrstic vaš najod kritosrčnejši prijatelj ter pomislite, da je boljši prijateljski opomin, kakor prilizovalno besedičenje nasprotnika. On je izdajalec, ki ga je pred vašimi očmi polno komplimentov, za hrbtom pa se Škodoželjno reži nazivljajoč vas .neumna goska". Samo da nam zveni denaroe v žepu, vse drugo, kakor žuganje s pestmi in zabavljanje, nam ne more škodovati. — Sedaj pa roko na srce: ali je to očitanje nezasluženo, ako hodite zopet in zopet po tiste komplimente? Vem, da si večina od vas nima glede tega oči U ti ničesar, ampak manjšina ; pretežna več;na vaših sester „in partibus inn-delium" (to je teh, katere do danes dobrega sokolskega združenja niso poznale) pa je, ki nimajo še dosedaj pravega pojmovanja o dolžnostih vrle Lene. Ona tudi nima daleč do „ne-umne goske". Od vas je odvisno, da pretvorite s premišljenim delom kopico gosi v trumo Sokolio, v Čredo ovČic m v tisoče bojevitih levinj. — Boj deklic v najkrasnejšem po* menu besede, boj proti prostovoljnemu gospodaiskemu suženjstvu, tih in dostojen boj z glasnim odmevom! V ta namen nam podajte roko, z vami gotovo zmagamo. Čast nad vse! * Iz tega članka je razvidno, da pisatelj na popolnoma zakonit način stvarno in mirno vzpodbuja sokolstvo, naj bi gospodarsko podpiralo svoje lastne brate. Kdor je zasledoval in zasleduje način pisanja nemških listov, ščuva-jočih naravnost proti vsakemu češkemu človeku, ne da bi državna moč se zavzela za obrambo ogroženih, ta se mora Čuditi, da se nasprotno napram češkemu, vzgojevalno delujočemu tisku uporablja kruta konflska-oijska praksa. Zato vprašajo podpisani gospoda vodjo pravosodnega ministrstva, če je voljan podučiti državno pravdništvo praško, da bi v bodoče ne odrejalo tako neutemeljenih konfiskaoij. Na Dunaju, 4. deoembra 1908. (Slede podpisi.) Slovanska tvrtka AVGUST REPIC i sodar I I LJubljana, Kolosijeke ulice 16. I fw Tfuowem| izdeluje, popravlja in prodaja (izdeluje, popravlja in prodaja | vsakovrstna 0 sode najn'zjlti een«ti. Blaž Jesenko LJubljana, Stari trg 11. priporoča klobuke cilindre, čepice Itd. — najnovejie fueone ■ < po najnižji cenL solutte i dežnike domačega izde&a priporoča JOSIP VIDHAR Pred ftkonio 19, Stari trg 4, Prešernove nllca 4. jtfatani šriij'o 4$olyno po o&ni in xx**tf*st/ioo poeoixiti ruz/,s*» obrnejo cSunonJTcfćhz&lelZo __f. li. Kaiser pnskor v L obijani o Šelenburgove ulice it. 6 W priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih A saiiioHresov, lovskih potrebščin, vseh d6l kO108 (biciklov) kakor tudi umetahu ogenj po najnižjih cenah. Popravila pušk, samokresov, biciklov točno in solidno. Cenovnlkl zasloni ln poštnina prosto. Iliss-Staufer-jev klej onljtv na lepljenje 1 strtih predmetov. Naprodaj ima Fran HoXlm»nn * LJubljani. 3989—8 Srečazamarljivega trgovca. Jare Šterk, trgovec na Vinici, da v najem svojo novo sezidano trgovsko hišo ▼ Črnomlju, z vsemi prostori in proda jalntsko oprat o. Hiša stoji na najbolj ugodnem prostoru na glavnem trgu in obstoji iz krasnih prodajalniških lokalov: 1 prodajaloo, 4 skladišč, velike kleti, 5 sob, 1 kuhinje, verande in kopalnice. V hiši je vodovod in aoetilinska raz* svetljava. HiSa se odda s 1. julijem 1909 as dobo več let. NajemsČina po dogovoru. Interesentje se naj obrnejo direktno na gori omenjenega. Ker bode tudi v kratki dobi tekla Belokranjska železnica, je tem večjega pomena za trgovca, ker v isti hiši more trgovati na drobno in debelo, ker ima za tako trgovino dovolj prostora. 649—2 mm Najbolje z£ zobe ^ £ pristni kranjski lancnooljnatifirnež BI 'Oljnate barve I JvTposodicah po jfcjj kpj kakor tudi v večjih posodab. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorce. £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) priznano In strokovno preizkušeno najboljši* Karbolinej s jffavec (gips) za podobarje in za stavbe. Čopiči 219—10 domačega izdelka za zidarje in za vsako obrt priporoča jffitol/ jfauptmann v Zjubljani. Prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrneiev, lakov In steklarskega kleja. Zahtevajte cenike! Zanesljiva blagajničarka SO sprejme tako] pod ugodnimi pogoji v trgovini 4 Sušntk, Zaloška cesta it 21 v LJubljani. 579 3 Čeiko posteljno perje nulcene e! 5 kg novega, dobro puljenja n 9-80, boljšega n 12« | 9 kg belega, mehkega kakor puh, puljenega n 18.—, boljšega K 24— l 5 kg snežnobe'ega kakor puh mehkega K 30*-, boljšega k 38* ; 5 kg najfinejšega graščinskega puljerega K 48* ; 5 kg snežnobelega, kakor puh mehkrgi, nepulienega n 24*—, E 30'-, najboljšega K 38-—. Puh (beli kosmiči) silno izdatne p lnitve pol kg E 3-60, 4*80, 5*40, 6 -. Razpošiljanje franko po povzetju. Zarrena proti povrnitvi poštnine dovoljena. B. Schnurmacher razpošiljalna trgovina za posteljno perje. Tsns, 265, Češko. 257—3 fr Nedosežno « J_ NaJnouejšD ome-■ ^ 1 rlška iznajdba T Higijensko gumasto blago aa moške. Porabno a a lata. Patent K 4-80. Gez 2 miljona kosov prodanih v kratkem časa. Hlgilensko gumasto blago xa ionska. (Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. S 2 60. Kdor posije denar naprej (tudi pismene znamke) ma pošlje diskretno in poštnino prosto, sioer 50 vin. več, edina prodaja J. B. A D l R. tvornice za gu- JL t — maslo blago. —T Dunaj IX 2, Nossdorlerstr. 3-0. Cosnoc Hedicinal Pris'ni vinski destilat' v uradno plomtiiranin steklenicah. Gamls & Stock Barko vije. 'M £9ina parna šgalniea konjaka pod državno kontrolo. 3819 17 Superjosfati rudninski in živalski, najbolj preizkušena, najzanesljivejša in najcenejša fosforokisla gnojila za vse 127—7 vrste zemlje. \ Hchlna Nt rose« zajamrena. Jamčeno najhitrejši učinek, najvišji donosi. Neutrpljivo za spomladnjo setev. Dalje amonijakove, kalijeve in soUtarjeve superloslate dobavljajo vse tvornice umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge m društva. Pisarna praga, pfikopy 17. Rgvmutizem, protin nevraisue in 03eNine so pogosto vzrok neznosnim bolečinam Za njih potnirjenje in ublaž tev, za oplahnitev opeklin in obnovitev premičnosti členkov in odstranitev HH gnojenja presenetljivo učinkuje Contrljctiijan Besedna znamka za mentolosaliclliziran kostanjev izvleček. 2a vdrgnenje, masiranje ali v obklad-kih. Lonček 1 krono. Denar naj se pošlje naprej, nakar pošljemo franko: 3540 10 za K i 5 > ' lončen za » 5-— . . . 5 lončkov za „ 9-- ... 10 Izdelovanje ln glavna zaloga B. fragnerja lekarna c. kr. dv. dobav., Praga III., it 202. Pazite naime izdelka in tzdslovaloa. Zaloge po lekarnah ^?spiranti za enoletno prostovoljno službo. V svrho polaganja u posobljajoČega izpita (Inteligensprufung) za aspirante enoletnih prostovoljcev delt vspešen primeren pouk »I zagrebački volno pripravni zavod" la 1. internat« Zagreb, Kukovlceva nlica br. 15. škola 1. internat« Zagreb, _______________. __. Zavod je dosegel doslej še vedno izvanredno dober vspeh na izpitih. Prihoduji učni tečaj se začne 1. marca 1009; natančneja pojasnila daje in prijave za obisk tečaja sprejema upravitelj zavoda. -Jl^l^tti^t^, upokojeni četnik. 394—4 Kaaj ? .... Oče je dovolil, saj so to „Jacobi" antini-kotinske cigaretne stročnic*, pazite na ime, Jacobi". Prijetno presenečenje! Vsak karton Ima velezanl-mivo čarovno karto. 38JTI 16 to Klavirje prvovrstnih tvornic Kot strokovnjak in učitelj glasb. JKatice opozarjam na trpež-nost in blagoglasnost svojih instrumentov ter priporočam zlasti ji. jteitzmannove pianine, ki so ne~ :-: prekosljivt. :-: jamstvo 10 let! - izposoja najceneje in prodaja proti ceniku z izrednim popustom ter na delna odplačila'edino /. le narodna tvrdka .*. Alfonz - -- - $reznik Gradišče štev. 11 (blizu :-: nunske cerkve). :-: Slovenci, pozor! pri imKupOTmilB gcncCTl Fr. Islič £jubljana, jVlestni trg 11 priporoča največjo zalogo krasnih 344—7 z Zunanja naročila se izvrftn-iejo hitro in točno. Cene brez Ronhurence! r© g ls tro van a zadruga z neomejeno zaveso v lastnim zadružnom domu y LjUblJHOl na Um\%k\ c*st! 18 je imela koncem leta 1907 denarnega prometa spravnega premoŽenja • ....... . ■ 59497.246-20 . K 12,888.799-43 obrestuje hranilne vloge po 4,|2°|0 brez %§akega odbitka r entiteta davka, kater ena plačuje posojilnica sama sa vložnike. u-4 Spreiema tudi vlosre na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom m jin obrestuje od dne vloge do dne dviga. Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1907 K IMHNMi Pogojuje w*m leMUlM« p« •'///, » l1/.*/.' aw» •m«rlliMijfl pa* po O V«9/« brti »ni o rt lsavelj• I mm menle« p« O °,#. Posojil, sprejema tudi vsak drugI načrt glede emortUovanJe dolge. vsaki dna od 8.—12. in od 3.—4. lnron nedelj in praznikov. fi. J[tinsi LJubljana Židovske ixllca ^ Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dama, gospoda in otroka ja vedno na izbero. Vsakršna naročila se izvršujejo točno in po nizki cen'. Vse ni ere se shranjujejo in zaznamujejo. — Pri zunanjih naročilih naj se blagovoli vzorce vpo-slati. 7 fr. p. Zajec .5» optik, urar in trgovec z zlatnino ln areb mino. Popravila se izvršujejo tofino in oeno. >«-> i. t/% w i Žrebanje nepreklicno 3. aprila 1909 Loterijo za ogrevalne jobe 1500 dobitkov v efektivni vrednosti K 55.000. 49 -3 Prvi trije glavni dobitki kron 30.000, 500P, 1000, se na zahtevanje dobitelja odstevsl i0°/0 I" zakonitega dobitvenega davka Izplačajo v gotovini. — Srečke po i K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah in v loterijski pisarni I., Spiegelgasse štev. 15. josip stupica Jermen ar In sedlar v vLjnbUanl. Rolodvonkelollce itev.6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav = kakor tudi krasno opremljeno - kočije, druge vozove in : najrazličnejšo vprežno : === opravo t; - katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vso druge v sedlarsko obrt spadajoče potreb-selite kakor tudi že obrabljenene vozove in konjske oprave. Br. Hlsuba Atelje za ortopedlčne aparate in baniaie. Prešernove ulice Jt. 5. ■h. i Izdelovatelj kirurglčolh medloln* sklh inštrumentov ln vseh potreb sčin za bolnike. ♦m* *ar* *mt* *~ML* *Z£* »a* *m* *m* »lOt* ♦Ur* *WL* •m* »M* I Anton Krejči * H Ljubljana, VVoIfove ulice št. 5 ^ priporoma svojo bogato zalogo najmoderneliik, najfinejših kožuhouin, Prevaema tudi vsa v to vrsto spadaj oda popravilo proti najnižji oeni. Kupnje tudi vsakovrstne koto divjačine in jih najbolje plačuje. Blago ceno in solidne. > le bolan na zelodcn.^crevih, nima teka« in nagiblje k hujšanju, naj rabi že več let preiztcušeno želodčno mol lekarnarja Schanmanna v Stoczeraa. za uravnavo in vzdrlanje dobre prebave rabi Schaumannove p«««til|e aelodčiie noll bo neprimerjajoči uspeh zapazil v dobre« počutenju. 126—3 odstrani takoj preobilo želodčno kislino in pospešuje prebavo. Škatlica stane K 150' Želodčna sol Pastilje želodčne soli pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učinkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 fiolami po 10 pastilj želodčne soli K 150 — Po pošti pošilja najmanj 2 žkatljici ————_ p0 povzetju ———————————— lekarnar 0gk*3WM.AL.WJMMJ**mBX m> fii*ackei Dobiva -e v vseh lekarnah. Tovarna pohištva J J. NAGLAS Ljubljana, Turjaški trg št. 7. ^r oo erj O erj "55 Največja zaloga pohištva y£ MPT Najnižje erne. NaJsolldiiH če bloaa. fje KX)OOv()OOvC3lCXX3(C)v< X)IOIC)(OeO(OIC *0£XX $C X * C. kr. priv. zavarovalna družba. C.kr. priv. zavarov. družba za življenje. »Avstrijski Feniks" na Dunaju. Vplačana delniška glavnica K 6,000.000. Družba zavaruj«: ■k) proti t kodam vslod ognja, strele in parno ali plinove razstrelbe, kakor tudi poti ikođam voled gašenja, podiranja poslopij in proti Škodam v sled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, saloge vsakovrstnega blaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.; b) proti požarnim ikodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah; t) proti škodam vsled slučajnega ubitja zrcal sega stekla; i) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi; :) proti Škodam vsled tatinskega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov; f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd. Vplačana delniška glavnloa: Z 2,100.DOC Bezervnl fond...... 43.000.OOC Stanje zavarovanih svot . . ,, 188,000.000 Letci dohodki na premijah . „ 9,160.000 Družba zavaruje na človeško življenje pc najr&znovrstnejših kombinacijah, kakor: a) ta slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti La njega zaostale ali kako drugo določeno osebo; b) za slučaj smrti ln metana zavarovanja t oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema c) zavarovanja za doživetje, pieskrbljenle is starost, zavarovanje otroških dot, plačljive pri dosegu določene starosti na zavar vanca samega; d) zavarovanje doemrtnin rent, za preskrb* vdov in VKgojmnakih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost m nezapadlost poBcć, jamstvo tudi za slučaj vojske brez po-sobne premijske d o klado itd. Natančneja pojasnila daje radovoMno li sastop V Laj^^blj Soduijske ulice dtev. 6. Vodja generalnega zastopa: Jos. Prosa«c. 10 2 r Najcenejša i oajhitrejSa YožD]a v Ameriko je e parii „Severooeuip LMaw "Si ii oeaarsklml braopomlM „KAISER WiLHfea.M ii.' WILHELM"; VIKAI3ER WILHELM d. OROSSE" woznja traja aama 5 S dni Natanoon, zanesljiv poduk in veljavne vozne Eetke aa Mrniats g url navede-parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških eeie** cic dobite w MjfemlelfaaaaJI ealao te prš ITABSU TATCABJU, Kolodvorska rIIcb šl.35 % najpreči ebtaxnami gostilni „pri Storea Tišlerjd4 Odhod ls IJublJano jo vsmk torek, fietrtek in soboto. — ▼m pojasnila, ki so tikajo potovanja, točno in brezplačno, — Postrežbo poštena, roolna in solidna. Potnikom, namenjenim v aapadne države kakor: Oolorado. MejrJko, Oattfce* nrjo, ArisonsL Otah, Wlorning, Nevada, Orogon nt Washington nudi nate drnatvo posebno obodno ln izredno o dno ena Oalveotaa. Odhod na tel progi la Bremna enkrat maaaftnn 3270 -24 To as doUvejo ps tudi netai preko Baitimora in ua vso ostala dele ovete kakor: Braeanlo Kubo Pearsue Ifraa, Oolombo, ffingapore v Avetralijo itd K2 9Z Hčerka iznajditeljice. Gospodje in dame, ki polagajo važnost na lepe lase in krasio brado, fnaj ne pozabijo kar takoj rabiti mojo obi. var. Sila, pomnilo zo rast loj In brade I Učinkuje že po kratki rabi pr» starih in mladih, gospodih j in damah enako hitro, pri gospodih, ako je še kaj kore-| nin hitro poŽeno lepi lasje in brada Prhljaj se izgubi in izpadanje las poneha le po kratki rabi, jako lajša to tudi česanje, ker so lasje oolni in radi stoje Na razpolago je za vsakogar premnogo izpričeval, ki dokazujejo dobroto in neškodljivost moje pomade E!la. Naj torej ne zamudi I nihče, napraviti en pciskus, kei je to najboljši in nejue-j škodljivejši izdcletc. Dobiva se pri iznajditeljici gospe Kamin Mltzkv Goetheieva cesta it. 2 h Naročila samo po povzetju aH ako s« pošlja denar naorej. 480 2 2£ l«»am4%**i Srn Mllkavan s slat* kalafaa v Pa-risa 1*04 la i slata kalala* la kritoaai v Laaaaaa lata ISIS Domača elektrotehniška obrt tjubljana FR- SAX K elektrotehnik, ■s ■§ « 2 2 o Bs a ^5 ■CD s > • l S. Vljudno javljam, da sem Otvorii elektroinšta- lacijsko obrt ter se slav. občinstvu v mestu in na deželi priporočam za uvajanje vsakovrstnih signalnih in varnostnih električnih naprav, Kot hišnih zvonoev, budilk, telefonov itd. Vpeljujem in preskušujem strelovode na njihovo odvodno možnost na znanstveni podlagi. Izvršujem tudi druga v mojo stroko spadajoča cenjena naročila. Postregel bedeni vestno in točno. Z velespoštovaDjem ta mm. Chierrvjevo centifolijsko mazilo najx«nesljl*«j*e' domare srHatvo «a% otekline, ranr. ranit* e vseh vrni i«l 4810-4 Dobiva se pri A Thlerrv, lekarna pri Angela varhu v Pregradi pri logaški Slatini, 2 lončka K "tO — Tbierrylev bsliam aa telodee, splošno znan, 12 steklenic K 5. — Zaloge po skoro vseh lekarnah, na debelo pri medicinalnih drogistlh 284-5 Fra S 652-2 61 230 18 720 10000 7-500 2-300 15 500 Za zgradbo : vodovoda v Senožečah s proracunjenimi stroški......K „ za Vili, občina Stari trg pri Lotu s proracunj enimi strc&ki......................... „ 3. kapnice za vas Griže, občina Vrabce, polit, okraj Postajna s proražunjeniini stroški................ n 4. kapnice za vas Bogu, občina Vrabce, politični okraj Postojna s proracunj eni mi stroški................. B 5. vodnjaka v Zagorju, politični ekraj Postoisa s proračunje-nimi stroški....................... „ 6 vodovoda za vas Ooće nad Vipavo s proracunj enimi stroški „ potrebna dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave. Pismene, za vsako posamezno vodno preskrbo posebne ponudbe, morajo obsegati vsa dotična dela, ter jih je z napovedbo popusta ali doplačila v ostotkih na enotne cene preračuna predložiti do 6. marca 1909, ob dvanajstih opoldne podpisanemu deželnemu odboru. Ponudbe, katere morsjo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z nadpisom: „Ponudba za prevzetje zgradbe 1. vodovoda v Senožečah, oziroma 2. „ zi V/h, občina Staritrg pri Ložu; 3. kapnice za vas Griže, občina Vrabce; 4. „ ni Bogu, občina Vrabce; o vodnjaka v Z?gorju, politični okraj Postojna; 6. vodovoda za vas GoČe nad Vipavo u Ponudbi mora biti dodana izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vspj vsebini in da se jim brezpogojno vkloni. * Razen tega je dodati kot vadij še 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceoi. Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbene oene ter izvršitev posameznih vodo preskrbujočih naprav cddati skupno enemu ali pa posamezno raznim ponudnikom, oziroma Če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo. gQH Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled v deželnem stavbnem urada v običajnih uradnih urah. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, dne 9. februarja 1909. O e o o o ™oe%#r*iaaf / Liab,Jan' » 9C V v*lr\ Židovske ulice ši t pušk t» ft* A* ©L V priporoea svojo veliko zalogo raznovrstnih in samokresov 13—7 lastnega izdelka, kakor tudi belgijskih, snlskib in teildh strogo protaknAonlh polk, za katere jamčim sa dober strel. Posebno priporočam lahke trooevke in paske Eock s Krnp- .*. *.* .*• povimi cevmi aa brezdimni smodnik. Priporočam tudi gellho zalogo vseh lovskih potrebttln p« MjMltiUl CMSk Popravila la aanaaa m lavriaMa laaaa la |aaa>a>xx> oooaoooo#o#ooo Oi e e Dsak dan sveže J. Zalaznik Stari trg štev. 21. e Najkrajša in naicenejsa V AMERIKO pot si i modernimi velikimi brzoparaiki' iz Pobijane čez Antverpon v Wew Tork je proga 3 mm ■ Na uaših paroikih Flnland, Broonland, Vaderland, Zeelaad m Samland ki oskrbujejo vsak teden ob aobotah redno vožnjo coed A.ntwerpnom in Novim Vorkom je snafnost, is-oorna hrana, vljndna postrežba in spalniea p» povem urejene v kajite sa 2, 4 in 6 oseb, e» isakega potnika eminentnega pomena, ter trajJt fožnja 7 dni. Odhod is LJabljsati vsak torek b opoldne. i?—7 NsSi psrniki vosrjo tudi na mese« po krst Čes Ksnsdn v Ke verno Ameriko in j s is vožnja isdatne eenejas kakor na Novi Tork. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik \ Franc Dolenc 26 ¥ Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej od lainega kolodvora na levo pred zu#no aoetdae „pri 3tareiftTi&!er)n". 156—5 je v slovenski hranilnici liubilanski Stanje hranilnih vlog: nad 34 milijonov K. Rezervni zaklad: nad 1 milijon kron. I ga varnost denarja jamči in je porok poleg zervnega gaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo SaaMaaWa«HB^B^a^aHa^a^aVB«^B^aHa^aMa^B^BSSBaaalaa^a^BSas davčno močjo Zato vlagajo v to hr^tlnlco sodišča denar maloletnih otrok in varovan« cev ter žapmftea cerkveni denar. JKestna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vloge vsak 9an ofi 8. 8o 12. ure dopoldne in o5 3. 9o 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°o ter pripisnje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu. Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Bontnl davek od vloženih obresti plačuje hranilnica is (avojega in ga vlagateljem no zaračuna. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hraniln. Posoja se na zemljišča po 4 , % na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5 °/0 izposojenega kapitala. Na ta način se .ves dolg poplača v 62 in pol leta. Kdor pa plačuje 6 u t, izposo-j |jenega kapitala, pa poplača dolg ie v 33 letih. Dolžnik pa more] svoj dolg tudi poprej poplačati, ako to hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. hranilnica se nahaja v lastni palači fcv Prešernovih, prej Slonovih ulicah 3, nasproti Miiunskemu kloštra. motorni vozovi! Zahtevajte prospekte od Doeglas Rohinson, Gradec, Nenthorgasse \ Um ca za popravili Do Dro obran]en klavir •e ceno proda pri g. Leskovcu pri Krškem. Iparotovarna za milo, surovi margarin, kristalno sodo in starinske sveče ZZ. II IOHflC FOCK o Kranju 2 i Imhhhhhhhhhhhhhhhhhhhbhbi pi«ipc»i«ocai 255-6 milo v prid družbi sv. Cirila in Jvtetoda z znamko: 20. IX. 1908 in blagovestnikov nadalje vse druge vrbte mila, kristalno SOdO, stearinske sveče znamki „EiektraM in y,Solnceu. toaletno milo ter vse druga pralne so ovi. Čast in ponos vsake gospodinje zahteva, da rabi odslej le Ciril Metod, milo z ujoreDJo znamko. SVETOVNOSLAVfti 481—3 ivrdko FRATELL! BRANCA v MILAkJ EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU je NAJU8PE&nej&a želodčna GREN6ICA na 8vetu i ' Moutrpljfva v vsaki družini! Dobiva so v Ljubi ja i pri: J. Buzzo »inlju; Anton Staculu; otaiftldarnl Jak, Zalaznlka. [i in n« protina trpečim rad brezplačno pis meno sporočim, kako sem popolnoma ozdravel od svojega trdovratnega moke polnega trpljenja. 239v 17 Karel Bader, Monako v o. Kurmrstenstrasse" 40 a. \*»jb«ljHl eeeltl nakupni *ti». Gena posteljno perje! 1 kg sivega, pulje-neea 2 K, boljšega 2 K 40 h; polbelega - K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K i0 h; i kg velefinega, snežno- beloga puljenega 6 K 40 h; 8 K: 1 kg puha sivega 6 K, 7 V; belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 160 cm dolga, 1)6 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm. dolg, f8 cm širok, napolnien z novim, sivim Jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem )6 K; nspol puh 20 K; puh ?4 K; same pernice po i0 K, '2 K, 4 K, 16 K; zglav-nice 3 K, 3 K 50 b, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od i2 K naprej franko Dovoljeno |e vzeti nazaj aH zamenjati franko., Za ne-uga ajoče se povrne denar { 9-4 S. Bemsch, Desch8Uf/, št. 767, Siiffa>a na Češkem. Cenovnik zastonj in franko ETERNIT-TOVARNA LJUDEVI" Olavno zastopstvo za južne dotele Vprašanja na založnika Teodorja K<*r?i**, krovoa in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo s^elovodi, kleparska in krovska dela iz različnega blaga. 1844 2 > Proda se na Vrhniki novozgrajeni pritlična s štirimi sobami in pritiklinami, pod zelo ugodnimi pogoji. Okrog hiše je lep, zelo obsežen vrt in krasen razgled Ve2 pove stavbna tvrdka Ivan r Ogria, Karlo veka cesta 5. eoa-, jj Vinko Majdič valjčni mlin v Kranju Največja proizvajanja priznano najboljih pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti. 3939 15 Zastopstva in zaloge: V Ljubljani, Podgradn, Trnovem, Kočevju, Trato, Gorici, Celovcu, Beljaku, Bolcanu, Inomostu, Tri-denrn, Zadro, S piletu, Ercegnovem, Kotoru, Sarajevo ln Puli u. Brzojavi: Valjčni mlin, Kranj. Dovoljujem si slavnemu občinstvu najvljudneje naznaniti, da sem dne 16. septembra 1908 izstopil iz tvrdke „Franc Xav. Soiivan", kjer sem se pod vodstvom svojega pokojnega očeta, gospoda Franca Ksav. Soiivana star. trgovsko izobrazil in kjer sem bil pozneje več let kot družabnik in solastnik udeležen, in da 4 sem otvorii začetkom februarja 1909 v svojih lastnih prostorih, Mestni trg štev. 11 pod protokolirano tvrdko , Jranc Sotivan, sin Že 1. januorjo 1909 otoorjent oddeleb no debelo pa se nahaja začasno Ho preselitve v hiši pred Škofijo štev. 1 v 11. nadstropju. Ker se nahajam v jako dobrih kupčijskih zvezah, zagotavljam cenjeno občinstvo, da bo moja nova trgovina ustrezala vsem zahtevam, ker bo opremljena z blagom od najholj priproste do najfinejše vrste, in ker bom gledal na strogo solidnost in nizke cene. Dovoljujem si torej izreči cenjenemu občinstvu prisrčno zahvalo za v teku toliko let kot solastniku tvrdke „Franc Xav. van" izkazano^mi zaupanje ter prosim obenem, da mi je ohrani v polni meri tudi sedaj kot lastniku nove tvrdke. Slednjič naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se ravnokar povrnil z Dunaja, kamor sem se podal v posebni skrbi za svoj oddelek na drobno.JNakupil sem* samo najnovejše in najlepše blago in prosim, da se cenjeno občinstvo izvoli samo prepričati in me počastiti z obilnim nakupom. Z odličnim spoštovanjem 437-5 Franc Ksav. Sotivan mlajši, lastnik tvrdke „Franc Sotivan sin". 5 Lokal delavnico se išče za takoj ali posnelo. Kdo, pove upravniStvo „Slovenca Naroda". 659 2 ali goveje m Lt dan svežega klanja, zadnii del, stefjnr, 9 funtov je 4 ln pol kg za 3-50 K jvlja v najboljšo za d noljnost Rubia-& Contp. Podwoloctyska, št. 44. Galicija. 725 Kostum za masko „Španjolec" lopolcoma nov se tako] ceno proda. Naslov pove upravništvo „Slov. 3dau* 732—1 3šcc se oskrbnik a na Koroško. Vt-šč mora biti tudi lemščine. Prednost imajo oni, ki »o -vežbani v lesni trgovini Več pove upravništvo „Sloven-;ega Saroda". 733- 1 iiHnaiaala w sredini mesta se odda za takoj ali pozneje Natančnejše v vinski trgovini jelenbargove ulice 6. 7 5 1 bi i Kranju (v drevoreda) se odda v najem. zjasnila daje kavaroar sam 728 e bio vpime esečnesobe posebnimi vhodi, za eno eventualco Ive osebi so oddati takoj ali pa s suŠeem. — Več se izve pri S Pot-iku v nišami .Tovarni scdavice", rradišČe 7, od 1. du 3. pop. • 734—1 (itajhnega dijaka sprejme v vso o&isrbo nteigentna tiha rodbina; klavir na razpolago. Naslov pove upravništvo rSlov. STarodau. 735-1 se sprejme gospod. — Cena K 1 20 brez pijače. — Natančneje pod nQ D' 160" poste restante glavna pošta 723—1 Izprašanega 717 1 išče parna mlekarna v Medvodah. RnzpoJilinm Kolesa za štiri tedne na poskušnjo in vpogled proti povzetju. Posamezni deli koles čudovito poceni in dobri. Franc Dušek tvornica koles, Opočno št 80, ob drž. taleznicl Češko. 422—4 Redka priložnost, zelo ugodni pogoji I Večja dobro vpeljana trgovina 1 mestnim blagom se proda radi prevaetja druzega podjetja. Vprašanja pod: Dravska dolina, Poste restante, Maribor. 718 1 BTogojničorkn " »preime takoj ali a 1. aprilom. Ponudbam je priložiti prepise izpričeval in navesti, kdaj je vstop *ogoč. — Sprejmem tndl 727-1 učenca. Mm! Ionu, trgovec » Rodovilltl. Kislo zelje ki je od mraza nekoliko trpelo, 10 kg za 12 K, pošilja po povzetju Jellinek, Bzenec, Moravsko. 705 Pozor brivci! Na sodni draibl se bode v torek, 16. februarja ob 10. dopoldne prodal inventar eduo brivnice v Mengšu it. 4 720 1 Anton Leutgeb, 3:3 roktvičar in bandaiiaL Pod ^rančo 1. tjubljana. Pod trančo 1. Lastna Izdelovalnlca vsakovrstnih glaca, usnjatih ln vojaških rokavic. izdelovatelj k i l n i h pasov. Vsa kirur-gična dela. Zunanja naroČila točno t'ene aiislie. Sprejmejo se: izuČen galanterijske in papirnate :: stroke ali mešane trgovine, :: 2 učenca za trgovino, učenec za knjigoveznico in trgovski sluga. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". 722—1 •e)e>o*oooee)Ot30*o»e)t ooeoeeoo lm iliie i • 1—7 vseh. vrst za urade, • društva« trgovce itd. 3 Anton Černe I graver in lidelovatelj • kavčukovih štampi lij • Ljubljana, Sv.lPetrac 6. 8 Ceniki Iranko. 2 3?ofsooc3aao( KiGUlr (planino) z elektr. obratom, skoro nov, se preda za oeno 600 K, tudi na mesečne obroke. Dalje se proda nekaj dobro ohranjenih vinskih sodov Ogleda se pri lastniku Antona Maver ju, Metelkovo ulice 19. Zaloga mengeškega piva sprejme oženjenega lice ao mesečno sobo mareo. Ponudbe pod ,soltden gospod" na uprav. „Slov. Naroda4*. 658 | 3 JfeSosežna pomafla za lase ali laeaa voda za dosego krepke rasti las in brade; v kratkem času presenetljiv uspeh Cena K 2 in K 3 po povzetju pošilja gospa H&the Menrel, Dunaj VII Mariahilferstr. 120, II. nadstr. vrata 2 -■ . Inšpektorje zavarovalne stroke (zavarovanje za življenje) zmožne slovenščine in nemščine, ki inajo na Kranjskem dobre zveze in so v vsakem oziru vredni zamanja, sprejme staroznana zavarovalnica za življenje a gotovo plačo takoj. — Prošnje z navedbo referenc pod "Assekuranz* na upravništvo »Slovenskega Naroda". 580—4 Ljudevit Borovnik puškar v Borovljah (Ferlaeli) na korortltem. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pnšek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predelale stare samokresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — liuatro-' 62 vanl oenlkl zastonj. 2 Nič strup samo Čiste naravne proizvode obsega ob muČaem duši ji vem kašlju zdravniško in kliniško priporočena Thvmomel Scillae. Sijajni, presenetljivi uspeh. 4 W Prosim, vprašajte zdravnika. Steklenica 2*20 K, po pošti frako, če se pošlje denar naprej 2-90 K. 3 stekl., če se pošlje denar naprej 7 E. 10 steklenic, če se poš|je denar napre 20 K. Isdelovanje in glavjna zaloga B. FRA6NERJEVA LEKARNA 3539 c in kr. dvorni dobz-itelj. 20 Praia »lev. tOS. Dobiva se po skoro vseh lekarnah. Pazite na ime Izdelka, Izdelovalca Invar-»tveno znamka. Svoji k svojim! I za prevažanje piva. 712—1 Izdelane posteče iz rdečega posteljnega inleta. Prav dobro napol n en o! Pernica ali blazina, 180 cm dolga, 116 cm Široka K 10'— K 12—, K lfi* in K 18'— 2 metra dolga, 140 cm široka K 14—, K 16'—, K 18- , K 21-—. Zglavnik 80 cm dolg, 58 cm Širok K 3.—, K 3-60 in K4'-, 90 cm dolg, 70 cm širok K 4"f»0 in K 6-—. Izdelujem tudi po kakršnikoli drugi meri. H delni mo-droci iz dlake za 1 posteljo K 27*—, boljši K 33*—. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10* naprej. Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnin stroškov. Benedikt Sachscl, L ob s 913. :65 pri Plznjn na Češkem« 5 Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine in raz- 351 ličnih ur Lastna delavnica za popravila In nova dela. Blago prve vrste. Solidno postrežba^ Cene najnižje. Čud« Černe juvelir, trgovec z arami ter zapriseženi sodnijski cenilec. LJubljana, Uolfove ulice 3. Lokal na dobrem prometnem prostora v j Ljubljani, ao odda za ma|. 661 2 Natančnejše pove puškar Pran ievčik, Židovske nllce 8 Učenec ao apreime tako! Pri Ivanu Kralju, mizarju v TrziČU. 651 1 za večje delo, spre | m e takof Ivan Slana, krojaški mojster na Sv. Patra nasipa št 67 v LJubljani, 6 8 2 Učenca aaaa. kot?« Sbo obra apreime tako| Jozct Eapna, kova ški moj^er na Jesenicah na Gorenjskem. 707 Urarska obrt na Bledu, 609-3 dobro idoča, nad 20 let obstoječa in brez konkurence, se zaradi preselitve takoj proda. Vpeljana je tudi prodajalna zlatnine in srebrnine. — VeČ pove lastnik •/fleksij -/faibrožič, urar na Bledu. Naprave za duiiame vode za visokoležeča mesta, kme-tiška s Jišča, vile, graščine, vlastelin stva, gradove, tvornice, parke in vrtne naprave. Inštalacija kompletnih naprav, vštevši kopališča, hišne napeljave, klozete, fontene, samodelne napajalnike za živino, ognjegasne naprave itd gradi največja slovanska firma monarhije Anton Kunz 697 c. in kr dvorni dobavitelj Hranice. Morava. Prospekti gratis in franko 1 Orodno dovoljeno, že 15 let obstoječo na'atare'sa ljubljanska posredovalnica stani vanj in slu!eb G. FLUX Gosposke ulice št 6 694 išfce nujno: gospodinjo, ki mora samostojno kuhati, k več gospodom na zunaj; gospodično, ki zna ki hati, k otrokom brez matere v Ljubljani; več kuharic in hišen za tukaj in zunaj, prav dobra trajna mesta; bone in pestunje, točtlniške blagajni-čarke in natakarice, sluge, kocijaia v gosposko hišo, snaillca srebrnine i. t. d. Ptilnln« m U t* i Tetina In kolikor možno hitra postrežba x»sotoiiJroa. Zonanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor. Prosi se za natančni naslov. Mfilhno in lepo stanovanje ao odda za mesec ma| ali avgust. Odda ao tndl takoj ali za ms] lepo urejen 719 1 hlev za dva konja s pripravnimi prostori aa vosove in pocUtrešjem za krmo. Odda 80 tudi takoj prostorna z opravo aH brez oprave VeČ se izve pri D Rovšku, fotografa, Kolodvorske ulice It. 35. Danes, 13. februarja 1909 bode v pili uri na Rimski cesti it. 19 : domača plesna : UESELICA začetek ob 8. Vstop prost Za obilen obisk se priporoča And. Harčan 716 gostilničar. RJSTOvL * Prilika za nakup! Jedilno in namizno orodje NAJLEPŠE OBLIKE. Kompletno opravljene KASETE za NAMIZNO ORODJE, SKLEDE, POSODE za OMAKE, KAVNI In ČAJNI SERVISI, NAMIZNI NASTAVKI, UMETNINE. Edino Dtrcatstilo a irm tniro. Specialni predmeti sa hotele, restavracije in kavarne ter sa pen-sione, menaie itd. 4511 1 C ln kr. dvorni dobavitelji CBRIJTOFLE & Ot DUNAJ I. OPERNRINO 5 (HJKINBJCHSHOF). Iluatrovanl cenov*« k uutoaj. Pa vssti mostio zostopnikl-prodojilci, Za JaaatTO pri itn o iti noaljo val iadeiki po-lag «t T O F l F Prekrasnu žepna ura z verižico samo K 3 50. »«*nadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okroviem s sekundnim kazalcem in lepo pozlačeno ali posrebreno verižico, natančno Idočo za samo a K 50 vin. Dalje ponujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic ura s pozlač. verižico za a kron. 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja S. KOHANE, Izraz ur Krakov it. 358. Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb. Zs neugajoče denar nazaj. 699 Iščem SOBO 8 popolno OSkrbO v boljši rodbini. Ponudbe sprejema Dragan Vo-lakovlc, hotel „Union" 681-2 Kopi se dobro ohranjeno KOLO Ponudbe na trafiko v Prešernovih ulicah nasproti pošte. 687 2 Dobro ohranjen pisalni stro] (iiEmpiro1) se radi opustitve trgovine cenć proda. Kje, pove upravništvo „Slovenskega Narod". 710 l Izučen mladenič ali gospodična SO sprejme v knjigarno in trgovino paprja Jos

    ••• &Urina «s.&a<— ~ * ■ —- ■ *?sa- Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatns podpore v narodne in občnokoriatns namene. redelsvonie modra, poprauo immt rolet lioluzlj in otročjih vozičkov, izvršuje MIROSLAV PERINA tapetnik 647 3 Ljubljane, Šeleoburgove ulice 6. Še nekaj vinskih sodov z hrastovega in kostanjevega lesa, prav dobro vzdržanih in močnih v obsegu 150, 600 700, 800 900, 1400, 1500, 1600 do 5000 odda po pri-- mer ni ceni tvrdka- M. Rosner in drug velezganjarna sadja v Ljubljani poleg Koserjeve pivovarne. Triumoh-štedilna ognjišča sa gospodinj otva, okono-nije i. t dr. v «?akorSni iz 4&1J&T1 Zq 30 lot so najbolja priznana Prt ia&m. Sadi froi oajboljfii in naj . ^nejSi izdeiek. NajV-iCja prihranitev {Oriva. Specijalitet«: Sledilna ognjišča se hotele, gostilne, restavracije, kavarne Ceniki in proracnn« na raspolago. v7£i katalog franko proti dooos.&ni saki 2241 34 nama za sledilna ognjišča „Trluipk" S, Oolclacfrinicl* A min Sprejme se učenka dobrih staršev v trgovino mešanega | blaga Peter Sitar, Jesenice (Gorenjsko). 673—2 Išče ae s 1. marcem mesečno soba s popolnoma separiranim vhodom. Ponudbe na upravnistvo „Slovenskoga Naroda". 683 2 Poizkus zadošča da Vas prepriča o nevtrpaosti in dobroti. Ž« 40 let se ;r izkazalo mečilno Tlačno mazilo, tako Imenovano praško domače mazilo kot aa-uealjivo tredatro aa obrezo To obvaruje rane, olaj&nje vueti« in bolečine, hladi in pospešuje za celjenje KaapotilJU** »e Ttak dan. 1 poSica 70 v. Proti predplačilu 3 K 16 v po poŠti se po šil j« 4 pušice, proti predplačilu 7 K 10 puSic poštnine prosto na rzako postajo av.tro-ogr.ke monarhije. Vsi deli embalaž Imajo zakonito tle- so sprejme takoj pri 675-3 ponotano Taintveno mamko — Glavns zaloga — B FRA6NER, c. kr. dvorni dobavitelj lekarna »pri ernem orlu" a Pfaga 1 477 10 Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 Zalega v lekarnah avstro-Ogrske Franc Lt ganu, mesaiju»Cinici, V Ameriko in Kanado V najem 80 da pod n godnimi pogoji VBled ponesrečeoja gospodarja pri Sv* Petra v S. d. na Štajerskem dobro vpeljana, že 16 let obstoječa pekarija. Pojasnila daje g Ivan Sersche^, pošta Sv. Peter v S d.. Štajersko. 6 4 3 lajprlpravnejše, najcenejše n najzanesljivejše prevaža Cunard Line. Odhod iz domačega pristanišča Trsta: Pannonla, 23. Iebrnarja 1909 Carpatnia, 4. marca 1909. Slavonija, 17. marca 1909. Iz Liverpola: is -7 Lnsitanla (največji in najlepši parnik sveta) dno 6. Iebrnarja, 27. Iebrnarja, 20. marca, 17. aprila, S. in 29- maja 1909. Manretania dno 13. Iebrnarja, 6. marca, 3- In 24 aprila in 15. maja 1909. Pojasnila in vozne karte pri Andr. Odlasek t LJUBLJANI, Slomškova ulico itov. 25, »o!«* e*»rk^s 8ros Jezusovo?;*. mm m najnovejši in najpopolnejši 724-1 šivalni stroj. — šivalne stroje dobite ft . . ,--___________,___ samo po naših prodajalnicah. Resnn zenltnfl POnUflPa. I j imm Singcr Co> aein.3r.Za šivalne stroje, sv. petra cesta. StNGER Iščem za sveje^a prijatelja, trgovca s kožami in lastnika lastne strojarnice na Hrvaškem, dobro odgojeno devojko ne izpod 20 let in z nekoliko dote v svrho ženitve Dotičnik je tudi sam premožen. Samo resne ponudbe pod Bodočnost 777" na up-av. ,Slov Naroda". 663-4 Zaloga koks puch, (Stvria), globus, Regent in drugih specialnih znamk ter posameznih delov. 3zposojevanje koles prejem koles za emajliranje, poniklanje ter popravila Dosmrtne službe. Neki znamenitejših deieloib zavarov&l&ih zavodov ima popolniti: mesbe potovalnega uradnika 690—i - akv zlterja n krajevnega agenta za Ljubljano Vrhu tega se bodo primernim osebam na deželi oddale krajevne agenture. Agentura se lahko opravlja tudi kot postransko opravi o. — Te stroke neizvedenim se dajo primerne informacije in pridodenejo pomožne osebe. Ponudbe pod „Reell UD d Flet8Slfl" na anenčno ekspedicijo Josip Heuberger, Gradec, Herreagasse Si. 1 360 12 solidno in ceno. Karel Čamernik jana, Dunajska cesta Si. 9. je*L NOU HODNI 5AL0H! juhl Pepina Otmec in Ivanka VIclc si dovoljujeta najvljudneje naznaniti cenjenim damam, da sta otvoiili v Š«dl^ mi avik ullr^ln w Mmi&e hitela ..M**-M -TVM»bw* salon aa damske klobuka s firmo ozmec & VIČIČ Imeli bodeta v zalogi originalne dunajske ln pariške modela ter modernizirali klobuke v dunajskem žanru in se vsekdar potrudili zadostiti vsem željam cenjenih dam. Žalni klobuki vedno v zalogi. — Klobuki za domine v izbiri. Proseč blagohotnega obiska se priporočata vdani Pepina Ozmec In Ivanka oiflt. 682 2 Zlat rudnik za vsakega gostilničarja, kavarnarja in lastnika so naši novi PIANO-ORGHESTRIONI z godbo aa lok, zvonllom, mandolino ln ksilofonom s težo da se zamorejo postaviti povsodi Krasia godba in strokovnjaška izvršba jamčita za gotov dobiček Električno-pnevmatlčni orchesrrionl. Električni klavirji z mandolino, ksilofonom in godbo, na lok Govorila z zvokim odmevom za gostilničarje in zasebnike. Tovarna internacionalnih Piano-orkestrov F. MACHINEE & Sohne Dunaj XVII. 8. N. Ortliebgasse it 5. Josipu Drollu v Ijubljani, Sodnijske ulice 599-1 Žagarja za parno iago (Gatter) spretme takoj P. Kersić, tovarna vos, Šiška Ljubljana. 656 2 Gospodje M sprejmejo na dobro 679 s domačo hrano Vpraša se v Wol!ovihul 3, II nad str. ^ Umetni ta trg. vrtnar \m Bizovičar ^ LJubljana H Kolezijske ulice 16 y& 1279 se priporoča aa 45 * nasaditev vrtov, parkov in balkonov. — Velika Izbira cvetočih in listnatih rastlin, vrtnic, prezirnujočih cvetlic (perene), krasna cvetlična grmovja, konifero, cvetlico aa okna in balkone. Izvršuje lopke, »enw in bukete za razne prilike. Delo ametnlako okusno ln po solidnih cenah. Trjrovin* m <■%i-tllett.nl itd Naročila na deželo hitro In vestno- PATENTEI deaela inpoalnfe ftaa lackorlić« BI. GELBHADS 4377-66 I Inženir ln zapriseženi patentni posrednik na Dunaja /II. Siebensterngasse 7, nasproti c. kr. patentnomu uradu. O. kr. avstrijsko ^ državna železnice Izvleček iz voznega reda. Valja ven od 1. oktobra 1908 leta. 3Mu*oe is £.|«fcllue trni. saLi 05 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, jui. žel, Gorica, i. ž„ žčlTrst, ckr.drž. žeU Beljak čcj Po-drozjco, Celovec , Prago. 7*07 u t raj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudollovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9-20 »redpeldno. Osebni vlak v smeri 1 jttssnicc, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, r^rago. i*S8 B.ed|»«idne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak jui. žel., Gorico dri. žel., Trs dri. HU Beljak, (čea Podrožčico) Celovec i*oe ?«p«idne. Osebni vlak v smeri: Gro-tuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje. 8-46 ■••poldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žeL, Trst drž. žeU Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. r-io zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Kudoifovo, Straža-Toplice, Kočevje. •30 iveoer. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, (čea Podrožčico) Celovec, Praga. o-ao »4»fi*6i. Osebni vlak v smeri: Je-aenice, Trbiž, Beljak, luž. žeL, Gorica dri. Trst dri. eeL, Beljak juž. žel, (čea podrožčico). Odhod is Ljabljaae drž, kolodvori r-as zjutraj. Osebni vlak v Kamnik, t-oe aopaldna. Osebni vlak v Kamnik. T-io zveOer. Osebni vlak v Kamnik O-OO peiiaoi. Osebni vlak v Kamnik. (Sam« oh nedeljah m praaniku do 31. oktobra.) Prihod v Ljnaljano las. saLi e-ao zjutraj. Osebni vlak is Beljaka rat žel, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta, Tržiča 8-34 zjutraj. Osebni vlak is Kočevja, Strais Toplic, Rudolfovega, Grosuplja, 11-22 prodpeldne. Osebni vlak is Prsat Celovca, Beljaka juž. žel., čea Podrožčics in Trbiž, Gorico drž. žel, Jesenic, Tržiča. 232 popoldne. Osebni vlak ia Kočevja« Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. a-13 popoldne. Osebni vlak Is Beljaki juž. žel.. Trbiža. Celovca, Beljaka (čas Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsta drž žel. Jesenic, Tržiča. 6-so zvečer. Oseb. vlak ia P*age, Celovca Beljaku (čea Podrožčico) jesenie. 337 zve&er. Osebni vlak is Kočevja, Straža-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 8-45 zveOer. Osebni vlak is Beljaka ju* žel. Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Pod rožčico) Trsta dri. žel. Gorice dri. žel Jesenic, Tržiča. 11-50 ponooi. Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka (čea Podrožčico) Trsu drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic ajnblji o-ao zjutraj. Osebni vlak Ia Kamnika, 10-09 predpoidno. Osebni vlak ia Kamnika 010 ivooor. Osebni vlak ia Kamnika. 0-00 ponooi. Osebni vlak is Kamnika. (5iu; ob nedeljah in prašnima do 3i. oktobra.) (Odhodi ia prihodi so oanačani v srednta. evropejskam času.) C. kr. ramtsljstrs driavaih ieloiaic v Trsta. Franc Visjan tjnbljam, Xo1odvorske ulice it. 25 priporoča svojo bogato zalogo 16-5 novlb in t« rabljtala O S? O Langen & Wolf, Dunaj X, Laienbnrgerstrasse 53. Svstovnoslavni uradi preproste in solidne sestave. Vsa pojasnila in cenike daje brezplačno tvrdka D* 8. Fakin kot zastopnica za Kranjsko L|abl|ana, Poljanska cesta it 67. telel. 73. ▼ areal m bi iS 18 z napravo za sesalni pila ss kartanje s rjavim premogom, tatinskim ali plin ovim koksom, kauma-sitom ali ogljem. Gospodarsko najbolj primerne obratna moč novega časa I BrifiJoalBl Bftorjl „0ttQ" sa svetilni plin, bencin, bencol, petrolin, karbonol. Št 98/pr Razpis natečaja. 713 Vsle^l sklepa redne seje občinskega sveta ljubljanskega dne 13. novembra 1908 razpisuje predsedstvo mestuega magistrata sa nadzorstvo dvamesečne dijaške počitniška naselbine v „Zatlsll" pri Cerkvah v leta 1909 mesto voditelja, dveh nadzorovateljev-učiteljev in Dveh nadzorovateljic - učiteljic ter 4 pomožnih moči izmed učitel jtšcniko v In učiteljišćnic, event. izmed gofenk mestne višje dekliške šole. Vse nadzorstveno osobje bode imelo v „ZatiŠji" brezplačno stane vanje in hrano. Voditelj orejme vrhutega 200 K nagrade, ns Izorovatelja in nadzorovateljioi po 150 K nagrade, pomožuu osobje pa po 60 K nagrade, t Prosilci in prosilke, ki reflektujejo na eno ali drugo sgoraj oznbČenih nadzorstvenih mest, naj vlagajo svoje prošnje pri podpisanem predsedstvu mestnega magistrata najkasneje do 31. marca 1909. JVtestni magistrat ljubljanski dne 10. februarja 1909. Modni atelije Opozarjam častite dame, da sem otvorila prvi na dnnajski način urejeni modni atelije. — V nadi, da me počastijo z obilnimi naročili velecenjene dame zagotavljam, da se bodo preproste kakor tudi najelegantnejse toalete izvrševale fino in* strokovnjasko. Jfiarija Sare, Knaflove ulice št. 2 v fjubljani. m Mih [[naj nam takoj naznani svoj naslov, ker ki ga radi presenetili s dra^oc nha darilom Poil'em* mn po pel a osa a zaaton| In peitnine proste v naprti koverti našo ras ravo o moderni elektro-gterapui ki v zanimivih oddelkih obravnava temelja modernega, električnega sdravljenjs in sicer v lahko frasnmlj vem, poljudnem jez kn, s čimer posta -e krfHg« ■dragocena za strokovnjake in za širšo občinstvo, &• tnlkdar se nI v Avstriji tako bogate opremljena, zanimiva bn|lga ras tir Jala saatonf, ker pa upamo, da s tem Biuž.mo trpečemu občinstvu in ker bi radi pozornost bolnikov obrnili na doslej neznane, blsgodarne prednosti električnega zdravljenja, prinašamo to Žrtev in upamo, da bo vsakdo rad sprejel ta dragiceao darilo Vsak, kogar muči splošna SlSbOSt itvCSV, islo lične in črevesne bolesni, pomanjkanje spanja, glavo bol, v«; k, kdor quti, da manjka njegovemu truplu naravne elastičnosti, kdor se zjutraj zbudi omotičen m straboma misli na dnevno opratilo, kogar najmanjši Sum dela nervozne?*, kd- r se ustraši najmanjše ovire, kogar mn i revmsttzem, protin, ne ralgiike bolečine, ohromelosti, krči, naj žita to knjigo in mi se nadejamo in upamo, da bo imel od ] nje presenetljive nauke. 721 ElektroteroFevtliko ordinaciju ° > - na Drmaju, L, 5chwsngasse L, Mezzanln, odd 1, s/2, h nadstr. Kupon za brezplačno knjigo. Na Elektrott^rapeM ordinaello *J* na Dunaju, Schwanggasse I„ Menanln, odd. 1, s/2, L aadstr I Prosim, požljitn mi knjigo „Eine Abhandlung fiber moderne Elektro-Therapbie" gratis in franko pod zaprto kuverto. Ime:....................................................................Naslov:........................................._ is postelje Is puh priporoia p« ■ajBli|lk 001 ah 7 Zananja uaroeila se toino i s vr In jej o. „Pri zlatem čevlju" Ljubljana Stari trg št. 9 velika zaloga domačega in tujega izdelka, Trpižno blago. — Cana solidni. I Točna postrežba. 1 ^nnajska cesta 13. Isfoorne. zaloga namiznih in ^astropnih svetil k, najnovejšo vrste po nizkii? = uhhuiuiuiiihiiiiiiiiiiiihiiii ■ ■ 11111: milu.. Usta—sijeno leta *S45, Edini zavod - v Llnbljanl- za kemično fii$£*nje oblake ter zastor; sv, barraiija ln likanje sukna -U£k p&r ===== Poljanski nasip Ozke ulloa št. 4. Sprejemališee Selenburgove ulice štev. 3 Psskstts tsčis. Seiiitinis bi siiimiHuimiMiiiiiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimimminiiiiiiiiiui Važno! ^« Dažno! gospsdinjo, trgeves in iimjce. NajDoljša In ^a.ce e|š- postrojba za drogve. kemika ije, zelišča, cvetja, korenine itd tudi po Knelppu, ustne vooe In zobni prašek, ribja olje, re-dilne in pesipalne moke za otroka dlšsve, mila in sploh vse toaletne predmete, T togrsflrne *pa» ate in petrebHflnrf klrurglčna obve-zlla vsake vrste, sredstva za deeln-fekcljo, vosek in paste za tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in laonJsftta». Zaloga svežih ml-nt-ratialV« vod in solij za kopel OMnstv. koncej. oddalo strupov. Kam dsS vlaa€»x-ee»f mm posebno priporočljivo: gpenka sol, dvojna sol, so Iter, ecojan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno. Drogerl ja Jtaton Kane Ljiibljan^, Židovske ulice št. 1. 14 u p uje po Bisti* flšijl eenl razna zelišča (rože), cvetje, korenine, semena, skorje itd. itd. Samogovori se Imenuje najnovejša, pravkar izšla knjiga (9tona Zupančiča. Dobi se v vseh boljših knjigarnah broširana za 3 K, vezana za 4 K. 474-8 C kr. pri t. tovarna za cement Trboveljake^promogokopne družbe v Trbovljah priporoča svoj pripoenano izvrsten a*ovtl«nrf mmmmmi$tWKm ▼ vedno ednakomt roi, vse od avstrijskega drnStva inžiairjev in arb taktov določene pred piše glede tiskovne in odporne trdote ds pno. PrlpcrcČila laa. spričevala 7C6—1 ]1 raznih nradov in n a j s 1 o v i t e j i i h tvrdk so na razpolago. Centralni urad: Dunaj, I., maxiaiilianstrasse 9. Zaradi inventure prodamo po jako znižanih cenah okoli 100 tucatov najboljših rjuh, brez iva, beljenih, 160/200 om velikih, obrobljenih, 6 kosov za K 14 20. Samo dokler bo kaj zaloge. NeugajejoČe se vsak čas vzame nazaj. Vzcroi najnovejših oefirjev, platna, okeforda, kanefasa, namiznih prtov, brisa5 itd zastonj in franku v tkalnici i68 4 Dobruftka št. 9137 (Češko). IVAN & NIKOLAJ ZIC trgovina z urinem na doioeio. Ladje: „Domitila" & »Štefanija" I^vlIjta, v Ista?! prodajata vina: 4250 ; Visko (Lissa) rdeče » » belo istrijansko rdeče » belo Dalmatinsko rdeče Dalmatinsko belo.....a 36 in 40 Schiller (Opolo).....a 32 » 36 Teran (samo zrnje) . . . . a 36 > 40 . . . a 36 in 40 h . . . a 40 » 44 » . . . a 28 » 32 » . . . a 32 » 36 » a 28 » 32 » Muškat beli, sladki . . . . a 48 » co »I za liter franko iz Pulja v sodčkih, ki se ne računajo, pač pa se morajo vrniti v najkrajše* času franko Polj. Razpošilja se samo s povzetjem. Naročila se sprejemajo od 56 litrov naprej. Za pristnost vina jamčiva. Vino se mora shraniti v hladu ter načeti še-le šest tednoi po sprejemu Steklenice se morajo dobro zamašiti in poleti — kolikor je mogoče shraniu v peski Varat, znamka : 8ldro. Liminent Capsici comp. nadomestilo sa 3523- 24 Pain-Expelier s sidrom priznano Izborno, bolečine tolažeče In odvajalno mazilo ob prehlsjenju Itd.; £0 90 h., K 1*40 in K g---- ix* dobiva v vseh lokamah Pri nakupa tega sploSr/ priljnbijeEoga domačega zdravila naj sa jemljojo ie originalno steklenice v 5k&tfjicah a našo varstven(j znamko „sidro11 potem je r«akao prepričan (2a j9 dobia ong. iz<7dlak Dr. Riohterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Hlišfins c. b nova. iupc h taj* t wut dac Št. 70/pr. Razpis. 676 b.) o) d) Pri deželnem Odbora krill]akeai je popolniti sledeče službe, in sioer I. pri deželnem tajništva: a) mesto UJUUlČaega talalka 9 prejemki IV., oziroma V plačilnega raz reda, ki sta enaka VII., oziroma VIII činovnemu razreda drž uradnikov. Zahteva se sbsolviranje jnridičnih Studij, večletna praksa pri kakem nnanČnem oblsstvu in za finančne konoeptne uradnike predp-sani iapit Prednost ima, kdor dokaže, da poana bančne posle; mpsto talBfka IL vrate s prejemki V. plačilnega razred«, ki je enak VIII Činovnemu razredu državnih uradnikov ; dvoje mest deželnih bOaiUarJev, vsako s prejemki VI plačilnega rse reda, ki je enak IX činov d emu razredu; dvoje mest konceplllib praktlkantOV, v^ako s adjntumem 1600 kros. Za službe pod h) m o) se zahteva absolviranje jaridiČmh atucLj, večletna praksa v politični, sodni ali odvetniški službi, praktični izpit ia političnegs ali sodnega poslovanja. Za konoeptnega praktikanta se sprejme, kdor je juridične Studija popolnoma dovršil in prebil vse tri državne izpite. II pri deželnem stsvbnem urada: a) mesto stavbnega nadkoailsarja v V. plačiloem razredu, ki je enak VIII. Činovnemu razredu državnih uradnikov; dvoje mest Stavbnih komisarjev v VI. plačilnem razredu, ki je enak IX. Činovnemu razredu državnih uradnikov; mesto stavbnega ad|nnkta v VII plačilnem razredu, ki je enak X. činovnemu razredu- državnih uradnikov; četvero mest stavbnih prahtlhafitov i adjutom po 1600 kron. Za službe pod a), b) in o) se zahteva dovršitev tehničnih študij za inženirsko stroko ter večletno praktično vežbanje. Kdor hoče biti sprejet za stavbnega praktikanta, mora dokazati, da je prebil oba državna izpita na kaki avstrijski tehnični visoki šoli Status sistemiziranih mest deželnega stavbnega urada obsega sle* deča mesta: 1 stavbni nadsvetnik, 2 stavbna svetnika, 5 stavbnih nadkomi-sarjev, 6 stavbnih komisarjev, 6 stavbo h adjunktov, 4 stavbni praktikautje Od teh toest še ni zasedenih: 1 ^tav^U' svetnik, 3 stavbni nadko-misarji, 5 stavbnih komisarjev, B stavbni adjunkti, 4 stavbni praktikantje. Prosilci za eno razpisanih služb naj predlože svoje s krstnim listom ter z dokazili o usposobljenosti i u o smanjn slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje do 4. marca 1909 podpisanemu deželnemu odboru, in sioer oni, ki so že v kaki javni službi potom predpostavljenega oblastva. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 10. februarja 1909. b.) o.) d.) 04896546 677-2 ;t 67/pr. Sekundarske službe. V deželni bolnici v Ljubljani je popolniti tri službe sekunde rile v. Z vsako teh slnžb je združen adjutum letnih 2800 K poleg prostega stanovanja v d-želui bolnici. Sekundarij ne sme biti oženjen ter tudi ne sme izvrševati zunanje jjravniŠke prakse. Prosilci za razpisana mesta naj predlože svoje s krstnim listom, z dokazili o doktoratu medicina, o eventualnem dosedanjem službovanju ter o jcaUju slovenskega in nemškega jezika opremljene prošnje do 8. marca 1909 [vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjski ga. V Ljubljani, dne 9 februarja 1909 Julija Štor ^ ^r»«er»io\ * ti uliocali »lit« č Največja zaloga ■o*klh, daaskik In otroiKib čevljat, za latn-tinnls In pristni! iuissersliai mi)l čevljem Elegantna In 2095 37 jako skrbna IzvrSltev po vseh cenah 7 KljnCaTničarstro Ig. Faschinga vdova Poljanski nasip štev. 8. Reichova hiša. Ifttrstao in solidno delo. Cene zmerne. Popravila se : točno izvršujejo. : : Atelije »Ulktoi fgtoMfiil umetni znifod JJeethovenove ulice štev. 7. M* w nr (vipavska, dolenjska, goriška, istrski, sploh iz vseh priznanih slovenskih vinorejsk)h krajev), §j H 2 pridelana od članov vinorejskih zadrug, se dobe po ugodnih cenah pri Zvezi slovenskih zadrug v Ijubljani. N i >< > ZZ!SZgl vi>o j j« E. Kristan •jDlastv. koncesijo-iiirana potov&lna ZO 246 -t Ameriko £jubljani, 3(olodvorslre ulice štev. 41. S * r r ^ajeenej*«* vo>*am|« -v U stanovi] eno leta 1842. Tovarna oljnatih barv, laka in firneža Brata Ljubljana w 6 črkoslikarja, lakirarja, stavbna in pohištvena pleskarja. Prodajalnica: # Delavnica: Miklošičeve ulice št. 6. * Igriške ulice štev. 6. nasproti hotela »Union". * >^>-< Ustanovljeno leta 1842. s? pozor! Slovenske dame! pozor! Elegantne klobuke 2321 36 za dame in za otroke priporoča A. Vivod-Mozetič v Ljubljani, Stari trg št. 21 modna trgovina ter salon za damske klobuke. K .-. .-. filialka v Kranju, 61avni trg, v . Največja zaloga navad i h do najfinejših otroških vo tičkov in navadne do najfinejše žime JW. pakič v LJubljani. Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem Tuoat damasta sa brisac>, cisto platno 50 x 110 cm K 8 — Fini ostanki tkanin od 8-20 metrov po BO b m«ter. 45 metrov brezhibnega ptsteljnega blaga, okeforda, fllanele, otfirja K 17—. rjuha brez šwa ® © as 150 x 200 cm zajamčeno platno, kos K 2 30, 150 x 225 cm, zajamčeno platno, kos K 2 70, ravno iste finonite 10 h dražje. — Razpošiljanje po povzetja. Bertold Hochberg ™"*ti:^izzr* *,8' jVizke cene, točna postrežba! jos. Rojina krojač prve vrste I Šelenburgove ulice št. 5 £ nasproti glavne pošte konkurira z največjimi tvrd-kami glede finega kroja in elegantne izvršitve. I Tvorni ška zaloga no]., ongl. I in franc. specijalitet bloga. II Zavod za uniformiranje. •/i Usokovrstne pomnike priporoča gg. trgovcem v mestu in na deželi in dragemn si. občinstva FM^^IST CBRAR, tvornica slamnikov v Stobu, pošta in železnična postaja Domžale. Jfa zahtevo se izgotovi vsakovrstna zaželjena oblika. Vzorci na razpolago! 4674-9 Poštne hranilnice štev. 49 086. Telefon štev. 135. Svoji k svojim! i Te žitne drože, izborne po kakovosti, se priporočajo gospodom pekom, trgovcem in slav. občinstvu. Prodaja jih v korist Ciril - jldetodovi družbi po nizkih cenah samo jfiaks Zaoker v Ljubljani v lastni hlsl Kladczne nlice št. 17 in Rečne nlice št. 5. C^MetoSrdrS Glavna posojilnica registrovana zadruga z neomejeno zavezo -| p ls t*, m** : | - na Kongresnem trsu št. 15, Soiluonoua hiša u Ljubljani spre]ema in izplačale hranilne vloge je po k\ % od dne vložitve do dne vzdip brez odbitka re a t ne ga davka. 2— Uradne ure od 8.—12. dopolndne in od 3.-6. popoldne. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo. 858-101 A. KUNC Ljubljana, Dvorski trg ste/. 3. Velika nb^ ia izdelovanje oblek za gospode in dečke. Stroga, solidna in strokovnjaška postrežba. Prva tr. ivornica Uavirje? Ljubljana Hitlerjeve nlice 5 Blizu Gradlica Rudolf A. Warbinek :lif l w*«*-4m**>^**'————~——m 'ic ■ E m Priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene pf klavirje in karmonlje tudi Igralne za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računajo najceneje. 1706 i Haivaeta tvoralea as 4vstrl|e fago. Cešk (ne nemško) budjeviško svetlo pivo in prodaja v korist družbi sv. Cirila ia Jftetoda v tjnbtjari Slovnu zolosn zo Kronlsho v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 28, k|er smo ustanovili tudi Češko budjeviško pivnico kakor ia prad več leti jako renomirano g Zagrebu. Ita i»i iipn LenosI & Gerkmun, Ljubljana Hm anb irpi priporoča za pomlad in poletje vsakovrstno sukneno, volneno in platneno blago. 97 Solidne cene in točna postrežba, csecs rasaa sib ues b»b sob sob tasra bos bib bbb Solidne cene in točna postrežba. ne oo „LE GRIFFON li Cigaretni papir — cigaretne stročnice Doblvafo se povsod. — Glavna zaloga: Jnc Schnnbl t Co., Dunui, I. Predlgerg. 5. J. KORENCAN Ljubljana, Stari trg št. 5. XX Trgovina z norimberškim in galanterijskim blagom na drobno in na debelo. r_i m : Velika zaloga pletenin : kakor nogavic, srajc, maj, spodnjih hlač, otroške :: :: obleke itd. 3558 i? Gospodična izurjena v trgovini mešane stroke in v šivanju, se sprejme tako]. 5ii 3 Ponudbe na upravništvo „Slo?. Naroda" pr d „stev. 15". Krasne BLUZE, največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročje obiekee priporoča po najnižjih cenah M. KRISTOFIĆ por. Bnč»r ŠTABI TRO St. 28. mmwm Fotojrnfsiii umetni zavod Avg. Berthold Ljubljana, Sodnijske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: reproduciranje, povećavanje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. == Vsa dela se izvršujejo točno tudi v največji množini. 365-7 tj* c* i je sam paril ec -najvišjega dvora in arisfoJ?racjj *anovJjeno Slavno X£Lgfop>gfvO: ■^■"TPeidman. ^Dtinaj.M. Tvrdka Janko Popovič v Ljubljani naznanja cenjenim gg. trgovcem in slavnemu občinstvu, da je prevze d gosp. Jos Kordina razposlale« prodalo Za nizke cene in točno postrežbo se jamči. 700-1 Izdajatelj In od rovom i urednik Rastu Pustoslemsek. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«. 01H 89