*
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši f*delj in praznikov.
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v Ameriki
Erst Sli m ilil	in
the United States Issued every* day* except Sundays end Hofiday*

ENTEBKD AS SKCOKD-CLASS MiTTEB, SEPTEMBER 21, 1903, AT THE POST OFFICE AT KEW YOEK, N. Y., T7KDEE THE ACT OF COEOEESS OF MAEOH 3, 1879.
ŠTEV. 223.
NEW YORK, V ČETRTEK, 22. SEPTEMBRA 1904.
LETNIK XL
Kronan.
PET AR KARAGJORGJEVIČ .JE KRONAN SRBSKIM KRALJEM. . SLAVNO ST SE JE Z A VRŠILA MIRNO.
Do demonstracij v spomin pokojnega kralja in kraljice Obrenovič ni prišlo.
SLAVNOSTI V KATEDRALI.
Headquarters of Gen, Stoessel atPbrtArtfnir
Belgrad, 22. sept. Včeraj se je vršilo slovesno kronanje Petra Kara-gjorgjeviča srbskim kraljem. Tem povodom ni prišlo v srbskej prestolici .»iti v dmzih krajih kraljevine d« sovražnih demonstracij od strani Obre-novii'ijancev. Med gromenjem topov kraljevega gradu m belgrajske po-sadke je bil Petar Karagjorgjevič kronan srbskim kraljem.
Tukaj, kakor tudi v vsakem mestu iraljevine zagrumelo je ob jutranjem vitu 21 strelov in še predno je soln-ce izšlo, odjezdil je kralj na snežno belem konju iz palače. Sijajni sprevod je odšel po ulicah, kjer je tvorilo vojaštvo Špalir, proti katedrali. Za vojaki je bila ogromna množica ljudstva, ktera je kljub deževnemu vremenu Čakala, da vidi sprevod. Kraljevi perjaniki z kraljevimi zastavami, konjiča in telesna straža, sijajne kočije, v kterih so se vozile srbske in črnogorske prineezinje vrstili so se pred vladarjem.
Kraj kralja jezdila sta njegova sinova, Gjergje in Aleksander. Sprevod je dospel ob osmi uri pred katedralo, kjer so pričakovali kralja zastopniki inozemstva, ministri in drugi dostojanstveniki. Ko je prišel kralj t cerkev, ga je metropolit blagoslovil, na kar so zagromeli topovi. Na to je odšel kralj pod pripravljeno dragoceno nebo in metropolit je pričel Zajedno z raznimi škofi opravljati božjo službo. /Uinistelrsiki predsednik tin drugi ministri so izročili kralju krono in druge znake. Kralj je krono poljubil in si jo potem dal na glavo, na kar se je oblekel v kraljevi ornat. Pri tem je zagromelo 101 strelov, kteri so ljudstvu naznaili, da je kralj kronan. Božja služba je trajala skoraj tri ure. Po meje je kralj podpisal kronsko listino.
Z krono na glavi in v popolnem or-natu je odšel kralj iz cerkve in zajezdil konja in odjezdil v slavnostnem sprevodu po ulicah proti palači. V velikej dvorani so mu čestitali diplo-matje. Po tej slavnosti je podelil vsakemu zastopniku ptujib držav zvezdo Karagjorgja.
Veselje, ktero vlada v Belgradu, je zelo veliko. Vreme je krasno.
Včeraj so slavili tudi stoletnico ske revolucije pod vodstvom Kara-gjorgja, starega očeta sedanjega kralja. Tem povodom se je vršila velika vojaška parada. Vojaki so bili oble-•e«ii v vseh uniformah minolega stoletja in so predstavljali lapo zgodovino srbskega vojaštva.
Na bojišču.
SOVRAŽNI SI VOJSKI STOJITA SI NASPROTI IN VELIKA BITKA SE BLIŽA.
Pri uvodnih bojih so bili Japonci poraženi. Napad na Port Arthur.
BRODOVJE KRIPRAVLJENO NA BOJ.
Pet telefonskih deklet se je poročilo.
Pittsburg, Pa., 20. sept. Poslovodja lokalne telefonske eveze v Turtle Cr*eku, Pa., je sedaj v velikih skrbeh, kajti vse vslužbenke tamošne postaje .so se pomožile. Tekom zad njega časa je pet deklet ostavilo službo in vse so se omožile. Sedaj bode najel nova dekleta, ktera se bodo naravno tudi kmalo pomožila.
Hčerke obglavile očeta.
Galveston, Te*., 21. sept. V Rose-budu, Falls county, pripetila ee je krvava žaloigra. Dve, 15- oziroma 13-letni deklici sta svojega očeta obgla-vili, ker jima ni pustil poročiti se z onimi mladiniči, ktere sta ljubili. Nesrečnega očeta sta napadli po noči, v spanju. Pokojnik je bil premožen farmer, imenom S. C. Stewart.
Dva mladeniča v soseščini sta njegovim hčerkam v novejšem 6asu udvarjala in sta prišla čestokrat na farmo. Končno je oče obiskovalcema prepovedal hčerki obiskovati. Kljub temu so pa zaljubljenci potajno občevali med seboj. Ko je oče o tem zvedel, ju je zaprl v hišo in jima pre-povnual oe ta viti svoj dom. Obe so zaprli in priznavati svoje dejanje, ne jja bi s« keeali.
Paris. 22. sept. Tz Mukdena se br-zojavlja tukajšnjim ''Temps":
"Minoli ponedeljek so Rusi rekog-noscirali vso fronto in dognali, da sta dve diviziji japonskega vojaštva pri Yentaju.
Pri reki Ilun je pričakovati bitke, kajti le reka deli obe sovražni si vojski.
Japonci skušajo dognati moč in pozicije ruskih čet, dočim se japonska krila pomikajo dalje. Vsekako skuša maršal Oyama Kuropatkinovo vojsko na zapadnej strani obiti.
Tokio, 22. sept. Japonci so na potu proti severu. Pri Yentaju je že prišlo do manjih prask med prednjimi stražami.
Petrograd, 22. gept. Poročila iz bojišča postajajo zopet redkejša. Tudi o položaju v Port Arthurju ni mnogo znamenja, pač pa se domneva, da Japonci mesto zopet napadajo.
Vsaki čas je pričakovati napredovanja Japoncev proti severu, kajti minolo je že tri tedne po bitki pri Liaovangu in Japonci so imeli dovolj Časa dobiti nove čete iz Jinkova, da tako nadomestijo svoje padle vojake. Vsekako bode pa minolo še par dni, predno pride do bitke. Med tem časom skušata obe vojski dognati moč sovražnika. Japonei bodo naj-brže skušali zasesti prelaze gorovja Da med rekama Hun in Taitse, kar je zanje zelo važno.
Japonci morajo sedaj skušati dobiti mesto Mukden, ker inače bodo težko v Mandžuru zimovali. V Liao-yangu kaže toplomer po zimi povprečno 40 stopinj pod ničlo in mraz je še hujši, ker ni snega. Kljub temu bodo pa Rusi Japonce po zimi prisilili, da se bojujejo.
Shanghai, 22. sept. Nek Kitajec, ki je dospel semkaj iz Port Arthurja, naznaja, da je rusko brt dovje zopet pripravljeno na napad na japonsko floto, kar se bode zgodilo najbrže še tekom tega tedna.
Tientsin, 22. sept. Japonci bodo te dni zopet napadli Port Arthur. Oni so mislili, da bodo Port. Arthur zasedli na rojstni dan mikada (3. nov.l toda sedaj sami priznavajo, da bode Port Arthur še najmanj do spomladi ostal v ruski posesti.
Petrograd, 22. sept. Vlada je odredila mobilizacijo nadaljnih sedem korov vojaštva. Tudi od petrograd-skih gardnih polkov odide po jeden del vsacega polka na bojišče.
Tokio. 21. sept. Splošno se tukaj zatrjuje, da se še te dni prično pri Mukdenu veliki boji. General Kuro-patkin se brezdvomno pripravlja na odločilni boj za posest Mukdena, kjer so Rusi že izkopali okope. Vendar se bode pa glavna bitka vršila pri prelazu Tie, kjer je teren za defen-7-ivo mnogo ugodneji, nego pred Muk-denom.
Obe vojski sta sedaj izpoČiti in sta popolnoma okrevali od trpljenja v bitki pri Liaovangu. Obe se lahko bojujeta in tudi vreme je ugodno.
Tokio, 21. sept. Iz glavnega stanu japonske mandžurske vojske se poroča, da so ruske prednje straže neprestano v bližini japonskih čet.
Japonci počasi napredujejo proti severu. Pri Yentaju je že prišlo do bojev z ruskimi prednjimi stražami. Rusi so pri Yentaju zbrali mnogo čet.
Petrograd, 21. "sept. Vest, da je general Kuroki prekoračil z svojo vojsko reko Him, je izmišljena. Rusi so zasedli Fushno in Bentsiaputse.
Petrograd, 21. sept. Kuropatkin poroča, da se položaj ob fronti ni spremenil. V torek so skušali Japonci zasesti prelaz Da, toda Rusi so jih pregnali. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da bodo Japonci pričeli z Ofenzivo Še le čez par dni.
Semkaj se javlja, da se Japonci ne bodo bojevali po zimi, ako jih Kuropatkin v to ne prisili.
Tekom tega tedna je zopet pričakovati splošen napad na Port Arthur o kterem sedaj Japonci zopet Zijajo, da ga bodo zasedli tekom 14 dni.
Vladivostok. Ji. sept. Tukaj je vse mirno. M -ž.tvo, ktero je bilo ranjeno v pomorskej bitki, je že ostavilo bolnico.
Rusija protestira.
—o—
DOLŽI ANGLIJO PRELOMI TVE OBLJUBE GLEDE MED ANGLIJO IN TIBETOM SKLENJENE POGODBE.
Vsiljena pogodba ni veljavna, ker pomenja tudi omejitev kitajskega pokroviteljstva.
MNENJE V LONDONU.
V zrak.
V MELROSE, MASS., SO Z DINA-MITOM RAZSTRELILI VOZ POULIČNE ŽELEZNICE.
Devet osob je bilo usmrtenih in petnajst težko ranjenih.
IZGUBLJENI DINAMIT.
Poraženi Japonci.
Včeraj so v Wall St v New Yorku aretirali dva aristokratično oblečena Japonca, ko sta hotela raz stopnic uradnega poslopja I. P. Morgana, fotografirati Washingtonov spomenik. Japonca so obkolili štirje detektivi. Bila sta popolnoma poražena, ko so jima naznanili, da je Morganov teritorij nedotakljiv. Japonci so počet-kom vojne z Rusijo 53 inozemskim časniškim poročevalcem preprečili pisati o vojni. Radi tega — osveta.
Mala poročila.
—	William A. Eagle, farmer iz Burlington Village pri Marshallu. Mieh., je vstrelil Chas. Barringtona. kterega je našel po noči v svojem hlevu.
—	Na tiru Ohio Central železnice našli so pri Bucyrosu, O., grozno razmesarjeni trupli Marije in Lize Kehr-rerjeve. Obe sta stanovali na bližnjej farmi in sedaj se splošno trdi, da sta izvršili samomor, kajti večkrat sta se izrazili, da sta se naveličali živeti. Radi tega sta se vlegli na tir, se pokrili z posteljno odejo in mirno pričakovali vlaka, kteri ju je usmrtil.
—	Blagajnika M. Smitha od National Tradesman Banke v New Haven, Conn., je tamošnje sodišče obsodilo v petletno ječo, ker je poneveril $70.-000,
Čin ljubosumnosti.
Cincinnati, Ohio, 20. sept. John Paris, po krvi mulat, kteri je živel "sans fa^on" z lepo belo gospo Marijo Loerleinovo na Providence St., se je včeraj zelo napil, na kar je postal ljubosumen. Na dvorišču svojega stanovanja je ustrelil svojo dulcincr« v prsi. Policaj John Kratz je slišal strel m prihitel na lice mesta. Kakor hitro ga je pa Paris ugledal, je tudi nanj streljal in ga smrtno ranil. Policaj je padel na tla, toda v tem hipu je vzel tudi svoj revolver iz žepa ter pogodil Parisa v nogo. Mulata so zaprli.
O umora Ifiez Smithove.
Cleveland, O., 19. sept. Kakor znano, so tukaj zaprli zamorca Jesse Doggsa, kteri je na sumu, da je umoril Ifiez Smithovo, ktere truplo so našli v kovčegu v vodi. Doggs priznava, da je od vedel nek kovčeg na jezero zajed no z Samuel Smithom, ali soprogom pokoj nice, ne da bi vede), kaj je v kovčegu. Doggs je stanoval v istej hiši, kjer je bila Smithova umorjena. Samuel Smitha do sedaj še niso vjeli, ker je brezdvomno ostavjl mesto.
Umor.
Philadelphia, Pa., 20. sept. V stanovanju Maksimilijana Stumpa prišlo je včeraj dopoludne med Stum-pom in Hendrickom do prepira, v kterem je Stump pro rez al svojemu nasprotniku vrat, tako da je slednji v par minutah umrl.
Petrograd, 21. sept. Rusija uradoma izjavlja, da je Anglija z sklenitvijo svoje pogodbe z Tibetom prelomila svoje prejšnje obljube, radi česar je svojemu poslaniku v Londonu naročila, naj angležkemu uradu ino-strauih del vroči splošen protest. Anglija je namreč prvotno obljubila, da je namen ekspedieije v Tibet le trgovskega značaja ter zajedno izjavila da se za notranje tibetanske zadeve ne bode zmenila. Mesto pa, da bi Anglija tako postopala, je Tibetance prisilila, skleniti pogodbo, ktera ne pomenja nič drazega, kot protektorat nad Tibetom.
Nadalje izjavlja ruska vlada, da pomenja omenjena pogodba tudi omejitev kitajskega pokroviteljstva nad Tibetom, ktero je sedaj vsled pogodbe prešlo v roke Anglije. To je naperjeno direktno proti Rusiji- Zajedno bode Rusija protestirala tudi v Pekingu proti pogodbi.
Tukaj domnevajo, da bode Anglija svoje postopanje v toliko preinačila, da bode v nadalje glede Tibeta ravnala tako, kakor je prvotno Rusiji obljubila. Vendar je pa le malo upanja da bi se Anglija ozirala na ruski protest, doklfer Rusija sama dejanjski ne prepreči angflježkjh nakan. Namen protestu tudi ni družeča, nego, da je Rusija Angliji naznaila, da si prihrani pravico tibetansko vprašanje po svojem rešiti, kakor hitro bode vojna proti Japonskej končana.
London,21. sept. Urad inostranih del dosedaj se ni prejel naznanila, da Rusija ne pripozna anglo-tibetanske pogodbe, dasiravno se v diplomatič-nih krogih zatrjuje, da bode petro-gradska vlada pred vsem protestirala proti članu IX. imenovane pogodbe.
Petrograd, 22. sept. Semkaj se poroča iz osrednje Azije, da se bode vršilo v februarju običajno letno romanje Budistov v Muran. Med prebivalstvom osrednje Mongolske se živahno agltuje za sveto vojno. Potujoči lame agitirajo ne le med mongolskimi budisti, temveč tudi med Bu-dovim privrženci v Altajskem okrožju, med ruskimi Burjati in celo to-stran sibirskih mej, kakor tudi v Indiji. Iz Urge se poroča, da se povso-di agitira za osvoboditev Budistov od kitajskega gospodstva. Duhovni pro-povedujejo o odhodu Dalai Lame iz Tibeta v severno Mongolsko in priporočajo ustanovitev budističnega kraljestva potom svete vojske. Duhovni tudi jednoglasno priporočajo, da se naprosi Rusija na pomoč.
Rusija je na pomladne dogodke pripravljena in bode Budistom gotovo pomagala, o čemur bode i Anglij» prepričana.
Melrose, Mass., 22. sept. Včeraj zvečer ob 8. uri zletel je voz poulične železnice, kteri je dospel iz Bostona v zrak. V vozu je bilo polno ljudi, ko se je na vogalu Wyoming in Main nlic pripetila razstrelba, ktera je raz dejala voz in na mestu usmrtila šest osob. Trije ranjenci so kasneje umrli, dočim je 15 osob težko ranjenih. Vot: je vozil po večjej količini dinamita. Prvi del voza se je razletel v drobno kosce, ktere so zleteli na vse strani. Zajedno z deli voza so letele po zraka tudi roke in noge nesrečnih potnikov. Vsa okna v okolici so bila razbita.
Ponesrečeni potniki so bili večinoma delavci, kteri so se vračali o.l dnevnega dela, toda med usmrtenimi sta tudi neka žensk? in njeno dete.
Zdravniki so prihiteli takoj na lice mesta. Tekom četrt ure nabrala se je na tisoče broječa množica, kajti vsakdo je mislil, da so med nesrečniki tudi njegovi znaci.
Policija je prvotno mislila, da je kedo iz zlohnosti položil dinamit na relse, toda kasneje se je dognalo, da je neki voznik izgubil dinamit.
Poroka v čakalnici.
Najhitrejša poročna slavnost vršila se je v čakalnici kolodvora Chicago & Northwestern železnice v Genovi, 111. Ko sta dr. Hosse iz Wheatona in gdč. Kribsova iz Chicaga čakala na vlak, sta se zaljubila na kar sta telefonično pozvala sodnika, kteri ju je do ločitve zvezal. Jedva, da je sodnik izgovoril znane besede: "S tem izjavljam, da sta vidva v nadalje..." že je dospel vlak. Drugo dejanje bode gotovo, da se bosta isto tako hitro ločila.
PREDLOGI GENERALA CORBINA.
Častniške poroke.
Washington, 21. sept. Generalma-jor Corbin, poveljnik atfantske divizije našega vojaštva priporoča v ravnokar objavljenem letnem poročilu, naj se v nadalje dovoli le onim častnikom poročiti se, ako se vojni urad prepriča, ako ima dotični častnik toliko dohodkov, da zamore dostojno preživeti svojo obitelj in ako ni za dolžen. General Corbin je mnenja, da neoženjeni častniki niso boljši od oženjenih, pač pa meni, da častnik, ki nima dovolj denarja za dostojno vzdrževanje svoje rodbine, ne dela časti niti sebi, niti vojski.
Tudi priporoča Corbin zopetno vstanovitev vojaških kantin.
700 milj dolga ježa.
York, Pa., 20. sept. Semkaj st i prijezdila dva bogata Philadelphijča-na na konjih, ktere sta kupila v Lexington u, Ky., dne 2. t. m. Dosedaj sta prejezdila 700 milj dolgo pot.
Redek slučaj.
Mnogo ljudi se čudi, da še nikoli niso dobili kak od Zjed. držav izdelani bankovec za $10,000. Vzrok je pa izredno jednostaven: Zakladni urad je namreč izdal le jeden tak bankovec, kteri pa le malo kroži med ljudstvom. V tolažilo čitateljev pa naj navedemo, da kroži med ljudstvom 24 in pol milijonov desetakov in 2 milijona bankovcev po $1. Kje se baš sedaj nahaja oni bankovec za $10,000, nam ni znano.
Newyorske vesti.
Novi parniSki t rast. — Iz ločitve v zakonski jarem. — Krivica pri rojstvn.
Charles M. Schwab namerava ustanoviti nov parniški trust, s kterim bode monopoliziral tudi gradnjo par-nikov. Ker je svoječasno požei polje na Wall St., špekulira sedaj na vladi-ne kontrakte, da si tako pridobi nove milijone.
—	Na obeh krajih oceana poznana Edma May, se namerava sedaj, ko S"j je ločila od svojega moža, poročiti a angležkim pisateljem Masonom. Ako bi morala Edna vzeti vse možke, kteri so ležali pred njo v prahu, ali pa kje drugod, bi njeni čestilci napolnili vsa newyorska gledališča.
—	Osoda ljudi je čestokrat že pri rojstvu določena. Marsikdo se narodi v zlatu in izobilju, ob zibeljki dru-zega stoje zopet bogati, toda ne va-dno radodarni botri, dočim pride zopet tretji na svet kot proletarec in ostane kot tak do svoje smrti. Najav-nem prostoru ob Charles in West St. našli so par ur starega najdenčka, na čegar obleki je bil pripet listek z na-Disom "Jo h n Smith?'. M'adi državljan naj se imenuje toraj "Smith" in celo "John Smith"! Grozno je, da dajo človeku že pri rojstvu ime,*katero mora nositi do smrti kot neprostovoljni tovor.
ZELENA JE ŠKODLJIVA.
Razni zdravniki so pronašli, da se je v množili slučajih pojavila vročinska bolezen, vsled vživanja zelene, ktera je bila vmita z nečisto vodo. Bolezen se pa pojavi le tedaj, ako nevarne snovi od rastline niso odstranjene v dovoljnej meri. Nikoli pa ne boste dobili vročinske" bolezni, ako je Vaš želodec dovolj jak. Ta iznajdba nam zopet dokazuje resnico, da je Trinerjevo zdravilno grenko vino najboljše sredstvo proti vročinski bolezni in drugim nalezljivim boleznim. Ono okrepi želodec ter redno prenavlja kri kakor tudi odstrani vse nered-nosti. Kot domače zdravilo mu nima para, kajti ono ozdravi vse bolezni, ki prihajajo od blabega teka. Nikakor pa ni priporočati jakih alkoholič-nih zdravil, ako je želodčna koža bo-lehna ali celo bolna. Trinerjevo ameriško grenko vino pa zamorete vedno vživati. V lekarnah. .Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, Hi,
Proti poljubovanju.
Mlada dekleta v Lexingtonu,Ga.,so ustanovile klub proti poljubovanju. Ktera bode še v nadalje delila poljube, bode morala plačati veliko kazen. Na ta način dobljeni denar bodo porabila dekleta za podporo starim devicam. Cek> zaročena dekleta ne smejo svojega izvoljenca poljubiti, dokler ne postanejo prave soproge. Georgijanke toraj ne dajo niti poljubov za poskušnjo.
Slaba šala.
V šali se je Harry Brown iz Ma-hanoy City, Pa., oborožil s puško, na kar je za šalo na samotnej cesti napadel prijatelja Tom Febicha, koje mu je tudi za šalo odvzel denar i i druge vrednostne reči. Naslednje jutro mu je za šalo poslal vse ono, kar mu je odvzel, nazaj. Medtem ga je pa prijatelj ovadil, na kar je sledila največja šala: jednoletna ječa
Nezgoda na morju.
New Bedford, Mass., 19. sept. Semkaj je dospela ribiška j a drank * "Swift" je na svojem potu rešila osem mornarjev jadranke "Fred H. Gibson", ktera se je na potu iz Bonaire, W. J., v New York v viharju potopila.
Štrajk delavcev trasta za jeklo.
"Ritfcsbnrgl, Pa., 21. sept. Odbor unije delavcev trusta za jeklo je imel včeraj sejo, ob kterej priliki se j a določilo, da odide sam predsednik unije v Johnstown, kjer bode vodil osobno štrajk.
Zopet požar v Halifaxu.
Halifax, 19. sept. V nekem skladišču tvrdke Black Bros ob Inki, je pričelo goreti. Ogenj se je razširil ža na druga skladišča in na ladjedelnice.
"Jom Kipur".
1 SK'1
Minolo nedeljo ob solnčnem iztoku pričel se je najsvetejši židovski praznik, namreč dan sprave ali Jom Kipur. Židovi so ga slavili z molitvijo in postom. Naši čifuti letos niso trobili svoj "šofar", Lst se boje Ru-sije.
Kitajski naseljenci
Portland, Ore., 21. sept. Tukaj so zaprli Kitajko Doe Gum Yip. Zvezi ni komisar Staden je pa v tem slučaja izdal odlok, vsled kterega se bodo v nadalje zamogli pri nas naseljevaii, ako se takoj pri naseljniškem uradu poroče z Kitajci, kteri so se tukaj naselili postavnim potom. Omenjena Kitajka je bila obdolžena, da je dospela semkaj nepostavnim potom. Na to se je poročila z nekim Kitajcem in tako pridobila pravico bivati v Zjed. državah, tudi ako poroka ni imela dra-zega namena, nego izposlovati Kitaj-, ki omenjeno pravico«

"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Urednik:	Editor.
2MAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik;	Publisher:
F^ANK SAKSE^, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za. Ameriko . . . $J.OO
" jpol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto ....... 4.50
" pol leta.......2.50
" " četrt leta......1.75
V Evropo poSiljamo list skupno dve Številki.
"GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-"VzemSi nedelj in pravnikov.
«OLAS NARODA**
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3,00. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poSiljati po Money Order
Pri spremembi kraja naročnikov
trosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda" 109 Greenwich Street, New York City.
T.Iofont 3790 Cortland.
TUCK) SLO V AN SKA VPRAŠANJA BODOČNOSTI.


Jcjte gosenice in hrošče!
Čemu neki ne uživamo žuželke f To vprašanje je povsem opravičeno v sedanjem času, ko se vsi tmsti v potu svoje-ra obraza mučijo, da kolikor mogoče podražijo mest), kruh in druge j est v i ne. Hvala Bo«ru, da imamo na svetu žuželke, ktere bi nam po gotovem načinu pripravljanja zamogle dajati izvrstno in tečno hrano. Mnogo slavi1 i h učenjakov je že o tem učilo, toda niti njihovi dokazi, "niti dobri vzgledi niso zamogli premagati naših gastronomičnih predsodkov do žuželk. Glavni zvezdogled Lalande je pred kosilom in večerjo šel vedno v svoj vrt, kjer je nabral mnogo gosenic ter jih povžil kod najboljše pre-bavljalno sredstvo in neka dama, katera ga jo povabila k obedu, je radi tega smatrala umestnim, dati mu pred obedom, oziroma pred juho polno košarico gosenic in pajkov. Lalande trdi, da imajo pajki okus po orehah, d oči m so gotove vrste gosenie boljše, nego mandeljni.
Znano je, da čislajo peruanski Indijanci gosenicam naših sviloprejk podobne "suctilje" kot najbolj deli-katno jed, dočim je brazilskim Indijancem najbolj priljubljena gosenica bambusove trave. Mnogo cenjenih čitateljev se bode čudilo, da so učenjaki zbrani pri entomologičnemn kongresu v Parizu 1. 1SS7 proglasih hrošča, ako je mlad. za najboljšo jed. To zadevo je objavil tudi francoski državni list. Toda ako hočemo, da nam bodo hrošči bolj teknili, jih moramo znati tudi pravilno prirediti. Radi t«-:ia je umestno, da na tem mestu objavimo, v francoskem listu obelodanjeni recept za napravo hroščeve "juhe. "Vzemi par liroščev, stolei jih v mornarju in njih sok precedi skozi sito. Ako hočeš napraviti navadno juho, pri 1 i j vodo, ako pa želiš močno juho, priden i nekoliko mast L V obek slučajih je okus izboren in bode ugajal najbolj razvajenim sladkosned-eem.'" Toda kljub vladnim priporočilom se hroščeva juha ni vdomaČila.
Najbrže pa tudi pečenka iz mravelj ne bode postala popularna, dasiravno • so mravlje, zlasti pa rujave. izvrstna jed, ako je pripravljena po vzoru Indijancev v Guyani in Brazilu, lcteri pečejo mravlje v surovem maslu. Nek angležki potnik je že izdelal "menu" kteri hi usrajal celo Lucullu in koji se jrlasi: "Hroščeva juha, osoljene kobilice, rodeče mravlje z oljem in k is. »m. slaščice, -čurki pečeni na masti, na mleku kuhani črički, pašteta iz gosenic, solata, močnata jed z pri-meskom bučelinih bub, črvi v medu." Na svetu je to raj še mnogo jest vin, s kterimi trusti nimajo opraviti. Toda, kadar prične ljudje jesti žuželke kot glavno vsakdanjo hrano — potem ne bode minolo niti šest tednov, ko bodemo čitaK v jutranjih izdajah časnikov: Trije trusti inkor-porirani! Moskito trust, hrošče v trust, gosenjči trust!
Pri mojem odhodu v staro domovino izrekam vsem ananeem in prijateljem v (levelandn, 0.. in po išrnej Ameriki: i^reni pozdrav!
Josip Stennole.
Pri mojem odhodu v staro domovino izrekam vsem Clevelandskim rojakom, posebno pa mojima dvema sinovoma: «čen pozdrav!
Frank Maren.
Prodno odpotujem v staro domovino. pozdravljam tem potom vsedra-ge mi prijatelje in znance v Primero, Colo., iti < hieago, 11., ter kHčem prisrčen: Na zdar in Živeli!
Janez Zupan.
L
Pod tem naslovom je prinesla praška "Politik" te dni da-jši uvodni članek, ki je za nas Slovence zanimiv toliko bolj, ker je svojim izvajanjem o potrebi gospodarske solidarnosti med Jugoslovani vzel v podstavo važnost in pomen našega Trsta. Zato opisuje bolj na razsežno naše razmere in boje.
Začenja z našim "Narodnim domom". To je — pravi — impozant-no poslopje, katerega postanek in na-vstajanje tvori enega izgledov iz težkega boja tržaških Slovencev za jed-nakopravnost proti italijanski camor-ri irredenti in proti nemškemu fanatizmu. Leta že traja boj za slovenske ljudske šole, ob kterem vprašanju tudi vlada sama zavzemlje stališče, ki ,10 v zasmeh vsaki enakopravnosti. Leta in leta že traja boj za pravieo slovenskega jezika v uradih; leta že traja občudovanja vredno, požrtvovalno stremljenje vodilnih osob za vzdramljenje in ohranjevanje narodne samozavesti in narodne moči. Prav Trst in okolica tvorita del onega teritorija, za kterega se bije najbolj vroč boj, onega teritorija, kterega morejo Slovenci zahtevati, kakor svojo pravo last. Brez okolišev treba pri poznati, da morajo tržaški Slovenci, popolnoma zavedajoči se svojih ciljev in nalog, beležiti velike napredke v narodnem razvoju — vzlie najhujemu tlačenju od strani italijanskega kapitala, in vzlie podpori, ki jo daja vlada temu kapitalu.
Potem pravi, da bode naš 'Narodni dom' bodočim rodovom vidno znamenje dosedanjega neutrudnega borenja in simbol vspodbuje.. Za Slovenec v Trstu in za slovenski narod v obče bo lo veletrdnjava njegovega boja na jugu, nardone povzdige, sad večletnega drobnega narodnega dela.
In potem vprašuje člankar v praškem listu: Je-li Trst za Slovenstvo in sosebno za vse Jugoslovanstvo v resnici tolikega pomena, da je vredno da branimo to pozicijo do skrajnosti in zastavljamo vse v ta namen, da si jo priborimo konečno veljavno? Je li dosedanje, svojega cilja svesfno si delovanje slovenskega prebivalstva v Trstu in okolu njnga dobro upravi-ceno v »eraljepisnih in narodopisnih odnosajih slovenskega naroda ter v 'političnih odnošajih na slovenskem ju;ru sploh? In dalje: je li sedanja j>olitika Slovencev, ki gre za tem, da mesto tržaško postane ena najtrdnejših slovenskih trdnjav, je-li ta ooli-tika res pomembna za bodočnost, je-li ta politika res realna politika? Ali pa so vsi ti načrti in v istih obsežne <a7.e razvoja mednarodnega procesa <ib Adriji le domišljije posamičnih razgretih: ^lav, kti nimajo dmzega opravila, .nego da svoj narod šččuvajo in zavajajo, so to le nakane posamičnih narodnih sanjačev, ki si preko tega, kar je sanjalo velike zgodovinske prevrate? Ali so to res le same politične fantazme?!
Prihodnjič hočemo posneti, kako praški list odgovarja na ta vprašanja.
O PANGERMANSREM GIBANJU V SLAVONIJI.
V Reki izhajajoči "Novi list" je prinesel poučen članek o pangerman->Lem gibanju v Slavoniji iz peresa g. M. Bd., ki pozna to gibanje kakor '«"ivideč. Pisec pravi, da to gibanje mora siliti vsakogar na razmišljanje. Tu trrozi nevarnost, na ktero se ni niti mislilo dosedaj. Nevarunost je tem večja, ker Nemci stopajo na politični forum še le sedaj, ko so postali gospodarsko močni. Politika se lahko tira z vspehom, čim je dotieni narod gospodarski učvršeen. Preeej časa je že temu, ko se je hotelo zasnovati v Slavoniji pangermansko gibanje, kteremu bi bili središče pan-germani na Dunaju. Ali ni prišlo do tega, ker so tedanji širitelji gibanja misli, da so tla v Osieku za njih sigurna — ali v tem ravno so se prevari! i- *' Neustaedlerji v Osijeku, na katere so računali, so sicer ohranili nemški jezik, ali oni ne priznavajo druge narodnosti, nego hrvatske. Tako je stvar v Osieku zaspala, toda nadaljevala se je v Srietnn, a tržišča so jej v Rumi, Mitrovici, Vinkovcih, Vukovaru in Zemunu. Pred kakimi 12 leti se je začelo to prvo gibanje. Seveda je bilo tiho. Malo se je vedelo o njem, tem man je, ker se je vršilo v Sriemu. Vrlm tega so se tam bili med seboj in se še bi jejo — Hrvatje in Srhi! In v tem medsebojnem boju so bili eni in drugi tako kratkovidni, da niso umeli, kaj oni tretji pripravlja za njihovimi hrbti. Tako se je moglo vsenemško gibanje neprestano dalje širiti, ker se mu niso od nobene strani stavijale zapreke. Če bi bili naši takoj v začetku sprevideli in videli, kaj jim jo storiti, ako bi si bili Hrvatje in Srbi podali ro£e, posrečilo bi se jim 'bilo udušiti ono gibanje, danes pa je to skoro nemožno.
A podpirala je in pomagala, da se je to gibanje širilo — hrvatska vlada v aZgrebu. Zdi se neverjetno, ali je
tako: Hrvatska vlada sledi v marsičem madjaT-ski. A zakaj ni. sledila istej tudi v postopanju nasproti pan-ormanskemu vprašanju?! Hrvatska vlada je začela Nemcem ustanovljati šole — danes jih je 32!!! — in jih je moralno podpirala na snovanju hranilnice in gesangsvereinov, a vse to samo zato, ker so Nemci na volitvah dajali svoje glasove za madjarone. Na lanskem kongresu jugoslovanskih novinarjev v Zagrebu se je bila sprožila ideja, da bi zasnovali list za ljudstvo na nemškem jeziku, da bi se na ta način prišlo v okom pangermanski agitaciji. Oni Nemci, ki vodijo pangermansko propagando, so se tega prestrašili ter so zato osnovali v Rumi nemško tiskarno in svoj list. "V tem listu nastopajo očitno proti Hrvatom. Žalostno ulogo igrajo v tem nekateri Srbi, ker gredo pangerma nom na roko. No, nadejati se je, da uvidijo sami, na kakem krivem potu so.
- Ideja, izražena na novinarskem sestanku, mora se izvesti. Mora se os novati nemški list, pisan v hrvatskem duhu. Do tega morejo zložno pripomoči Hrvatje in Srbi, da obranijo narodni značaj skupne jim rojstne grude. Hrvatje in Srbi v onih krajih morajo gledati, da se gospodarskioja-čijo snovanjem zadrug. Tudi živo agitacijo treba zanesti med kmete O dolžnostih vlade ni govoriti. Bilo bi smešno. Stvar je pereča. Dela se treba lotiti, dokler je še čas.
matrajo nevspehom, je zanje vspeh. Rusija je originalna, svet za-se — in to se vidi tudi na tej Čudni in nena-adni vojni. *
RUSKO JAPONSKA VOJNA.
Vse, kar se je vršilo dosedaj, ni bilo prav za prav dmzega, nego uvod. nekaka priprava, nekaj polobnegavelikemu rekognosciranju. Ko se je pričakovalo, da bode on, ki je bil hipno zmagovalec, marširal dalje in da bode preganjal premaganega — se je zrna govalec vstavil in čaka. To se opaža toliko v taktiki Kurokija, kolikor Kn~>patkina. Vidi se, da ni jednega ni druzega še prava volja, da bi se spuščal v odločilno bitko. Zdaj se gre le za pozicije, gre za to, kdo obdrži kako pozicijo, oziroma, kako bi se dalo s primernim manevrom prisiliti nasprotnika, da bi zapustil kako pozicijo. To se opaža sosebno pri Japoncih v Mandžuriji. Čemu je pripisati to? Morda ravno Kuropatki-novi taktiki — ugibanja. Kuropat-kin je nedavno izjavil, da je treba! ■ mnogo časa in da je stalo Ruse mno-iro žrtev, da so spoznali japonsko taktiko. Ali sedaj, ko jo poznajo, da pojdp drugače. In res je Kuropatkin. mop-li bi reči eksperimentiral. Napredoval je, pa se zopet umikal in zopet napredoval in tako vse do LiaoyUnsra. Sedaj utegne biti zadosti teh eksperimentov. Japonci v Mandžuru pa so šli za tem, da okupirajo čim več zemljišča. da groze ruskim pozicijam, da prodirajo čim dalje in ob čim manjih žrtvah. To pa je ravno tisto, kar je želel Kuropatkin. Poznana je njegova izjava, da se je bal samo tega, da Japonci ne pridejo v Mandžur, marveč da ostanejo za reko Yalu. Sedaj so v Mandžuru in to daleč in globoko. Čim so Japonci prešli reko Yalu, kaj jim je preostajalo druzesra, da store? Da napredujejo! Ker, ako bi ostali, napali bi jih Rusi in izzvali na boj. Japonci morajo iti dalje, a Kuro pat kin jih mami in vleče. Čim dalje credo Japonci, tem huje je za njih. Za-hrbtje v severni Koreji jim ostaja ne pokrito: A kaj da jim Rusi pripravljajo za hrbtom, tega ne ve še nikdo Pa ko bi Japonci — kakor so že skušali — proglasili južno Mandžurijo za okupirano, in bi ne šli dalje, češ. da oni so dosegli svoj cilj — kaj bi pomenjalo, čim bi Rusija ne mislila tako? Pomrmjalo bi, da vojna ni gotova. da je dobil Kuropatkin časa, da zbere še večjo vojsko da potem na skoči z vso silo. Vsakdo mora priznati da, čim dalje se Kuropatkin izogib-ije odločilni bitki, tem bulji postaja njegov položaj. Vojna se na aikak način ne more končati poprej, nego Rusija hoče..
A tega ne more in ne sme hotetipo-prej, nogo da zmaga in sicer odločno zmaga. Zmagati pa mora, ker so njene sile neizčrpne in ker noče posredovalcev. Zmagati mora ker je ruska vojska pokazala veliko junaštvo in je znala Japonce le slabiti z vsakim svojim umikanjem. In tako bi mogli mi reči, da iz položaja, da iz naravne stvari same, iz narave te čudne vojne sledi nujno, da vsako napredovanje Japoncev pomenja njihovo slabljenje; vendar pa jim ne preostaja dru-ga pot, nego — naprej, to je: v propast.
Po vsem tem moremo reči, da mora biti Japoncem z vsakim dnem tesneje pri duši in da je vsaki njihov vspeh korak bližje — porazu, da je vsaki efekt — samoubojstvo. .
A sedaj moremo mirne duše citati efektne vesti o spopadih, o napredovanju in vspehih Japoncev. Samo da je to napredovanje v prašumah, v katerih se človek izgublja, da so to vs-pehi, ki pomenjajo nevspeh. da so ti efekti rakete, ki ubijajo onega, ki se igra ž njimi. Kakor vsikdar, hod: Rusija tudi sedaj po drugih poteh, ki niso navadne, do vspeha. Kar drugi
KUXL
Z* 160 kr«n avstr. veljav* traba ja
dati $20.50 in k temu še 15 centov za postanino, kor mora biti denarna poii-1 jatev registrirana.
1
Kranjsko slovensko katoliška
KJE JE FRAN MAJCEN. Doma je iz Postojne; sedem let ni nič pisal domu. Prosim rojake, naj nazna, nijo njegov naslov ali kar jim je znanega o njem. FRAN VTLHAR, 101 Almond Aliey, 40th St., Pittsburg, Pa.
NAZNANILO Nižje podpisana naznanjam rojakom, da želim dati v najem V'board-inghouse" in saloon na 436 Boulevard, Barberton, O. Kdor rojakov želi vzeti v najem, naj se v kratkem osohno oglasi ali pa naj blagovoli pismeno naznaniti.
(22-24 9)	URŠULA DARMIŠ.
Kje je MATEVŽ DROBEŽ, doma iz Planine pri Celju. V Ameriki biva že 24 let. Preteklo zimo mudil se je doma, ter se zopet semkaj povrnil. Star je okoli 50 let. — Radi bi tudi vedeli za naslov MARTIN JEVŠEVARJA; bival je zadnji čas v Henry, W. Va., ter zapustil svojo ženo in otroka. Delal je nekoč na Nemškem. Postave je srednje, las kostanjevih, bolj udrtih očij z velikimi obrvmi, podolzatega obraza, velike brade in širokih zob. Naslov in pojasnila izvolijo naj ^e doposlati na "Glas Naroda".
(21-23-9)
—: VABILO :—
na
VESELICO,
katero priredi
DRUŠTVO SV. ALOJZIJA, štv. 19,
J. S. K. J.
'Jne 1. oktobra 1904 na večer v Tam-sonovi dvorani, Cor. Wain St. & 10th Ave., South Lorain, 0.
Pri veselici sodeluje občeznana godba iz Clevelanda.
K tej veselici vabimo vse cenj. ro-ja.-ce in rojakinje iz našega mesta, -davna domača društva iz mesta in okolice, osobito pa ona iz Clevelanda, Ohio.
Vstopnina 25e za osobo. Dame so proste.
Za obilen poset se naj nI ju dneje priporoča	ODBOR. (20-22 9)
Poštni parnik
STATENDAM odpluje dne 27. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski parnik
LA BRETAGNE odpluje dne 29. sept. ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre.
Krasni poštni parnik
KROONLAND odpluje dne 1. oktobra ofc 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen.
Brzoparnik
KAISER WILHELM H. odpluje dne 4. oktobra ob 11. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen.
Čast mi je naznaniti slavnemu ob činstvu v Chicagiv 111., kakor tud Slovencem po Zjed. državah, da seit otvoril novo urejeni
saloon pri »Triglava"
617 So. Center Ave., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležan^ ,, ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolj a vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno kegli Šče in igraln* miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem y prve} vrsti za točno in solidno postrežbo. Vsak potujoči Slovenec dobrodošel! Končno priporočam ožjim rojakom, da me blagovolijo večkrat počastiti s svojim obiskom I
Mohor Mladič,
617 So. Center At., blizo 19. nlc* CHICAGO, ILLINOIS*
Lepo urejen«
SLOVENSKA GOSTILNA
▼ Ely, Minn.,
v kteri vedno to&na Urrstno plr«, fino risa tn whiskey, prodajam tudi domač« In import!rane smod-ke. Dalje nam an j am rojakom, da pošiljam denarje t staro domovino in Bem v «v«jrf s g. Fr. Sakser jem v New Torku: rojake tndi rad postreiem t drncin sadevah glede vošnjih listkov, posebno ako kdo čeli koga sem vaeti, ali potuje v tt&ro domovino. Z veležto vanj em
IT AH GOVŽS.
poflp. tetfo
svete Barbare
v Forest City, Penna
Inkorporirano dn<5 31. jannarja 1302 t PeiMisyivanyt
ODBOBNIKI;
Prevodnik: Josip Zalau, P. O. Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: Josip Žldan, P. O. Box 478, Forest City, Pa L tajnik: I v AN Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pi. H. tajnik: Ivan Ziqan, P. O. Box 575, Forest City, Pa. Blagajnik: Mabtin Mtjhič, P. O. Box 537, Forest City, Pa,
GOSPODARSKI IT RAČUNSKI ODBOR:
Josip Bctcineli star. P. O. Box 591, Forest City. Pa A^ton Ottrm. P O. 537, Forest City, Pa. Jv Afc	i\ O. iiox 492, Forest City, Pa.
Josip Gobsng, p. O. Box 569, Forest City, Pa
POROTNI ODBORj
Josip Bucineli ml., P. O. Box 591, Forest City, Ft HAROL Zalar, P. O. Box 28, Forest City, Pa Ivan Opeka, P O. Box 62C, Forest City, Pa. Pbimož Mato^ P. O. Box 652, Forest City, Pa
Dopisi naj se po&Ijajo I. tajniku City, P*
John Telban, P. O. Box 00|
I>raStveno glasilo je "Glas Naroda^o
Rojakom, kteri potujejo skoči Da r&mro na Silver too, Juroy Sic« in Teluride, naznanjava, da sva odprle noro gostilno
avstrijska domovina
poles železniške postaje, na kdo vidi hišo, ako pogleda na Main 81., nad napis je dorolj velik. Vsakogar bod*-va postregla s dobro pijač«, okrutnimi jedili in irrrstnimi smcdkamL Zl obilen obisk se priporočata
BLATNIK in BRUCK,
Dnrtoca, 6ok
"GLAS NARODA"
prodaja pe 1 scat fcteriiko: Anton Bobek, poslovodja po-drošnioo Frank 8 a k s • r. 177® 81. Clair Su Cleveland, Ohio. John Snstarii«. 1308 K. Qe»*
tr* St.. Joliet, HL Frank Gabrenja. SIS Pewofl
St, JohnatowB. Pa. Frank A. Baudefc. Milwaukee. Wis.
h v | zaslužene denarje je naj-TPjnfl bolie sigurno domu
I U£»l\U poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New York.
Resnica
je da je največja nesreča v A-merika za cloveki — l>olo-zen. Ako je človek bolan nemore delati, in če ne dela riemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svo-> jim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ? '
Kadar je človek l>olaix — moro so zdraviti. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
Zato rojaki Slovcnci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolšega zdravnika v Ameriki, in to je :
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
iz vseučilišča v New Yorku,
in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete.
Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterimj se naši rojaki zah« valujejo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor 1	'
V začetki moje bolezni hut mras meje stresu, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatlzem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. &	, , .
bolezen Želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra-^"8^6 "Oiezni ozdravlena,	in zdaj sem popolnoma zdrav. *n	in gla-
Toraj se Vam srčno zahvalim zatova ©zdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaleZen dokler bom na svetu živeL H&lk Strah,
69 Arimont St Massillon, O.
Walnut Lake, Ark.
Zdej jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušek, vejdit da sem ozdravel in da se po- Box 67, polnoma Čutim zdrav. Ko sem za- HoMESTEAn, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	Anton Stamfel.
Prof. Collins jamei za popolno ozdravljenje vseli bolesti:
Kakor T>olesti na plučah, prsih, želodca, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu, nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatlzem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
Spoiske bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi Prof. Collins naj si dede od katere spoiske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato. ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto V maternem jeriku in adresujte na	*
PROF. Dr. E. C. COLLINS,
140 W. 34th St., NEW YORK.
Prof. Collins Vam če poslati 7J—vila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigd? * več ne povrne.
>Maik Guštin,
Bo* 37, Soudan, Minit.

Jugoslovanska
Inkorporirana dne 34. januarja 1901 v državi Minnesota* Sedež v ELY, MINNESOTA,,
W»AI>BTKI:
Pre4**d»ik: JOHK HABJAK, T. O. Box 803, Ely, Minn. Podprttfexhuk' JOHN KERŽlSNTK, P. O. Box 188, Federal, Pa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. H. tajnik: AKTOV GERZDf, 403 Seventh St., Calumet, Mieh.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, T. O. Bex 10*, Ely, Minn.
JFADCORNT3Q:
J08IP FERKO, 17tft Si. Clair St., Cleveland, Ohio. IVAir GERM, 110« Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN" PRIMOŽIČ, P. O. Bex 114, Eveleth, Min».
roRonn odbor :
MIHAEL KLOBUČAR, 11« 7* Bi, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4834 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa JOSIP SKALA, P. O. Be«x 1MI, Ely, Minm.
Dopiei Baj ae hlaferelije peeiljati ml L tajnika: Gee. L. Brozich, Elj, Minn., pe rrojexn saitepmikn ia noben«« drujem.
Denarne poeiljatre ae	blagajniku: Ivan Gor že, P. O.
Box lt5, Ely, Minm., ia p« irajui aaatc-ymikm.
&ruitv«ae ginsU* je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Električno razsvetljavo dobi prihodnje leto Novo mesto na Dolenjskem.
Izredno debelo tele. Neki posestnik na Dobravi pri Ljubljani je dobil od mesarja 142 kron za dva meseca staro tele. Tehtalo je nad 125 klg.
Letošnji vojažki novinci se pokličejo pri vseh četah v vojaško službo dne 10. oktobra 1004; enoletni dobro-voljci in novinci za mornarico pa 3. oktobra.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Kakoršna setev, takošna žetev. Dne
2S. avgusta so postavili v Celju temelj novi protestantski cerkvici. Ta dan so proslavili, to se umeje— po svoje! Pred spomenikom cesarja Jožefa — čeirar spomin naši Prnsjaki zlorabljajo in profonirajo na brezmejno drzen in nesramen način — je množica Pnisjakov kričala "lieil dem deutschen Kaiser t" in je položila na sfK>menik venec s trakovi v veliko-nemških u deležih
radi zločina izsiljevanja potom obrekovanja. Poleg tega je bil tožen tud; da ni izvrŠli vojaških dolžnosti. Zločin goljufije je Stark zakrivil s tem, da je meseca februarja t. 1. v Ale-ksandriji v Egiptu osleparil gospo Marijo Bir-er za S šter. lir, a gosp. Mojzesu Schlatz 10 šter. lir. Zločin izsiljevanja p tom obrekovanja je pa zakrivil na škodo Rebeke Liebman in Jakoba Morburgo v Trstu. Vrhu \ sega do sedaj navedenega, ga je državno pravdništvo tožilo tndi radi bi-iramije (dvožertstva), a ker se mu krivda v tem oziru ni mogla dokazati je državno pravdništvo umaknilo to - 'btožbo.
Pri razpravi je toženec tajil vse ločine, ki mu iih je pripisovala ob-ložnica. Slišati njega, je Stark no-ilolžen, kakor jagnje. Vse samo obre-• »vanje. sami hudobni jeziki. Osleparil da ni nobenega; če mu je pa kdo dal denar, mu ga je dal v plačilo za njegov trud.
Drugače pa so se glasile izpovedi)e orič. Te izpovedbe so bile več i nom t pismene. Te izpovedbe, ne samo, da potrjale obtožbo v vseh točkah,
Teh dni je razstavljena v Berolinu neka srebrna čaša, ki jo hoče cesar darovati zmasrovalcu bodočih ameri-kih regat. Viljem je sam napravil načrt za to čašo ter so jo zlili pod njegovim nadzorstvom.
Čuden slučaj. Iz Brnselja poročajo, da sta se stavbeni podjetnik Mevrinek in njego-v sin trčila skup z avtomobiloma, na katerima sta se vozila. Oče je obležal mrtev, sin je bil pa nevarno ranjen.
500 zabojev princa Friderika Leopolda. Bratranec nemškega cesarja, princ Friderik^ Leopold je bil odposlan na bojišče v Iztočno Azijo — baje za kazen. Princ je vzel seboj nič man je nego 500 zabojev raznih stvari, med temi toliko perila, da bi isto zadostovalo za častniški zbor celega polka. Uprava sibirskih železnic ni hotela, radi pomanjkanja prostora, vsprejeti toliko zabojev ter se je število konečno reduciralo na polovico.
Nezgoda na železnici Iz Monakova
javljajo, da se je moral v sredo zjutraj blizo Avgsburga ustaviti na odprti progi aunajsko-pariški brzovlak. Skočil je namreč deloma s tira obedni vagon. Zdi se, da se ni pripetila dru-ira nesreča.
N. Y., na Vrhniko; Fr. Mižič z soprogo iz Salt Lake City, Utah, v Gra-dac; iz Lurobert, Pa.: Miha Melink v Ročinj, Jakob Logar, Jakob P: misel v Cirknieo, Janez Ježon v Stari trg. Andr. Kraje v Lošče Žane Rebec v Bačje; Jernej Antončič iz Johnstown, Pa., v Stari trg.
tudi
so
marveč so slikale Starka kakor trgov a — s človeškim mesom: dobavitelji belih sužnjic. Tudi policijske infor-bil Stark žc
sra
sea na čelu m a
serjem stva", ves ta
matere Germanije, ta fotograf je bil namečSen — v uradnih prostorih okr. glavarstva, v prostorih avstijske politične oblasti.
a ni moglo nikdar zasačiti v izvrše-te sramotne trgovine.
barvah. — Te slavnosti se je
>sobje "e. kr. okrožne- racije izjavljajo, da je predsednikom Wurm- -Uje časa na sumu. kot tnrovee s Čl »-kr <rkr irlavar-1 veškim mesom, a ker je jnko zvit, se fotograf, ki je fotografiral prizor v čast in slavo velike | vanJ
Sodišče je obsodilo Josipa Starka na šest mesecev težke ječe poostrene jed:iim postom na mesec.
Krv^v pretep. Na brodu grške ja-drenice "Mihaidi" v Trstu se je vnel Ine 26. avgusta opoludne hud prepir
Nemški "dijaški" domi" iščejo — dijakov! V "Suedsteierische Presse' čitamo, kako da nemški "dijaški med dvema mornarjema. Prepir se je domi'4 po spodnjem Štajerskem be- >a kmalo spremenil v pretep in med racijo po vsej Avstriji, pa ne toliko em je jeden njiju potegnil iz žepa za denar, ampak za — dijake. To be- nož ter z istim dregnil v hrbet svoje-račenje je nr\jkla<=nčndji dokaz, da -T* nasprotnika z imenom S|>odnji Štajer i«i nemški. Niti toli-j Adoni. ko nemških dijakov nimajo po južnem Štajerju, da bi polnili
hrbet z imenom Nikolaj Prihitevši zdravnik se sdrav-vsem i niške postaje je ranjencu najprej za-
Stajerju, da bi sam ''dom
spodobno na-
PRIMORSKE NOVICE.
časno povezal rano ter ga potem dal prenesti v mestno bolnišnico. — Ra-nitelja so pa redarji aretovali ter ga tirali na policijo, kjer ga je uradnik zaslišal ter vzel na zapisnik, a ga po-Šest tir v morjv. Z Reke poročajo: tem zopet izro£i] redarjem, da so ga V noči od 21. na 22. m. m. je nuni j Uvedli v zapore.
vožnjo iz Mesine na Malto padel s j	.,	.
p ,mika društva "Adria", " Lederer 10 metrov globoko z zidu ob ulic-Sa.ulor", mornar Spraieh, v morjeKomagna v Trstu je padel 641etm de-krovu zaspal. lavec Anton Ziberna. Sel je bil tja la ie iz-'inil ! "ve^er se hladit, a je v tem zaspal.
Obležal je v ulici Fabio Severo v ne-
Mati in hči umrli tekom jedne tire.
Dne 24. avgusta zjutraj je šla na Dunaju neka Ana Dobes, ženska 40 let in soproga nekega trgovca z drobnino obiskat, kakor je to delalf. vsaki dan, svojo mater, GSletno Marijo Arnold, ki je bila že veČ mesecev težko bolna.
Medtem, ko je Dobeš sedela ob zglavju matere, jo je zadela srčna kap ter je žena umrla v par minutah. Starica mati se je pa tako prestrašila, da se je njeno stanje nasrlo poslabšalo ter je izdahnila dušo tudi »)na jedno uro potem.
Suša in letina v Dalmaciji. Iz Boke Kotorske poročajo, da ni bilo tam že več mesecev izdatnega dežja, radi tega je zavladala povsodi velika suša. Grozdje se suši in odpada, zelenjava po vrtih je ovenjena, žito je obrodilo >labo. Ta velika suša škodila bo tudi oljkam, tako, da ne bode niti olja. To leto se je obetala bogata letina, a na svršetku bode slabega, nego lani. Pripravlja se slaba zima. Zaledje Boke, ("magora, je v minolih letih oskrbovala Roko s svojimi pridelki, toda sedaj ni niti tega, ker vse črnogorska pridelke pokupujejo Italijani ter odvažajo v Italijo.
Rezervist prišel na vojaške vaje s tremi otroci. Nedavno je neki rezer vist na Češkem prišel na vojaške vaje tremi otroci. Možu je umrla nedav no žena in ker ga vojaška oblastnija ni hotela osvoboditi vojaških vaj in ker ni imel komu prepustiti svojih malih otrok, vzel jih je kar seboj. Najbrže so odposlali vse štiri zopet domov.
Železna poroka. Na Dunaju je slavil dne 30. m. m.-svojo železno poroko umirovljeni general-major Karol pl. Taseh s svojo soprogo Rozalijo Generalu Taschu, rodom iz Vinkov-cev, je sedaj 90 let, soprogi njegovi pa 85. V vojsko je stopil, kakor kadet leta 1S32. udeležil se je vojen 1R48, 1S40. 1S59 in 1S66 (odlikoval se je pri Custoci) in 1S60 kakor polkovnik in zapovednik 27. pešpolka. Ju-bilarjev sin je polkovnik in zapovednik X. domobranskega bataljona v Mladi Boleslavi. General Tasch še danes piše in čita brez očal, čtije dobro in srovori osorno in po njegovem izgledanju bi človek sodil, da mu je komaj f?0 let. Tudi njegova soproga se je istotako dobro ohranila.
Kretanje parnik ot.
V New lork se dospeli:
Neckar 21. sept. iz Bremena z 1066 potniki.
Koenigin Luise 21. sept. iz Genove
z S15 potniki. Teutonic 21. sept. iz Liverpoola.
Dospeti imajo:
Bluecher iz Hamburga. Mongolian iz Glasgowa. Phoenicia iz Hamburga. Deutsehland iz Hamburga. St. Paul iz Southamptona. Celtic iz Liverpoola. Umbria iz Liverpoola. Astoria iz Glasgovra. La Bretagne iz Havre. Kaiser Wilhelm II. iz Bremena. Friedrich der Grosse iz Bremena. Pnnz Adalbert iz Genove. Kroonland iz Antwerpena. Potsdam iz Rotterdama.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakosi Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal.
Vedno točim isveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine smodke. itd. Preskrbim stanovanje in hrano 3 najboljšo postrežbo.
F obilen obisk se priporoča; (31 do)	Jota Pubafcr
Odplnli se:
Bluecher 22. sept. v aHmburg. Grosser Kurfuerst 22. sept. v Bremen. La Lorraine 22. sept. v Havre.
Odplnli bode:
Arabic 23. sept. v Liverpool. Lueania 24. sept. v Liverpool. Patricia 24. sept. v Hambnrg. New Tork 24. sept. v Southampton. Vaderland 24. sept. v Antvrerpen. Koenigin Luize 24. sept. v Genovo. Ethiopia 24. sept. v Glasgow. Statendam 27. sept. v Rotterdam. Pannonia 27. sept. v Trst. Teutonic 28. v Liverpool. Deutsehland 29. v Hambnrg. Neckar 29. v Bremen. Mongolian 29. sept. v Glasgow. La Bretagne 29. sept v Havre. Celtic 30. sept. v Liverpool. Umbria 1. okt. v Liverpool. St. Paul 1. okt. v Southampton. Kroonland 1. okt. v Antwerpen. Phoenicia 1. okt. v Hamburg. Astoria 1. okt. v Glasgow.
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da iacfelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem narodilu ia najboljših rož in korenin, ki jih je debiti v Evropi in Ameriki ter finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih or ranih, mej ara pije redno.
Pošilja se v zabojih po jeden taeat (19 steklenic) na vse kraje zapadnili držav Sev. Aaaerike.
▼ obilna naročila se *rip«ro$s
JOSIP RTJSS,
432 S. Santa FčAv. Pueblo, Col.
Naravna kalifornijska viaa aa prariaj.
Dobre ž t n • is vele rineed 36 do 46 center ralona; staro We ali čr&o rine 00 eentev jfataa*. Kara lin« 65 ct. galena. Kder kapi fcaaj kakor M galea vina, aaera dati |0.M
»r cinik o4 $3.26 de 99.71 galena , sliveviea po $3.00 galena. Pri večjem nare&Iu daaa pepurL t apočteranjeaa
Stefai jakshe,
P. O. Box 77. Crockett, OaKfomia. Cesrtra CWta Oc
TIKET
Rojakom v Clevelanda, Ohlg,
In okolici priporocSm svoj
NALOON,
1776 St. Clair St.,
tik bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Yorka,
kjer toCim Izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m importirana vina, whiskey, likere in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek.
Ob jednem se priporočam roja* kom za
TOLMAČA,
ako kedo ponesreči in so pofiko-4 n je t tovarni, da mu iztirjam odškodnino, ker imam t tem že
večletne skuinje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem brez« vestnežev.
GAŠPER KORČE.
1776 St. Clair St* Cleveland Ohia
za brzoparnik dobiš za ktero družbo hočešnaj-ceneje in bodeš najso-lidneje postrežen pri Fr. Sakserju, 109 Greenwich Str., New York, zato naj se vsak Slovenec na njega obrne.
Math. Grill,
1548 -St- GXetlr St.,
Cleveland, Ohio.
Priporočam rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Rudečevino po50c. gal., belo po 75c. gal. Najboljši domači orožnik 4 gal. za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevozne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 1200 do 1500 galon. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Rojaki I Ob priliki mojfega obiska v stari domovini nakupil sem veliko brinju; brinja ie izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem
IZVRSTEN BRINJEVEC,
kakoršnega ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom se priporočam v obilno naročbo.
Hr Naročilom je priložiti denar.


Spraieh je namreč na Na krovu niso zapazili, da je in radi teira niso za njeprovo rešitev I ničesar ukrenili. Spraieh je pričel z vso moejo plavati in da bi bil bolj Kvoboden, se je popolnoma slekel. Ki»nw"no, po šestih urah. ko so njegove mttei opešale, je zapazil luči. Bil je neki parnik. Pričel je kričati na vse ffrlo, in res je italijanski parnik "Paehino" ustavil ter re3i! mornarja ki se je tikreal potem v Palermu na parnik "Zriny" in se potem vrnil na reko.
Velika nezgoda na deln. G51etni zidar Ivan Božič je nekaj popravljal pri Dreherjevi pivovarni v Trstu. Dne 2r>. avgusta predpolmlne je imel opravila na nekem odru, ki je bil 15 mo-tr.iv od tal. Okola 9. ure je pa revež padel z odra ter obležal nezavesten na tleh. Priskočili so k njemu drugi delavci in ob jednem so telefonirali na zdravniško postajo, od koder je prišel k nesrečnemu delavcu zdrav-i.ik,, ki je konstatova!, da je revež težko in j ako nevarno ranjen. Dobil je o padcu veliko rano na plavo in drujTe notranje poškodbe. Zdravnik mu je podelil najnujnejšo pomoč, ter pa dal potem odpeljati v bolnico.
Na deželnem sodisčn v Trstu se jc
vršila dne 26. avgusta kazenska razprava proti 381etnenra trgovcu Jos. Stark. Stark je Žid, rojen je v Carigradu, a je avstrijski podanik. Tožen je bil zaradi zločina goljufije ii
zavesti. Nesrečni mož je dobil huda v nanj a in notranja poškodovanja. Prihitevši zdravnik z zdravniške postaje je dal poškodovanca prepeljati v bolnišnico. Stanje njegovo je nevarno. Ponesrečenec je oče petero otrok.
RAZNOTEROSTI.
Trenotek pred smrtjo. Nedavno
umrl bivši francoski minister Wal-deck Rousseau je bil strasten kadilec Predno so zdravniki izvršili na njem zadnjo operacijo, je še prosil za ci-irareto. Ko so zdravniki pristopili k njegovi postelji, da ga narkoiizirajo, se je nasmehnil bolestno; rekši: : :Do-pustite gospoda, da pokadim do kraja to cigareto, ker je tako zadnja". On ni veroval, da bi mu niti mojstersko izvedena operacija povrnila zdravje in življenje.
Koža kitova je debela 50 do G0 milimetrov; koža velikega kita tehta večkrat do 3000 kilogramov.
Obrežje francoske izpodjeda morje
neprestano. V poslednjih letih so morski valovi pogoltnili nič manje nego 115 hektarjev površine obrežja.
Vse zna — namreč nemški cesar Viljem. O njem se zna, da je pesnik, glasbenik, slikar, mornar, strateg, go vomik Ltd. Da je cesar tudi zlatar, tO se je doznalo še le pred kratkem
V staro domovino so se podali:
Iz Llovdell, Pa.: Andr. Kranj v Be-gnnje, Jak. Oblak v Topol. Fr. Popek v Begunje, Alois Martineič v Gorenjo Vas; Ant. Dmbnie iz Clevelanda. O., v Ljubljano; iz Denver, Colo.: Jakob Mate, Al. Prijatelj v Ribnico, John .Petek z družino v Nemško vas; Fr. Prijatelj iz La Salle, Tli., v Mirno Peč; iz West Seneea, N. Y., Ilija Marjanovič v Trebušnjak, Marko De-vetak v Malo Gradico, A. Priihičevič v Mečenčane, Vaso Bunčič v Kraljev-čane, V. Ivoševič v Zvonič, Dem. Bar-dar v Slovence, Mile Belojač v Dol. Velešno, St. Klaič v Trebušnak; iz Shryok, W. Va.: "Martin Špilar. Fr Žigman in Jurij Kapel v Št. Pefer; Andr. Delač iz Redstone, Colo., v Male Drage; Anton in Helena Muha iz Clevelanda, O., v Postojno; Janez Adam iz Thomas, W. Va., v Št. Peter; Anton Jakopin z družino in Mate Berman v Planino, iz Douglas, Ala.; Gregor Mihelič z družino iz Eveleth, Minn., v Otavce; iz Pittsburgh Pa.: Jurij Keržina, Ivan Ljubic in Paro Slavic v Primošten, Anton Mišič, Fr. Bonač, Al. Bonač, Janez Kotnik iz Ashtole, Pa., v Cirknieo; Luka Drolc iz Ricketts, Pa., v Travnik; iz Sparta Minn.: Pavi Mihelič, Fr. Mezek, Jak. Samsa, Jože Vesel v Sodražico; iz Leadville, Colo.: Nikola Deža v Za-gradac; Marija Hočevar z rodbino in Ana Klemenčič s hčerko v Semič; iz Indianapolis, laid.: Jos. Ivanči z rod-binčo v Bloke, Tone Garbajs z rodbino v Šmarje, Frank Stamfel z soprogo v Šmarje, Ant. Pungerčar v Tre-belno, Fr. Klobučar v Stopiče; John Cassermann z soprogo iz Little Falls,
rt
ttžžf
ti ft *
£1 ^ S t ft t ft
t ft
9-1 1-> t *t ft
t ftt
t ft^ ft
fr pri a t fttft
£ ft^ft
t ft
LSSf3J ** ft
S
^Ifttb ft t) m ft
fcfttft
fr^fr®
t fttft
fr&frfS t ft* ft fr^fr f5 € ftt ft
^Tft^Tft
tWfcft
fr&fr®
t
HP;
FRANK SAKSER, lastnik.
ANTON BOBEK, vodja.
BANČNA FOOMOICA
1778 ST. CLAIR ST., = - = CLEVELAND, 0, Glavni urad: 109 Greenwich Street, New York
fr &
A ftt ft
fr^P
^Ift* * ft* ft

Pošilja v zvezi z glavno pisarno
denarje v staro domovino
najhitreje in najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12

dnevih.
Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila.
Prodaja
parobrodne listke
za razne parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New York, domač uslužbenec jih dovede v glavno pisarno, preskrbi vse za prtljago in dovede na parnik, kar potnika nič ne velja, in je to velike vrednosti.
fr ®fr G
t ft* ft
fr a *ft*ft
*ft*ft
fr tjtfr Q *ft*ft
frVfr® *ft*ft



L-dL
Milko Vogrin.
Norela. Spisal dr. fltejaa.
(Dalje.)
Pri teh besedah poskoči deklica same radosti in mater iskreno poljubi rekoč, da jej je ona napravila s tem veliko veselje.
"A tudi mi sami bodemo velik kres zanetili in po svoje povzdigovali to I.!- svečanost", dostavi Vogrin. "Da nas bode pa več skupaj, bi pa prosil milosti ji vo gosjx>, da povabite tudi gospoda Ben do. A jaz vzamem seboj, ako mi visoka gospoda dovoli, - .-da dr. £:rnika, tnkajžnjega Vitak z ti a nega zdravnika, ki je m..j r. .j a k in nekdanji šolski tovariš.'
"SI obodno Yam, gospod doktor, da povabite, kogar hočete", odvrne gospa. "Meni je celo ljubo, ako doj-de tja tudi dr. Sirnik. Mi smo se z njim že do dobra seznanili; on je kaj olikan mož. Tudi barona Bendo ho-čem povabiti, rs" gre z nami, ali o njem ne vem, kaj stori. Njemu ni mnogo do takih svecanostij, ktere pripnite ljudstvo napravlja. On je, ka kor sodim, nasprotnik vsem tem narodnim običajem dn ljudskim spominom!"
"Temu se ne smemo Čuditi", pritrjuje dr. Vogrin, "ako pomislimo, da ni baron Benda iz ljudstva vzra-stel in nikdar med njim živel. Sploh pa smatrajo madžarski plemenitaši priprosto ljudstvo onim nizkim stvorom, ki naj le trpi in si v potu svojega obraza služi kruh. Ono jim naj jim le hlapčuje brez vsake omike zato da ga laglje zlorabijo v Bvoje namene t*'
S tem je napeljal Vogrin govorico na drugo stran. Začelo se je razpravljat i o soeijalnem vprašanju, ki je danes skoro povsod na dnevnem redu Vogrin ni bil demokrat v navadnem pomenu besede, ali on je ljubil priprosto ljudstvo, vzlasti pa svoje slovensko; zakaj vedel je, da še ono hrani nepokvarjeno noč in Čilost v sebi!
Ko je nato Vogrin razložil, kakšno je razmerje priprostega ljudstva na Ogrskem, in dokazal, kako brezdno loči ogrske magnate in grajščake od prostega naroda, zasuče se govor na naše ,osobito šolske razmere, Gospa Skenovska se je ujemala z Vogrino-vimi nazori, da je krivo in celo neopravičeno, ako se ljudstvu po šolah in uradih vsiljuje ptuj jezik, kakor to dandanes godi. Tudi ona je poznala svoj narod ter dejala večkrat, da je bilo v prejšnjih letih tudi na Češkem tako, ali vsakokrat je pristavila, da nastopijo i Slovencem boljši dnevi, v kar Bog pomozi!!
Tudi Rihard in Olga sta se ut7r*" zevala teh pogovorov, a ne v nasprotnem pogledu. Njuna mati je namreč na mišljenje svojih otrok tako vplivala, da sta se fant in dekle vedno le potegovala za njene nazore. A tudi dr. Vogrin je deloval v istem pravicoljubnem in spravljivem smislu na svoja učenca, ter jima bil kolikor mogoče vtisnol v srce svoje nazore o ljudstvu in o narodnostih. In glej. danes je bilo Vogrinu kaj lahko pri srci, videč, da se skladajo vsi, gospa Skenovska, Rihard in Olga, z njegovimi idejami. Ta edini slučaj ga je stotero odškodoval za ves trud, ki ga je imel s podučevanjem. V teh trenotkih je pozabil na svoja uboga dijaška leta na Dunaji; povzdigovalo ^a je prepričanje, da je vkorenil v dveh sreih blago sočutje do svojega roda!
Kakor pa človek, razgovarjajoč se s mojimi somišljeniki, ne čuti, kako hitro ure in minute v večnost teko, tako je bila tudi naša družba izpre-gledala, da je že bilo zatonolo solnee.
"Zdaj smo pa zamudili planinsko žarenje", vzklikne naenl ^at Olga. "A to nič ne dč. To prikazen lahko večkrat vidimo, takih zanimivih pogovorov in vprašanj pa se Človek le redkokrat udeležuje. Mnogo ste nam. gospod doktor, o svojem narodu povedali ter nas v marsičem podučili. Če je pa povrh še Vaše ljudstvo tako vztrajno in trdno, kakor Vaše gore tako nepopačeno in čisto, kakor vodovje Vrbskega jezera, potem bode pa tudi svoj cilj in smoter doseglo. Prišlo bode do blagostanja in omike ter delovalo z drugimi narodi vred na prospeh vesoljnega Človeštva. Te daj ga pa bodo tudi vsi ljubili, kako. ljubijo zdaj njegove krasne gore!"
Za te prelepe besede se Vogrin go-spici Olgi posebej zahvali ter vstane, da bi se poslovil. A gospa Skenovska ga ustavi, povabivši ga na čaj, s kte rim se je nocoj v utici postreglo.
"Jutri zvečer o tem času pa pije ino čaj pri kresu tam le na onem hol-mu", pristavi Vogrin poslavljajoč se 30 v noč od gostoljubne druščine, to gospodo pričakujem jutre z mrakom vred. Dr. Sirnik Vas bode vzel v svoje varstvo ter prevesi al na oni breg, kjer Vas hočem sam sprejeti."
Tem besedam so vsi radostno pritrdili, in Vogrin je odjadral veselo
Tema je krila zemljo, ko je Vogrin, pripenši svoj čoln na onem bregu jezera, korakal proti domu. Njegova rojstna hiša je stala kakih pet minut od Vrbskega jezera na majhnem griči. Vogrin stopa po malem navkreber, premišljujoč, kako veselo je današnji popoldan preživel. Zdaj postoji. da se malo oddahne, m zida si zlate gradove v oblake. Zdaj koraka zopet naprej in postoji vdrugie, bil je že blizu hiše: kar zasliši naenkrat, da trka nekdo na okno!
Po prstih stopa zdaj okoli ogla, in tu zagleda podobo, ki ob oknu sloni. Mirno posluša, opazujoč z bistrim očesom, kdo bi bil; a bilo je pre-temno, podobe ne more spoznati. Zdaj čuje tiho klicati: Rezika, Re-zika! ali odgovora ni. Vse je zopet mirno kakor v grobu. Nekaj trenot-kov še, in prikazen potrka zopet na okno, a v tem hipu priskoči Vogrin in zgrabi človeka. Ponočnjak pa je bil mož, a to krepke postave. Obr-novši se, poprime z obema rokama Vogrina in ga vrže od sebe na tla, a sam se izgubi brez glasu v nočnej temini!
Na krik in klic Vogrinov priletite mati in sestra prestrašeni iz hiše z lučjo v roki in pomagate Vogrinu na noge. Hudo ga je bil vrgel predrzni postopač, a k sreči se mu ni bilo nič n< varnega zgodilo. Le udaril se je na desno stran, kamor je bil padel, tako da je komaj dihal; padee ta je še dva dni dobro čutil, če tudi o tem ui pravil nikomur.
Mati ni vedela, kdo bi bil prišel pozno v noč Reziko klicat; kajti iz vasi ni nobeden fant hodil k njej va-sovat. A deklica je iakoi povedala, da jo že vec večerov nekdo nadleguje. Ce se ne moti, bil bi to neki vojak iz Poreč, ki tam stanuje, kamor nosi ona jajc in masla na prodaj.
"Jaz mislim, da je sluga nekemu častniku, ki je prišel prve dni tega meseca v kopel. Zdi se mi. da sta gospod in sluga z Ogrskega. Jaz nisem nobenemu nikdar lepih besed ponujala, a sluga me vselej nadleguje, kedarkoli v Poreče pridem."
Tako se opravičuje Rezika brišoč >i debele solze, ki so jej tekle po licL
"Zakaj pa nisi materi o tem ničesar povedala?" vpraša jo resno brat
Milko.
"Ni se mi zdelo vredno, da bi bila o tem pravila materi. Saj sem mu bila sitnežu prepovedala, naj ne hodi trkat, ter si sploh mislila, da bode sam vse opustil, ako vidi, da z menoj nič ne opravi."
Nato je Vogrin sestro dobro podučil. Zapoved al jej je pa tudi, da ne -me v Porečah več v ono hišo hoditi, 'cjer stanujeta isti častnik in njegov sluga. Sicer ostane pa tako odslej nekaj časa on sam doma ter hoče skrbeti, da bode po noči vse mirno okoli njegovega stanu.
To se je res zgodilo, in od istega večera ni hodil nikdo več trkat na dekličino okno. Ali vsaka, najbolj pa srčna izguba išče svoje maščevanje, in to je izkusil tudi Milko Vogrin! (Dalje prihodnjič.)
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
PAIOHIA
DLT0S1A
SLAY0NIA
ARD LINE
F>ARINIICI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKOJN_NEW Y0RK0M.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROTU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
odpluje iz New Yorka dne 27. sept. 1904.
odpluje iz New Yorka dne 11. okt. 1904.
odpluje iz New Yorka dne 25. okt. 1904.
ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vi jaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York,	126 State St., Boston.
'	67 Dearborn St., Chicago.
Compagnie Generale Transailantique.
(Francoska parobrodna družba.)
HE AUSTRIACA LINE
vozi direktno
iz Kew Yorka do TRSTA ali REKE,
s parniki
"Frieda", "Gerty" ii "Giulia",
kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pliuli med TRSTOM, REKO in NEW YOliKOM.
Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike.
Vožnji listki po najnižji ceni.
Obrnite se na zastopnike te družbe, ali
C. B. Richard & Co.,
generalni agentje,
31 Broadway, New York,
ti
SIDRO
If
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
E.EUMATISEM, P0K0STNIC0, PODAGRO itd.
in razne reuiuatične neprilike.
gAflOi 25ct. In 5Ckrt. v vseh lekarnah
Maxnanilo.
Slovensko, katoliško, podporno društvo SV. JOŽEFA, št. 12, J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg Pa., in okolico, ima Bvoje redne seje vsako dru-?o nedeljo v mesecu. — Draštveni-kom se naznanja, da bi se istih, v polnem številu udeleževali, ter redno do-našali svoje mesečne prispevke. .Nekateri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesecnino na katerega izmed izvršn-jočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Za tekoče leto so bili izvoljeni sledeči društveni uradniki: Jožef Maska, predsednik, 254 Springgarden Are., Allegheny; Anton Eolar, podpredsednik, 874 River Ave., Allegheny; Nik Povše, L tajnik, 28 Tell St., Allegheny; Matevž Matičič, H. taj nik, 15-26 Penna Ave., Pittsburg; V. Vovk, blagajnik, 28 Tell St., Allegheny; Ferdinand Volk, delegat, 122, 42d St., Pittsburg; Franc Strniša, odbornik, 254 Springgarden Ave., Allegheny, Jož. Cekuta, odb., 67 Villa St., Allegheny;. Karf Staaiša, 25 Troy Hill Road, Allegheny; Franc Krese, odb., 4820, Plum Alley, Pittsburg. .. (24-8-04 24-8-05)	Odbor.

Nižje podpisana priporočam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
. . IVETVV YORK . .
t katerem to^m vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne srnodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FR1DA VON KROGE
107-10» Greenwich Street, New York.
Taco"b StcorLicCkL,
E. Madison Street,
!!

Slika predstavlja srebrno uro spode. 18 Si;e Screw B navijak
Cena uram :
Nikel ura........$ G.OO
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebru: ~*ra......
z dvema pokrovima $13.00 Akf) želite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenami
Cena ,,Fahys Cases Gold*
field" jaračene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za tla-u? * kamnov........$14.00
Opomba: Vse ure sr. nnjboljle delo Elgin in Waltham ter jatučene glede kakovosti.
Za obile naročbe se priporočam
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POŠTNI PARNIKI SO s
"La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton, 25,000 konjskih moči.
"LaSavoie" " " « .................12,000 " 25,000
llr?»TQltra!re" " " " ..................10,000 " 12,000 " "
L Aquitaine" " " " ..................10,000	"	16,000	"	«
«ra ^^eae"............................... 8,000	"	9,000	«	«
La Champagne"............................. 8,000	"	9.00O "	"
"La Gascogne"............................... 8,000	"	9,000	"	"
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob Četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča St. 42 North River, ob Morton St., New York:
La Bret ague *LA SAVOIE *LA TOURAINE *LA LORRAINE
La Bretagne
29, sept. 1904. 6. okt. 1904. 13. okt. 1904. 20. okt. 1904. 27. okt. 1904.
*LA SAVOIE *LA TO DRAINE *LA LORRAINE
La Gascogne *LA SAVOIE
3. nov. 1904. 10. nov. 1904. 37. nov. 1904. 24. nov. 1904. 1. dec. 1904.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
R1EI> §TAE LOE
(Prekouiorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda")
posreduje redno vežnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * * ♦ ♦ $ ♦ + + ♦ * * * Philadelphia in Antweroenom,
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki ž •fADERLAND dva v jakaČLSTMl ton.: KR00NLAND.......... 32760toiL
2EELAN0...........IL905 ton. j FINN LAND............ 12760 ton.
Pri reiiaii za mod k rov je so vpoStete vse potrebščine, dobr* irana, najboljša postrežba.
Tot čez Antwei-pen je jedna najkrajših in najprijetnejših £» potnike iz alf v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Trimorje Hrvatsko, Dalmae; jo ia drn?e dele Avstrije.	'
Iz Ni:w VORk V odpljnjejo oarnilci vsako soboto ob 10. uri
dopoludne od i>om.)la hU-v. 14 ob vznožju Fulton Street _Iz PilILA
DELPHI JE vsako dni^o sredo od pomola ob vznožju Washington St
Glede vprašanj ali kupovanja vožnji h listkov .le obrniti nu
Office, 9 Broadway, New Yt/rK City,
90—9« Dearborn Street, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIS. 21 Post Street. SAN FRANCISCO. — ali na *jei>« laatopaika.
■• p » -
) :?	• rJ % ^ » *
— ■ >
Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON,
40 Second St., Hoboken, N. J.f
potrebuje moene može, kteri se laliko na Nemško vozijo in za to delajo na parnikn.
Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen.
Jacob
E. Madison
Rojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam grojo dobro micjeo«
GOSTILNO,
t kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prod« jam DOBRE 1.MODKE in I.IKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., Pošlji vpraša ca mene in gotovo bodt prišel do mene in do caancev. Ako ked» pc trebnje kak svet, naj *e name obrne. Malt geslo toraj bodi«
svoji k svojim!
Marti« Mtthig. Mk
SLOVENCEM TER \ | HRVATOM SE PRI. ^ POROČA IZKUŠENA ® BABICA	^
1 j POLONA MEVŽEK,
S * 252 WILSON AVENUE,
^ ^ CLJEVELAND, O.
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki
vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vo5nia do New Yorka traja manj nere tri dni; prihod v New York pc di'Ovu. Oglasite 8s cih
C. M. C0X	^ C. POST,
Ass-J Ticket Af^V	.iy Ticket Atert,
313 rv. Main St., Pueblo, Colo.
Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakserju. lastniku tega lista, čegar vsluzbenec Va« pričaka potem pri prihodu v New Yoik ns kolodvoru.


I v 52