PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXII. St. 234 (6521) TRST, sreda, 12. oktobra 1966 V GENOVI 50 PREKUCAU NAPOVEDANO SPLOŠNO STAVKO Sestanek med Pieraccinijem in sindikati o sklepih CIPE glede ladjedelnic Poročilo Longa na zasedanju CK KP1 - Senat je odobril zakon o financiranju zidanja šolskih poslopij RIM, 11. — Danes so razpravljali o vprašanjih nove ureditve Italijanske ladjedelske industrije na sestanku med ministrom za proračun in programiranje Pieraccinijem in predstavniki sindikalnih organizacij. Sindikalisti so izrazili zaskrbljenost za morebitne posledice za število zaposlenih in zaradi gospodarskih posledic na prizadetih področjih. Predvsem so hoteli zvedeti podrobnosti o predvidenih investicijah, da se uresniči politična obveza o zagotovitvi dosedanje ravni zaposlitve odnosno gospodarskega razvoja Prizadetih področij. Minister je izjavil, da je pripravljen konkretno razpravljati o investicijah, ki jih je predvidel CIPE. Za to je predlagal nov sestanek s sindikalnimi nredstavnikt, na katerem bosta prisotna tudi Predsednik IR1 in predsednik Fin-cantieri. Kasneje so se dogovorili, da bo tak sestanek v ponedeljek na sedežu proračunskega ministrstva. Pieraccinl je obvestil sindikalne organizacije, da je pozval deželna odbora za programiranje Ligurije in Julijske krajine, da čim prej izdelata deželne gospodarske načrte, tako da bo čim prej moč v vsedržavnem okviru določiti prednosti investicij in da bodo lahko sta se po triletnem bivanju vrnila leta 1962. iz Kitajske. Marksistično, leninistično gibanje je do sedaj izdajalo petnajstdnevnik «Nuova Unitan, ki izhaja v Rimu, tiskajo pa ga v Livornu. V senatu so z glasovi socialistov, socialdemokratov, republikancev, demokristjanov, liberalcev in misi-nov sprejeli zakon o financiranju zidanja šolskih poslopij. Proti so glasovali samo komunisti in social-proletarci, ki pravijo, da zakon ni dobro izdelan, da ne upošteva realnih potreb novih mest za otroke in da ni usklajen s petletnim načrtom. Rodezija LONDON, 11. — Danes Je bila seja britanske vlade, na kateri so pregledali načrt ministra za odnose s Commonvvealthom Bowdena, ki vsebuje britanske predloge za rešitev spora v Rodeziji. Načrt obrazložuje minimalne zah- sprelelT’ukrepe, “ki'bodo 'uskiajeni! teve britanske vlade za povratek koj po državnem udaru. Malik je izjavil, da je Indonezija lanskega oktobra potrebovala odločno vodstvo, ki ga predsednik Sukamo ni znal dati. Sukarna je kritiziral tudi, ker ni obsodil indonezijske komunistične stranke. Na Holandskem sedež zavezniških sil za srednjo Evropo HAAG, 11. — NATO je sprejel holandsko ponudbo, naj bo holandsko ozemlje sedež zavezniških sil srednje Evrope. Poveljstvo bo imelo sedež v nekaterih poslopjih državnih rudnikov v Brunssumu približno 225 kilometrov jugovzhodno od Haaga. Nekatere vojašnice pa bodo v Maastrichtu. Rudnike v Brunssumu bodo v kratkem zaprli iz gospodarskih raz logov. Omenjeno poveljstvo ima sedaj sedež v Fontaineblau blizu Pariza skupno z vrhovnim glav- nim štabom NATO (SHAPE). Holandski zunanji minister Luns je izjavil, da bo novo poveljstvo začelo delovati 1. aprila 1967. Gibraltar LONDON, 11. — V Londonu so bila vse te dni pogajanja med britanskimi in španskimi predstavniki zaradi Gibraltarja. Po današnjem sestanku so javili, da se bodo španski predstavniki vrnili jutri v Madrid na posvetovanje z vlado. Zvedelo se je, da je britanska delegacija izročila španski delegaciji načrt sporazuma, ki je potreben, da se zadeva predloži mednarodnemu razsodišču v Haagu. LONDON, 11. — Charles Chaplin je danes spodrsnil na stopnici med dokončnimi pripravami svojega zadnjega filma in si je zlomil gleženj. Odpeljali so ga v bol-nišnico. Ko so mu nogo obvezali, se je vrnil v hotel, kier stanuje. Predlog komisije za reorganizacijo ZKS LJUBLJANA, 11. — Komisija za reorganizacijo in razvoj Zveze komunistov Slovenije je po osemurni razpravi sklenila predložiti CK formiranje novih organov: predsedni-žtva izvršnega komiteja in osmih komisij. Po predlogu komisije, o katerem bodo razpravljali na posvetovanjih, ki jih bodo te dni organizirali izvršni komite in tajniki občinskih komitejev, Zveza komunistov Slovenije ne bi imela predsednika, temveč samo predsednika predsedništva CK ZK Slovenije. Komisija je podprla načelo, da člani izvršnega komiteja ZK Slovenije ne morejo opravljati nobene druge izvršne funkcije v organih oblasti niti v družbeno političnih organizacijah. Glede predsedništva so bila mnenja deljena, tako da je komisija predlagala dve alternativi. Po prvi ni bilo za člane predsedništva nobenih omejitev. Po drugi pa člani predsedništva ne bi smeli imeti nobenih drugih izvršnih funkcij v organih oblasti. Komisija ni sprejela predloga o neskladnosti članstva v vedi-nih organih CK ZK Jugoslavije in CK ZK Slovenije. Po predlogu komisije bi predsed-nlštvo CK ZK Slovenije imelo 27, a izvršni komite 9 članov. V diskusiji je bilo opozorjeno, da se morajo odnosi predsedništva in izvršnega komiteja tako urediti, da ne bi ponovno prišlo do koncentracije odločanja v predsedništvu, kot je bilo doslej v izvršnem svetu. HANOJ ZAVRAČA BRITANSKI NAČRT NEW YORK, 11. — Predsednik Johnson bo verjetno Jutri obiskal New York in se bo morda udeležil tradicionalnega sprevoda ob Kolumbovem dnevu. Do sedaj pa niso še javili točnega programa Johnsonovega bivanja v New Yorku. Tieu in Ki zahtevata od McNamare naj pošlje v Vietnam nove vojake Ameriški vojaški voditelji zahtevajo, naj se število vojakov zviša na 360.000 - Senator Morse obtožuje Johnsona - ZDA pripravljajo novo ofenzivo HANOJ, 11. — Sevemovietnamska agencija je objavila danes uvodnik glasila vojske, ki odločno zavrača predloge britanskega zunanjega ministra Browna glede Vietnama. List govori o «hlap6evstvu», ki ga kaže Velika Britanija do ZDA v mnogih mednarodnih vprašanjih in zlasti, kar se tiče Vietnama. List dodaja, da je namen Brownovega načrta v šestih točkah služiti napadalni politiki ameriških imperialistov. Članek pravi dalje, da ZDA in Velika Britanija govorijo nejasno o razgovorih in pogajanjih, toda še dalje odklanjajo priznanje juž-no-vietnamske narodnoosvobodilne fronte kot edinega pravega predstavnika južnovietnamskega ljudstva. Ameriški tajnik za obrambo Mc Namara, ki je prišel včeraj v Saj-gon, se je davi sestal najprej s predsednikom republike generalom Tieujem in s predsednikom vlade Kijem. Po razgovoru je McNamara izjavil časnikarjem, da bo podal zadevne izjave ob zaključku bivanja v Vietnamu. V poučenih krogih pravijo, da sta tako general Tieu kakor general Ki izjavila McNamarl, da so potrebni še drugi ameriški vojaki za vojno v Vietnamu. Zatrjuje se, da je McNamara izročil sajgonskima voditeljema po- z deželnimi načrti. Končno je minister zagotovil, da ne bodo zaprli ladjedelnice Ansaldo - Muggiano. Po sestanku so tajniki CGIL Foa, L&ma in Mosca izjavili, da uradno Poročilo dovolj jasno govori, vse Pa je odvisno od ponedeljkovega sestanka, ko bodo segli v bistvo vprašanj. Tajnik UIL Viglianesi je Pil kot po navadi zelo optimisti-6en, generalni tajnik CISL Coppo Pa ni hotel nič izjaviti. Iz Genove poročajo, da so sindikalne organizacije odpovedale splošno stavko, ki bi morala biti v petek, 14. oktobra, in sicer, v skladu s pozivom vsedržavnih vodstev sindikalnih organizacij. Na skupnem sestanku so tajništva °GIL, CISL in UIL sprejela enot* ho stališče in zahtevajo uresničenje naslednjih treh zahtev: 1. Dogovoriti se je treba s sindikati o načinu in o rokih za zagotovitev višine zaposlenosti. 2. Proučiti je treba razmere v podjetjih z državno udeležbo, da se uskladijo vpra-s*«lja zaposlitve in gospodarskega razvoja. 3. V okviru deželne gospodarske politike načrtovanja je tre-oa proučiti stanje, zaposlitev in Prejemke delavcev. Na današnjem zasedanju CK KPI Je Imel tajnik partije Longo daljše Poročilo o perečih mednarodnih in notranjih vprašanjih. Govoril je o splošnem mednarodnem poslabšanju položaja zlasti zaradi vojne v Vietnamu in je v tej zvezi omenil Poziv papeža, U Tanta in De Gaul-je za mir. Pri obravnavanju mednarodnih vprašanj je obširneje govoril tudi o odnosih v delavskem Ribanju in zlasti o sporu s KitaJ-sko. v tej zvezi je dejal, da Je ^kulturna revolucija« uperjena pro-h komunistični partiji, katero ho-~e ponižati in osramotiti in jo ‘^menjati z «rdečo gardo«. Skuša so okrepiti položaj vojske na škodo Partije. Kampanja proti ((revizionizmu« v bistvu pomeni poskus skrivanja neuspeha politike, ki naj P1 bila alternativa mirnemu sožit-ju- Slabi rezultati ((velikega skoka«, lz|uba prestiža v revolucionarnem Ribanju v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki, vse to je ošibelo zaupanje v vodilno skupino, ki nadaljuje isto politiko s pomočjo ((kulturne revolucije«, s čimer tlači nezadovoljstvo in ustvarja umetno rnono-Utnost vlade. Glede notranjepolitičnih vprašanj *? Longo ugotovil, da vladni gospodarski načrt ni v skladu z zahtevami, za katere so se borile demokratične množice, da pa vodi načrtna politika na novo naprednejše Področje. Longo je odločno poudaril nujnost sindikalne avtonomije in enotnosti, saj je večja pogodba moč delavcev življenjske važ-jl°ah za demokracijo. Glede socia-"stlčne združitve pa je mnenja, da nova stranka poraja v zmedah j? nesporazumih. Vendar pa je bi-ja nato njegova kritika dokaj u-“*®rjena, čeprav Je bila usmerjena 1 Poudarjanje socialdemokratskih >"®“iosti nove ■ stranke. Končno je zPnRo govoril tudi o posledicah mednarodne razcepljenosti v de-avskem gibanju za stanje v ita-ojanski partiji. Govoril je o neka-mrih skupinah, ki skušajo dobiti u-radno podobo, ki pa so zaradi zad-njih dogodkov na Kitajskem iz-subile na Ugiedu. Na popoldanskem zasedanju Je posegel v razpravo tudi sen. Vida-m Je dejal, da je «zelo resno« t?’ kar se dogaja v Kitajski, saj J8 zelo težko govoriti «o enotnosti različnosti« s partijo, ki pridiga "ntisovjetizem, razbija protilmpe-l?austično fronto in organizira odpadniške struje. Vidali je posvetil „°oršen del izvajanj sobotnim dogodkom v Trstu in dejal, da je J;110 gibanje enotno in močno, če-Prav je pn§i0 tudi do nekaterih ”®odgovomih dogodkov, ki pa so jmeu obroben značaj in ki so se Predvsem dogodili zaradi policij-2*ega nasilja. Glede napada na se-r®* ACLI pa je Vidali dejal, da *re za osebe, ki nimajo nobenega opravka s KPI. Livornu bo od 14. do 16. oktobra ustanovni, kongres nove proki-,ajske komunistične organizacije, jr se uradno naziva ((Partito comu-msta marxista-leninista dTtalia«. ^rganizatorji so imeli dokaj težav, fr* so dobili dvorano ln jim je jjdnčno občina prepustila kulturni JJPm. Na kongresu ne bo prisotna 'Negacija kitajske komunistične stranke, kot se je prvotno pred-'‘dEvalo, niti ne bodo prisotni predstavniki drugih prokitajskih orga-a«mov, ki obstajajo v Italiji. Pred-sem gre za milansko skupino «E- zakonitosti v Rodeziji. Podroben načrt bo predložen vladi v četrtek in ga bodo nato poslali Smithu, da ga pregleda. Ce bo Smithova reakcija ugodna, bo Bowden verjetno zopet odpotoval v Salisbury na posvetovanje. V krogih blizu vlade pravijo, da namerava Bowden predlagati Smithu ustanovitev .vrhovne politične komisije«, v kateri bi spočetka bile vse rodezijske evropske stranke in tudi Smith. Ta komisija naj bi pod vodstvom generalnega guvernerja Gibbsa kot predstavnika kraljice določila v Rodeziji zakonito vlado in pripravila pot za večinsko vlado, s tem da bi postopoma raztegnila volilno pravico na domače prebivalstvo. Novi napadi na Sukarna POSVETOVANJA O VIETNAMU IN RAZOROŽITVI Po sobotnem sestanku z Johnsonom se je Gromiko včeraj sestal z Brotvnom Brown bo prihodnji mesec obiskal Moskvo - Med ZDA in SZ bodo nadaljevali posvetovanja o sporazumu proti širjenju jedrskega orožja WASiHINGTON, 11. — Ameriški državni departma je danes javil, da ZDA in Sovjetska zveza skušajo doseči sporazum, ki naj bi olajšal sklenitev mednarodne pogodbe proti Širjenju jedrskega orožja. Predstavnik državnega depart- maja McCloskey je izjavil, da so napredovali na poti sklenitve sporazuma proti širjenju jedrskega orožja v smislu razjasnitve nekaterih nesoglasij. ((Tako mi kakor Sovjeti, je izjavil predstavnik, mislimo, da sta e-,r ... o | na in druga stran res zaintere- listicne stranke Aidita, sjranj pri sklenitvi pogodbe. Po-UJeh m nato usmrtil). dal- ^ popolno £*,ČU0 za. DŽAKARTA, 11. - Indonezijski tisk nadaljuje pritisk na Sukarna. List »Revolusioner* trdi, da je Sukamo svoj čas odobril poskus državnega udara. List dodaja, da je dobil na vpogled zapisnike o za- *» «"** «»•> - -c*«- ki so ga List pravi, da je Aidit izjavil vojakom, ki so ga zasliševali: «Spo. četka je predsednik blagoslovil naša dejanja.* Aidit je rekel, da se je predsednik približal enemu od voditeljev upora, brigadirju Su-pardiu dan po državnem udaru, potrepljal ga je po rami in rekel: • Supardžo, napravili ste nekaj zelo dobrega.* General Supardžo se še vedno skriva in ga iščejo. Tiskovna agencija Antara pa objavlja danes oster napad na Su-kama, ki ga je izrekel zunanji minister Malik. Ta je v Tokiu izjavil, da je Sukamo zaradi pomanjkanja odločnosti odgovoren za pokol tisočev Indonezijcev ta- veznikom NATO ln seveda ne bo dosežen noben sporazum o tem brez popolnih posvetovanj z vsemi našimi zavezniki.« McClosikey je dodal, da je treba rešiti še važina vprašanja, in je pripomnil, da je sam Gromiko sinoči izjavil, da se bodo razgovori nadaljevali. Predstavnik je skoraj eno uro odgovarjal na vprašanja časnikarjev, toda ni dal nobenih jasnih pojasnil. Dodal je, da je treba vprašanje jedrskega sodelovanja v okviru NATO «še definirati* in da ni moč reči, da so opustili katero koli formulo. Zatem je izjavil, da sinoči niso govorili o točnih določbah more- iiiiiiiiiMiitiuiiiiniHiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiuiiMiitiHiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii POROČILO O RAZGOVORIH TITO-BUMEDIEN Sodelovanje na vseh področjih Tito povabljen v Alžirijo Tito: Vprašanje Vietnama se lahko zač- ne reševati šele po prenehanju napada (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 11. — V skupnem sporočilu o obisku ln razgovorih med predsednikom Titom in predsednikom Alžirije Bumedienom, ki je danes odpotoval s puljskega letališča iz Jugoslavije, se ugotavlja velika podobnost pogledov obeh držav na mednarodna vprašanja in pripravljenost nadaljnjega razvoja medsebojnega sodelovanja na vseh področjih. Predsednika izražata zaskrbljenost zaradi razvoja sedanjega mednarodnega položaja, ki grozi svetovnemu miru, in zaradi pritiska imperialističnih sil posebno v Aziji in Afriki, ki težjo za tem. da se prepreči gospodarska in politična osvoboditev držav v razvoju in otežkoči njihov nadaljnji razvoj. Tak sedanji položaj terja zavzemanje vseh miroljubnih m svobodoljubnih sil, da se zoperstavijo temu pritisku ln da bi se premagale sedanje težave. Tito ln Bume-dien izražata odločno podporo o-svobodilnemu gibanju narodov, si so še pod kolonialno dominacijo, in sodita, da režim rasne diskriminacije v Južni Afriki in Rodeziji krši osnovne pravice človeka in narodov in ogroža varnost neodvisnih afriških ln azijskih držav. Predsednika prav tako obsojata imperialistično akcijo usmerjeno na razdelitev arabskih držav z namenom, da se ohranijo tuji gospodarski in politični interesi na Bližnjem vzhodu. Predsednika izražata svojo simpatijo ln podporo a-rabskemu ljudstvu Palestine pri ^feioni oriente«, katero vodita za- urseničenju njegovih zakonitih sonca Maria in Giuseppe Regis, ki pravic in Izražata zaskrbljenost zaradi položaja v Južnem delu Arabije in zaradi nadaljevanja oboroževalne tekme. Z zadovoljstvom ugotavljata, da se odnosi med Jugoslavijo in Alžirijo uspešno razvijajo v duhu tradicionalnega prijateljstva ter da bo obisk in razgovori prispevali k vsestranskemu nadaljnjemu razvoju sodelovanja med obema državama. Tito je z zadovoljstvom sprejel vablio Bu-mediena, da obišče Alžirijo. Datum obiska bo določen pozneje. Na tiskovni konferneci je predsednik Jugoslavije na vprašanje novinarjev dejal, da se vprašanje Vietnama lahko prične reševati šele po prenehanju napada. Pot za rešitev tega vprašanja je umik tujih čet in iskanje rešitve na podlagi ženevskega sporazuma. Bumedien je na zanimanje novinarjev glede bodočega sestanka afriških odnosov. Glede razvoja nje, da bo ta sestanek važen, ker bo do njega prišlo po potresih, ki so povzročili zastoj v razvoju med-afršiklh odnosov. Glede razvoja odnosov med arabskimi državami je Bumedien dejal, da ta razvoj nosi v sebi mnogo protislovij, poleg tega pa je Izraz borbe med naprednimi in reakcionarnimi silami, ki jih te države vodijo na njihovem notranjem področju. Pri tem Alžirija sodi, da so interesi narodov prva stvar in zato ne bo nikdar dovolila vmešavanja drugih v notranje zadeve arabskih držav. Alžirija zavrača vsako združevanje, ki je v nasprotju z interesi narodov, na verski ali kateri drugi podlagi. Alžirija trdno verjame v zmago narodov, v zmago naprednih sil. B. B. bitne pogodbe. Po mnenju opazovalcev so med razgovorom naka zali kompromis v političnem smislu, če že ne s tehničnega vidika. Predstavnik je izjavil, da se bodo razgovori o pogodbi nadaljeva li v New Yorku med ameriškimi in sovjetskimi specialisti, katerim bodo poverili nalogo, naj iščejo formalno obliko morebitnega sporazuma. Sovjetski zunanji minister Gromiko je po sinočnjem razgovoru s predsednikom Johnsonom izjavil, da so se sporazumeli o nadaljevanju posvetovanj glede sporazuma o prepovedi jedrskega orožja. Pokazal je precejšnji optimizem. Izjavil je: «Zdi se, da se ZDA ln Sovjetska zveza trudijo doseči sporazum, ki naj omogoči sklenitev mednarodne pogodbe o tem.» še prej je Gromiko izjavil, da sta z Deanom Ru-skom govorila o številnih vprašanjih, ki se tičejo razorožitve; eno od teh je prepoved širjenja jedrskega orožja. Na vprašanje, ali so morda govorili o Johnsonovem predlogu o postopnem in vzjemnem umiku atlantskih in sovjetskih sil lz srednje Evrope, je Gromiko odgovoril: «Jaz nisem omenil tega vprašanja.« Pri nadaljevanju razgovorov v New Yorku ho ameriško delegacijo vodil načelnik zvezne ustanove za nadzorovanje oboroževanja In razorožitve William Foster, ki je prisostvoval tudi včerajšnjim razgovorom. Gromiko se je danes sestal v New Yorku z britanskim zunanjim ministrom Brownom, ki je po sestanku sporočil, da bo v začetku prihodnjega meseca odšel v Moskvo na vrsto razgovorov s sovjetskimi voditelji o glavnih svetovnih problemih. Odkar je prišel v New York, se je Brown danes že drugič sestal z Gromikom; prvič sta se sestala v soboto. Brown je izjavil, da je bil pogovor z Gromikom ((prijateljski in zelo odkrit«. Pripomnil Je: ((Govorila sva dolgo o Vietnamu in o drugih vprašanjih in tudi o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Dodal Je, da ga je Gromiko povabil v Moskvo. Današnji sestanek med ministroma je trajal devetdeset minut. Brown je danes pred glavno skupščino OZN ponovil svoj načrt za mir v Vietnamu v šestih točkan, ki ga je bil svoj čas obrazložil na laburističnem kongresu v Brighto-nu. Skliceval se je tudi na predloge ameriškega delegata Goldber-ga ln je trdil, da je do sedaj Severni Vietnam oviral napredovanje na poti sporazumne rešitve. Ker prva od šestih točk Browno-vega načrta določa sklicanje konference ob udeležbi vseh prizadetih strani, je govornik pozval Sovjetsko zvezo, ki Je skupno z Veli- la mednarodni sporazum proti vsem oblikam rasne diskriminacije. Kar ae tiče Kitajske je Brown izjavil, da je treba to veliko in obljudno državo, ki ima poleg tega tudi jedrsko orožje, nujno sprejeti v OZN. Najti je treba najprimernejše sisteme za njen sprejem v OZN, da bo lahko sodelovala pri pogajanjih o razorožitvi. Delegat Malavija Je izjavil, da nasprotuje uporabi sile za zrušitev Smithovega režima. Izjavil je, da je treba prepustiti Veliki Britaniji, da nadaljuje svojo akcijo, ter ji pomagati pri njenih naporih, da napravi konec upora. Papež odklonil ostavko Spcllmana NEW YORK, 11. - Kardinal Spellman je danes sporočil, da ga je papež Pavel VI. zaprosil, naj «za sedaj« nadaljuje svoje funkcije newyorškega nadškofa, kljub nedavnemu papeževemu «motu pro-prio«, na podlagi katerega se škofi in duhovniki, ki so prekoračili 75. leto starosti, vabijo, naj se odrečejo svojemu mandatu. Kardinal Spellman ima 77 let. Izjavil je, da je sporočil papežu svojo ostavko In da je dobil sporočilo, s katerim ga papež prosi, naj ostane na svojem mestu. Ciklon «Inez» MEKSIKO, 11. — Ciklon «Inez», ki je pred dnevi hudo prizadel otok Gzadalupo, je pridivjal danes v pristanišče Tampico v Mehiškem zalivu. Evakuirali so 30.000 ljudi. Pozneje se je ciklon razkrojil ob pobočjih Sierra madre v srednji in sevemovzhodni Mehiki. Ciklon je uničil nad 2500 hiš v mehiški državi Tamaulipas. Na tisoče ljudi je brez strehe, škoda znaša okoli 24 milijonov dolarjev. Na več krajih so telefonske in cestne zveze prekinjene in primanjko Je tudi vode. V Mehiki ni ciklon povzročil smrtnih žrtev. Odkar je začel divjati pred sedemnajstimi dnevi, pa je na raznih krajih po vzročil 150 smrtnih žrtev. sebno Johnsonovo pismo. Kakor je znano, bosta Tieu in KI zastopala Južni Vietnam na manilski konferenci. Pred sestankom z generalom Kijem se je McNamara udeležil sestanka z ameriškimi poveljniki. Zatrjuje se, da so ti izjavili McNamarl, da bi bilo treba ameriške oborožene sile v Južnem Vietnamu zvi. Sati na 360 tisoč. Sedaj Je v Južnem Vietnamu 320 tisoč ameriških vojakov. Ameriški demokratični senator Morse je danes obtožil predsednika Johnsona, da skrivaj pripravlja ameriško silo v Tajski, kajti če bi se o tem vedelo, bi vplivalo na izid novembrskih volitev. »Ne samo da ameriško ljudstvo ne ve, kaj se dela v njegovem imenu in v imenu prihodnjih generacij, je Izjavil Morse v senatu, temveč tudi kongres in senat ne vesta tega. To pomeril kršitev načela, da je moč obveznost, ki se tiče krvi in blaginje ameriškega ljudstva, sprejeti samo na podlagi mnenja in privolitve senata. Moje mnenje je, da so bližnje volitve razlog, zaradi katerega uprava noče javno razpravljati o vsebini naših obveznosti.« V Hanoju je sevemovietnamska tiskovna agencija javila, da ZDA pripravljajo za razdobje poletje-spomlad v letu 1966-67, ofenzivo proti osvobodilni vojski. Prva ameriška ofenziva v «suhi» dobi v letih 1965-66 je propadla, ker Jo je osvobodilna vojska onemogočila ter ubila, ranila ali ujela približno 110 tisoč sovražnih vojakov, med katerimi nad 40 tisoč Američanov. Agencija dodaja, da imajo sleparske volitve v Južnem Vietnamu, stopnjevanje letalske vojne proti Severnemu Vietnamu in kampanja za tako imenovana mirovna pogajanja samo namen pripraviti dmgo strateško ofenzivo. Ameriško letalstvo je včeraj koncentriralo v svoje bombne napade na severno-vietnamsko železniško mrežo. Poleg tega so ameriška letala bombardirala obalna področja med Hajfongom in 17. vzporednikom. Osvobodilne sile so danes zavzele postojanko sajgonske vojske v pokrajini Long An 30 kilometrov jugozahodno od Sajgona. Sajgonska posadka je utrpela velike izgube. gentinska vlada 6dpoveduje pravici imenovanja nadškofov in škofov. To pravico je argentinska vlada izvaja, la od leta 1853 dalje na podlagi tedanje ustave. Poleg tega priznava argentinska vlada cerkvi oblast ustanavljanja novih cerkvenih okrožij in pravico, da v Argentini objavlja določbe, ki se tičejo cerkve. Vendar pa si argentinska vlada pridržuje pravico, da sporoči Vatikanu svoje ugovore iz političnih razlogov proti imenovanju visokih cerkvenih dostojanstvenikov In o ustanovitvi novih cerkvenih okrožij. Sporazum Argcntina-Valikan BUENOS AIRES, H. - Sinoči sta Vatikan in Argentina podpisala sporazum, ki priznava katoliški cerkvi svobodno izvajanje duhovne oblasti. Na podlagi sporazuma se ar ...>■»■■<>■."M"..................................................................................iiiiiiiiimii...miimimiiiiiml... VAZNI SPORAZUMI MED SZ IN FRANCIJO Sporazum o sodelovanju v atomski in vesoljski znanosti Izstrelili bodo francoski satelit s sovjetsko nosilno raketo MOSKVA, H. — Francija in Sovjetska zveza sta se sporazumeli, da bosta začeli podrobne razgovore za izstrelitev francoskega satelita s sovjetsko nosilno raketo. To so danes javili s skupnim poročilom, ki so ga objavili ob zaključku obiska ministra Peyrefitta v Moskvi. Med razgovori se bodo sporazumeli o vrsti satelita, o poskusih, ki jih bo moral satelit napraviti, in o njegovem programu letenja. Poleg tega bo Francija napravila razne vesoljske poskuse s sovjetskimi sateliti. O francosko-sovjetskem sodelovanju so se načelno sporazumeli med nedavnim de Gaullovim obiskom v Sovjetski zvezi. Sporočilo javlja tudi, da so davi podpisali sporazum o atomskem sodelovanju, ter napoveduje druge načrte o francosko-sovjetskem znanstvenem sodelovanju. Med Vnev'1 druRini bodo delali poskuse ko Britanijo sopredsednica ženev- * ske konference, naj prispeva za takojšnje sklicanje konference, ker ženevski sporazum lz leta 1954 po izrecnih izjavah ZDA in Severnega Vietnama lahko služi kot podlaga za sporazum. Glede Rodezije je Brown izjavil, da Velika Britanija ne bo sprejela neodvisnosti te dežele, dokler bo tu vladala samo manjšina proti volji večine. Dodal je, da Je vedno teže najti pravično rešitev, ki bi bila sprejemljiva za vse. Ce Smithov režim ne bo menjal stališča do konca leta, bo Velika Britanija zahtevala od OZN, naj odredi obvezne gospodarske sankcije proti Rodeziji. Brown Je dalje Izjavil, da bo prav danes njegova vlada podplsa- vesoljske komunikacije s sovjetskim satelitom »Molnija 1». Konec leta pa se bo sestala francosko-so-vjetska komisija, ki se bo posvetovala o možnosti sodelovanja pri prospekcijah in črpanju petroleja, pri izkoriščanju morskega bogastva in pri uveljavljanju matematičnih metod pri industrijskem vodstvu. Uradno sporočilo pravi, da je bil obisk Peyrefitta ploden in je pripeljal do številnih pozitivnih odločitev, ki bodo prispevale k pozitivnemu razvoju sodelovanja med obema državama na raznih sektorjih. Ob podpisu atomskega sporazuma je predsednik «Glavatoma» Pe- trosjanc izjavil med drugim: «Stpo. razum je važno dejstvo s političnega in znanstvenega vidika. Ta sporazum dokazuje, da znanstveniki držav z različnim političnim sistemom lahko skupno delajo v korist znanosti. Najvažnejša stran sporazuma je, da bodo rezultati skupnih raziskovanj v Serpukovu na razpolago raziskovalcem obeh držav ter bodo sporočeni svetovni znanstveni skupnosti.* Peyrefitte pa je poudaril, da sporazum določa edinstveno sodelovanje na svetu, ker se do sedaj še nikoli nista povezali dve veli ki atomski državi za skupno delovanje na sektorju visoke energije. Dodal je, da bo to sodelovanje še posebno zanimivo za znanost in za razvoj odnosov med Francijo in Sovjetsko zvezo in konec koncev za mir na svetu. berleitner, poznani tudi z nazivom • dvanajst apostolov*, zaprosili za politično zatočišče v Avstriji s pogojem, da jih ne bodo izročili Italiji. Štirje teroristi so obtoženi številnih atentatov, med katerimi so bili ubiti trije karabinjerji, en vojak in trije finančni stražniki. Kasneje je isti list pisal, da so teroristi menda na avstrijskem o-zemlju in da so prošnjo naslovili neki avstrijski deželni vladi. Avstrijsko notranje ministrstvo je vse te vesti odločno zanikalo. Avstrijci prijeli tirolskega terorista DUNAJ, 11. — Avstrijsko notranje ministrstvo je sporočilo, da so 10. oktobra aretirali na obmejnem sektorju Ober-Gurgl 25-letnega A-loisa Rainerja, doma iz Bočna, ko je skušal vtihotapiti čez gorovje na italijansko ozemlje vžigalne vrvice, eksploziv, brzostrelko in strelivo. Zaprli so ga v sodnem zaporu v Innsbrucku, ker je obtožen kršitve zakona o eksplozivih in o orožju. Dunajski list «Express» poroča, da so štirje tirolski teroristi Siegfried Steger, Josef Forer, Hein-rich Oberlechner in Heindrich O- Sirija-Izrael JERUZALEM, 11. — Predsednik izraelske vlade Eškol se je danes sestal s poslaniki ZDA, Sovjetske zveze, Francije in Velike Britanije, s katerimi je govoril o napetosti na meji s Sirijo in z Jordanijo. Sinoči je Eškol izjavil, da bo ((Izrael primerno odgovoril na napade v trenutku, ko se mu bo zdelo umestno«. Predsednik sirske vlade je po radiu opozoril Izrael, da M njegov morebitni napad na Sirijo spremenil tamkajšnje področje v pokopališče za Izrael, za Imperializem ln za imperialistične agente. Predsednik je dodal: «Tisti, ki hujskajo Izrael k napadu, naj ne dvomijo o tem sirskem stališču. Dodal je, da Sirija nima namena zatreti dejavnosti arabskih gverilcev, ln pripomnil; «Nlsmo varuhi Izraelske varnosti. Nikoli ne bomo preprečili revolucije palestinskemu ljudstvu, M hoče osvoboditi svojo domovino.« Včeraj je bil napovedani sestanek med sindikalnimi predstavniki in ministrom za proračun in za programiranje Piereccinijem, na katerem so govorili o ladjedelskl industriji. Sindikate so v prvi vrsti zanimali točni podatki o predvidenih investicijah, ki naj odražajo uresničenje politične obljube vlade, da s preureditvijo ladjedelske industrije ne bo manj delovnih mest in se ne bo poslabšal položaj prizadetih področij, predvsem Genove in Trsta. Minister je pokazal pripravljenost za tako razprava, ki se bo začela v ponedeljek ob navzočnosti predsednika IRI, oz. Fincantieri. Na zasedanju CK KPI je Longo zeio obširno poročal o splošnem položaju v svetu in v Italiji. Govoril je o vojni v Vietnamu, vprašanjih miru in ostro obsodil kitajsko «kultumo revolucijo*. Gletle notranjih vprašanj pa je socialistično združitev ocenil kot socialdemokratsko. Kritiziral je nato gospodarski načrt, pri čemer pa je ugotovil njegov velik pomen. Vsebina Johnsonovih razgovorov z Gromikom in sporočilo o francosko - sovjetskem sodelovanju pri vesoljskih poskusih sta glauii novici, ki zanimala danes svetovno javno mnenje. Nasprotno ugibanju, da sta Johnson in Gromiko razpravljala predvsem o Vietnamu, je sovjetski zunanji minister po predsinočnjem razgovoru izjavil, da sta se sporazumela o nadaljevanju posvetovanj glede prepovedi jedrskega orožja. Ameriški departma pa je sporočil, da se bodo razgovori o zadevni pogodbi nadaljevali v Netv Yorku med ameriškimi in sovjetskimi specialisti, ki bodo določili formate o obliko morebitnega sporazuma, vendar pa da se o točnih določbah pogodbe še ni govorilo. Ameriški predstavnik je takoj dodal, da bodo o tem nemudoma poročali svojim atlantskim zaveznikom, brez katerih ne bodo /DA podpisale nobenega sporazuma. Glede Vietnama pa je Gromiko izrecno izjavil, ca tega vprašanja v razgovorili ni omenil. Sinoči se je Gromiko sestal z britanskim zunanilm ministrom Brotvnom in ga povabil na obisk v Moskvo. O francosko-sovjetskem vesoljskem sodelovanju so se načelno sporazumeli že med nedavnim de Gaullovim obiskom v SZ. Včeraj pa je francoski minister Peyrefitte ob zaključku svojega obiska v Moskvi izjavil, da je dosegel sporazum. ki določa »edinstveno sodelovanje na svetu na sektorjii visoke energije«, ki bo važna za razvoj odnosov med obema državama ter »konec koncev za mir na svetu«. V skupnem sporočilu o moskovskih razgovorih pa je rečeno, da bosta obe državi začeli podrobne razgovore za izstrelitev francoskega satelita s sovjetsko nosilno raketo ter se napovedujejo tudi drugi skupni načrti, med katerimi so tudi poskusi za vesoljske komunikacije s sovjetskim satelitom, o črpanju petroleja, izkoriščanju morskega bogastva, uveljavljanju matematičnih metod v Industriji itd. Predstavnik SZ pa je izjavil, da je sporazum važen s političnega In znanstvenega vidika med znanstveniki držav z različnim političnim sistemom. V vietnamski vojni so osvobodilne sile zavzele včeraj neko važno sajgonsko postojanko, ameriško letalstvo pa je bombardiralo sever-novietnamsko železniško mrežo. Mc Namara, ki je na obisku v Saj-gonu, se je pogovarjal s tamkajšnjimi kvizlinskimi voditelji, ki so zahtevali, da mora biti v Južnem Vietnamu 360.000 ameriških vojakov, t. j. 40.000 več kot jih je sedaj. Toda demokratični senator Morse je ostro obtožil Johnsona, da pošilja skrivaj ameriške enote v Tajsko, o čemer ni obveščen niti ameriški parlament — vse zaradi bližnjih volitev. Pred glavno skupščino OZN Je britanski zunanji minister ponovil šest točk svojega načrta za mir v Vietnamu in pozval Sovjetsko zvezo kot sopredsednico ženevske konference, naj prispeva za takojšnje njeno sklicanje, češ da bi to, po izjavah ZDA in Severnega Vietnama, služilo kot podlaga za sporazum. Toda v Hanoju je tisk objavil članek, ki britanske predloge odločno zavrača, ker ZDA In Velika Britanija govorijo nejasno o razgovorih in pogajanjih, hkrati pa še dalje odklanjajo priznanje osvobodilne fronte kot edinega pravega predstavnika južnovietnamskega ljudstva. Angleški zunanji minister je izjavil tudi, da bo njegova vlada zahtevala od OZN, naj glede Rodezije odredi obvezne gospodarske sankcije, če Smithov rasistični režim svojega stališča do konca leta ne bo spremenil. Minister je tudi ponovil predlog, da je treba Kitajsko nujno sprejeti v OZN. Vreme včeraj: naJviSJa temperatura 22, najnižja 16.8, ob 19. uri 20; vlaga 85 odst., zračni tlak 1017.2 stalen, veter 2 km vzhodnik, nebo 9 desetin pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 21.3 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 12. oktobra Maks Sonce vzide ob 6.17 in zatone ob 17.26. Dolžina dneva 11.09. Luna vzide ob 3.39 in zatone 0-b 16,57 Jutri, ČETRTEK, 13. oktobra Edvard ODMEVI NA SKLEPE CIPE Interpelacija Vidalija in izjave KD o sobotnih demonstracijah v Trstu Sen. Vidali zahteva strogo preiskavo o zadržanju policijskih sil * KD pristaja na javno debato s KPI Sklepi medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje (CIPE) o preureditvi ladjedelske industrije, ki so toliko razburjenja povzročili v našem mestu zaradi predvidene zapore ladjedelnice Sv. Marka kot podjetja za gradnjo ladij, so če vedno predmet razprav in stališč političnih strank v Trstu. Vse to je seveda povezano tudi z novembrskimi upravnimi volitvami, ko bodo Tržačani morali izvolit: tržaški občinski in pokrajinski svet. Prav tako so še vedno na dnevnem redu polemike v zvezi s sobotnimi dogodki, ko so se delavci ladjedelnice Sv. Marka, Tovarne strojev in Arzenala dvignili proti sklepom CIPE, ker vidijo v njih ogrožena svoja delovna mesta in predvsem bodočnost tržaške ladjedelske industrije. Senator Vidali je poslal predsedniku ministrskega sveta, notranjemu ministru, ministru za proračun in ministru za državne ■iiiiiiiiiiiiiiNttiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Naš Mario 50-letnik Ali je v Trstu in na Tržaškem sploh še kdo ali kaj, na kar ne bi naš današnji jubilant nastavil svojega objektiva? No, danes ga za spremembo nastavljamo mi nanj v upanju, Ga bbmo znali dovolj jasno osvetliti ne toliko njegovo zunanjo, kot predvsem njegovo notranjo, človeško podobo. Gotovo ste uganili: naš Mario Magajna slavi danes svojo 50-let-nico. Kdo ga ne pozna, našega joto-reporterja, našega kolego in tovariša? Upamo si trditi, da ga ni takega ne v Trstu in ne v njegovi bližnji okolici, pa naj bo star ali mlad, /ant ali dekle, mož ali Ob srečanju z Abrahamom želijo odbor in člani PD šivan Cankar» svojemu predsedniku Mariu Magajni še mnogo let zdravja in sreče. žena, naj bo te ali one politične ali ideološke barve, pristaš te ali one stranke, pa celo te ali one narodnosti. Za vse je naš Mario — naš in malokdo kot prav on se lahko ponaša s tolikšnim številom iskrenih prijateljstev. Pa ne morda samo zato, ker je s svojo kamero vedno in povsod pričujoč, ker mu ne uide prav nič, kar se dogaja v tržaškem javnem življenju in v našem narodnem še posebej, ker je za tak ali drugačen dogodek, vesel ali žalosten, prestopil prag domala že vsake slovenske hiše od Mač-kavelj do Stivana, ker je na ce-luloiani trak ujel že toliko krstov in abrahamov, pa 80, 90 in 100-tetnikov, pa še toliko srebrnih in zlatih porok in ker bi s podobnimi .ker. lahko šli v nedogled. Ne, prav res ne samo zaradi tega, temveč predvsem zato, ker je tako naturno simpatičen, tako nenarejeno prostodušen, tako odkrit in spontan v svojih čustvih in besedah, da se ti preprosto človeško toplo prikupi in te osvoji s svojim vedrim optimizmom. Ce je res, kot je res, da je Mario Magajna nekako spontano postal .naš Mario» za vse, pa nam je v istem trenutku, ho nam je tudi ta njegova univerzalnost všeč, vendarle še prav posebej nnjetno, da mu lahko prav mi še toliko bolj upravičeno pravimo .naš Mario.. 21 let je že poteklo, odkar se nam je pridružil z vso neizmerno ljubeznijo do svojega poklica in z vso globoko vero, ki ga je spremljala že v medvojnih letih, v pravičnost naših prizadevanj za narodno skupnost. Od takrat pa vse do danes Je živi jotodokument vsega našega življenja, od takrat Pa vse do danes je nepogrešljivi člen v našem kolektivu, ves ta čas je neumorni reportersko-žumalistič-ni lovec za dogodki, evropski potnik od vroče Španije do mrzle Finske od svetovljanskega Pariza do prostrane Moskve, predavatelj m dokumentarist. In povrhu vsega še prosvetni delavec, eden med tistimi — žal redkimi — ki jim je prav z neposrednostjo odnosa do ljudi uspelo poživiti prosvetno življenje pri Sv. Jakobu in uvrstiti prosvetno društvo šivan Cankar», kateremu predseduje, med naša najbolj delavna prosvetna žarišča. Bilo je neizbežno, da je naš A-hasver na svoji poti srečal tudi Abrahama. Srečal ga je mladosten, poln življenja in energij, veder m kar nekam otroško razposajen. Mislimo si, da mu vsi skupaj, ki ga poznamo in imamo radi, dvigamo čašo na dolgo m zadovoljno življenje, na plodno dejavnost v poklicu in izven njega povsod tam, kjer ga nemirna žilica spodbuja k delu za naš narodni in človeški kolektiv. udeležbe interpelacijo, v kateri jih poziva, naj v najkrajšem času podajo v senatu poročilo, kako in zakaj je notranji minister določil ali pooblastil krajevne organe, da so koncentrirali v Trstu na tisoče policijskih agentov in karabinjerjev, ki so jih pripeljali iz sosednih pokrajin in iz Veneta, z odkritim namenom, da bi brutalno zadušili protestne demonstracije delavcev in ostalega prebivalstva proti sklepom medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje v zvezi z ladjedelske industrijo. Senator zahteva strogo preiskavo o odgovornostih glede policijskega nasilja ter o nedopustnem vmešavanju policije v delavske zadeve. Poleg tega Vidali zahteva takojšen preklic načrta Fincantieri ter razpravo v parlamentu o vseh vprašanjih italijanskega ladjedel-stva in pomorstva, kjer bodo lahko upoštevane tudi zahteve sindikatov in vseh ostalih deželnih in krajevnih ustanov. Na sedežu KD v Trstu se je sinoči sestal deželni izvršni odbor Krščanske demokracije, katerega se je udeležil tudi predsednik deželnega odbora dr. Berzanti. Deželni tajnik Tonutti je najprej izrazil pozitivno oceno deželne KD glede sklepov CIPE, na osnovi katerih »se bo začela izvajati politika naložb in ne podpor, ter se odpirajo nove in zanimive perspektive za celotno deželno gospodarstvo*. Potem ko je dejal, da so ((komunisti strumentalizirali CGIL v svoje politične koristi« ter govoril o krajevni «rdeči gardi«, je Tonutti imel obširno .politično poročilo, v katerem je opozoril na potrebo po ustrezni prilagoditvi strankarskih struktur novim vprašanjem, ki jih postavlja deželna stvarnost. Deželni tajnik KD je tudi predlagal tesnejšo sodelovanje med stranko, deželnim odborom in demokristjan-skimi deželnimi parlamentarci, nakar je omenil obveznosti stranke v zvezi s prihodnjimi upravnimi volitvami v nekaterih krajih v deželi Purlaniji-Julijski krajini. Predsednik Berzanti pa je podal poročilo o delovanju deželne uprave. Po končanem sestanku deželnega vodstva KD Je tajnik tržaškega de-, mokrištjanskega pokrajinskega odbora dr. Botteri govoril na skupščini tržaških voditeljev KD. Dr. Botteri je med drugim izjavii, «da je Krščanska demokracija pripravljena na javno razpravo s komunisti med dvema pokrajinskima tajnikoma (Botteri in Šema) ter med dvema polsancema (Beicljem in Bernetičevo)« o vprašanjih, ki so v preteklih dneh tako močno odjeknila v našem mestu. Nato je Botteri govoril o ((koristih,« ki jih bo imel Trst v zvezi s sklepi medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje ter poudaril, «da je bilo 40 odst. od 500 oseb, ki jih je v soboto ustavila policija, delavcev, ki so posredno ali neposredno zaposleni v ladje-delski industriji, da je od 88 demonstrantov, ki so bili zaprti, devet znanih komunistov, ostalih 12 komunistov, ki so na svobodi, pa je bilo prijavljenih sodišču. Anarhistično in pretepaško degeneracijo komunističnega gibanja pa potrjuje dejstvo, da je bilo med demonstranti, ki jih Je policija vstavila, 49 oseb, ki so že bile obsojene«. Na sedežu sekcije PSDI pri Sv. Soboti pa se je sinoči sestalo pokrajinsko vodstvo PSDI. Pokrajinski tajnik Pierandrei je podal poročilo «o sklepih CIPE v korist Trsta«. Na predlog Pierandreia je socialdemokratsko vodstvo odobri- lo delovanje vlade in strank levega centra krajevnih zvezi s SESTANEK VODSTVO NOVE DZ v Se nobenega sklepa o prekinitvi stavk Danes se bosta sestali tudi vodstvi DZ-UIL m CiSL Tržaški sindikati še niso objavi-1 na sedanja zaposlitvena raven, po- li nobenega dokončnega sklepa glede poziva osrednjih sindikalnih organizacij, naj prekinejo protestno stavkovno gibanje v zvezi s sklepi CIPE o preureditvi ladje-delstva, Snoči se je sestalo vodstvo Nove delavske zbornice CGIL, ki je razpravljalo o stvari tudi v zvezi z razgovorom, ki so ga imeli voditelji osrednjih sindikalnih organizacij v Rimu z ministrom za proračun Pieraccinijem. Ni znano, ali so sprejeli kakšen dokončen sklep, ker niso izdali o tem nobenega poročila. Sicer pa se morata danes še sestati vodstvi ostalih dveh sindikalnih organizacij, to je Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta in pokrajinske sindikalne zveze CISL, katerih tajnika Fabricci in Novelli se še nista vrnila iz Rima. Zato se bo zvedelo za dokončne sklepe glede prekinitve stavke, ki je bila napovedana za jutri, šele danes. Ce smemo sklepati po zgledu Genove, kjer so stavko že preklicali, je najbrž tudi v Trstu ne bo. Delavska zbornica (UIL) v Trstu sporoča v zvezi s sestankom sindikalnih organizacij z ministrom Pieraccinijem, da so ministru ponovno izrazili zaskrbljenost za sklepe medministrske komisije za gospodarsko načrtovanje glede preureditve ladjedelske industrije. Po sestanku z ministrom pa so predstavniki tega sin. dikata izjavili, kot poroča ANSA, «da je zagotovilo, da bo ohranje- preureditvijo ladjedelske industrije. Seja deželnega odbora Včeraj popoldne se je sestal deželni odbor, ki je razpravljal o sklepih CIPE s posebnim poudarkom na Furlanijo - Julijsko krajino. Razprava je služila kot priprava za današnjo diskusijo v deželnem svetu o preureditvi ladjedelske industrije. Predsednik Berzanti je orisal odbornikom v splošnih obrisih poročilo, ki ga bo podal danes o tem vprašanju. V razpravo so posegli številni odborniki, ki so izrekli ugodno mnenje o vladnih ukrepih. S svoje strani je odbornik Cumbat omenil posebno oceno, ki so jo dali o teh ukrepih tržaški republikanci, ter njihove zahteve. Poleg številnih sklepov upravnega ziu.,:aja je odbor odobril zakonski osnutek odbornika za finance Tripanja, s katerim se raztegnejo pristojnosti zemljiškega kreditnega odseka goriške posojilnice na vse ozemlje dežele. Deželni odbor je nadalje odobril dva zakonska o-snutka, s katerima se zvišajo nakazila za ukrepe, ki so že v veljavi. Osnutka se tičeta izgradnje bolnišnic ter kreditnih olajšav za industrijske pobude v deželi. lillillllllliliililiiiliiiilliililillllliiiiiiliMilllliiuiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiliiililiillllllllilliiiitliliiiiiliHtiiniiiiiiiiiiiilillinfillililitlltiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiliiiiiiiilimiiiil zitivno dejstvo, da pa je treba še mnogo drugih plati tega vpraša; nja nadalje pojasniti in poglobil ti*. Voditelji tega sindikata so nadalje izjavili, da bodo spoštovali obveznost o odložitvi splošne stavke »zaradi enotnega sklepa treh sindikalnih organizacij*. Splavitev v miljski ladjedelnici Fclszegy V ladjedelnici Felszegy v Miljah je bila včeraj splavitev petrolejske 2500-tonske ladje »Flaminia*, ki so jo izdelali po naročilu družbe »Navigazione Europea Traspor-to Liquidi» iz Trsta. Ladja je dolga 72.16 m, široka 11.40 in visoka 5.65 m ter je opremljena z dvema motorjema «MVM», s katerima lahko doseže brzino 12 vozlov na uro. Ladjo bodo izročili družbi čez dobra dva tedna. V omenjeni ladjedelnici bodo v kratkem zače li z gradnjo štirih novih malih la dij za dansko družjbo «Det Fore-nede Dampskibs Selskab*. z Včeraj ob 11. uri je vladni komisar dr. Cappellini sprejel inž. Lucianija, inž. Giacchettlja in komandanta Crepaza v njih svojstvu predsednika in podpredsednika «Loins Cluba« ter dr. Aiesanija, tajnika istega združenja. Kasneje je dr. Cappellini sprejel še msgr. Bottizerja. SEJA DEŽELNEGA SVETA Izčrpna razprava o resoluciji o zelenih načrtih za kmetijstvo Danes bo svet ves dan razpravljal o sklepih CIPE in o demonstracijah Na včerajšnji seji deželnega sve- jo v nekaterih primerih še oče- ta so odgovorili pristojni odborniki na nekaj interpelacij svetoval- njujejo. Odbornik Comelli pa je odgovo- v zvezi s pomanjkljivostmi zelenega načrta. V začetku seje je predsednik sveta de Rinaldini sporočil, da so se načelniki svetovalskih skupin sporazumeli, da bo današnja seja posvečena razpravi o posledicah sklepov CIPE v zvez’ z ladjedelstvom in o hudih spopadih, ki so nastali ob demonstraciji proti tem sklepom. Najprej bo predsednik Berzanti poročal o teh sklepih, nato pa bo sledila razprava o raznih vprašanjih in interpelacijah v zvezi s sklepi in demonstracijami. De Rinaldini je rekel, da so se sporazumeli, da bosta posegla v razpravo za vsako svetovalsko skupino po največ dva svetovalca. Izrekel , je obžalovanje za dogodke, ki so pretresli naše mesto in hkrati željo vsem tistim, ki se zdravijo v bolnišnici, da bi čimprej okrevali, tako da bodo lahko zopet šli na delo. Izrekel je tudi upanje, da bo razprava na dostojni višini. Zatem so prišle na vrsto interpelacije. Odbornik za javna dela Masutto je odgovoril svetovalcu odv. Devetagu na interpelacijo o škodi, ki so je utrpeli lastniki zemljišč v občini Ronke zaradi gradnje avto ceste. Omenil je tudi, da so na zahtevo lastnikov spremenili del cestne trase, kar je pomenilo za graditelje večje stroške. Zatem je orisal položaj v zvezi s povračilom škode in rekel, da imiiiMitiiiuuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiHiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiHiiiiinniiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiimii PO PODATKIH NADZORNE SLUŽBE ZA SEPTEMBER Podražitev skoraj vseh živil predvsem teletine in perutnine Upadanje prodaje zmrznjenega meta - Napovedana pocenitev olivnega olja - Podražitev zelenjave in sadja cev, nakar je sledila precej dolga ,, , internelacilf socialista razprava o resoluciji skupine KPI g* "a Po podatkih nadzorne službe mestnih redarjev nad cenami, je draginja v mesecu septembru ponovno narasla v primerjavi z avgustom, zlasti glede živil. S 1. septembrom je stopil v veljavo pre-fektumi dekret o novih cenah teletine, ki se je povprečno povišala za 100 Ur pri kg v prodaji na drobno. Temu povišanju je sledilo tudi povišanje drobovine, nekaterih vrst svinjskega mesa, konjskih zrezkov in perutnine. V primerjavi s cenami v mesecu juniju se je cena perutnine v preteklem mesecu povišala za okrog 100 lir pri kg, in sicer od 568 na 660 Ur kg za najboljše vrste. Mestni redarji so ugotovili, da se je cena goveje živine na debelo zlasti uvoženega goveda iz Jugoslavije in Madžarske, znižala od 20 do 30 Ur pri kg. Toda to znižanje je bilo v korist le mesarjem, ker je cena na drobno ostala enaka kot v mesecu avgustu. Mesarji sicer trdijo, da niso mogli znižati cene v prodaji na drobno zaradi manjše prodaje. V mesecu septembru je še ena mesnica prenehala prodajati zmrznjeno meso, tako da sedaj prodajaln v Trstu to vrsto mesa, samo dve mesnici, medtem ko jih je bilo pred dobrim letom dni kar deset. To občutno zmanjšanje prodaje zmrznjenega mesa v našem mestu je treba pripisati predvsem povišanju carine nad uvozom mesa iz tujine in temu primemo tudi povišanje cene v prodaji na drobno. Pričakujejo, da bodo do 15. oktobra sprejeU ukrepe v zvezi z znižanjem cene olivnega olja za o-krog 100 Ur pri Utru, na podlagi sporazumov v okviru Evropske go- spodarske skupnosti. Doslej se niso še mogli domeniti glede tega znižanja, ker še ni prišlo do dogovora med raznimi trgovskimi ustanovami in vlado tudi glede znižanja cene semenskega olja, ki bi morala stopiti v veljavo šele Julija 1967. Nekateri krogi bi želeli, da bi se cena tako olivnega kot semenskega olja hkrati znižala. Mestni redarji so ugotovili, da so se cene masla na debelo v drugi polovici septembra znatno povišale, kar pa se še ni odrazilo v prodaji na drobno. Cena vratovine se je v preteklem mesecu povišala za 140 Ur pri kg, medtem ko so osta-U izdelki svinjskega mesa obdržali prejšnje cene. Zaradi dobre letine pričakujejo, da se bo v kratkem znižala cena riža. Zelo ugodne pa so bile v septembru cene raznovrstnih rib, zlasti plavih zaradi dobrega ulova tudi v Tržaškem zalivu. Prav tako je bil dobro založen zeljenadni trg na debelo, kjer so bile cene zmerne. Toda v prodaji na drobno so bila ugotovljena znatna zvišanja cen, V okviru akcije mestnih redarjev za pobijanje nedovoljene prodaje na drobno, so v preteklem mesecu zaplenili več kot stot raznih živil, med katerimi 30 kg svežega mesa in raznih salam. 30 kg masla, 10 kg čokolade, 7 kg sladkorja, 25 litrov semenskega olja itd. Poleg tega so mestni redarji zaplenili tudi 15 ur in 14 transistorjev ljudem, ki so jih prodajali brez dovoljenja. Mestni redarji so v preteklem mesecu prijavili pristojnim oblastem 220 oseb. V septembru je redarska nadzorna služba opravila 2.400 ogledov v raznih trgovinah in drugih obratih. Mora v zvezi s prispevki živinorejcem v Karniji za nakup goveje živine izbrane pasme ter v zvezi s škodo, ki jo je utrpel ribji zarod v potoku But, kjer je družba SIOT položila cevi naftovoda. Glede goveje živine je odbornik dejal, da kmetom že dajejo prispevke za kupljene krave. Kar se rib tiče, pa bo družba SIOT povrnila povzročeno škodo, ko jo bodo dokončno ugotovili, oziroma bo morala poskrbeti, da se vzpostavi prejšnji ribji zarod. Zatem je svetovalec Moschloni (KPI) orisal resolucijo v zvezi s pomanjkljivostmi zelenega načrta, pri čemer se je razvila zelo dolga razprava o kmetijsvtu nasploh in še posebno o kmetijstvu v Furlaniji. Resolucija ugotavlja, da Je zeleni načrt št. 1 dokončno zapadel preteklega 31. decembra ter da je začel senat razpravljati z zakasnitvijo o zelenem načrtu St. 2. Zatem poudarja, da ni prvi načrt uresničil pričakovanj, saj Je bil njegov glavni namen skrčiti površine, posejane z žitom, ter povečati obseg živinoreje in pridelek povrtnin. Uspeh ni bil dosežen predvsem zato, ker niso bile naložbe zadostne in pravočasne in ker se ni izvajala pri tem pravilna politika. Naše poljedelstvo je namreč zaostalo, ker niso bile izvedene resne reforme in ker je šlo največ prispevkov velikim kmečkim posestvom. Novi načrt št. 2 ne izboljšuje vsega tega, marveč bo v primeri s prvim načrtom še slabši, saj ne zagotavlja prave pomoči malim kmetom. Zatem na-' števa resolucija pet točk, ki vsebujejo izboljšanja, katera naj bi vnesli v novi načrt. Med drugim naj bi Izboljšali kmetijstvo z načrti za široka posamezna področja (melioracije, namakanje itd.); naj ne bi pri delitvi pomoči ravnali enako z velikimi in malimi posestvi, saj bi morala imeti mala prednost; naj bi uvedli zemljiško reformo; naj bi dali vsem deželam s posebnim statutom na razpolago določene globalne vsote itd. V razpravo so posegli razni svetovalci. Liberalec Bertoli se je izrekel proti resoluciji; prav tako tudi demokristjan Vlrgolini, ki je na dolgo pobijal argumente resolucije in zagovarjal stališča svoje stranke oziroma Zveze neposrednih obdelovalcev zemlje. Po njegovem mnenju Je že prvi zeleni načrt mnogo pripomogel k razvoju kmetijstva v deželi. Misovec Boschi je sicer nekoliko kritiziral zeleni načrt, ni pa se strinjal s komunistično resolucijo in je rekel, da se bo pri glasovanju vzdržal Resolucijo je zatem zagovarjal komunist Coghetto. Socialist Angeli je tudi izrekel nekatere kritične pripombe v zvezi z zelenim načrtom, vendar je dejal,_ da ima tudi po-zitivne plati. Načrt Pa je močno kritiziral tudi psiupovec Bettoli, ki je dejal, da je zeleni načrt št. 2 dvoumen. Re. kel je, da ni prvi načrt pripomogel k povečanju pridelka v Furlaniji, marveč se je pridelek v petih letih skrčil za celih 20 odstotkov. Ce ne bodo z novim načrtom načeli osnovnih vprašanj kmetijstva, bo to še nadalje nazadovalo in bo vedno več kmetov zapuščalo zemljo. Diskutantom je na široko odgovoril odbornik za kmetijstvo Co-melli, ki jo sicer priznal nekate-pomanjkljivosti obeh zelenih kar se prenizkih a je poudaril, da sta v bistvu pozitivna ter da ni res, da so šli prispevki pretežno le v korist velikih posestnikov. Rekel je tudi, da predvideva novi načrt nekatere oblike združevanja kmetov pri obdelovanju polj, torej nekakšno zadruž-niško dejavnost. Pri tem je odbornik naštel načrtov, zlasti 1 prispevkov tiče, tudi razne podatke, ki naj bi potrdili njegove trditve. Sledila sta odgovor svetovalca Moschionija in glasovanje o resoluciji. Zanjo so se izrekli komunisti in svetovalec PSI.UP, prati pa vse ostale skupine razen mi-sovcev, ki so se vzdržali. Med demonstracijami je imelo podjetje Acegat 6 milijonov iir škode Občinsko podjetje Acegat sporoča, da so osem filobusov, ki so bili poškodovani med sobotnimi demonstracijami, že popravili in jih spravili v promet. V prihodnjih dneh bo popravljen tudi filobus, ki je bil najbolj poškodovan. V delavnicah podjetja so morali, poleg popravil na karoseriji treh filobusov, nadomestiti na vozilih tudi razne dele, ki so bili zelo poškodovani, med katerimi 43 kristalov, 5 vratnih panelov, 3 sedeže, 8 luči in 9 signalnih lučk. Skupna škoda na vozilih in na raznih napravah mestne prevozne službe znaša 2.170.000 lir. V to vsoto je vključena tudi škoda, ki je bila povzročena na žični napeljavi v Drevoredu D’Annunzio in škoda povzročena v čakalnici na Trgu sv. Jakoba. Poleg tega, pravi sporočilo podjetja Acegat, je treba tudi upoštevati, da je bila med demonstracijami omejena mestna prevozna služba, zaradi česar so v soboto ka-sirali okrog 3.000.000 lir manj kot običajno. Poleg tega pa je bilo povzročeno za 428.000 lir škode na javni razsvetljavi. Skupno torej je podjetje Acegat v soboto utrpelo okrog 6 milijonov lir škode. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU ZBOROVANJA KPI Danes ob 18. uri bo na Trgu Marconi v Miljah javno zborovanje KPI, na katerem bo govoril Paolo Šema o temi: »Rešimo Sv. Marko*. • * * Danes ob 20. uri bo aktiv tržaške mladinske komunistične federacije, Razpravljali bodo o stališču mladih komunistov do vprašanja ladjedelnice Sv. Marka. ZBOROVANJA PSITJP PSIUP bo imela danes naslednji zborovanji: oh 12. uri na Borznem trgu. Go. voril bo prof. Fausto Monfalcon, član pokrajinskega izvršnega odbora; ob 19. uri na Trgu Garibaldi. Govoril bo tajnik tržaške federacije Ezio Martone. KULTURNI DOM XXII. sezona 1966—1967 OTVORITVENA PREDSTAVA MAKSIM GORKI NA DNU drama v štirih dejanjih Prevod; PAVEL GOLIA Scena: NIKO MATUL Kostumi: ANJA DOLENČEVA Glasbena oprema: MARJAN VODOPIVEC Režija: JOŽE BABIC V četrtek, 13. oktobra ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) V soboto, 15. oktobra ob 21. uri (ABONMA PRVA PONOVITEV) IN INVALIDSKI) V nedeljo, 16. oktobra ob 16. uri (ABONMA NEDELJSKI POPOL- DANSKI IN OKOLIŠKI) V soboto, 22. t. m. ob 21. uri (SINDIKALNI ABONMA) V nedeljo, 23. t. m. ob 16. uri (IZVEN ABONMAJA) V sredo, 26. t. m. ob 20. uri (ŠTUDENTOVSKI ABONMA) ABONMAJI ZA SEZONO 1966-67 SO NA RAZPOLAGO V TRŽAŠKI KNJIGARNI Prodaja vstopnic do četrtka 13. t. m. v Tržaški knjigami, Ul. sv. Frančiška št. 20, tel. 61-792. Od petka 14. t. m. dalje od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma. Tel. 734265. Nalezljive bolezni V razdobju od 3. do 9. t. m. so v tržaški občini zabeležili nasled nje število primerov nalezljivih obolenj: škrlatinka 3, tifoldna mrzlica 2, ošpice L norice 3, oslovski kašelj 1, vnetje priušesne slinavke 4, malteška mrzlica 1, nalezljivo vnetje jeter 7, akutni sklepni revmatizem 1. Z motornega kolesa se je prevrnil Včeraj popoldne so na nevrokirurški oddelek bolnišnice sprejeli 60-letnega delavca Luigija Marche-sana iz Ul. Tor San Piero 34, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Marchesan se je na «vespetti» peljal po Ul. Carducci proti Trgu Goldoni. Ko Je privozil do stavbe štev. 20/c, je z «vespet-to« dregnil v zadnji levi blatnik avtomobila, ki je vozil pred njim. Zaradi sunka se je Marchesan prevrnil in se ranil po levem sencu, se pobil po rami in levem stegnu Zdraviti se bo moral 10 dni. Černigoj razstavlja v Občinski galeriji Po razmeroma dolgem času se je tržaški slikar prof. Avgust Černigoj ponovno predstavil tržaškemu občinstvu z obsežnejšo razstavo. Kakor že velikokrat je prof. Černigoj tudi tokrat presenetil. V občinski galeriji je sinoči razobesil kakih 30 novih del. V pretežni večini gre za dela, ki bi jih mogli označiti ali kot podobe ali kot skulpture in ki so pri prof Černigoju povsem nove. Ob njih pa vi. si tudi nekaj olj, ki prav tako nimajo veliko zveze z dosedanjimi umetnikovimi stvaritvami. Skratka se prof. Avgust Černigoj predstavlja v povsem novi obliki in deloma tudi tehniki. Strokovno o-ceno in mnenje ali gre za korak naprej ali ne, prepuščamo kritiku. Tu bomo dodali le, da je razstava zvabila v Občinsko galerijo veliko umetnikovih prijateljev in znancev. Drugi pa bodo ponovno novega Černigoja mogli spoznati do 22. t.m., dokler bo namreč razstava odprta in to ob običajnih urah: v delavnikih od 11. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13. ure. * Šolska ladjg .San Giorgio. vojaške akademije 'iz Livorna je včeraj dopoldne zapustila naše pristanišče ter nadaljuje s svojim kroženjem, na katerem se vežba približno sto gojencev omenjene akademije. V torbi je nosil tatinsko orodje Agenti letečega oddelka so predvčerajšnjim prijavili sodišču 48-letnega delavca Silvana Iusta brez stalnega bivališča zaradi nedovoljene nošnje orožja in ker so pri njem našli tatinsko orodje, za katero ni vedel upravičiti posesti. Preteklega 11. avgusta je patrulja agentov na Trgu Stare mitnice zagledala sumljivega moškega, ki je z zajetno torbo v rokah zavil v Ul. Vidali. Agenti so moškega ustavili, bil je Iusta, in ga pregledali. Iust je imel pri sebi nož s 7,5 cm dolgim zakrivljenim rezilom, več ključev, med katerimi tudi take za vžig avtomobilskih motorjev in klešče. V torbi pa je Iust prenašal 24 cm dolgo čevljarsko rezilo, dva izvijača, škarje in vrsto drugih predmetov. Iusta so odpeljali na zaslišanje na kvesturo in začel se je izgovarjati, da je orodje rabil za razna priložnostna dela. Policisti mu niso verjeli, ker je Iust že dobro pri njih zapisan, saj je večkrat kradel. Po zaslišanju so ga prijavili in ga izpustili na začasno svobodo. Razstave V občinski umetnostni galeriji razstavlja od 11. do 22, t.m, tržaški slovenski umetnik Avgust Černigoj. Razstava bo odprta ob delavnikih od 11. do 13. in od 17. do 20. ure, ob praznikih pa od 10. do 13, ure. Ljudska prosveta Sola Glasbene matice bo pričela v kratkem z vajami otroškega pevskega zbora. Vaje bodo vsak petek od 18, do 19, ure v šolski dvorani, Ul. R. Manna 29. Vljudno vabimo k čim številnejši udeležbi tudi otroke, ki niso gojenci Glasbene šole. • * • Prosvetno društvo eSlovenec* Iz Boršta sporoča, da bo prva pevska vaja danes, 12. t.m. ob 20.30. Mali oglasi TRGOVINA pohištva Bruno — oprema za kuhinje in dnevne sobe tz for-mlke. Lastna Izdelava. Fonderia št. 3 (blizu bolnice). , : lih; „ ■ Gledaljšča VERDI V gledališču Verdi se nadaljujejo do 16. t.m. predstave glasbene komedije Garineija in Giovanninija «Ri-naldo In campo« z Domenicom Mo-dugnom in Delio Scalo. Pri blagajni gledališča so v prodaji vstopnice za današnjo predstavo, ki se začne ob 21. uri, kakor tudi za predstavi v četrtek in petek. AVDITORIJ Pri centralni prodajalni vstopnic v galeriji Protti se bo nadaljevala pro. daja vstopnic za tretji in zadnji sim. fonični koncert po ljudskih cenah, ki bo v nedeljo ob 17. uri v Avditoriju v Ul. Tor Bandena Orkester gledališča Verdi bo vodil dirigent Klaro Miserit, kot solista pa bosta nastopila sopranistka Erni Santi in flavtist Miloš Pahor. Na programu so skladbe: Britten — «Simple Symphony» za godalni orkester; Peruzzi — «Die gestundete Zeit» za sopran, flavto in orkester; Dvorak — Osma simfonija. Vse tri skladbe bodo v Trstu prvič Izvajane, Peruzzijeva je dosegla tretjo nagrado na zadnjem natečaju «Cit-tš di Trieste«. Kino Nazlonale 16.00 »Stanlio e Olio ali* gri eroi« Stanlio in Olio. Fxcelslor 16.00 »Araoesque« Technl-color, Sophia Loren, Gregory Pečk. Fenlce 16.00 «Texas addlo« Techni-color. Franco Nero. Prepovedano mladini pod 14. letom. Eden 16.00 »Giochl di notte« Film o katerem se največ razpravlja po beneškem festivalu: strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Grattaclelo 16.00 «11 papavero e an-che un fiore« Eastmancolor. Yul Brynner, Santa Berger, Marcello Mastroianni. Alabarda 16.30 «La ragazzola« Margaret Lee, Agnes Spaak, Gluliano Gemima. Fllodrammatlco 16.30 «La regina del. lo strep tease« Rita Cadilac. Prepovedano mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 »La donna e uno spet-tacolo« Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «1 nostrl marltl« Alberto Sordl, Ugo Tognazzi. Prepovedano mladini pod 18. letom. Garibaldi 16.30 «1 caldi amori« Prepovedano mladini pod 18. letom. Capitol 15.30 «L’armata Bracaleone« Technicolor, Vittorio Gassman, Ca-therine Spaak. Impero 16,30 «Gil amorosi« Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 16.30 «003 contro Inteligen-oe Service« Bernard Lee, VVUliam Silvester. Zadnji dan. Vittorio Veneto 15.45 «Te la senti stassera?« Technicolor. Debbye Rey-nolds. Astra 17.00 »Dalla terra alla luna«. Ideale 16.00 «Tutte le ragazze lo san-no» Technicolor. David Niven, Shir-ley Mac Laine. Abbazla 16.00 «Le colline bruclano« Technicolor. Tab Hunter, NathaUe Wood. Tutte na tnčii Wk predvaja danes, 12. t. m. ob 18. uri pustolovski film: Edgard Wallace racconta... (EDGARD VVALLACE PRIPOVEDUJE...) Igrajo: DAWN ADDAMS, EMRY JONES in SARAH LAVVSON Tričlanska družina se je zastrupila s hrano Zelenjadna juha s svinjino in ocvrte ribe so bile krive, da se je morala tričlanska družina Regan-tin zateči v bolnišnico zaradi lažje zastrupitve s hrano. Predsinočnjim so 47-letni delavec Giovanni Regan-tin iz Ul. Udine 36, njegova 43-letna žena Angela Greblo ter njun 4-letni sin Maurizio pri večerji zaužili omenjeno hrano. Ponoči so se vsi trije počutili slabo, napadli so Jih želodčni krči. Včeraj zjutraj pa so oče, mati in sin zaprosili za zdravniško pomoč. Z zasebnim avtom so jih prepeljali v bolnišnico, kjer so jih sprejeli na tretji medicinski oddelek s prognozo okrevanja v 8 dneh. Regan-tinova žena je povedala, da je ribe kupila v neki ribarnici v predmestju. Nepošteni podvigi dveh Jugoslovanov Kašo Jasarevič, star 35 let iz Leskovca in 54-letnl Ramadan Is-mailovič iz Niša, se bosta morala zagovarjati pred sodniki, ker sta z zvijačo ukradla denar svojim sonarodnjakom. Prvega so prijeli, medtem ko drugega agenti s komisariata na Trgu Dalmazia niso mogli izslediti. Jasarevič in Ismal-lovič sta hodila v Trst, postopala po Ponterošu in pred glavno postajo ter ponujala svoje «usluge». Svojim sonarodnjakom sta ((menjavala« denar. Prejšnji petek sta dvema Jugoslovankama hotela menjati dinarje, komaj pa sta ženski potegnili denar iz torbic, sta jima nepridipravna Iztrgala bankovce iz rok in izginila. Nekaj podobnega sta napravila tudi v začetku septembra. Tedaj sta hotela ((menjati« dinarje dvema Jugoslovanoma. Ta dva sta izročila Jasareviču in Ismailovlču precejšnjo vsoto, potem sta se premislila in zahtevala denar nazaj, ((poštenjaka« pa sta s spretno igro prstov izmaknila nekaj tisočakov in se urno oddaljila, KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 12. t. m. ob 19.30 uri Cinemascope barvni film: LA LEGGE DEL PIU F0RTE (ZAKON MOČNEJŠEGA) Igrajo: GLENN FORD, SHIRLEY MACLAINE in LESLIE NIELSEN Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. oktobra 1966 se je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 11 oseb. UMRLI SO: 70-iletna Giiullana Pe-lan vd. Tossuttt, 83-letna Gemma Piazza vd. Sason, 87-letni Luigi Ma-russi, 39-letna Nerina Turco por. Olaut, 57-letni Giovanni Vidali, 59-letnl Riccardo Zhok, 44-letni Mario Moscolin, 83-letna Luigia Perinl vd. Valcich, 41-letna Marta Vascotto por Carboni, 87-letna Glovanna Iursa vd. Ferrantelll, 844etni Cesare Silvestrel-U. SLUŽBA OBČINSKEGA ZDRAVNIKA. Za poklic v prazničnih dneh v primeru, če ni mogoče najti drugega zdravnika, je treba telefonirati na št. 90-235. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmeiner, Ul. GiuJia 14; Pizzul-Cignola, Korzo ltalia 14; Prendlni, Ul. T. Vecelllo 14; SerravaUo, Trg Cavana 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8 30) Crevato, Ul. Roma 15; 1NAM Al Cammello, Drevored XX. Settembre 4; Alla Maddalena, Ul. deM’Istria 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. Darovi in prispevki Dr. Andrej Budal daruje 5000 Ur za Dijaško matico. SPDT priredi 23. oktobra, v okviru proslav obnovitve društva. Izlet v Rakov Skocijan s skupnim Jubilejnim kosilom ter vabi vse stare .n nove člane posebno pa bivše odbornike, da se Izleta udeleže. Vpisovanje v Tržaški knjigarni. LADJE V PRISTANIŠČU Vlctorla, A. Usodimare, Indiana, Agostino, Saipa II, Selene, Olimpia, Caputerra, A. Montanari. R. Lofaro (It.); Oreblc, Biograd, Novigrad, Piva, Umag, Rudo (Jug.); IsabeUe, Ga-vlian, OJd Oak (Pa.); Triaina, Ma-rletta (Di.); Neptune, Georgios (Gr,); Imtiazbaksh (Pak.); VVeter (SZ); Es-ther (Isr,); Mlllstar (Br.). 10. t. m. Je nenadoma preminil Jožef (Pepi) Čuk Pogreb dragega pokojnika bo da. nes, 12. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti v Trebčah št. 142. Žalostno vest sporočajo: žena Valerija, bratje, sestre, svak, svakinje, vnuki in drugi sorodstvo. IFT, Ul. Zonta 3, tel. 38006 Umrla je naša draga MILKA MARTELANC upokojenka Pogreb je bil včeraj, 11. oktobra 1966, ob 16.45 izpred Anto-nove mrliške vežice na Žalah. žalujoči: brat Slavko, sestra Anica in Tatjana, svakinja Slavka, nečakinje Neva Perovič, Ksenija Pecinič in Branka Saina z družinami Ljubljana, 12. oktobra 1966 Nekaj utemeljenih pridržkov o vladnih sklepih za Trst Kakor je bilo lahko predvidevati, so sindikalne organizacije v Genovi zavrnile najncvejše sklepe Medministrskega odbora za gospodarsko načrtovanje o preureditvi državnega ladjedelništva. Rimskim krogom očitajo, da so se odločili za rešitev, naj bo Trst poslej siedi-šče državne ladjedelniške industrije, iz zgolj političnih vzrokov, in ne po hladnem preudarku gospodarskih faktorjev. Kako pa gledajo Genovežani na Trst in na naše gospodarske probleme, je razvidno iz izjave tamkajšnjega župana ing. Augusta Pedullaja za katerega je Trst «mesto z veliko preteklostjo, o z omejeno prihodnostjo, ki je poleg vsega praktično brez zaledja*. Pri nas so nekateri krogi mnenja, da je Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje z znanimi sklepi uvedel dobo gospodarskega preporoda za naše mesto in za širše področje okoli njega. V tej zvezi se navajajo težke milijarde: 42 milijard investicij za obrate Piat-Grandi Motori, 14 milijard investicij v Italsider, 10 milijard za zidani dok, 3 milijarde investicij na področju telefonske in televizijske službe ter nadaljnjih 15 milijard lir za tržiški obrat Združenih jadranskih ladjedelnic. (Ob tej priložnosti se tudi zopet mnogo govori o koristih, ki jih bodo prinesli našemu gospodarstvu naftovod Trst-Ingolstadt, pomol VII, nova avto cesta, krožni železniški predor in druga javna dela, ki pa Pravzaprav ne spadajo v okvir najnovejših dogodkov). Nove pobude v korist našega gospodarskega ustroja imajo brez dvoma svojo težo in jih res ne kaže podcenjevati. Na vprašanja pa, ali v celoti ustrezajo sedanjim in bodočim potrebam našega gospodarskega življenja ne bi mogli odgovoriti pritrdilno in brez pridržkov. že iz gole previdnosti ne, ker smo v teh povojnih letih Tržačani doživeli marsikatero grenko u-rico na gospodarskem področju in so nam torej obljubljene milijarde eno, dejstva pa popolnoma drugo. Mimo negotovosti glede tega vprašanja, kdaj in kako bodo o-srednji organi investirali napovedane milijarde v tržaško gospodarstvo, kar pa bo brez dvoma zahtevalo mnogo časa, nam praksa zadnjih let narekuje, naj si ne gradimo gradov v oblakih glede bodočega razvoja gospodarskih dogodkov pri nas. Dokler ne bo IRI objavil podrobnejšega načrta o Postopnem izvajanju napovedanih investicij, so meje celotnega vprašanja še vedno preveč nejasne in na splošno postavljene, tako da je težko ločiti realne komponente doslej objavljenih sklepov od tega kar predstavlja le želje naših gospodarskih krogov. Nekaj točk v Poročilu Medministrskega odbora Za gospodarsko načrtovanje pa je takih, ki potrjujejo potrebo po primerni previdnosti pri ocenjevanju bodočega razvoja celotnega vprašanja. Tako na primer premestitev Osrednjega urada za tehnično načrtovanje (CE.TE.NA) iz Rima v Genovo: ali ni v nasprotju z vsako logiko, da postavimo v Trstu središče državnega ladjedelstva, njen »urad za splošno projektiranje* pa pošljemo v Genovo? Poleg tega, da je to v odprtem nasproten s težnjo po centralizaciji ladje-delske industrije, obstaja tudi nevarnost, da bodo pozneje pričeli romati v Ligurijo iz Trsta še dru-gi uradi, drugi oddelki ali druge direkcije. . Premestitev proizvodnje turbin lz Trsta v Genovo: ta odločitev rimskih strokovnjakov bo prav gotovo dobrodošla Genovežanom, saj bodo ti poslej nadzorovali proizvodnjo tiste vrste pogonskih stro-loy za ladje, ki si čedalje bolj nt,rajo pot v sodobno tehniko, med-tem ko se dieslovi motorji polagoma umikajo s tega področja. En sam primer: 33.500-tonska potniška adja »Oceanic*. ki so jo pred ča-s°m zgradili v Tržiču za neko panamsko družbo in ki so jo krstili pomorski krogi svetovnega pomena za «ladjo prihodnosti*, je turbinska ladja. Tudi dejstvo, da bodo poslej železne bloke, ki jih bo potrebovala Fiat Grandi Motori za gradnjo svojih strojev, topili v Genovi, utegne imeti za Trst neugodne posledice. Kakšno gospodarsko korist ima takšno ločeno in postopno proizvajanje industrijskega izdelka v dveh krajih, ki sta med seboj oddaljena več sto kilometrov, zlasti v tem primeru, ko gre za težke bloke, pri katerih bodo prevozni stroški prav gotovo zelo visoki? Največjo previdnost pri ocenjevanju najnovejših sklepov odbora CIPE v korist tržaškega gospodarstva pa nam narekuje ugotovitev, da bo v Trstu poslej število zaposlenih delavcev ostalo praktično neizpremenjeno: 5.500 jih dela v CRDA in Arzenalu danes, in 5.500 jih bo delalo jutri v Italcantieri, Arzenal — Sv. Marko in IRI — Riat skupaj. Z drugimi besedami pomeni to, da bodo investirane milijarde ostale brez pravega haska za naše področje, saj bo morebitni večji dohodek od njih (v obliki obresti, plač, mezd) v pretežni meri odhajal drugam. Tudi število prisotnega prebivalstva se ne bo moglo povečati, če se ne bo prej povečalo število zaposlenih delavcev in uslužbencev; eden izmed poglavitnih pokazateljev gospodarskega napredka ali zastoja, namreč število prebivalstva, bo po vsem tem na našem področju ostal tudi vnaprej v bistvu neugoden. Bodimo torej previdni in ne pričakujmo si gospodarskih čudežev od investicij, ki gredo sicer v desetine milijard, a ki ne morejo primerno povečati števila delovnih mest na našem področju. E. F. AMERIŠKI ZNANSTVENIKI PREDSEDNIKU JOHNSONU Uporaba plinov v Vietnamu je zelo nevaren precedens Pred 15 leti so ZDA porabile za raziskovanje plinov in drugih sredstev za kemično vojno 8 milijonov dolarjev, lani pa že 200 Vodilni ameriški znanstveniki so naslovili na predsednika Johnsona peticijo, v kateri ga opozarjajo na morebitne posledice, ki bi jih mogla izzvati uporaba kemičnih in bioloških sredstev v vojni. Kemična in biološka vojna sredstva ne zavzemajo v javnih diskusijah tako pomembne vloge, ko je govora o vojaški strategiji, o kateri se danes toliko govori. Denarna sredstva, ki se trošijo v te namene so namreč razmeroma majhna, če jih primerjamo z velikanskimi vsotami, ki se trošijo za raketne izstrelke in atomske bombe. In vendar morejo, po mnenju nekaterih strokovnjakov, kemična in biološka sredstva postati prav tako nevarna kot so nevarne atomske bombe. Kemična sredstva v vojni so prvič prišla v rabo v prvi svetovni vojni in po nekaterih podatkih je 25 odst. ameriških človeških žrtev na evropskih bojiščih v prvi svetovni vojni treba pripisati strupenim plinom. Pozneje so se strupeni plini uporabljali na primer v abesinski vojni, ko je fašistična vojska 1936. leta uporabila strupeni plin 'l «mustard» proti abesinski vojski. iiiiaii>>uiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii»miiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiRiitmaiiiiiiiiiiiiiifiaiiiiiiiiii>a>a*i>aiiiiaiifiiiiitiaiiaiiiiniiii....... m im iitiimi n u 11111111111 m im m titniiiiiiiiinti 1111111111111111,1 mhihiihmi S poti po Italiji ,. — Vsa zemlja je last enega gospodarja, je dejal star Kalabrež, je sedel na koncu hodnika ob vratih na kupu škatel in z vrvi-cami povezanih kovčkov. Zamišljeno je strmel na neskončne nasade citron, oliv in oranž ob obali. Ruševine rdečkastih stolpov trdnjav 1(1 tisočletja starih obsidij stoje na gričih ob morju. Sredi zelenja ?e na vrhu griča dviga marmornat dvorec iz Tisoč in ene noči. Bele aupole lebde nad modro vodo bazena sredi marmornatih sten. Ostalo razkošje staro tisočletja in ostala je želja človeka po zemlji. Nato se vozimo ob stotine kilometrov dolgi plaži, ki se poševno sPušča v Tirensko morje, nad katerim lebdi sonce od poldneva, ko ®*no nekje pri Lucanii zapeljali tik k obali, pa do večera, ko se pri-niižujemo koncu italijanskega škornja pri Raggio Calabrii. Ves čas nas spremlja sončni odsev, s plaže pa se včasih prikažejo hoteli, vrtovi, letoviške hišice, mnoge zgradbe so zidane v arabskem slogu. Morje je čisto in prozorno, nebo je enakomerno svetlomodro. Okna J vagonih so odprta in skozi nje se pretaka opojen, mehak zrak. Mesteca ob obali so snažna, urejena. Postajna poslopja so vseskozi v cvetju. Proti večeru pa se je, preden smo prepluli Mesinski za-“v, pojavila v daljavi obala Sicilije, zabrisana v modrini, iz katere jf izostal le lok gora. Preden je za njimi izginilo sonce, ni ustvarilo istega značilnega zlatega curka, ampak je napolnilo ves Mesinski Preliv z drobnimi, lesketajočimi se drobci. Noč se je spustila naglo, ko smo v Mesini čakali na nadaljevanje vožnje. V vagon so prišli šolarji in mladi duhovnik. Fant iz okolice Paierma se je nasmehnil: — Koliko bodočih farjev. Kazal jto je luči vasic v hribih in zaupno zašepetal: — Tu se pobijajo aot mački. Nato se je spravil spat na sedež in vedno, kadar je kdo P°gledal v kupe, je dvignil zaveso, s katero si je pokril oči. Milazzo izhodišče za izlete na Liparske otoke in vulkanski otok Stromboli. £dravilisče Castoreale. Antično mesto Tindari. Srednjeveški grad capo d’Orlando. Mestece Santo Stefano di Camasta v katerem je zn;>na keramična šola. Cefalu — morsko letovišče z znamenito katedralo. V antiki porušeno mesto Himera. Zdravilišče Termini Imerese in nato kraj Bagheria, ki že spada v okolico Palerma. Kraji oviti v oljčne gaje in vinograde. Mesta stoje ob morju, ali pa se slikovito dvigajo nad obalo. Obdajajo jih plaže in nasadi citron in rožičevcev, tako v krajih med Mesino in Palermom kot naprej ob obali, Sciacca, Trapani, Maršala, Gela, Camarina, Modica, Ispica, Siracusa. Burna zgodovina je zapustila na otoku neštete sledove. Feničani, Grki, Rimljani, Bizantinci, močno je začrtano obdobje Arabcev, katerim so sledili Normani. Nato je do združitve Italije sledilo Kraljestvo obeh Sicilij. S/li-nut, Agrigento, Camarina so pomembna antična mesta, ki so jih porušile vojne in potresi, rimski amfiteatri, krščansko obdobje; zgradbe, ki so jih zapustili Arabci; cesarska arhitektura; gotika, barok in neoklasične zgradbe. Palermo. Sedež avtonomne oblasti. Ob širokih glavnih cestah se vrste moderni stanovanjski bloki. Proti pristanišču vodijo široke ceste, ob katerih so pred kratkim zgradili velika naselja. Le pas ob morju je ovit v revne fasade. Vsemu mestu pa dajejo prijeten ton čudovito urejeni parki. Znamenitosti: Katedtala. Palača normanskih kraljev, kjer je sedaj sedež sicilskega parlamenta, Palatinska kapela, cerkev San Giovanni degli Eremiti, bližnje mestece Monreale z znamenito cerkvijo, poznano po čudovitih mozaikih, je eden izmed najpomembnejših spomenikov srednjega veka na Siciliji in v Italiji. Znane so še razvaline v Soluntu in najstarejša albanska kolonija na Siciliji — Piana degli Albanesi, k£er so prebivalci še ohranili svojo nošo in svoj jezik. Na nasprotni strani Monte Pellegrina, ki -se dviga nad Palermom, pa je med Monte Gallom in Monte Pellegrinom priljubljena izletniška točka Palermčanov — elegatna plaža Lido Mondello. V nedeljo popoldan se je na Mondello zgrnila množica domačinov in turistov. Kraj je postavljen ob morju, bliže Monte Gallu. Sprva je bila tu ribiška »asica, Sedaj pa je vse več hotelov, ki so odrinili obalo od vasi, tako da je mogoče priti do morja le v pristanišču za ribiške čolne pod trgom. Pred restavracijami na zgornjem delu trga prodajajo pečene ribe in rake, školjke in neke čudne morske pajke. Spodaj nad pristaniščem pa se ob stojnicah gnete množica. Nad množico se dvigajo grozdi pisanih balonov. Ljudje se najraje ustavljajo ob zelenih barakah, kjer kuhajo sipe, z velikimi, tudi več kot meter dolgimi lovkami. Ko potegne prodajalec rdečkasto sipo iz kotla z vrelo vodo, razreže lovke na drobne kolobarje ter jih potrese z drobno narezano zelenjavo. Ob stojnicah prodajajo ribiči polne košare morskih ježkov. Kaže, da so ježki zelo priljubljena jed, saj elegantni gospodje, otroci in pa žene prav pohlepno strgajo s kruhom vsebino iz roženinastega pokrova, nekake krhke rdeče krake, katere pojedo surove. Od stojnic pa do vznožja Monte Pellegrina se pretaka promenada. Družinski očetje so pripeljali na zrak svoje velike družine. Predvsem ženski del družine hodi za poglavarji, žene, tete, stare mame in seveda hčerke. Dekleta niso napravljena tako luksusno in po zadnji modi kot v severni Italiji. Med njimi pa tudi ni bledikavosti in potvorb, ampak pristna, izzivalno sveža, strastna lepota. Začuda pa v vsej tej lepoti ni zaljubljencev. Velika večina mladeničev se zabava na plaži ob promenadi, za vrsto kopaliških kabin in zeleno železno ograjo, ki zapira kopališče. Plaža pa spominja na areno, saj se fantje zabavajo predvsem z rokoborbo in boksom. Mlad orjak nosi na hrbtu pa plaži dva tovariša istočasno, nato zleze pod čoln, ki leži na pesku in ga do onemoglosti dviga z nogama. Drugi pa zopet tekmujejo v šprintu, plavanju in skoku v daljino. Velike družine, stroga vzgoja, stari običaji in sproščeni turisti brez predsodkov. Tu sta se srečala dva svetova. In notranjost otoka. Vozil sem se v jutru iz Palerma proti Ca-tanii Počasi se je odmikal vlak od obale in se skozi zelenje pašnikov dvigal na planoto. Pobočja se ožijo proti vrhovom, ki so skodrani s kot nož ostrimi skalami. Proti njim se v jutranjih meglicah premikajo možje na konjih. Kot prikazni iz davnine so, oviti v ovčje kožuhe gredo k vasicam v hribih, h kolibam v katerih se pasejo tropi ovac. Na sosednjih sedežih se možje razgovarjajo o vrstah orožja. »Fučil* — puška je beseda, ki jo edino razberem iz dolgih pogovorov v sicilskem dialektu. Malo žensk je v vlaku. Nihče jih ne ogovarja niti pogledajo jih ne, kot da bi ne bile prisotne strme mimo njih. Skrivnosti te dežele pa ostajajo ob progi; ovite v zelenje zorečega žita, v modrikasta stebla artičokov in krvave madeže makovih cvetov. Caltanisseta je največje mesto v notranjosti otoka, z zelo razvito trgovino in obrtjo. Enna leži visoko na planoti in ima v poletju prijetno hladno klimo. (Nadaljevanje sledi) BORIS VISNOVEC Prizor iz Maksima Gorkega drame «Na dnu», ki jo bo Slovensko gledališče uprizorilo kot prvo delo v novi sezoni. Delo režira Jože Babič. SREDA, 12. OKTOBRA 1966 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slovenskih; 11.45 Glasbila in barve; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 17.00 Anšamfeel Frhrica Vallisnerija; 17.20' Zabavali vas bodo; 17.45 Nekaj jazza; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 R. Schumann: Kvintet v es-duru; 19.00 The McGuire Sisters; 19.15 Higiena in zdravje; 19.30 Zbor »Tone Tomšič*; 20.00 šport; 20.35 Simfonični koncert; 22.05 Solisti lahke glasbe; 22.45 Sentimentalne pesmi. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.40 Videmski simf. orkester; 14.00 Med zgodovino in legendo; 14.10 Donizettijeva opera «Don Pa-squale*. Koper 6.30, 7.30, 13.30, 14.30, 17.30, 19.15 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 10.15 Poje Beti Jurkovič, 10.35 Romantične skladbe; 11.00 Celentanov klan; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.40 Dekliški zbor iz Tolmina; 14.00 Glasbeni vrtiljak; 15.00 Popularne skladbe; 15.45 Od Soče do Drave; 16.20 Otroški kotiček; 16.45 Operna glasba; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 22.15 Ritmi; 22.45 Verdijev godalni kvartet. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Jutranji pozdrav; 8.45 Mednarodne folklora; 9.20 Strani iz albuma; 10.05 Operna antologija; 10.30 Zvočni trak; 11.00 Popevke; 11.30 Jazzovski program; 11.45 Pesmi, ki so v modi: 13.30 Solisti lahke glasbe; 15.10 Mali ansambli; 15.45 Orkester E-sposito; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Ital. skladatelji; 18.00 Tedenski pregled slovstva in u-metnosti; 18.30 Sto let neapeljske pesmi; 19.05 Delovna Italija; 19.15 O morju in pomorščakih; 20.20 Verdijeva opera »Trubadur*. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 -Poročila; 7.35 Jutranja glasba; 8.40 Poje Beppe Cardile; 9.10 Harmonikar Beltrami; 9.23 Dva glasova, dva stila; 9.40 Orkester; 9.55 Vesela glasba; 10.35 Plošče; 11.40 Skladbe za orkester; 14.05 Pevci; 15.00 Glasbeni kotiček; 15.15 Izbrani motivi; 15.35 Koncert v miniaturi: pianist A. Ru binstein; 16.00 Rapsodija; 16.38 Orkester Ballotta; 17.00 Neapelj, kakršen je: 17.35 Poljudna enciklopedija; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Pisan spored; 21.00 »Terzo festival na zionale delle rose*. III. program 18.30 Bachove skladbe; 19.00 Sa-tiejeve skladbe; 19.15 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na spo-lidu A. Rolla; 21.25 Pomembnost zgodovine za napredek znanosti; 22.45 Petrassijeve skladbe. Slovenijo 6.00. 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 — Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb; 9.10 Naši mladinski zbori; 9.25 Godala v ritmu; 10.15 Sopranistka Ileana Bratuž; 1G.45 Človek in zdravje; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti!; 12.05 Iz naše novejše orkestralne literature; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz narodne zakladnice: 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Lahka glas ba: 15.30 Finska narodna glasba; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Pri skladatelju Cesarju Frančku; 18.00 Aktualnosti doma in po svetu; 13.15 Ansambel Atija Sossa; 18.50 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Giordano: »Andre Chenier*; 22.10 Nočna glasba; 22.50 Literarni nokturno — J. de la Fontaine: Basni; 23.05 Plesni orkester RTV Ljubljana. Ital. televizijo 14.45 Kol. dirke za Coppijevo nagrado; 16.30 Nogometna tekma med moskovskim Torpedom in In-terjem, prenos iz Moskve; 18.15 Spored za najmlajše; 19.45 športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik: 21.00 Almanah: 22.00 TV priredba: »Visibilita zero»; 22.30 Športna sreda, ob koncu dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 Goldonijeva »Pahljača*. Jug. televizijo 9.40 in 14.50 TV v šoli; 10.40 in 15.50 Angleščina: 11.00 in 16.10 Osnove splošne izobrazbe; 16.55 Glasbeni pouk; 17.35 Poročila; 17.40 Sanjica — prvi del; 17.55 Pionirski TV studio; 18.25 Obzornik; 18.45 Ljudje ob reki; 19.05 Od zore do mraka; 19.30 Mozaik kratkega filma: 20.00 Dnevnik; 20.35 J. Ogrinc: Kje je meja; 21.00 Michelangelo; 22.25 Poročila. HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) če si niste na jasnem o vsem, prepustite posel komu drugemu. Včasih vam živci odpovedo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Do po slovnega tovariša ne smete biti preveč zahtevni. V čustvenih zadevah se nimate kaj pritoževati. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Niste pripravljeni za drzne podvige. Temu ustrezno se tudi ravnajte. Nekoliko ljubosumni boste. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ves delovni program bo izveden, ne bodo pa doseženi zaželeni uspehi. Prepir v družini, pa ne bo hudo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Posamez ne zadeve temeljito proučite. Zelo prijeten dan v družbi ljubljene o-sebe. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne opirajte svojih sklepov izključno na obljube. Vtis boste imeli, da vam gre vse narobe, kar pa ne bo res. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vsako zadevo kritično preglejte. Sorodniki ali prijatelji vam bodo priskočili na pomoč. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Glejte na lastne zmogljivosti in tudi na lastne interese. Včasih se zanašate bolj na intuicijo kot na sposobnost. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) V poslovnih krogih razprave, ki ne bodo privedle do nikakršnega zaključka. Prijetno vzdušje v družini. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zaradi soglasja bo šlo delo naglo od rok. Tudi v čustvenih zadevah boste tokrat imeli srečo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Neka nepredvidena težava naj vas ne spravi v slabo voljo. Srečali se boste z nekom, ki vam je pri srcu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše sposobnosti bodo prišle do izraza in vaš položaj bo bolj trden. Neko I prijateljstvo se bo poglobilo. 4 12. oktobra 1966 Goriško-bcncški dnevnik SEJA OBČINSKEGA ODBORA V žarišču dve važni vprašanji: prosta cona in avtobusna postaja Izgradnja večjega števila športnih objektov Sestal se Je občinski odbor iz Gorice, ki mu je predsedoval rag. Candussi. Na seji so proučili razvoj dveh za Gorico važnih vprašanj: obnovitve zakona o prosti coni in poobčinjenje mestnega avtobusa; o obeh zadevah je poročal odbornik za gospodarska vprašanja poslanec Zucalli. Na predlog odbornika za zdravstvo dr. Tomassicha so sprejeli več sklepov, ki zadevajo socialno pomoč ln zdravstvo. Med drugimi je tudi sklep, da bodo v občinskem zdravstvenem uradu v Mazzinijevi ulici odprli službo za injici-ranje, ki bo zahteval običajne pristojbine. Na predlog odbornika geometra iAipierlja so sklenili kupiti zemljišče v Ul. Faiti, da bodo to cesto razširili. Večji del seje so posvetili turizmu, športu in kulturi, področje ki spada v pristojnost odbornika Agatija. Proučili so odnose med Unione Ginnastica Goriziana ter občinsko upravo, zlasti kar zadeva prispevke, uporabo dvorane za potrebe mestnih šol, dijakov in za kulturne potrebe. Odbornik Je nadalje nanizal vrsto potreb ter zahteval deželni prispevek za izgradnjo športnih naprav. Na Rojcah nameravajo razširiti tribune in slačilnice, v dolini Koma bodo zgradili igrišče za hokej, v Ločniku bodo zgradili igrišče za košarko in odbojko, v Ul. Orzoni igrišče za košarko, ogradili bodo igrišče na Majnici ter zgradili dva otroška parka: enega v dolini Koma, drugega v Ločniku. Zgraditi nameravajo tudi več telovadnic. Afera z lističem .................................... POROČILO DR. GREGORIČA 0 ZGODOVINI GORIŠKIH LEKARN Klement Krpan iz Renč je bil znamenit lekarnar Izdeloval je zdravila iz posebne vrste lovora ter jih prodajal po vsej Avstriji DE2URNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci 38, tel. 22-68. Na 11. kongresu zgodovine farmacevtike v dvorani deželnih stanov na Gradu so bila podana nekatera zelo zanimiva poročila. Kon. greš ni bil samo vsedržavnega značaja, ampak mednarodnega, ker so mu prisostvovali tudi farmacevti iz Jugoslavije, povabljeni pa so bili tudi Avstrijci, ki pa se niso udeležili diskusije kakor na primer jugoslovanski. Iz farmacevtskih krogov smo izvedeli, da je za ljudi, ki so bili na kongresu, ta znanost skorajda bolj »konjiček« kakor poklic, vsaj kar zadeva italijanske udeležence. Zelo zanimivo je bilo na tem kongresu poročilo, ki ga je podal občinski zdravstveni funkcionar dr. Gregorig o lekarništvu v Gorici. Dejal je, da segajo apoteke v našem mestu tja v srednji vek. Prvič se omenjajo 1542. leta v zvezi s prihodom Piera Andrea Mattiolija, ki je prišel zdravit epidemijo kuge. V našem mestu je preživel 12 let in Je tudi marsikaj napisal o apotekah v našem mestu. Nedvomno je bil Mattioli najboljši far-macist renesanse. V 18. stoletju smo imeli štiri lekarne, ki so v nekem smislu predhodnice današnjih. Iz lekarne »Beli medved« je nastala Cristofoletti-jeva, iz «Cmega medveda« Kuer-nerjeva, iz «Morove» je najprej nastala lekarna Krpan-Poli in potem Alessanijeva, iz «Due Mori« pa je pozneje nastala Pontonijeva lekarna v Raštelu. Na prehodu iz 19. v 20. stoletje se je število prebivalstva našega mesta naglo povzpelo na 33.000, kar je pripisati dejstvu, da je postala Gorica za Avstro-Ogrsko druga Nizza. V tem času smo imeli celo sedem lekarn. Med pomembnimi osebami, ki so se ukvarjale s farmacevtiko, je dr. Gregorig omenil Klementa Krpa-na-Polija, rojenega v Renčah, ki je na industrijski osnovi izdeloval jetja Calcisonzo, ki ga je upravljal 27-letni Ferruccio Budin iz Medeje. Vozilo je bilo prazno ter Je zavozilo s ceste na desni strani in pri tem podrlo kos ograje pri hiši št. 216. Pri nesreči ni bil nihče ranjen. Resolucija o ladjedelništvu predložena pokrajinski upravi Komunistični pokrajinski svetovalci so poslali predsedniku pokrajinske uprave dr. Chientarolliju predlog resolucije o položaju v ladjedelništvu, o katerem naj bi razpravljal pokrajinski svet. V predlogu ugotavljajo podpisniki skrajno napetost med delavstvom in prebivalstvom zaradi nameravanih preosnov v ladjedelništvu; izražajo svojo zaskrbljenost L*'de bodočnosti te industrije, za katere ureditev nišo dovolj delni ukrepi. V zvezi s sklepi CIPE so mnenja, da ne jamčijo ohranitve zaposlitve na sedanji višini ter so mnenja, da niti CIPE niti vlada ne smejo sprejeti odločilnih ukrepov, za katere je poklican edinole parlament. Zato naj bi pokrajinski svet zahteval od vlade naj čimprej predloži konkretne predloge parlamentu, da bi o njih odločal ter naj bi zahteval obenem soudeležbo dežele pri vsedržavnem načrtovanju. Za sanitetni paket zbranih 25.000 lir Odbor za zbiranje denarja med Slovenci za nakup samitetnega zavoja za vietnamsko osvobodilno vojno nam je poslal v objavo prvi seznam prispevkov: Poljane 7.500 lir, Doberdob 6.000 lir, Gorica 6.000, Pevma 3.500, So-vodnje 2.000. Nabiralna akcija za nakup enega sanitetnega zavoja se nadaljuje. VPRAŠANJE SVETOVALCA JARCA Urediti in podržaviti cesti ki vodita do državne meje V poštev prideta cesti pri Devetakih in v Jamljah dolgi 3 km Deželna svetovalca Jože Jarc in | Fulvio Bergomas sta poslala predsedniku deželnega odbora vprašanje glede cest, ki vodijo na mejne prehode. Vse te ceste spadajo po zakonu od 1959. leta pod državno upravo. Navzlic številnim zahtevam občine Doberdob pri ministrstvu za javna dela in pri ANAS v Rimu zdravila iz posebne vrste lovora | (zadnja takšna zahteva je bila spo- ter jih prodajal po vsej Avstriji. Druga pomembna osebnost pa je bil Giulio Morpurgo, ki je objavil o tej zdravniški panogi dosti znanstvenih del ter je bil leta 1924. leta imenovan za prvega rektorja tržaške univerze. Tovornjak s prikolico zavozil s ceste v Ronkah Včeraj dopoldne okrog 10. ure je zavozil s ceste na poti proti Redi-pugli tovornjak s prikolico, last pod- ročena 28. septembra 1965) cesti pri Devetakih in v Jamljah, dolgi 1 odnosno 2 kilometra, še nista prešli pod državno upravo. Ker nista prevozni zaradi zanemarjenosti v vzdrževanju, bi ju morala ustanova ANAS iz Trsta popraviti, ter bi bilo to delo prihranjeno ob prevzemu uprave. Podpisnika sprašujeta deželnega predsednika, kako namerava dežela zagotoviti popravilo omenjenih cest, dokler ju ne prevzame in dokončno uredi ANAS. Na Travniku sta trčila skuterist in kolesarka Včeraj popoldne ob 14.40 se je peljala 1'5-letna frizerka Mirella Cej, ki stanuje v Pevmi, Ul. Bel-laveduta 15, s kolesom iz Ul. Ma-meli proti Ul. Bombig. V bližini trgovine Bombig pa se je križala s skuteristom 18-let.nim Robertom Kusterlom, ki stanuje v Ul. Vitto. rio Veneto 7 in je prihajal z lam-breto 125 iz Raštela proti Ul. Carducci. Pri trčenju je padla kolesarka, ki so jo Z avtom Zelenega križa odpeljali v goriško civilno bolnišnico. Tam so ji nudili prvo pomoč zaradi rane na desnem kolenu in odrgnjenj na desni nogi; Okrevala bo v 7 dneh. Skuterist je ostal nepoškodovan. Karabinjer, ji, ki so prišli na kraj trčenja, so ugotovili le manjšo škodo na kolesu. 13. t.m. Za njegovo ureditev so izkoristili priliko, da se je neka stranka izselila iz hiše in pustila stanovanje prazno in prav to stanovanje bo služilo sedaj za laboratorij. Člani konzorcija, ki za kakšno svoje vino ali mošt, sumijo, da ni v redu in ne utegnejo čakati na obisk enologa, bodo lahko prinesli vzorec dvomljivega vina v omenjeni laboratorij, kjer ga bodo takoj preizkušali in svetovali najprimernejše ukrepe za njegovo o-zdravitev. Laboratorij bo predvidoma deloval ob četrtkih in člani bodo za izvršene analize plačali odškodnino, ki pa bo precej manjša kot bi jo morali plačati po drugih laboratorijih. Ureditev konzorcijskega laboratorija je bila povezana s precejšnjimi stroški, za katerih kritje se je vodstvo obrnilo do nekaterih krajevnih ustanov s prošnjo za prispevke. Pravtako se je obrnilo do deželne uprave, od katere pričakuje primeren prispevek, da ne bo treba obremenjevati članov s temi stroški, za katere redni dohodki ustanove še zdaleč ne zadostujejo. Član vodstva konzorcija dr. Ver-bi nam je še povedal, da so svojim članom - vinogradnikom poslali te dni posebno okrožnico, v kateri jih vodstvo obvešča o teh in drugih svojih ukrepih. Obenem navaja v okrožnici položaj na vinskem trgu s posebnim ozirom na izbrana in tipična vina; to pa z namenom, da bi se vinogradniki ne prenaglili s prodajo tipičnih vin po prenizki ceni, ker je sedaj cena takim vinom na tržišču precej visoka ter so tudi za poznejše mesece dobri izgledi, saj je znano, da je letošnja vinska letima v Brdih po svoji kakovosti izredno dobra. MEDNARODNI DANES V MOSKVI POVKATNA TEKMA ZA POKAL EVROPSKIH PRVAKOV (WW PO TV) TORPEDO- IN TER MOSKVA, 11. — Inter je že včeraj prispel v glavno mesto Sovjetske zveze in se je nastanil v hotelu nedaleč od slovitega Rdečega trga. Jutri bo moralo namreč milansko moštvo braniti v povratni tekmi prvega kola turnirja za pokal evropskih prvakov 1:0, ki si ga je izsilil v prvem dvoboju sredi San Sira. Za Inter bo jutrišnja tekma odločilnega po- Dve nesreči na delu v podgorski predilnici Na delu v tekstilni tovarni v Podgori se je včeraj okrog 9. ure dopoldne ponesrečil 47-letni Avgust Kožlin Iz Standreža, Ul. Ticino 12. Ko je imel med delom opravka pri tolkaču, ga je ta udaril po palcu desne roke in mu ga zmečkal. V goriški civilni bolnišnici so ga pridržali za 12 dni na zdravljenju. Prejšnji večer nekaj pred 22. uro pa se je v isti tovarni ponesrečil, ko je šel v stranišče, pa je spotoma padel, 47-letni Luigi Merluzzi iz Romitišča št. 8. V bolnišnici so mu nudili prvo pomoč s prognozo o-krevanje v 5 dneh. TEMPERATURA VČERAJ V Gorici najvišja 22,6 stoptnle ob 13.20 !n najnižja 12,6 stopinje ob 6.30; povprečna vlaga 73 od sto; dežja je padlo 6 mm. tiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiMMiiimiiiiiiii Prirediteljski odbor 9. slovenskih športnih iger javlja, da bodo Imeli tekmovalci v ruskem kegljanju na razpolago vse potrebno za trening danes v sredo od 20. do 22. ure. Naprava bo na stadionu «Prvi maj» pri Sv. Ivanu, kjer se bo v četrtek ob 20. url začelo tekmovanje SSI. SD BREG javlja, da bo trening odbojkaric prve ekipe danes v sredo od 19. do 21. ure na stadionu »Prvi maj» pri Sv. Ivanu. mena. Z neodločnim izidom bi se Milančani, ki se ponašajo ne samo z naslovom italijanskega prvaka temveč tudi evropskega, uvrstili v nadaljnji del tekmovanja v primeru poraza, ki bi moral biti večji kot so ga nogometaši Torpeda utrpeli na italijanskih tleh, pa bi bili Herrerovi Igralci izločeni. Vsekakor sramotno, a prav zaradi tega so vsi, tudi seveda v Moskvi, prepričani, da se bo Inter predstavi! s tako zaprto obrambo, da jo bo težko spraviti na kolena. Herrera je praktično že sestavil enajsterico. Sicer se bo moral odpovedati Bedlnu, ki mu bolečina v kolenu ne dovoljuje, da bi oblekel dres. In prav Bedinu je »čarovnik« prvotno nameril posebno nalogo, ki bi jo moral rešiti z mesta, ki je po navadi Jairjevo. Manjkal bo gotovo tudi Vinicio, ki bo tokrat prisostvoval tekmi s klopi za rezervne igralce. Bedina bo zamenjal Guarneri, ostala mesta pa so že oddana. Lahko torej rečemo, da bo Inter nastopil proti Torpedu z enajsterico, ki je premagala Spal. Edina izjema bo seveda Guarneri. Jasno je, da bo taktika drugačna In ni izključeno, da jo bo moral Herrera med tekmo večkrat prilagoditi dejanskemu •■illilliiiiiH>iiiiiTiiiiiiiliiiiiiliiiiiiiiiiir*iiiviiiiri«iRiiii*iiiniiiiiiiMiiii(tiiiiii>itMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini.iiiii( VRHUNSKA KOŠARKA SINOČI V GORIC Sele v podaljšku Splugen Brau klonil Simmenthalu Goriška peterka si je dvakrat zapravila priliko, da v regularnem času premaga državnega prvaka SplUgen Brau ■ Simmenthal 64-69 (30-31, 58-58) Splugen Brau: Krainer 7, Green 21. Turra 4, Tomasi 6, Pozzec-co 8, Ponton 10, Medeot 1, Kristančič 5, Bosini 2, Del Ben, Mlchellni. Simmenthal: Chubin 37, Mašini 12, Gnocchi 9, Iellini 4, Pieri 1, Longhi, Vianello 6, Ongaro. Sodila sta Plocher in Furlan iz Tržiča; tekmi je prisostvovalo 2.500 oseb. Splugen Brau iz Gorice Je sinoči šele v podaljšku klonil pred dr- položaju na igrišču. Kaj pa sovjetski nogometaši? Tl so daleč od mestnega hrupa v neki dačjl, kjer je predvsem tehnični komisar Marjenko imel dovolj časa, da je v miru proučil sistem, s katerim bo skušal izločiti italijanske prvake. Tokrat, vsaj tako kaže, Voronln ne bo imel zgolj obrambne naloge, temveč bo pravcati stroj, ki bo poganjal kolesje prednje vrste Torpeda. Največ seveda pričakujejo od Strelcova, ki je v polfinalni tekmi za sovjetski pokal dosegel kar dva gola. Javno mnenje pa zahteva tudi prisotnost Ivanova. NI znano, če se Marjenko strinja z navijači Torpeda. Prav zaradi tega smemo pričakovati, da bosta enjstericl uradno znani šele tik pred začetkom tekme, ki jo bodo z začetkom ob 16 30 oddajali v Evrovlji.l če ne bo sprememb v zadnjem trenuku, bosta enajsterici nastopili kakor sledi: TORPEDO — Kavazachvill, An-drejuk, čustiko, Sarajev, Maručko, Voronln, Brednjev, Ivanov, Strel-cov, Lenjev in Mihajlov. INTER — Sarti, Burgnich, Fac-chetti, Landini, Guarneri, Picchl, Jair, Mazzola, Domenghini, Suarez in Corso. DOMAČI NOGOMET PRIJATELJSKA TEKMA Primorec 3 Union 0 V nedeljo sta se v okviru priprav za nastop na nogometnih a-materskih prvenstvih srečala v prijateljskem dvoboju na igrišču v Boljuncu enajsterici Primorca iz Trebč in Uniona (Lonjer). Zmaga je zaradi boljše tehnične igre in kondicije vseh igralcev pripadla s 3:0 nogometašem Primorca. žavnlm prvakom Simmenthalom v prijateljski košarkarski tekmi v dvorani UGG v Gorici, potem ko si je v regularnem času dvakrat zapravil priliko za zmago. Tekma je bila vseskozi napeta in na izredni tehnični višini. Oba Američana, tako Green pri Splugen Brau in Chubbin pri Simmenthalu, sta pokazala bogat repertoar tehnike zadetkov, domiselnosti igre, krasno preigravanje in zaključevanje akcij. Nič čudnega torej, če je bilo občinstvo pogostoma na nogah in s srcem v rokah, ko so žoge letele proti košu. Uvodni akordi so pripadali domačinom, zlasti po zaslugi Greena, Pozzecca in Krainerja. V 8’ je Spiugen Brau vodil z rezultatom 18:11. Slmmenthalci pa so s hitrimi akcijami izenačili razliko ter se približali domačinom za eno točko. Tedaj je pokazal Green bujnost svoje domišljije ln inteligence: trikrat zaporedoma je streljal na koš, In ko se mu je končno le vdal, ga je potresel še dvakrat zaporedoma. Dvorana je vzkipela od zadovoljstva, oglasili so se najrazličnejši Instrumenti... Pri časnikarski mizi nismo slišali drugega. Polčas se je zaključil s košem razlike v korist gostov. V drugem polčasu so domačini spet prevzeli vajeti Igre v svoje roke, tekma Je bila vseskozi izenačena, napeta in borbena. Krainer je realiziral trikrat zaporedoma. Ko je igra prehajala v zaključno fazo, je Green izenačil dve minuti pred koncem ter postavil rezultat 58-58. žal je SplUgen Brau zapravil dve ugodni priliki za zmago in izid je ostal nespremenjen. Tekma se je nadaljevala po petminutnem podaljšku. Ponton je zaradi petih osebnih napak, zapustil igrišče. Tekma je izgubila na čaru, Igralci pa so bili na koncu svojih moči. Simmenthal je povedel in postavil končni rezultat sinočnjega srečanja 69-64 v svojo korist. Danes odpotuje lom bardi jska ekipa v Ljubljano, kjer bo sodelovala na evropskem košarkarskem festivalu. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllt NA KOŠARKARSKEM TURNIRJU SŠl V BORBI ZA ŽOGO Tekma med Cankarjem A in ekipo Barkovelj B je bila zelo napela in se je končala z zmago Sentjakobčanov za pičlo razliko enega samega koša. Na sliki prizor s tekme — Barkovljan Uršič je odvzel tekmecem žogo W. SOMERSET MflllGHAM g ČUDOVITA ŽENSKA «Clara mi dela scene zaradi vas. Odkrila je, da sem v vas zaljubljen. Najpreprostejša zahteva razuma je, da se za zmeraj razideva.« Julija je zdaj narahlo odkimala in zaihtela. Naslonila se je nazaj in sklonila glavo. In celo njeno telo je kazalo brezupnost položaja, v katerem se je znašla. Charles je ni mogel gledati tako obupane, zato je pristopil k njej, padel pred njo na kolena in stisnil njeno izmučeno in od bolečine zlomljeno telo v objem. «Juilija, ne glejte me tako nesrečno! Tega ne bom mogel prenesti. O, Julija, Julija, ta>ko vas ljubim, da ne bi mogel prenesti misli, da sem vam prav jaz povzročil te tegobe. Vse bom pretrpel. Ničesar ne zahtevam od vas.« Z obrazom, mokrim od solza, se je obrnila proti Charlesu — o, bog, kakšna sem — in mu ponudila ustnice. Strastno jo je poljubil: prvikrat v svojem življenju. «Nočem vas izgubiti,« mu je pritajeno šepetala. «Najdražja!» «Med nama bo ostalo vse tako, kakor je bilo, kajne?« «Da, prav tako.« Julija je globoko in z olajšanjem zavzdihnila ln ostala nekaj minut nepremična v njegovem objemu. Ko je odšel, se je dvignila in se pogledala v ogledalu. «Ti podla psica,« je rekla sama sebi. V resnici pa se je sama v sebi smehljala in si ni za vse to najmanj očitala. Stopila Je v kopalnico in si umila obraz in oči. Počutila se je čudovito osvežena. Ko je zaslišala prihajati Michaela, ga je poklicala. «Michael, poglej miniaturo, ki mi jo je prinesel Charles. Na kaminu leži. Poglej, če so to pravi diamanti ali samo imitacija!« Ko je gospa Charles zapustila svojega moža, se je Julija počutila slej ko prej nekoliko vznemirjena. Clara je pretila možu s sodno ločitvijo in misel, da bi v tem primeru morala stopiti pred sodnika kot povzročiteljica ločitve, jo je navdajala s strahom. Dva tedna ali tri je bila zaradi tega nemima, toda sklenila je, da o tem Michaela ne bo obvestila, dokler ne bi bilo to neogibno potrebno. Naposled se je izkazalo, da so bile to samo pretnje, s katerimi je Clara hotela učinkovito izsiliti iz nedolžnega moža čim večje alimente. Julija je tudi poslej znala s Charlesom čudovito ravnati. Vedla se je, kot da so njuni odnosi natanko določeni: njena velika ljubezen do Michaela pač izključuje vsako njeno tesnejšo zvezo s Charlesom, vendar vključuje, da ji je ostal vse: prijatelj, svetovalec, zaupnik in tolažnik v vsakem razočaranju. Toda zadeva je bila nekoliko bolj zamotana, ko Je Charles s svojim tankim posluhom odkril, da Julija ni več zaljubljena v Michaela. Julija je morala tedaj uporabiti vso spretnost in pretkanost. Ne zaradi tega, ker bi ji vest branila, da postane njegova ljubica. Ce bi se bilo kaj takega zgodilo s kakšnim igralcem, bi se miu vdala iz samega usmiljenja, toda v zvezi s Charlesom si kaj takega ni mogla predstavljati. Zelo ga je kajpak ljubila, toda on je bil nenavadno plemenit, izredno lepo vzgojen in izobražen; ni si ga mogla zamisliti kot ljubimca. Biti z njim v postelji — to bi bilo, kakor da bi spala s kakšno umetnino. Pa tudi posmehovala se je kdaj pa kdaj njegovemu navdušenju za umetnost; navsezadnje je bila ona umetnik, on pa nič več kot navadno občinstvo. Nekoč JI je celo predlagal, naj z njim pobegne. V Sor-rentu, v Neapeljskem zalivu bi si kupil vilo z velikim vrtom, imela bi Jahto, tako, da bi mogla po cele dneve jadrati po morju vinske barve. Ljubezen, lepota, umetnost; vse v čudoviti pozabi. «Neumnež,» je pomislila Julija. «Nikakor ne bi hotela zapustiti svoje kariere in se pokopati v majhnem italijanskem gnezdu.« Charlesu pa je govorila, kako globok je njen čut dolžnosti do Michaela, razen tega pa je tu tudi otrok. Naj ga mar zapusti, da bo zrasel v zavesti, da je bila njegova mati pokvarjena ženska? Pomaranče tu, pomaranče tam, a Julija ne bi našla v tisti italijanski vili niti za trenutek srčnega miru; mučila bi jo misel, da je Michael nesrečen, da tuji ljudje vzgajajo njenega troka. človek ne sme misliti samo nase. Tu žive tudi drugi, mar ni tako? V svoji ženskosti je bila zelo privlačna. Kdaj pa kdaj je Charlesa celo vprašala, zakaj se ne loči ter se poroči s kakšno pravšnjo žensko. Muči da jo, ko vidi, kako zaradi nje tako neusmiljeno zapravlja življenje. Charles pa je na to vselej ugovarjal ter vztrajal pri tem, da je Julija edina ženska, ki jo je kdajkoli ljubil in da jo bo ljubil vse življenje. «Menim, da je to zares žalostno,« je tiho pripomnila Julija. Kljub temu je imela Julija oči na široko odprte; brž ko je opazila, da ima kakšna ženska s Charlesom takšne ali drugačne namene, je storila vse, da ji je pošteno zmešala račune. Če je nevarnost prišla nenadoma, se ni obotavljala, da ne bi očitno kazala zelene ljubosumnosti. Spričo tega sta se, razumljivo, z vso obzirnostjo, ki jo je lahko ona pričakovala od njegove dobre vzgoje, on pa od njenega mehkočutnega srca, z izbranimi besedami, tihimi nagibi in z očmi sporazumela; če bi se Michaelu kaj