SLOVENSKI TEDNIK
keto - Año VI.
No. 294
"EL SEMANARIO ESLOVENO"
Cena 10 cent.
Uredništvo in upravništvo
calle AÑASCO 2322	U. T. 59 - 3667|
^Prejemanje strank vsak dan od 15.—18.
Buenos Aires, 23 marca 1935
Naročnina za pol leta $ arg. 3.—; celo
|1 M a
cd P
o a
O <¡
TARIFA REDUCIDA
FRANQUEO PAGADO Concesión 1551
v	v
Nemčija povzroča strah v Evropi
Danes se bodo sestali v Parizu predstavniki, Francije, Anglije in Italije, glede svobodne organizacije nemške vojske, ki je bila do Sedaj po versaljski pogodbi predpisana v določenem številu oboroženih mož.
Hitler lioče imeti pri obnavljanju fašistične Nemčije popolnoma svobodne roke ter noče ; trPeti nobene tuje nadvlade, ker je po nje-! Sovem mnenju kaj takega poniževalno za kul-; turni nemški narod.
Do tu bi bilo vse prav in dobro, ampak, kot ^lussoliniju se tudi Hitlerju cedijo sline po P°djarmljenju tujih narodov ker samo v tem vidi triumf svastiškega kljukastega križa.
Dnevnik "Pravda" v Moskvi izjavlja, dja ®e bo fašistovslca banda napadla Sovjetsko re-Plbliko jih bodo ruski delavci preganjali na konec zemlje...
Sovjetski tisk, brez vladnega pritrdila, ne Veruje v odkritosrčnost angleške diplomacije v Berlinu.
Urednik londonskega dnevnika "Daily Tele-k'fapha" pa piše, da ni nobena država tako s*rupeno oborožena kakor Nemčija. Iz tega i Neparno, da četudi bi angleška vlada skušala slepomišiti v Berlinu ter varati javnost, bi te-ne odobraval ves angleški tisk. Kot poročajo, se bo organiziral diplomatski zbor, Francije, Rusije, Italije, Male antante in | balkanske zveze, proti nemškemu oboroževanju.
Vse pa kaže, da bo Poljska na strani Nem-J l'!je. Menda se ne zaveda, da če se bodo Hit-'erju uresničile njegove militaristične sanje, bo ^oljska prva na vrsti. Seveda, poljski kratkovidni državniki sanjajo, da bodo skupno z Uničijo prikrajšali Rusijo za Ukrajino ter za t°liko povečali svojo državo, kar pa so naj-krže računi brez lcrčmarja.
2 enakimi nameni kot Poljska in Nemčija, Caka ugodhega trenutka tudi Japonska on-stian sovjetske Unije. Položaj v Evropi se z dneva v dan slabša se je resno bati fašističnega suženjstva, kapitalizem se hoče za vsako ceno obdržati na Površju. Ljudstvo pa je vedno manj voljno kositi izkoriščevalce na svojih plečih. Vsi hit-hitlerji in mussoliniji in slednjič nikak namiš-'jen patrijotizem jih ne bo obvaroval konečne-ga poloma. Minevajo časi, ko je vladal samo ^enar in oblast nekaterih. Polagoma prihaja
(Jo
Veljave tudi ljudska pamet.
ške akademike čaka lepa bodočnost civilne pa revščina, itd. Ta nenaravni kontrast pa nikakor nemore trajati več dolgo. Tega mišljenja niso samo ročni delavci, temveč tudi umski delavci.
Naj vzamemo v roke kalcoršnokoli kulturno revijo ali časopis, iz vseh diha potreba po socialni preuredbi. Seveda tega nočejo uvideti tisti ki imajo z ljudstvom svoje ambiciozne namene.
Naj vrže iskro v smodnik Hitler ali Musso-lini je konečno vseeno. Čimprej se bo to zgodilo, tem hitreje bo prišlo do obračuna med krivico in pravico, ki mora slednja zmagati četudi morda preko krvavih trupelj.
Dunaj. Po zgledu Nemčije namerava tudi Avstrija vpeljati obvezno vojaško službo.
Pariz. V odgovor Nemčiji namerava Francija izdati v tekočem letu za oboroževanje na morju tisoč milionov frankov.
Vsaka reč more priti do svojega konca in uPajmo, da bodo evropski narodi kaj kmalu poznali, da brez medsebojnega bratskega so-^ja, ni mogoče pričakovati blagostanja. , Današnja evropska politika je vratolomno branje s smrtjo. Glavni princip vsake drža-Ve je, oboroževanje. Države izdajajo mnogo za oboroževanje kakor za šole, imajo več borilnega orožja kakor knjig, generali imajo ^avno besedo učenjaki pa zadnjo, vojakom dovolj hrane ljudstvo pa strada, voja-
ABESINIJA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO
Abesinija je odredila splošno mobilizacijo, kar pomeni, da se pripravlja na vojno, tako je sporočil v Rim italijanski poslanik pri abe-sinski vladi.
Italijani so pa res mojstri v diplomaciji. I-talija neprenehoma uvaža orožje in munición, ter vojaštvo v Afriko in se drzne reči, da se ne pripravlja na vojno. Mussolini je rekel, da je on dal vpoklicati pod orožje samo dva divizio-na vojakov, Abesinija pa postavlja nasproti kar celo vojsko.
Mussolini mora res imeti abesince za zelo zabite, če misli, da bodo kar mirno počakali, da se bo nabralo dovolj italijanske vojske na afriških tleh, da bodo lažje in gotoveje napravili pohod...
Če so pametni abesinci bodo pognali italijane iz Afrike dokler se jih ne naleze preveč tja, kakor bi najbrže napravil tudi modri Mussolini, če bi recimo, se afrikanci zbirali skupaj kje tam doli v Siciliji z namenom podjarmiti Italijo.
Seveda, ko se bo zdelo Mussoliniju, da ima dovolj vojske zbrane v Afriki, bo že skušal kako provokirati, da Abesinija hoče vojno in da je Italija prisiljena se braniti.
Musolini lahko kriči v svet kar se mu zlju-bi, mi prav dobro poznamo njegove fašistične namene. Lačen je zemlje in bi rad vladal nad narodi, ki so kulturno in gospodarsko prešibki, da bi se branili tuje tiranije. Kapitalisti rabijo virov za svoje nikoli polne žepe. In Mussolini ima dovolj "zaslužnih" črnosrajčni-kov, ki jim namerava pripraviti udoben go-vernerski stolček v svojih kolonijah. .., ki jih bo seveda treba šele napraviti.
DRUŠTVO NARODOV
Društvo narodov nima nobenega pomena v mednarodni politiki. To se je že večkrat izkazalo. Zdaj se navidezno krega na desno zdaj na levo. Države se pa zato prav nič ne zme-
nijo ter grejo vsaka svojo pot kakor se ji zdi potrebno. . .
Najbolje bi bilo, da bi Društvo narodov spremenili v norišnico, kamor bi poslali današnje "narodne" voditelje; ali pa bolnišnico in zraven pokopališče, kamor bi znosili ranjence in mrliče, ki jih kanijo napraviti precej milionov tisti, ki spadajo v umobolnico. Za eno ali drugo se bo moralo odločiti, če bo hotelo kaj koristiti...
RAPALSKA POGODBA NI VEČNA
Italijanski Touring Club, ki razvija zadnja leta tudi med našimi ljudmi propagando za pristop v članstvo, izdaja že izza predvojne dobe obširne knjige — vodiče, ki vsebujejo popise posameznih italijanskih pokrajin v priročni obliki. Ker sta Julijska Krajina in del Dalmacije tudi postali del italijanske države, je neki L. V. Bertarelli izdal v okviru in v dopolnitev teh izdaj posebno knjigo o "Od-rn!?pr>ih no^n-iinah" (Juliiski Benečiji in Dalmatini"). F.dieija ni najslabša in je tu pa tam celo objektivna. Proti koncu lanskega leta je izšla že v tretji, predelani izdaji. Publikacija nas z vsebinske strani na tem mestu ne zanima. Zanimljiv pa je tudi za naše čitatelje komentar, ki ga je o tem "vodiču" napisal ob priliki tretje izdaje velefašistični list "I com-mentari dell'azione fascista" v št. 20.—21. z dne 1. decembra lanskega leta. List piše dobesedno: "Obisk Julijske Benečije zapusti v nas nedvomno hvaležen spomin na Trst, Reko, Pulj, Koper, Oglej, Gradež, Tržič, Poreč, Pa-zin, Opatio in tolika druga središča, ki nas spominjajo na trpljenje (!) Italijanov pod habsburškim gospodstvom in ki tvorio danes spet (!) stvaren del matere — domovine; ni pa tako z Dalmacijo, ki še ni popolnoma združena z Italijo in ki jo je zloglaesni (!) rapalski dogovor odstopil (!) povečini Jugoslaviji, in to brez vsake resne in veljavne utemeljitve, medtem ko je poprejšnji londonski pakt dajal Italiji pravico, da obdrži ne samo okupacijo severne in srednje Dalmacije, skupno z otoki ampak tudi, če ga prav tolmačimo posebno še po razsulu v Rusiji in veliki ter odločilni zmagi 4 novembra, pravico do okupacije ostalega ozemlja, ki ga pakt sam izključuje. Po tej zanimivi primerjavi med obema dogovo-rima ki ponovno kaže, da Italijani zidajo svo- * je "pravice" do zopetne (!) združitve Dalmacije z Italijo na londonski pakt, češ da so oni že na podlagi tega dogovora dobili suverene pravice na dalmatinsko zemljo, postavlja list frapanten zaključek o veljavnosti rapallskega ugovora, ki je vreden, da si ga dobro zapomnimo.
"Toda pogodbe niso večne (!) in večne tudi niso mnogonarodne države, kakor že ni bila večna avstro-ogrska država, in kakor tudi gotovo ne bo sedanja jugoslovenska."
Pisec teh zanimivih vrstic pa se ne vpraša, če bo večna... fašistična Italija, ampak se tako le na koncu izmuzne iz zagate v katero ga vodi logika prejšnjih izvajanj: "No, med tem (!) pa pridno posečajte Dalmacijo, da jo bodete še bolj spoznali in še bolj ljubili!"

STRAN 2
SLOVENSKI TEDNIK
No. 294
Nove vrste topovi
Znane krupove tovarne orožja in municiona, so izdelale nove vrste topov 77 milimetrov. Fabrika Rheinnietall v Soemerda izdeluje sedaj vzorec mehaničnega topa s katerim se bo lahko streljalo kakor z strojno puško.
Eno najbolj moderno orožje, ki ga poseduje Nemčija, je top od 80 milimetrov z imenom "Flak Kanone". Top je napravljen tako, da se ga lahko poljubno vríívnava v kakoršnokoli smer in strelja v daljavo 10 km. Mehanična ura pokaže natančno kedaj se razpoči projetil.
Nadalje, da ima Nemčija aparate s katerimi lahko povzroča efekte v motorjih, bodisti par-nilca ali letala. Ima tudi razne strupene pline, ki jih potom posebnih priprav meče v daljavo, med nasprotnike. Seveda ni treba verjeti, da tudi druge države
' ' ) i r !>•>■.< . t -it . v.»
ne posedujejo talcih smrtonosnih priprav. FANTASTIČNI GLASOVI
Zdaj pride iz te zdaj iz one države v Evropi skrivnosten glas, o umoru te ali one pomembne osebnosti.
Vsi ti glasovi so nalašč vrženi med ljudstvo za vid,eti kakšen utis napravi nanje.
Ti fantastični glasovi prihajajo navadno iz tvornic municiona ker bi lastniki teh radi videli, da bi se ze vendar pričelo z krvavim plesom, kar bi jim napravilo zopet mastne dobičke, kakor v svetovni vojni.
1* > • "li '.. í ' •' .'■■' > . t »71 •>'■;. ;	'" l
Francija in Italija bosta skupno nastopili proti Nemčiji
Francija in Italija sta sklenili, da bosta skupno nastopili proti provokacijam Hitlerja. Vlade omenjenih držav skušajo vplivati tudi na Anglijo, da bi enako odločno nastopala.
Zdi se pa, da se Anglija nekoliko iznikava, kot da ona pri tej stvari ni direktno prizadeta. Če bi prišlo do najhujšega, pravi Anglija, so Francija, Rusija s pomočjo Male antante dovolj velika moi, da lahko odločujejo položaj v Evropi.
Hitler hoče biti mogočnejši od Mussolinija, zato se sljednji hoče maščevati, in je Italija zavzela protinemšlco stališče.
Vsekakor bomo kmalu razvideli kako se bodo stvari zasukale.
Italija bo pridržala pod orožjem dva letnika
Letnik 1913, ki bi moral biti v kratkem odpuščen bo pridržan pod orožjem. S 1. aprilom bo šel pod
orožje letnik 1914 in bo skupno obeh letnikov pod orožjem 440 tisoč. Mussolini na je hotel imeti pripravljenih za enkrat pol mi-liona vojakov, zato je dal poklicati pod orožje še letnik 1911 ki pripada dvem divizijam katere so namenjene za v Afriko.
Kot je poročal v poslanski zbornici podtaj-nik vojnega ministrstva, general Baistrocchi, je Italija dovolj pripravljena za vojsko.
"Kakor na kopnem, tako tudi v zraku in na morju sm,o pripravljeni zmagati. Danes se nahajamo na potu teoretične inteligence, jutri pa se bomo dobili na bojnem polju."
Vojna v Afriki neizbežna
Italijanski parniki vozijo s polno paro vojaštvo tér orožje in munición v Afriko kar pomeni, da je vojna neizbežna.
OKNO V SVET
Vatika¡n. — Sveta stolica je izdala incikliko v kateri naglasa potrebo miru v Evropi.
Pariz. — Francoski zunanji minister Laval je poslal telegram Zvezi narodov, da naj odredi takojšno posebno zasedanje glede zadnjih evropskih dogodkov povzročenih od Nemčije.
Berlin. — Potom svojih poslanikov sta Francija in Italija poslali protestno noto nemški vladi glede oboroževanje Nemčije.
Rim. Uradno javljajo, da znaša deficit za m,eseč februar 237 tisoč lir.
Moskva. V Leningradu živijo, brez da bi jih komunistične oblasti nadlegovale, več tisoč ljudi brez osebne izkaznice. Sedaj pa so oblasti odredile, da morajo vsi prebivalci večjih mest imeti osebne izkaznice, da bodo lažje kontrolirali morebitno protidržavno delovanje posameznika.
Izkazalo se je, da živi v Leningradu 41 bivših princev, 96 baronov, 35 fabrikantov, 68 veleposestnikov, 19 trgovcev, 142 dvorjanov in 547 velikih funkcionarjev bivše caristične vlade.
Berlin. Ta teden neke noči, so priredili, u-metni zračni napad na glavno mesto Nemčije, Berlin.
Pariz. Francija je podpisala te dni razne trgovske koncesije z Rusijo.
Budapest. Skupina manifestantov je hotela pripraviti puč proti ministrskemu predsedniku Goemboesu. V spopadu je bilo pet mrtvih, med njimi ena ženska, in 13 ranjenih.
Izumi, o katerih nihče ne izve
Doba zadnjih tridesetih let nam je prinesla epolialne izume; tehnika se je razmahnila in uveljavila v vseh panogah. Na mah je spremenila prilike in globoko posegla v naše življenje. In vendar obstoji veliko število izumov, za katere ne bomo zlepa zvedeli; moro-dajni krogi jih drže v najstrožji tajnosti.
Med te spadajo predvsem kemiški izumi, ki
bi uniili v kratkem cele industrije, ako bi se uveljavili, in so jih tyornice kupile le zato, d* jih prikrijejo in zadrže. Poleg teh obstoji se cela vrsta vojaških izumov. Dobro organiz¡ia na mednarodna špijonaža je pirnesla že *-'ldr sikaj zanimivega na dan. Njena poročila nijU" vedo povedati o tem ali onem nevarnem oT° žju, in dasiravno so v tehniškem pogledu manjkljiva in si ne moremo ustvariti prave?" vpogleda v zadevo, nam vendarle opišejo nek in delovanje orožja.
Znano je, da razpolaga Francija s topovi; P daleko nadkriljujejo artiljerijo drugih drz»^ Tudi topove, s katerimi so Nemci obstreljeval1 Pariz. Bodoče francoske podmornice bodo Pre" kašale vse druge. Francija je namreč kupil¿ izum, ki omogoča podmornicam vožnjo y -J* bokem morju. Tako zvani periskippi so struirani po doslej nepoznanih principih M 5,0 najpopolnejše opazovalne priprave.
O Ameriki vemo, da razpolaga z izum'; bodio nadkrilili današnje tanke. Novi tanki do hitrejši in okretnejši od onih na zapa^1 fronti.
Tajni izumi bodo v marsičem izboljšali letalstvo. Angleži imajo največ takih iz«®10' in jim je, ako se izumi uveljavijo, zagoto"'ie' no prvenstvo v zraku. Zgradili bodo l^c0 letala, ki se dvignejo z mesta in na mestu Prl' stanejo in bodo mnogo boljša od današnji'1 tal, ki potrebujejo za vzlet in pristanek lflts' lišče.
Dasiravno je takozvani helikopter vpr»" svojevrsten izum, kibi nudil civilnemu l«?1'*3' etvu mnogo koristi zaradi varnejše in ud' nejše vožnje, ga je vendarle angleško vo'^ ministrstvo pridržalo v najstrožji tajnosti. dvoma, da se bo v bodoči vojni uveljav'1 1,1 znatno okrepil angleško letalstvo. Mednar^' na vojna špijonaža je izvedela, da leži v (,r" hivih angleškega vojnega ministrstva tudi ko'1' strukcija posebnega elektromagnetskega t0" pa, ki bo odstrelil kroglo s pomočjo na c?v pritrjenega elektromagneta in ne več po eksploziji. Taki topovi bi predstavljali ogro"171' premoč nad sovražno artilerijo, ki se ne mogla braniti pred tihim in nevidnim obs-1'"' Ijevanjem,
Banco Germánico
.r	r	• I	.	-	...•. .■	« •
DE LA AMERICA DEL SUD Av. L. N. ALEM 150	BUENOS AIRES	25 DE MAYO 149-59
PREDSTAVNIK ZA CELO JUŽNO AMERIKO:
PRVE HRVATSKE ŠTEDIONICE
POŠTANSKE ŠTEDIONICE
ZADRUŽNE GOSPODARSKE BANKE
BANCO DI ROMA GENOVA
POŠLJITE VAŠA DENARNA NAKAZILA V STARI KRAJ, SAMO
TEM SIGURNIM POfpM-
Brzojavno	Z avijonom	Z pošto
Naše uradne ure: od 8y2 do 7 zvečer; ob sobotah do 12y¿ SIGURNOST!	BRZINA!	USLUŽNOST!	POVERJENJE1
Mestna Kronika
Piazza obsojen na dosmrtno jeco
Kakor je našim čitateljem še gotovo v spo-"""»u in kakor smo že svoj čas poročali lansko o o grožnem zločinu, ki ga je izvršil Antonio (Jazza nad svojo 12 letno sestrico in se manjšo 'Cerko, ženske s katero je živel v divjem za-°nu> s tem, da jih je izvabil s seboj v bliž-Olivos kjer jih je pahnil v vodo in sta uto-** Sprva se je zdelo da je imela v zvezi s tem "^orom opraviti tudi njegova priležnica in ma-'' manjše deklice Rosa Pičena, toda po precej razpravi se je dognalo, da je glavni krivec 'azza sam in je zvrgel krivdo na Roso samo | 2ato> ker si je domneval, da bosta v zaporu ^Upaj ali pa da vsaj ne bo sam. Na podlagi so Roso spustili iz zapora. ^red par dnevi se je vršila razprava pri ka-
teri
Je bil Piazza obsojen na dosmrtno ječo in
te
MaSilo svote 10.000 pesov kot moralno odškod-"'ho Rosi za izgubo hčerke.
Ožgala se je
Včeraj se je ponovno zgodila nesreča kate-Povzročitelj je -samovar ali bojše rečeno ne-^evidno ravnanje z njim. V ulici J. M. Moreno je hotela Bella Rosemberg prižgati samo-\ar v katerem je vporabljala kot gorivo ben-t"1> nenadoma je pa aparat eksplodiral in Bella )e bila namah v plamenih. Na njene obupne . lce na pom,oč so prihiteli bližnji sosedje in spravili iz nevarnega in opasnega položaja ^«cej ožgano, radi česar je bilo potrebno kli-| Cati zdravniško pomoč, ki jo je spravila v bol-
j ,!Íi¡niC0.
Zaradi fanta
, ^aria Carcavalo 18 let stara je imela ljub1 a> zadnje čase se ji je pa dozdevalo, da se
H •»t
i!
■6 proti njej nekako preveč hladno, radi če-je sklenila iskati temu vzroka. In res se '.Je začelo dozdevati, da njen zlati Karlito
jpveč rad gleda njeno prijateljico, seveda se ^ preveč dopadlo. Zato je včeraj na "trdo" njo iti ker tá ni hotela njej priznati
Pía
«er
4
vice kot prvi, sta se prijeli dejansko in si-prav po žensko, tako da če niso prišli so-
Je posredovati bi ostali v kratkeiti boju ^Mas — vsaj tako se je zdelo} .
Kestavrant "O S O R l O"
Edino slovensko zbirališče Vsako nedeljo pleš.
Lepi prostori, pripravno' ?a svadbe °ENE ZMERNE — Prer.očiščn po 70 cent.
Se priporoča lastnik
EMILIO
°SORlO 5085
ŽIVEC
PATERNAL
Diplomirana babica
ANA CHARPÓVA
v Pragi in Buenos Airesu
¡ j^ia odlgoletno prakso v porodništiici v '' ragi in v bolnici Rawson v Bs. Airesu. ^Prejemajo se penzijonistke, posebno s kampa.
Calle CABRERA i311
gi	U. T. Palermo, 2383
Zaradi najemnine je ustrelil zakonca in 61etno deklico, ki je bila pri njih na obisku
V	četrtek zvečer se je odigral v ulici Lavoi-sier 3549 žalosten dogodek pri katerem sta zgubila življenje zakonca in 8 letna deklica, ki je bila pri njih na obisku.
V	omenjeni hiši sta živela že precej časa zakonca Eusebio Urzal in njegova žena, zadnje čase je pa Eusebio zaradi pomanjkanja dela zaostal s plačevanjem najemnine, sobe v hiši, v kateri je stanoval tudi gospodar hiše, Francisco Luzzo. Ker se stališče najemnikov ni hotelo izboljšati za zakonca, jima je Luzzo že večkrat prej zagrozil, da ako ne plačata ali se izselita, da ju bode ustrelil. Tako je žalibog tudi napravil.
Ko sta v četrtek nič hudega sluteča zakonca večerjala v družbi 6 letne deklice Elene Ga-resio, stanujoče s svojimi stariši v isti ulici, štev. 3553, je nenadoma vstopil v sobo Luzzo z revolverjem v roki in brez vsake diskuzije nameril orožje v Eusebija in sprožil strel proti njemu, ki se je smrtno zadet zgrudil, nato se je obrnil proti ženi in sprožil 6 strelov vanjo, Do smrti prestrašena deklica je videč grozno dejanje suroveža hotela begniti na ulico toda on jo je opazil in še proti njej sprožil strel, s katerimi ji je prestrelil glavo tako, da je ostala na mestu mrtva. Na odmev detonacij so prihiteli sosedje in policija, ki je ubijalca prijela in brezupnem stanju spravila teško ranjeno žensko v bolnišnico, kjer pa imajo zdravniki zelo malo upanja, da okreva.
Smrt dveh mladeničev v valovih
Dne 19. t. m. sta ušla iz zavoda mladoletnih "General Victorica", ki se nahaja v bližnjem okraju Tigre, 19 letni Julio Cesar Palco in 18 letni Luis M. Ferrari. Vodstvo zavoda je zadevo takoj javilo pristojnim oblastim, katera so nemudoma začela z poizvedovanjem za ube-glima. V četrtek malo po deseti uri je oddelek mornariške prefekture našel na obrežju rečice Carapachay v bližini otoka Delta, trupli dveh mladeniče v, katere je vodstvo zavoda spoznalo za ubegla. Očividno sta z namenom, da še ne vrneta več v zavod, hotela pobegniti ha bližnje otoCjé pa sta se pri prekoračenju omenjene reke otopila.
DRUŠTVENE VESTI
Vpišite
se v SPD. I.
Vsi, ki imate veselje do petja, dramatike in sploh društvenega delovanja, vpišite se še danes v Slovensko prosvetno društvo I. Za svoto 11 pesov, ki jih lahko nakažete v dveh obrokih imate za eno leto plačano članarino in naročnino Slovenskega tednika in imate prost vstop na vse naše prireditve.
ČLANOM SPD. I. NA ZNANJE
Radi državnih volitev se ne bo vršil jutri 24 marca občni zbor ŠPD. I. kot je bilo javljeno v zadnji številki Slovenskega tednika, temveč teden pozneje dne 31. marca.
V NEDELJO 7 APRILA
vsi na vinsko trgatev, ki se bo vršila v prostorih SPD. I. ul Añasco 2322.
RADIO URA
Jutri v nedeljo 24. marca med drugo in tretjo uro poje zbor SPD. I. na L. S. 10, radio Callao.
Program se bo sproti potom radia objavljal v slovenskem in španskem jeziku.
ZBOR SPD. I.
bo v petek 29 marca nastopil v teatro Caseros v Florešti.
HIMEN
V soboto dne 2 marca sta se poročila Franc Čuvin in Angela Brumat ki je tudi zvesta naročnica Slovenskega tednika.
Bilo srečno.
ZUBOZDRAVNICA
Dra. Samoilovic de Falicov
in FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 iti od 15—20 ure
DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723 Trelles 2534
9 1
M
I
VI LAHKO 2NITC BREZ SKRBI
ČE ZAUPATE VSE VAŠE BANČNE OPERACIJE NA
Banco
SLOVENSKI ODDELEK
Centrala: Bmé. MITRE 234, Buenos Aires; Podružnica: CORRIENTES 1900
ZAKAJ?
ZATO KER, potom BANCO HOLANDES lahko nakažete Vaši družini denar
VARNO, HITRO in z NAJMANJŠIMI STROŠKI. ZATO KER, BANCO HOLANDES plača za Vaše hranilne vloge NAJBOLJŠE
OBRESTI.	........
ZATO KER, pri BANCO HOLANDÉS lahko kupite prevqzne karte za najboljše in najhitrejše parnike, po najnižjih CENAH.
VAŠ DRUGI DOM: BANGO HOLANDES
Pridite osebno ali p?, nam pišite — da se boste perpričali. Uraduiemo od 8.30 pa do 19 ure. Ob sobotah do 12.30.

L
STÍtÁÍSi 4
¿LoVrtK'Sla TEDNIK
No. 294
JAN KACIN:
DRUŠTVENI SESTANEK Y CORDOBI
Ker se mi zdi razmerje društev v Cordobi podobno tem v Buenos Airesu se hočem pri tem nekoliko delj pomuditi.
Ena glavnih napak je naziranje, da Slovenci iz Primor ja ali iz Kranjske niso eno in isto. če vzamemo iz kulturnega, socialnega in najzadnje iz narodnega stališča, jo poštono ali ni, da je en milion in pol Slovencev razdeljenih. Menda vsi znamo, da je pol miliona Slovencev pod Italijo. Vemo tudi, da so tako napravili iz nas, brez da bi nas vprašali, če nam jo prav ali ne. To se pravi, da so nas pri zeleni mizi smatrali za ljudstvo, k j, se da z njim poljubno ba-rantati.
Računali so brez nas. Mussolini je nedavno sam priznal, da bodo Primorski Slovenci za fašistično asimilacijo pretrd oreh in je v tem pogledu usmerjal zunanjo politiko, umor Jugoslovanskega kralja, da bi napravil iz Slovenije in Hrvatske takozvano avtonomno republiko, ki bi bila seveda pod italijanskim pokroviteljstvom.
To se pravi, gospodarsko nas bi izkoriščali italijanski kapitalisti, kot so nas svoj čas nemški in nam bi milostno dovolili, da bi tožili in se pomilovali v naši mili materinščini, saj pomagati bi si itak ne mogli, ker bi vsak poizkus upora zatrli z oboroženo silo seveda v interesu svetovnega miru in "narodnega" blagostanja. Razumljivo, da bi jim pri tem delu pomagali slovenski petolisci, ki jim je narod deveta briga, samo da so oni siti.
Torej meja čez Slovenijo ni naravna moja temveč le umetno narejena, zato je škodljiva ne samo jugoslovanskemu narodu, temveč tudi italijanskemu...
Saj pravim, bo rekel kak fanatičen nacionalist, itálijane jo treba pobiti, ampak Primorci bo premalo zavedni Jugoslovani da bi se zavedali velikega narodnega poslanstva, temveč se raje nagibljejo h komunizmu, ki pišejo mnogi časopisi, da je velika za-bloda...	, , , K jk|j
Pretiran nacionalizem, fašizem, je za uho krasna ideologija, v resnici pa je načelna zabloda. Fašizem v eni državi nima obstoja ker bi domači organizirani kapitalizem nomogel toliko izkoriščati ljudstvo, da bi se jim slednjič ne uprlo in zato tudi fašizem gleda za podjermljenje tujih narodov. In to prinaša vojno.. >
Socializem ali komunizem je načeloma pravilen, ker pravi: Narodi vsega sveta; združite se. S tem ni narodnost prav nič v nevarnosti, temveč se samo predvideva potrebo enotne ideologije.
Internacionalni primer je katoliška cerkev.
Kako se v praksi izvaja socializem, komunizem, in katolicizem, ne bom na tem mestu razpravljal.
Rečem samo: Nobeno društvo v Južni Ameriki ni fanatično narodno, ne komunistično in ne katoliško in. to iz čisto enostavnega razloga, ker za to ni pripravnega terena. Sicer so se delali poizkusi v vseh navedenih potezah, pa so so vsi izjalovili. Ljudstvo je instinktivno čutilo, da bi bilo kakoršnokoli strankarsko nestrpnost škodljivo.
Naznanjam cenjenim rojakom in rojakinjam, da sem otvoril lastno delavnico za popravljanje vsakovrstnih ur.
Toplo se priporoča vsem
Vladimir Gomišček
Ulica TRIUNVIRATO 1467 zraven Do-rrego, Chacarita, Buenos Aires.
IZKUŠENA BABICA
FILOMENA BENEŠ DE BILIK,
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Airesu. Zdravi vse ženske bolezni, vse ženske bolezni.Sprejema tudi noseče
v popolno oskrbo na dom. Ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zvečer
LIMA 1217, I. nadstr. U. T. 23 Buen Orden 3389 — Bs. Aires
O kakem komunizmu kot stranki med izseljenci v Južni Ameriki je prazno govorjenje. Da pa večina primorskega izseljenca simpatizira s državno socialno preuredbo v Rusiji, je pravilno. In da bi želelo tudi Jugoslavijo socialno pravičnejše urejeno ima tudi pravico želeti in na to tudi delati, brez ozira, če jo to prav ali ne tistim, ki bi radi na račun jugoslovenskc-ga ljudstva bogateli.
Vsako natolcevanje, da Primorci niso iskreni jugo-slovani je krivično. Stojijo kulturno dovolj visoko, da jih opravičuje vsakega dvoma. Nikakor pa ni pričakovati, da bi se Primorci udinjili kakim Jugoslovanskim narodnim verižnikom, za njihove zasebne koristi.
Ni nič čudnega, če Slovenci iz takozvane odrešene domovine in Slovenci iz zasužnjeno domovine nimajo o narodnih ter socialnih doktrinah enotnega pojma, živeli so pač v različnih okoliščinah ter s tega vidika tolmačijo svoje mišljenje. To pa niti od daleč ni dovolj vzroka za nasprotovanje. Ni opravičeno reči tistim, ki ljubijo svojo domovino, da so zato fašisti in tudi ni opravičeno reči tistim, ki simpatizirajo s sovjetsko Rusijo, da zato niso zavedni Jugoslovani.
Nekako v tem smislu sem govoril na sestanku v Cordobi in zdelo se mi je, da so me vsi navzoči pravilno razumeli.
Podporno društvo "Ljubljana" ima bolj gospodarske smernice medtem ko se društvo "Iskra" bolj kulturno udejstvuje. če hočemo pravilno razumeti, sta obe smernici koristni in potrebni t;er bi društvi z roko v roki dosegli lepše uspehe.
Kakoršnokoli fašistično ali komunistično podtiko-vanje je izrodek nepremišljenih besed.
Jaz bi bil zelo vesel, čo bi društvi v Cordobi dali zgled nam v Buenos Airesu. Sicer pa naj o tem raz-mišljuje članstvo obeh društev, če je potrebno ali ne. Jaz proti njih volji nemaram ničesar spreminjati.
Drugi dan je bila sreda, čas odhoda. Obiskalo me je par rojakov še prodno sem vstal. Lojze Faganel pa
mi je pomagal iztakniti mojega starega znanca J^' beca. Kar na nekem vogalu sva ga počakala in ko Je privozil z njegovo tramvijo, se je za hip ustavil, toliko, da sva se pozdravila. Izročil sem mu še pozdrave od njegovih vaščanov iz B. Airesa in ko mi jih je n" ročil še on za odtadi, kar sem tudi storil, jo je 1,8 glo odkuril po "začrtani" poti.
Skoro bi pozabil: Tudi Kovačič mi jo naročil p0' zdrave za Hilarija Kenda in za Gabrijela Krivca, kcr ju nisem dosedaj še nikjer videl, jih kar tem potom iz" ročam, saj sta oba naročnika S. T. Tako mi sedaj o1'" ljuba ne dela več dolga.
Opoldne se je: vlak pričel pomikati proti Buenos Ai reau. V štirih dneh mojega bivanja v Cordobi mi naši rojaki tako priljubili, da bi najraje kar Prl njih ostal. Vos čas vožnje sem mislil, kako daleč naS je usoda razmetala.
Kalior domotožni študent sem so tolažil s popotnic", ki mi jo je .skrbno pripravila Gregoričeva mama. Snnl pri sebi sem si mislil: Matere so pa res vse tako skr'' ne in dobre. Za svojega otroka bi dala vsak hip zl% ljenje in tudi za tujega imajo prijazno besedo ter ko šček kruha, če ga je le kaj pri hiši.
Vožnja nazaj je bila enaka kakor tja. Posebnost Je bila, da je neka stara baba kadila kakor turek. smo prispeli v Rosario se je delala ravno tema. Brezposelni so ob progi poleg svojih pasjih hišic "chupa'1 mate".
Nekaj pred polnočjo smo se pripeljali na kolod?<>r v Retiro.
Ves zaspan in zaprašen sem jo odkuril s kolek*1 voiu domov. Brskal sem po žepu pa nisem mogel n8^1 ključa od hišnih vrat. Hotel sem kar enostavno
pre-
plezati zid ki meji na vrt, ko me je pri tem pos'11 zasačila policija. Ko sta se moža prepričala, da nl mam kriminalnega obraza, sta mi pomagala čez zid i° ko sem po "patju" gredoč iskal v žepu ključ od sobe, sem našel tudi ključ od zunanjih vrat.
Konec.
O
D
o
30E30C
aoDOii
xotao:
aoi
ZA DARILA NAJBOLJŠA IZBERA
IOE30^¡
Joyería FEDER
ustanovljena leta 1907 AV. SAN MARTIN 2591	U. T. 59, Paternal 0442
Zraven Banco Popular Argentino
O
n
o
o
D
o
o
n
o
Dragocenosti Ure Briljanti Fantazije Srebrnine
Direkten uvoz Lastna hiša Fabrikacija Najboljša Perfektno Popravljanje
NOVOPOROČENCI:
Hočemo sodelovati pri sreči.
Ni večjega veselja g na svetu, kot biti po- [J vzročitelji nekoliko sreče v hiši drugega.
POROČNI PRSTANI 18 KARATNO ZLATO jj OD $ 12 DALJE O
O
OBOI
OBIŠČITE NAS
S PREDSTAVO TEGA OGLASA
NAPRAVIMO 10*/« POPUSTA
ENO DARILO BO VAŠE
VREDNOST $ 500.00 ZASTONJ, ZAHTEVAJTE JIH
I
I ODO C
¡OBOI
I0E70I
X0E30I
30E30I
8 101=»
Utrinki iz nase
Prostoslav Savinjski:
MISIONES
Divjačna in lov v njegovih pragozdovih. Drugi škodljivci
Ste že culi o argentinski pokrajini Misiones? Na skrajnem argentinskem severu leži kot nekaka zagvozda med paraguayskimi ter braziljanskimi pragozdovi, ob izviru reke Alto Paraná, tam kjer grmijo slapovi Iguassú, največji svoje vrste na svetu. Pokrajina Misiones je natančno tako velika kot Belgija ker prva ima 29.822 km2 druga pa 29.456 km2 ali s to razliko da ima Misiones 140.000 prebivalcev, Belgija pa okrog 71/k miljonov. Misiones se nahaja ob vratih vročega pasa, kajti leži med 26—28 stopinjo, tropični pas pa se začenja pri 23 širinski stopinji. Misiones je še silno redko naseljena pokrajina, v njej je še polno pragozdov, pa bo morda za kakih 150 let ravno tako gosto naseljena kot Belgija.
Pa ni bilo vedno tako. Misiones, kakor že ime pové, so odprli zunanjemu svetu španski jezuiti, ki so tam gospodarili 150 let ter bili pregnani od španskega kralja Karla III (vladal 1759—1788). Za dobe jezuitskega gospod-stva je bilo ob reki Alto Paraná okrog 30 naselbin z nad 200.000 prebivalci. Po izgonu jezuitov je vse propadlo, danes štrlijo le še razvaline njih cerkvenih ter gospodarskih stavb. Šele začetkom tekočega stoletja se je Misiones zopet začel odpirati zunanji kolonizacij! ter civilizaciji, ki sta se pa ponajveč usidrali ob bregovih reke Alto Paraná, mejtem ko je v notranjosti dežele še vedno obilo pragozdov. Yerba-mate ter tobak sta glavna pridelka pokrajine. Domorodni prebivalci — Indijanci rodú guaraní — so bili skoro decimi-rani, današnji kolonisti so izključno Evropci, Nemci in Poljaki. Tako dobro sta se ti dve narodnosti gori organizirali, da imata tam svoje kulturne ustanove: šole, cerkve, požarne brambe, pevska društva i. t. d.
Po Misiones sem pred leti potoval v poslovnih zadevah, ali obiskal sem samo večje naselbine ter si napravil nekaj površnih zapiskov. S tem pa, kar mi je pravil pred dnevi neki Poljak, ki je prišel po poslih v Buenos Aires in ki živi v Misiones že 23 let, sem te zapiske zdatno spopolnil ter jih predajem tu Slovencem v koristen poduk in slastno zabavo.
V
Kdor je v stari domovini hodil na lov na zajce, jerebice, polhe in divje peteline, bi bilo boljše, da bi teh čarov in te lovske poezije nikdar ne bil izkusil, kajti kontrast je le prevelik ter izpade popolnoma v neprilog — Mi-sionesu. Stvar nima absolutno nič zabavnega na sebi je brez vsakega poetičnega čara; poezija stopa v boj z vegetativnimi, botaniškimi, entomološkimi ter topografskimi zaprekami, ki se zagvozdijo med lovca in njegovo žrtev ter vrši pod vplivom dušeče pragozdne soparice ob bregovih varljivih močvirij. Krepka kon-stitucija ter močna lovska strast pač zamore-ta te zapreke omiliti, ali to kar se po slovensko imenuje lovska poezija, tega v tem subtropič-nem raju ni.
Pragozd, — posebno tam kjer je vlaga, je za lovca neprodirljiv zelen zid. Spodnja rast se
nove domovine
zapleta z vejevjem dreves v tako neprodirno mrežo, da se neizkušeni lovec prekmalu brezupno v njo zaplete. V tej mreži igrajo rastline — plezalke, "lijane" zvane, ki visijo z dreves, nekatere tudi z bodečim trujem obragodarje-ne — prav usodno vlogo. Domorodni Indijanec se kaj spretno zvije skozi vse te zapreke, novinec pa se skoro neprostovoljno obesi na visečih plezalkah, pade po par sto metrih kakor je širok in dolg ter si. razcefra obleko tako mojstersko, da je rabljiva samo še za snaže-nje petrolejk. Seveda si človek lahko z ene vrste turške sablje "machete" zvane klesti pot skozi pragozd, ali vsakdor, ki je bil kedaj na lovu, dobro vé, da divjačina ni tako zateleba-na, da bo uljudno pričakala z "mačete-m" raz-sajajočega človeka. Medtem, ko "gringo" prodira v pragozd, postane predmet najodličnej-še pozornosti v višjih legah brnečih moskitov; obkrožijo ga kot bob debele tropične muhe, ki jim je belokožec prav posebna delikatesa, ali pa se zaleti z glavo v kako sršenovo gnezdo. V zadnjem slučaju pride iz pragozda mnogo hitreje ven kakor je prišel notri, notabene ako najde pravi izhod. Ako ti v misionskem pragozdu orientacijski smisel ni prav posebno razvit, se kaj lahko izgubiš in potem gorje ako si sam. Solnce bi donekod lahko služilo kot kažipot, ali redkokedaj se ti v tem zelenkastem mraku prikaže, razven tega je pa tudi lahko oblačno.
Za uspešen lov v misionskih pragozdih mora biti človek vsaj tričetrtni Indijanec. En človek sam se lahko poda na lov na divje kokoši, opice, ali drugo dvo in štirinožno divjačino, ko-jih bivališče se več ali manj lahko ugotovi. Ali za lov v pravem smislu je potreba več lovcev in še več — dresiranih psov. Brez psov ni mogoče loviti tigra (jaguar) tapir-ja, divjih pre-šičev ter srn. Tiger obdan od psov se vspne, tapir in srne iščejo bližnjo reko, divji prešiči pa se kar najodločneje postavijo v bran. Pri lovu na tapirje ter srne si delujeta navadno 2 skupini roko v roko ena na suhem s psi druga pa po vodi v čolnih.
Pri lovu na tigre je posebno odločilna kakovost psov. Ako je pes le prenavdušen, ostane jaguar (tiger) čisto miren dokler mu ne pride prav na dohvat, potem mu pa zasoli takšno za-
ušnico, da se omamljen prevrne. Y takem slučaju si. jaguar vzame psa kar seboj, da mu služi za večerno pojedino, ker pasje meso mu gre silno v slast. Lajanje psov opozori lovca, da si izbere prostor od koder najlažje nam,eri na tigra s puško. To je umetnost in tvegana stvar. Nastreljen tiger se s par skoki zakadi v lovca in potem gre na življenje in smrt. Zato se nikdar posamezen liovec ne poda na tigra; ke-dar jih je pa več in psi storijo svojo dolžnost, mora pa že prokleto slabo iti, da bi tigra ne zadele 2—3 krogle.
"Ko sem pred 23 leti prišel v Misiones" — mi pravi moj poljski znanec — "je bilo v pragozdovih še mnogo tigrov; danes so postali redkejši. Jaz in drugi kolonisti smo jim morali plačevati občuten davek. Ko sem bil nekega dne na obisku pri sosedu — kolonistu, mu je bil noč pred tim tiger uropal prekrasno te-iico yorske pasme. Našli smo ostanke tigrove-ga banketa ter hitro zgradili na drevesu skrivališče, v domnevi, da se bo mrcina prihodnjo noč poslastila z ostanki. Ali mrcina je imela čisto gourmandske maniré, medtem ko smo mi čakali visoko na drevesu z napetimi puškami si je sibaritska zverina izbrana drugo telico istega gospodarja ter jo tudi večinoma pohrustala. Cesto sem se vdeleževal lovov na tigre; ali ostali so vselej brezuspešni. Nekoč se je od 5 psov, ki smo jih nahujskali na tigra, vrnil samo eden s povešeno glavo in repom. O usodi ostalih ni bilo nobenega dvoma: tiger jih je oklofutal do smrti. Takrat smo misijonski kolonisti imeli najboljši uspeh pri lovu na tigre s — "pastmi". Te "pasti" so bile precej globoke jame, pokrite z vejevjem. Imel sem soseda Poljaka, ki je imel nesrečo, da so bili tigri pri njegovih govedih le prečesto v go-stéíi. S pomočjo sosedov je skopal več jam. Nesreča pa je hotela, da je moj sosed — kolonist, sam štrbunknil v tako jamo, ko sta bila v njej en tiger in en tapir. Da bi ne bil imel kolonist slučajno prav ostrega noža pri sebi, bi bil v tej jami zaključil svoje farmarslco delovanje. Z nožem si je delal stopnice v stene jame, da se je zopet izkobacal iz nje. Ej kdor drugim jamo koplje sam v njo pade. Enkrat ali*hvala-bogu samo enkrat v 23 letih sem doživel, da si je krvoločni tiger izbral kot žrtev ženo nekega kolonista, ki je prala ob potoku kraj pragozda. Ko jo je hčerka po dolgi odsotnosti prišla iskati je našla ob potoku njene razmesarjene ostanke.	(Dalje prihodnjič)
Fotografija "LA MODERNA"
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOVOPOROČENCI! Najboljši in naj-trajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsak dan do devetih zvečer, tudi ob sobotah. — Ne pozabiti:
Fotografija "LA MODERNA" S. Saslavsky
Av. SAN MARTIN 2579	Bs. Aires
Telefon: 59 - 0522
M I a d i n s k
Jan Kacin:	Jli,**
BREZ PAMETI
— Ta neumni Polde — so mu rekli. Pasel je krave in ovce ter ves dan vriskal, da st je razlegalo s hriba v hrib.
Polde je bil zelo dobrega srca, sam -razuma ni imel nič. Morda pa je bil v svoji omejenosti bolj srečen kot marsikateri, ki se ponaša z velikim talentom.
Nekega popoldneva ni bilo slišati z gmajne njegovega vriskanja. Domači so bili takoj v skrbeh, da se mu ni kaj pripetilo. Šli so pogledati ter so ga po dolgem iskanju dobili v deročem gorskem potoku, ko je držal junici privzdignjeno glavo, da ni utonila v vodi, kamor se je bila na hrbet zavalila.
Junica bi bila gotovo utonila, če bi bil Polde neumen, pa ni bil, so rekli.
Polde je bil pri birmi pri sv. obhajilu pa ne, ker ni mogel razumeti kaj ta reč pomeni, kot tudi pametni ljudje ne morejo razumeti skrivnosti sv. Trojice.
Polde je imel nečaka študenta, ki kjerkoli ga je vzrl, v cerkvi, ali na vasi med fanti in dekleti, se mu je na ves glas zasmejal. Nečak se ni sramoval svojega neumnega strica, vendar dokler je bil manjši, ga je zbodlo, če mu je kdo zabrusil, — si neumen kakor tvoj stric Polde.
Neke nedelje je šel Polde sam od maše. Mesto, da bi zavil na levo po cesti jo je mahnil na desno. Ilodil je in hodil brez prestan-ka, misleč, da bo že enkrat prišel domov. Vsega utrujenega in lačnega so ga po dveh dneh privedli orožniki nazaj domov. Od takrat ni maral sam nikamor več. Najraje se je držal pri svojih kravah in ovcah.
V
France, so rekli, da je bil malo manj neumen kakor Polde. France je bil v svetovni vojni ujet v Rusiji. Znal je panimajet harašo ruski. V civilu pa bi najraje hodil z gramofonom od hiše do hiše, če bi mu sorodniki dovolili.
Spal je v podstrešju. Poleg postelje je imel
i oddelek
omaro, na omari pa gramofon in uro budilko. Po dolgem študiju je znašel, da bo ura budilka sprožila avtomatično gramofon. Predno grem spat, si je mislil, bom navil uro budilko in zjutraj kot bom zvečer določil, bo pričel gramofon sladko melodijo ob kojih zvokih bom polagoma ustajal. Usoda je hotela drugače. Krk, je naredila ura ko ji je prišel svoj napovedan čas, ter mu vsled stika z gramofonom treščila z vso silo z omare na nos. Mesto ob zvokih sladke melodije je vstal z okrvavljenim in razbitim nosom.
Od tedaj so ga fantje in dekleta neprestano dražili o njegovi iznajdbi. Le počakajte, si je mislil, vam bom že poplačal.
Bilo je nekega večera, ko so se fantje in dekleta namenili na neki društveni sestanek v sosednjo vas.
Da bi ne rekli, da morajo fantje in dekleta vedno prav skupaj hoditi, so šla dekleta nekoliko naprej. Kmalu pa so vse zariple v' obraz prisopihale nazaj, češ, da straši tam kjer se je pred leti ubil pijanec Tomaž.
—	Prav, prav, da straši —, so se norčevali fantje, — boste drugekrati še silile same hoditi.
—	Vendar straši —, so vztrajala dekleta. Neka bela prikazen stoji kraj poti z lanterno v roki s katero maha tja in sem.
Ko so prišli vsi skupaj bližje, so pričela dekleta trepetati strahu ter si iskati varnega zavetja ob strani fantov.
—	Čakajte —, je rekel fant ki je bil lovec in je kot mnogekrati tudi ta večer nosil svojo lovsko ljubico s seboj, boste videli kako bo bela baba tekla.
Pok, je ustrelil v zrak.
Strah se ni niti zmenil, temveč je še bolj srdito mahal z lanterno.
—	Beži baba, ali pa bom sprožil naravnost v tebe —, je zagrozil fant.
Prikazen se tudi tedaj ni zmenila.
Fant je pomeril tokrat naravnost v prikazen ter sprožil. ..
Luč se je ugasnila in culo se je žvenketa-
nje razbitega stekla po kamenju. Fantje so z grozo opazili, da se prikazen ne gane z mesta in da še bolj srdito maha z razbito lanterno.
— Na hudič — je zarentačil lovec ter sprožil še enkrat.
Bela baba se tudi sedaj ni ganila z mesta, dasi je bil prepričan, da jo je obakrat zadel in tudi ostali niso o tem dvomili.
Spričo tega je fantom in dekletom padlo srce v hlače ter so se spustili v divji beg in tudi lovec s puško jim je sledil tik za petami. Prenehali so teči šele, ko so dosegli prve hiše v vasi.
Veste kako je bila ta reč? Neumni France je iztaknil v podstrešji! med staro šaro leseno soho neke odslužene svetnice. To solio je zavil v belo rjuho, ji potisnil hlevsko lanterno v leseno roko ter jo tako ošemljeno postavil kraj poti po kateri je vedel, da bodo prišli fantje in dekleta. K lanterni je pritrdil konec sukanca s pomočjo katerega je daleč v grmovju na varnem, da če bi se načrt neobnesel da bi lahko zbežal, povzročal mahanje lanterne. Kroglje so sicer steklo lanterne zdrobile dočim so se v leseno soho samo zarile.
Izum neumnega Franceta z avtomatičnim mahanjem lanterne se je torej sijajno obnesel.
Fantom in dekletom ni prišlo niti na um, pač pa v peté, da se bo neumni France tako bridko maščeval nad njimi.
Ej, France ni neumen, so rekli ljudje.
V šoli.
Učitelj: "Torej ljudi, ki brez miru potujejo iz kraja v kraj, imenujemo nomade. Kdo zna povedati kak zgled f
Mihec: "Služkinje, gospod učitelj !" **
*
Ure nosimo na verižicah, čas pa vseeno teče.
To naj bo zadosten dokaz, da so verige odveč. **
*
— No, sedaj sem pa bogat — je vzkliknil revež, ko je dobil revmatizem.
**
*
Med nama povedano — pomeni vselej: — vsem povedano.
Krojačnica in trgovina
z manlrekturnim blagom
MOZETIČ
Prvovrstna češka blago za moške obleke in površnike.
Imamo na gled novodošlih vsakovrstnih vzorcev
Rojaki, prepričajte se
5025 - 0S0RI0 - 5025
PATERNAL — Buenos Aires
ROJAKI
Poslužujte se vedno in povsod podjetij in tvrdk, ki oglašujejo v Slov. Tedniku.
Sklicujoč se na naše glasilo boste sigurno dobro in točno postrežem.
S tem koristite samim sebi in listu obenem.
elabofojdjM conloó mefofeb /tioÍsílcló ¡VunuA: UifiuJxrfiruy y
¡ui/a rríodta€fgemlm
íoMa¿ck%llÍtfo
Dekliška Greda
Anica Jeram:
Odšel je.
Napisal R. T. Steantrop:
SAMO ENA KAPLJA KRVI
Magdalena si je česala pred zrcalom svoje dolge kostanjeve lase. V zrcalu je videla vso opremo osobe; bila je popolnoma gladka, v modernem slogu, le posteljica v baročnem slogu je stopala iz tega okvira.
V posteljici je ležal dojenček. Sobno okno je gledalo na jug čez vrt, kjer so cvetela o-ranžna drevesa, in oranžna drevesa so tudi obrobljala prostrana bombažna polja, ki so spominjala na zasneženo ravan.
Ko si je Magdalena počesala lase, je vstala. Bila je še slabotna in nekam negotova na nogah, saj je bilo šele štirinajst dni, kar je mali zagledal luč sveta. Počasi je stopila k posteljici in dvignila sinčka iz nje. Mali -je le za sekundo odprl oči in jih takoj spet zaprl ter mirno in zadovoljno dalje spal.
Mlada mati ga je položila nazaj v posteljo, s svojo lepo belo roko pobažala otročička po obrazu in se zatopila v mislih. Tako je stala nekaj časa in venomer je morala primerjati svojo polt z otrokovo.
Potem se je počasi obrnila in se zagledala skozi okno. Star črnec je ravno nesel vodo od vodnjaka, pred kuhinjskimi vrati je pa sede-
la neka stara črnka in lupila krompir. Kamorkoli je Magdalena pogledala, na polja, na vrt — povsod so sedeli črnci, sami črnci.
Solze so stopile mladi materi v oči, ko je pogledala spet k posteljici. Zdajci so se odprla vrata. Magdalena je poljubila otroka na čelo in šla svojemu možu naproti.
Julián Porgu je bil visok, močan mož z zraslimi obrvmi in črnimi zalizci. Imel je velike temne oči.
Poljubil je svojo ženo, stopil k postelji, vprašal, kako gre otroku, in se sklonil, da bi ga poljubil. Magdalena je gledala čez njegova ramena, kako je približal roko otročičkovemu obrazu in ga pozorno opazoval.
Potelj se je pa nenadoma vzravnal in vprašal s čudno pridušenim glasom: "Magdalena, kaj se je zgodilo z najinim sinom?"
Mladi ženi je bilo, kakor da bi jo kdo stisnil za vrat. Niti toliko ni mogla, da bi ga vprašala, kaj prav za prav misli.
Julián je začel razburjeno hoditi po sobi sem in tja, potem se je pa tudi on ustavil pred oknom in zastrmel v črnce pri delu. Zdajci se je obrnil in dejal: "Jutri stopim k dr. Villerju". S trdimi koraki je odšel iz sobe, ne da bi bil svojo ženo ali otroka le še pogledal.
Ali znaš čitati?
Potem imaš v rokah zlati ključ do vseh človeških znanosti in vednosti! Samo znati je treba s tem dragocenim ključem prav ravnati in druga za drugo se Ti Bodo odpirala vrata v Človeške vede in umetnosti.
Edina slovenska splošno kulturna in družinska izseljenska revija Duhovno življenje Te želi vodiit po skrivnostnem duhovnem kraljestvu lepega, dobrega in resničnega in Ti služiti.
Duhovno življenje ne prinaša nobenih malo-pomembnih dnevnih vesti ali malenkostnih domačih in tujih sporov, pač pa Ti nudi cslo vrsto odličnih znanstvenih in leposlovnih sestavkov, ki so jih prvi slovenska umetnik in znanstveniki napisali nalašč zanj.
Duhovno življenje je prava, IZSELJENSKA LJUDSKA VISOKA SOLA. Ni vseeno, če je odlična in edina SLOVENSKA bereš ali ne. Nespametno je omalovaževati odlične misli, ugotovitve in navodila, ki so jih nalašč za Te napisali najboljši Slovenci!
Izobrazuj se! Kdor danes ne napreduje, nazaduje! Malokomu pa je temeljita in resnična izobrazba bolj potrebna kakor slovenskemu izseljencu, preprostemu in ubogemu sinu malega naroda, ki ga je vrglo življenje daleč iz domačih krajev in stoji pred neverjetno težko nalogo, da se uveljavi v bogatem, širnem in sovražnem tujem svetu. _
Naroči si Duhovno življenje! Naročnina petih papirnatih pesov za revijo, ki izhaja tedensko na najmanj 32 straneh, je neverjetno nizka. Piši po številko na ogled in jo boš dobil popolnoma brezplačno! če bi ti list ne bil všeč, ga spravi nazajv kuverto, napiši nanjo "rehusado" in jo brez stroškov (brez nove znamke) vrzi v poštni nabiralnik, in stvar je urejena, če bi Ti bil list všeč, pa je treba seveda čimprej nakazati naročnino na način, kakor je na ovitku vsake številke posebej razložen.
Uprava Duhovnega življenja, Avalos 250,
Buenos Aires, Rep. Argentina.
#* *
Je žalosten večer nocoj. Vso vas objel je tih pokoj. Na nebu zvezdice žare in v njih odsevajo solzé dekletu. . .
Naj sreča mila spremlja te, šepeče deklica drhté! V srcu bilo bimi bridko, če zate bilo bi hudó po svetu...
Ptički v jutro žvrgolijo, se pomladi veselijo. Čez trate rosa se blišči, a dekle s<51znih je oči zavpilo...
Dobila pisemce je davi, — mislila je, da so pozdravi! Bilo pa sporočilo je, da fanta ji v tujini je ubilo....
Magdalena je ostala sama, vsa objokana. Drugi dan popoldne je prišel dr. Viller. Odpeljali so ga najprej k otročku, nato pa v Ju-lianovo sobo. Magdalena se ni mogla premagati in je prisluškovala pri vratih.
"Moj sin je črnec, kajne, gospod doktor? Kako naj si to razložim?"
"Na Kubi ni to nič čudnega, ljubi moj Porgu", jt> odgovoril zdravnik.
"Že res... toda kako naj bo moj sin črn, če pa moja žena ni. .."
Zdravnik ga je presekal: "Ni vam, treba dvomiti o svoji ženi. Povejte mi pa, kaj veste o njenem poreklu."
"Poznal sem samo njena pokojna roditelja; oba sta bila belca."
"Ali ni nemara kdo iz njene družine izviral od črncev?" "Ne, ne vem."
"Brez dvoma se je morala nekoč kri pomešati, zakaj nič nenavadnega ni, da črna polt še po treh rodovih udari v rocÜbini ¡samih belcev na dan."
"Moj Bog!" je kriknil Porgu. "Ne jemljite si tega tako k srcu, prijatelj", ga je skušal zdravnik potolažiti. "Kaj vam mar barva, če pa veste, da je vaš pravi, rodni sin."
Magdalena ni mogla več prisluškovati. Vsa strta se je zgrudila ob postelji na tla. Drugo jutro ji je črna služkinja prinesla pismo od moža. Brala je: Ljuba Magdalena!
Zdravnik mi je sicer vse pojasnil in jaz ti ničesar ne očitam, ker sem prepričan, da nisi prav nič kriva. Vzlic temu mi pa spoštovanje do moje rodbine in mojih prednikov brani priznati tega otroka za svojega.
Da bova laglje prebolela ločitev, se odpeljem v Havano. Zdravnik in odvetnik bosta vse uredila, kar je treba med nama urediti.
Verjemi mi, da je tudi meni hudo, a ne morem drugače.
Julián
Magdalena je obupno zaihtela. Teden dni nato se je Julián vrnil. Zdel se je postaran za deset let. Globoke so se mu bile zarezale v čelo in osivele obrvi so mu senčile oči. Govoril ni z nikomur. Le črna služkinja je imela toliko poguma, da je stopila k njemu: "Milostljiva gospa se je odpeljala z otrokom in se nikdar več ne vrne!" je povedala.
Kmalu nato so v hiši govorili, da se misli Porgu za zmerom odpraviti s Kube in se preseliti v Evropo. Te glasove so še potrjevale njegove priprave za odhod.
Ko je Julián urejal svoje stvari in jih spra-\ ¡jal v kovčege, je sklenil sežgati vse stare papirje in pisma. Sam si je zanetil ogenj v peči, ostal do ranega jutra v svoji sobi in pregledoval papirje, ki jih je namenil ognjenim zubljem.
Prva pisma, ki so mu prišla v roke, so bila Magdalenina nanj in njegova Magdaleni. Potlej je našel sveženj starih računov, pogodb in poslovnih pisem; brez pomišljanja jih je vrgel v ogenj.
Naposled je odprl še poslednjo kaseto, ki jo je imel še od staršev. Bila je do roba polna starih, že čisto porumenelih listin in pisem. Med njimi je bil tudi svežnjič najfinejšega pisemskega papirja, še zmerom dehteče-ga po sivki. Julián je razmotal trak okoli svežnja in začel pisma čitati, drugo za drugim. V vseh je spoznal rokopis svojih staršev, datum na njih mu je pa pravil, da segajo trideset let nazaj.
V enem teh pisem je našel ovenelo vrtnico. Pismo je bilo od njegove matere, ki se je takrat mudila v Evropi in je bila zelo bolna. Julián je bral: Ljubi moj Anton!
PRAKTIČNI NASVETI
Kako odpravimo plesnive madeže iz bele volnene obleke. Obleko položiiho na belo čisto krpo in madež zdrgnemo z raztopino triodstotnega ahoniaka. Madež drgnemo toliko časa, da izgine. Če so se pa okoli madeža napravili ru-menkasti kolobarji, jih očistimo s triodstotnim hidrogenijem in tudi drgnemo toliko časa, da kolobarji izginejo. Potem dobro izperemo v mlačni vodi, posušimo in zlikamo.
M?4eže od rje spravimo iz perila na ta način, da madež zmočimo v navadni vodi, potem
Klinicá general. Jetika, srcé, želodec, obisti, čreva itd.
Oddelek za jetične. Posebni pregléd po novem načinu.	i
Oddelek žarki X. Radioskopia, radiografija $ 10 za vsako.
Električni oddelek. Prozorno luč. Žarki ultra violeta infra rudeča itd
Oddelek specialistov za otroke.
Laboratorični oddelek. Razkroj krvi vseh vrst in nara\t. Sanatorični oddelek. Dognanje kakoršnekoli bolezni, po nizkih lvl.i1!. Natančni pregled od zdravnike specialista računamo $ 3.—.
Brezplačen pregled za venerične bolezni VGODNO PLAČEVANJE
Ordiniramo od 9—12 in od 15—21.
Ob nedeljah in prazniki od 9-—12.
GOVORIMO SLOVENSKO
28 SUIPAGHA 28
.	I
STRAN 8	SLOVSh I TEDNIK	No. 294
PREVOZNO PODJETJE
V MESTU IN NA DEŽELO ZA ZMERNE CENE
RAFAEL TURK
OSORIO 5085 esq. WARNES 2200
U. T. 59-2505 in 59-3667
Kako srečna bi bila, če bi mogel ti biti pri meni. Zdravnik mi je sicer prepovedal pisanje, pa ti vendarle pišem, ker je nemara to moje poslednje pismo nate. Zelo slabo se počutim in komaj držim pero v roki. Toda moram, še enkrat moram pisati svojemu srcu, da izpregovori. Popolnoma ti zaupan, da boš najinega sina dobro vzgojil, saj vem, da ga prav tako ljubiš kakor jaz. Toda mirneje bom um,rla, če mi prisežeš, da boš vse storil, da Julián nikdar ne izve skrivnosti mojega porekla. Rotim te, obljubi mi to, dragi Anton. Julián ima belo polt in je popolnoma podoben tebi. Tako mu ne bo nikdar prišla na um domneva, da je v žilah njegovega deda po materi tekla še kaplja črnske krvi. ..
Ko je Julián prebral dotod, m.u je glava težko omahnila na mizo. Njegova kri torej in ne kri njegove uboge žene je bila pomešana s črnsko, on je pa siroto pahnil od sebe! Toda zdaj ne more več nazaj, ločitev je sodno izvršena, kocka je padla! Tako bo do smrti vlekel svojo skrivnost s seboj --
ZA KUHINJO
Mrzel punš. Dobro zmešaj en liter dobrega belega vina, pol litra sladke smetane in pol kile sladkorja v prahu. Za eno uro postavi posodo na led, sneg ali v mrzo klet. Potem mešanico s šibo dobro stepi, da se speni, napolni v čaše in daj na mizo.
Zdravnik jo je preiskal.
Presenečen se je vrnil k materi rekoč:
—	Žal mi je, gospa, toda povedati vam moram, da je vaša hčerka v blagoslovljenem stanu.
Mati, toliko, da ni omedlela.
—	Moj Bog, gospod doktor — je vzkliknila obupano. — Kako naj ji povem to grozno novico, da je ne bom poliujšala. . .
* *
*
Ženka: Duš&n, čelo vsako drevo dobi spomladi novo obleko...
Možek: Seveda, draga ženka, a si jo sámo napravi...
**
*
—	Kdo je tista grda ženska tam v veži? —• je vprašal možak svpjega starega znanca, katerega pa že ni videl dolgo vrsto let.
—	Moja žena.
—	f»\ oprosti mi. Nisem te hotel žaliti. Zmotil šem se.
—	Ne, ne, prijátélj, ti se niši čisto nič zmotil. Ampak jaz šem še salamenško zmotil, ker &eñi jo vzel.
^^acionaT
Blenorragia r
SIFILIS Y DEMAS VENERL. __
EL INSTITUTO MAS ANTIGUO ATENDIDO POR MÉDICOS
UR Ji #11 A419 PLAZA CONSTITUCION
iBRAIIL 9Z3 pE ° a 12 db 5 a 21
ga polijemo z limonovim sokom in sok na madežu drgnemo. Nato nateresemo še navadne kuhinjske soli in položimo na vroče solnce. Ko se posuši, madež spet polijemo z limonovim sokom. To ponavljamo toliko časa, da madež izgine. Potem dotični kos dobro namilimo in zdrgnemo v topli vodi, izperemo v čisti vodi in posušimo.
Matere so matere. Njihovi otroci so najboljši. Posebno v hčere so zaverovane.
Znan mi je slučaj matere, ki je imela šestnajstletno hčer, katero je čuvala kot punčico v svojem očesu.
Vhiši ni bila Spregovorjena nobena pohuj-šljiva beseda. Vše je bilo lépo, 6iát6 in moralno. Naenkrat je pa začelo dekle bledeti. Pritoževala se je, da jo boli tukáj in tám.
Vroč punš. V loncu zavri pol litra vode in 40 dek sladkorja. Ko je zavrelo, zlij na lupine štirih pomaranč in dveh limon in pokrito postavi h kraju štedilnika. V drugem loncu pa skuhaj 3|4 kile sladkorja v dveh litrih vode; ko zavre, prilij sok sedmih pomaranč in treh limon, % litra ruma, % litra močnega ruskega čaja in sladkorno vodo, s katero si popa-rila pomaranče in limonove olupke. Vse skupaj dobro zmešaj, precedi skozi prtič in daj vroče na mizo. Za ženitovanjske prilike in sli-čno zelo pripravna in dobra pijača.
Mati jo je peljala k izvrstnemu zdravniku.
— Prosim, preiščite jo — je rekla zdravniku na samem. — Zdi semi, da je na ledvicah bolna. Toda pri preiskovanju morate biti previdni, da ne boste ranili čuta njene sramežljivosti.
Največja klinika v Buenos Airesu. Ordinira 10 zdravnikov specialistov.
12 ODDELKEV
Oddelek za vernične bolezni iti sifilis. Plačevanje od $ 10 dalje mesečno. Blenoragija. Brezbolestno, gotovo in hitro ozdravljenje.
lišaj, itd. — Porodi, zgodnji porodi, neredno perilo. Oddelek za ženske. Sprejema zdravnica in zdravnik specjalist vsak zase. Za notranje in zunanje bolečine vseh vrst; m.aternica, ajčnik, čiščenje itd., izpuščaji, lišaj, itd.
Načelnica tega oddelka je zdravnica, diplomirana v Parizu in Bs. Airesu, specijalistka v ŽENSKIH IN OTROŠKIH BOLEZNIH, z mnogoletno prakso, KI GOVORI SLOVANSKE JEZIKE
PRIMORSKE VESTI
"ŽIVIJO!" VZKLIK PREPOVEDAN
Grožnje s kaznimi
Reka, februarja 1935. Lokalne oblasti po naših vaseh, to so poleg občinske uprave še ka-rabinjeri, miličniki, financarji, večkrat tudi učitelji in železniški uradniki kar sproti in samovoljno kujejo nove ukrepe. Z najrazličnejšimi novotarijami nadlegujejo našega kmeta tako da bi se ta moral danes odpovedati tudi najnedolžnejšim šegam in navadam. Vsak nov organ, bodisi brigadir, podeštatž tajnik ali učitelj vsak prinese s seboj novih ukazov in odredb glede javnega prometa, policijskega, reda, mnogokrat pa tudi glede stvari, ki ne spadajo v pristojnost niti ^nega niti drugega teh organov. Tako je brigadir v neki večji vasi naše pokrajine prepovedal vzklik oziroma bplje pozdra,v "živijp" češ da navduš.i-vsako staro babo. Zagrozil je, da bo vsa.kega kaz-npyal, ki bo, zaloten pri vzklikanju in pozdravljanju z "živio".
V GORICI JE ZAPLENJENO 15.000 SLOVENSKA MOLITVENIKOV
Tiskanje naših molitvenikov prepovedano. Slovanski molitveniki ne sinejo čez mejo.
Trst, februarja 1935. Fašistične oblasti so ponovno pokazale svoje namere in dokazale, da čim dalje streme za popolnim uničenjem vsega, kar je slovenskega in hrvaškega v naši zemlji. Ni treba, da je to bodisi posredno ali neposredno najerjeno proti državni ureditvi, ampak je dovolj, da nosi pečat tujerodnosti.
Iz Gorice sm,o prejeli poročilo, da so tamkaj pred kratkim zaplenile oblasti 15.000 slovenskih molitvenikov, ki so bili na novo tiskani za otroke. Zaplembo je odredil organ goriške cenzure, ne da bi navedel vzroka.
Ta vest najodločnejše potrjuje našo ugotovitev. Molitveniki, ki niso vsebovali nič drugega kot to, kar vsebuje vsaka druga knjižica t« vrste, so bili prirejeni za mladino. Ravno to dejstvo morda je bilo za zaplembo poleg ostalega še najbolj odločilno. Italijani trde, da je mladina njihova in da jo zato mora vsakdo pustiti pri miru. Kaj še, da bi jo pri tem "zastrupljali" s slovensko besedo! Tako je bojazen, da bi s temi mladinskimi molitveniki količkaj vplivali na naše otroke dovedla oblasti v prvi vrsti do tega, da so molitvenike zaplenili. Vendar pa to ni edini vzrok za slične Postopke fašističnih oblasti. Pred kratkim je numreč neka založba prosila merodajne oblasti, če bi smela natisniti oziroma razpečavati molitvenike, ki jih namerava izdati in založiti, Pa je dobila negativen odgovor. Iz prve in druge vesti se da klepati, da je odslej v Julijski Krajini prepovedan tisk slovenskih in hrvaških "molitvenikov sploh, pa ne samo tisk, ampak tudi razprodaja in razpečavanje. Ugotovilo se je namreč še to, da so bili zadnje čase vsi slovenski in hrvaški molitveniki, ki so bili poslani iz Jugoslavije v Julijsko Krajno, zaplenjeni.
S to akcijo hočejo fašistične. oblasti oropati našim ljudem vsako tiskano besedo, jim vzeto poslednje svoboščine in to celo možnost, da k* vnaprej molili Boga v svojem jeziku. Na ta način skušajo pripraviti naše ljudi, da bi začeli rabiti italijanske molitvenike in da bi
se tako počasi priučil italijanskim molitvam, pridigam in splošni rabi italijanskega jezika v cerkvi in zunaj nje.
Naši ljudje so ostali pri tem popolnoma brezpravni in nimajo nikake možnosti, da bi se pritožili ter poklicali merodajne, ki o tem odločajo na odgovor. Dvomimo namreč, da bi smeli v državi, ki se šteje za najbolj urejeno. Evropi, državni funkcionarji po svoji volji postopati. Ne poznamo namreč tako krivične odredbe, ki bi dajala možnost, da se lahko plenijo najnedolžnejši molitveniki. Če pa je to načrt vlade, potem je vsak poskus ureditve tega vprašanja s strani naših ljudi popolnoma nemogo. V tem slučaju pa je v prvi vrsti in edina poklicana Cerkev, da. pp svojih zastopnikih brani pred vsem svoje pravice in svoja sveta načela. Dolžnost goriškega škofa Mar-mu pastirujt vso dobro voljo in uredi to vpra-gottij^ je, da pokaže pred ljudstvom, katere-šanje ter s tem najbolj dokaže, da je pravi pastir. Odgovornost za to, da ga ljudstvo smatra za fašističnega podrejenca, bo moral nositi sicer sam.
Še na eno dejstvo moramo pri tem opozoriti. Z zaplembami, ki se zlasti v zadnjem času vrste so v prvi vrsti prizadete knjigarne in naša založniška podjetja. Oblasti se namreč dobro zavedajo, da z zaplembami celih naklad za razprodajo pripravljenih knjig in brošur uničujejo in tirajo k propadu naša podjetja.
Sabotin — Trdnjava
Vojaške oblasti so pred desetimi leti "odkupile" zemljo, a je niso še danes plačale
Gorica, februarja — Že izza časa svetovne vojne je znan ta kameniti hrib v neposredni bližini goriškega mesta. Bivši bojevniki se ga spominjajo posebno zaradi ljutih bojev, kjer je kamenje ubilo več ljudi kakor pa granate same. Po dolgih bojih je bil končno zavzet od Italijanov, ki so ga vsega prevrtali in iz kavern streljali na drugo stran Soče, na sv. Goro.
Italijani so naredili v vrhu Sabotina pravcato mrežo rovov, kavern, stanovanj, vodnjakov itd. da ne omenimo vseh naprav za topove, strojne puške in drugo. V tej stroki moramo priznati, da so bili pravi umetniki. Hoteli so se ugnezditi ter se zariti v zemljo in kamenje, da bi dolgo časa kljubovali avstrijskim napadom. Zato niso štedili z ničemer in pri delu morda celo mislili na poznejše čase. Kajti iz dobro utrjenega Sabotina je lahko obvladati vse severne prometne žile Gorice in vso dolino.
Hitro po vojni se ni za Sabotin nihče zmenil. Okoličani so pobirali po njem ostanke vojne, v največji meri baker, medenino in druge dražje kovine ter si tako služili kruh. Končno so začeli pobirati tudi železo, ko ni bilo več drugega in pri tem delu je marsikdo pu-
stil svoje življenje na sabotinskih čei-eh, zaradi neprevidnega ravnanja z razstrelivom.
Da bi dali Italijani Gorici in okolici tisti duh po "zmag" rešitvi in taljanstvu, so poleg drugih krajev (Sredopolja, Sv. Mihael. Oslavje ifd.) tudi Sabotin proglasili za "zona sacra" — sveta zemlja. Vse prejšnje italijanske jarke, rove kaverne so očistili in v nje postavili topove, strojne puške, telefone in drugo, na raznih mestih pa nekake mejne kamne z napisi o bojih, kdaj in kako se je bojeval ta in ta regiment, ta in ta brigada in mnogo drugih stvari. Vse je bilo postavljeno čim bolj mogoče v isti red, kot je bilo med svetovno vojno. Speljal so tudi prav lepo in položno avtomobilsko cesto prav do vrha tako da pride lahko vsakdo do cilja s vsakim prometnim sredstvom. V te kraje so prihajali in vedno prihajajo od povsodi bivši bojevniki, da si o-budijo tužne spomine iz vojnih dni.
Vojaška oblast je pri tem zasegla ves vrh Sabotina, katerega del je spremenila v že o-menjeno "zono sacro". Tako je bilo vzete precej zemlje raznim okoliškim vasem, kakor n. je bil ta teren pust, vendar pa je bilo razen pr. Pevni, Podsabotinu, Št. Mavru. Res je, da slabih, a še primernih pašnikov, ki so okoliškim kmetom bili pri roki, kljub tem,u tudi precej grmičevja in nizkega drevja, odkoder so dobivali glavni del svojega kuriva. Vse to je, kot rečeno, pred kakimi desetimi leti vojaška oblast zlepa in zgrda nekako "kupila" in lepo obljubila, da bo plačala. Razume se, da je cena bila predvsem zaradi takega terena zelo nizka, kar ne bi bilo težko v tistih časih plačati. Hitro potem, ko se je izvršila ta transakcija je vojaštvo zemljišče ogradilo z bodečo žico.
To je bilo usodno za okoličane. Prepovedana jim je bila pot, strogo prepovedano pa prestopiti žico, kaj šele da bi gnali svojo živino na pašo la i pa da bi šli čez travo in seči grmičevje. Vojaška straža je vedno vsakega zapodila, da se moral obupan vrniti domov in za svojo živino si preskrbeti kje drugje sena ali trave, če ne celo kupiti. Pomagala ni nobena prošnja ne vojaška, ne civilna oblastva. In to traja že danes in bogve koliko časa bo še trajalo.
Kar je najbolj žalostno pa je to, da morajo okoličani za svoje prav za parv reltvirirano zemljišče še sedaj skozi deset let redno plačevati davek za zemljo, katere se ne smejo ne dotelcniti in niti pobirati z nje. borno travo in drva. V desetih letih je že marsikdo znesel na davčni urad lepe tisočake lir, ki so bili krvavo prihranjeni, od ust utrgani. V sedanjih časih je to pravi zločin. Ljudje nimajo denarja, niti za najpotrebnejše, ne za obleko in ne za kruh, a za davke tistih zemljišč, ki so bila odvzeta pa le morajo imeti, sicer poje boben v hiši. Tn boben je že .pel marsikje. To je zopet poglavlje zase našega človeka v Prímorju, črno poglavje bede in lakote.
Toda odvzeta zemlja ne bo služila samo za "zono sacro". Zgleda, da bodo Italijani vratili še globlje v kavernah... Ali ne čaka Saboti-aa ista usoda kot kak drug obmejni hrib? Tega ne moremo z gotovostjo reči. Toda obnašanje vojaške oblasti dajo slutiti, da ni vrh Sabotina samo "zona sacra" ampak tudi kaj drugega. Nič čudnega ne bo, če bo iz kamenja zrastla prav moderna trdjava.
ORGANO DE LA CO-
LECTIVIDAD YUGO-
ESLAVA EN LA
AMERICA DEL SUD
SLOVENSKI TEDNIK
"EL SEMANARIO ESLOVENO" (YUGOESLAVO)
Calle AÑASCO 2322
Año VI. Núm. 294 j buenos aires
Izdajajo: Slovenska prosvetna društva v Argentini. Za pisanje odgovarja: Uredniški odbor.
PROPIETARIOS: LAS SOCIEDADES CULTURALES
ESLOVENAS
Urejuje: Jan Kacin
o
D
o
locaoi
30E30I
IO
M
o
13
o
Dr. SAUL Dra. BERTA WAI-WAISBEIN NER de WAISBEIN
zdravnik boln. Alvear Pregled od 3—8. Otroške in notranje
bolezni.	ZOBOZDRAVNICA
Pregled od 3—6.
O
m
o saos
Avda. San Martin 2219 U. T. 59, Paternal 1632
O
D
o
aocaOE
i DR. S. SCHAVELZON
Vodja klinike v bolnišnici Mufiiz
VENERIČNE BOLEZNI
¿¿	moderno in hitro zdravljenje.	D
o	o
§	NOTRANJE BOLEZNI
srce, pljuča, želodec, oblsti, reumatizem, kri itd.
GOSPE: Rezervirani prostiri.
¡j OČI - UHO - NOS - GRLO - ŽARKI X O ULTRAVIOLETA - DIATERMIA
SPECIALISTI za vsako bolezen. NI KLINIKA
D
o
Q
o
Pueyrredón 936
U. T. 47 — 3416
Sprejema od 8 do 10, 14 do 16 in 19 do 21. Ob nedeljah od 8 do 9
D
o
o
t>S30E=

loraes
D
o
sa<
itn
Slovenska gostilna m Veselem Štajercu
V nedeljo 24. t. m.
Veliko vinska trgatev s plesom do zore
Za obilen obisk se najtopleje priporoča lastnik
Štefan Celeč
MAN. ESTEVEZ 499 AVELLANEDA
1
Dr. J. HAHR
ZDRAVLJENJE Z
UMRAVIOLETNIMI ŽARKI
Ženske bolezni — Maternica — Jačnik — Prezgodnja ali zakasnjena perioda — Beli tok. Notranje bolezni — želodec in drobovje. Gonoreja — Mehur — Obisti.
NIZKE CENE Klici na dom: U. T. 47 Cuyo 7601 SPREJEMA OD 3—ó ZVEČER
Tucumán 2729, esq. Pueyrredóo
Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Vsem Slovencem naznanjava, da sva odprla lastno prodajalno, oglja, drv, krompirja itd.
Točna postrežba na dom. Se priporočava cenj. rojakom in rojakinjam. Lastnika
J. Trampuž in J. Brišček
Ulica NOVARO 5201 — Villa Devoto
„	«►«•••s*_
Khxhkhkhkhkhkhkh><kkhkhkhkh>o-u- <«bj<bkhx>
Dr MILOSLAVICH
Zdravnik za notranje bolezni. Praktikiran na klinikah na Dunaju, Pragi in Parizu. Zdravi bolezni kože, krvi in spolne bolezni.
Se govori slovensko, nemško in špansko.
PETNAJSTDNEVNO PLAČEVANJE GARANTIRANO ZDRAVLJENJE
Sprejemanje strank od 11 do 12 in od 3 do 7 zvečer. — Ob nedeljah od 9 do 11 ure zjutraj.
Ulica Reconquista 629
U. T. RETIRO 1852
Veliki zavod
"RAMOS MEHA"
ZDRAVNIKI SPECIJALISTI
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krviie analize (914)
KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija po prof. Cicarelliju.
ŽIVČNE BOLEZNI: Nevrastenja, izguba spomina in šibkost.
REVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ŽELODEC: upadel, raširjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane.
ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: brez operar cije in bolečin.
ŽENSKE BOLEZNI: maternica, jajčnika, neredno čiščenje.
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIALISTI je edini te vrste v Argentini. — Lečenje zajamčeno. — Ugodno tedensko in mesečno plačevanje.
Pregled brezplačno GOVORI SE SLOVENSKO
Plaza Once Rivadavia 3070
Od 9—21 ob nedeljah od 3—12
I
Slovenska gostilna
Pri Kurinčičn v Nedeljo Slov, orkester m V ^
TRELLES 1167 Buenos Aires	u. T. 59 - 2382
VSI ROJAKI SO DOBRODOŠLI
Ako hočete biti zdravljeni od vestnega in olgovornega zdravnika
zatecite se na
I
I0E30I
locaos
once
D
o
g V dar dobite
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah Odprto tudi ob nedeljah.
F. Quiroga 1275	DOCK SUD ¡j
Atelje MARKO RADALJ	o
Zdravljenje po ravnatelju dr. A. GODEL
Specijaiisti za sigurno m hitro zdravljenje — Blenoragije - Kapavca
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRAVI. JEN JE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
SPOLNE (606 - 914)	Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNA
Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — Specija-Listi za pljučne, srčne, živčne in revmatične bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALICE GOVORI SE SLOVENSKO	Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21.
CALLE CANGALLO 1542
SOE
I0S30J
ionio