POMEN PRAVA V IZOBRAŽEVANJU ZA SOCIALNO DELO
Andrea Kivir-Vidmar
1. biterdudpliiumost оагоша multidifdpUiuimost
lodalncg« ddft
Socialno delo je interdisciplinarna oziroma multidisciplinama veda.
Med interdisciplinarnostjo in multidisciplinarnostjo (tudi
pluridisciplinamostjo - opredelitve so različne) je razlika v tem, da
multidisciplinamost pomeni povezovanje ali seštevanje odgovorov različnih
disciplin na določeno vpraSanje. Usposablja za sodelovanje različnih
strokovnjakov pri reSevanju zastavljenega problema, to je za timsko delo.
Interdisciplinarnost pa sintetizira in integrira konstitutivne elemente dveh ali
več znanosti oziroma profesij. ^
V sedanjem socialnem delu nastopa predvsem multidisciplinamost:
timsko delo, zbiranje, tehtanje in združevanje odgovorov različnih disciplin.
Interdisciplinarnosti, to je sinteze različnih disciplin v novo vedo o
socialnem delu, je manj. Vedno niti ni potrebna, ker so v socialnem delu
pogoste situacije, ko je celo nujno ločevati med strokami, njihovimi
metodami,pristojnostmi in odgovori na postavljeno vpraSanje.
Tako imenovane "pomožne vede" se v socialno delo vključujejo na
različne načine, odvisno od svoje vsebine, metod in strukture. Ena od
pomožnih ved socialnega dela je pravo.
2. Povezanoft prava in lodalnega dda
Področje, kjer se srečujeta pravo in socialno delo, so potrebe človeka in
iz njih izvirajoče pravice in obveznosti.. Pravo in socialno delo jih
obravnavata vsako na svoj način.. Povezanost prava in socialnega dela je
možno prikazati z več vidikov. Okvirno se izraža na treh ravneh: prvič, na
vsebinski, to je v pravicah in obveznostih oziroma v materialnem pravu,
drugič, na formalni, to je pri uveljavljanju pravic in obveznosti oziroma v
procesnem pravu in tretjič, na teoretični, to je v vedi o socialnem delu
oziroma v pravni znanosti.
Najbolj razvidna je vsebinska povezanost. Posamezne pravne panoge so
v večji ali manjši meri zastopane v programih Studija socialnega dela
povsod, kjer je ta Studij uveden. Socialne pravice so hkrati pravna kategorija
158	A. Ka var-Vidmar	Soc ddo 29, mO, 1 -3
ter d!j oziroma vsebina socialnega dda in socialne politike.
Posebno mesto ima socialno pravo. Ob dogodkih in stanjih, ko
posameznik, družina ali skupina ne morejo zadovoljiti svojih socialnih
potreb ali z lastnimi moCmi obvladati stanja, v katerem se znajdejo, imajo
pravico do dajatev in storitev socialne varnosti, ki jih predvideva socialno
pravo. Druge pravne panoge, ki posegajo na področje socialnega dela, so
družinsko pravo, delovno pravo, kazensko pravo, ustavno pravo - zlasti
temeljne pravice in svoboščine človeka - in druge, odvisno od pravnega
sistema.
Kljub razlikam v pravnih sistemih večina držav priznava pravice, ki so
vsebovane v SploSni deklaraciji o pravicah človeka, paktih OZN o
državljanskih in političnih ter o ekonomskih,socialnih in kulturnih pravicah,
v konvencijah MOD in v aktih drugih mednarodnih organizacij. Najbolj se
pomen mednarodnega socialnega prava pokaže v težkih ekonomskih
razmerah, ko sprejete mednarodne obveznosti marsikateri državi ne
dovoljujejo, da bi znatneje znižala raven socialne varnosti. Tako sta
mednarodno in nacionalno socialno pravo opora socialnemu delu in socialni
politiki.
Procesno pravo je možno povezati z metodami socialnega dela. Postopek
predpisuje,kako ravnati, da bodo cilji doseženi na najboljši način. Procesni
instituti, ki varujejo interese SibkejSega v postopku in ki prispevajo k
racionalnemu doseganju ciljev, so pomembni za oblikovanje teorije
ravnanja socialnega dda.
Za socialno delo so poleg socialnih,ekonomskih in kulturnih pomembne
tudi državljanske in politične pravice, posebno prepoved diskriminacije ter
spoštovanje osebnostnih pravic. Slednje je tudi element etike socialnega
dda.
Vrednote prava, ki jih obravnava pravna znanost, npr. pravičnost,
enakopravnost, pravna varnost, so pomembne za razvoj vede o socialnem
ddu.
Po drugi strani tudi socialno delo in socialna politika vplivata na pravo z
ugotavljanjem in izražanjem potreb ljudi v spreminjajočih se družbenih
razmerah,z artikulacijo in integracijo interesov,ki se normativno izrazijo
(kolikor so primeren predmet pravnega urqanja) v prej omenjenih panogah.
Gastiger, pravnik, definira socialno delo na takole: "Socialno delo je
intervencija, to pomeni strokovni poseg v nek socialni sistem,na temelju
diagnostičnega preudarka in s pomočjo ustreznih konceptov ravnanja,z
Socddo 29,19^» 1-3 Pomen prava v izobraževanju...	159
namenom odpraviti stanja, ki imajo zanaCaj konfliktnosti.."^
Gastiger meni,da je pravo eden od pogojev za skoraj vsako intervencijo
socialnega dela, čeprav ne najpomembnejši. ^ Poleg elementov drugih
znanosti so nekatere vsebine pravnega sistema nujni del obsežnega
intervencijskega znanja, ki omogoča poklicno udejstvovanje socialnih
delavcev. Navaja Stiri stične točke med intervencijo socialnega dela(vca) in
pravom:
Pravno svetovanje kot intervencija, ki naj stranko seznani z njenimi
pravicami in dolžnostmi ter jo podpre pri njihovem uveljavljanju. Odločitev
o tem, ali bo pravice uveljavila, je stvar stranke. Gre za preprosto obliko
pravnega svetovanja, ki ga moramo ločiti od organizirane pravne pomoči,
kakrSno nudi na primer odvetništvo. V zahtevnejših primerih je naloga
socialnega dela(vca) predvsem ta, da stranko napoti na pravi naslov po
kvalificirano pravno pomoč.
Pravo kot pomožno sredstvo intervencije nastopi v primerih, ko daje
pravni red stranki na voljo praktično pomoč, npr. denarne dajatve, ki
podprejo ali omogočijo intervencijo (reSitev zadeve). Socialni delavec
uporabi pravni sistem, da stranko poveže z naravnimi ali družbenimi viri .
Pravo kot m^a intervencije je pomembno v primerih, ko je treba poseči
v pravni položaj (status) stranke, da se reSijo posebno hudi problemi (npr.
omejitve pravic starSev). V takih primerih odloča neodvisni sodnik, ki tehta
med interesi stranke, drugih oseb in SirSe skupnosti. S tem postavi mejo
intervenciji socialnega dela(vca) v pravice stranke.
Pravno zavarovanje temeljev zaupanja se izraža v normah, ki
prepovedujejo izdajanje zaupnih podatkov o stranki. Za intervencijo je
nujno zaupanje, spoštovanje tajnosti, ki mora biti v interesu stranke
zavarovano s pravnimi sredstvi (sankcijami).
Uporaba prava kot intervencije socialnega dela predstavlja nevarnost, da
socialno delo (delavec) celotni poseg omeji na uporabo prava in pri tem
zanemari možne prispevke oziroma odgovore drugih disciplin. Uporaba
prava je tehnika,kako omejiti vsa vpraSanja,cdotno težavo stranke,na tista,
ki so pravno relevantna. Gre za vpraSanje, ali so izpolnjeni v zakonu
predpisani pogoji,da nastopi predvidena pravna posledica.
V pravnih postopkih, ki zadevajo stranko (klienta), ima socialni delavec
lahko zelo različne vloge. Poleg tega, da nastopa kot svetovalec ali
zastopnik stranke, se lahko zgodi,da mora na zahtevo pristojnega organa
dajati mnenja in poročila o stranki ali da je celo pristojen odločati o kakSni
160	A. Ka var-Vidmar	Soc ddo 29, mO, 1 -3
njeni pravia.
Vprašanje је,аГ1 je dajanje mnenj o stranki - ki so zanjo lahko usodna -
ali odločanje o njenih pravicah sploh v skladu s socialnim delom kot
"pomagajočim" poklicem. Socialni ddavec je v takih primerih v podobnem
položaju kot zdravnik, katerega naloga je prav tako pomoč pacientu, a
včasih vendarle daje izvedeniška mnenja za sodiSče, odobri ali odreče
bolniški dopust in podobno.
Poznavanje prava ima za socialnega ddavca v odnosu do stranke dvojni
pomen:
- lahko pomaga stranki pri uveljavljanju njenih interesov,
- ve sam zase in zna pojasniti tudi stranki, kdaj dela "zanjo" in kdaj
nastopa kot predstavnik institucije, javnega reda, izvrševalec strokovnih
nalog,o katerih stranka ne more odločati.
3. Didaktiem vpnlai\j«
Pravno izobraževanje socialnih delavcev mora izhajati iz načinov
uporabe prava v sodalnem delu. Prikazali smo, da gre za multidisciplinami
in interdisciplinarni pristop.
Pravo je eno od sredstev, orodij socialnega dela. Socialni delavci morajo
pravne panoge, ki so pomembne za socialno delo,dovolj dobro poznati, da
lahko sodelujejo s pravniki v timskem delu in da lahko sami opravljajo
določena pravna dejanja, tako kot pripadniki mnogih drugih poklicev, ki pri
svojem delu uporabljajo pravne norme, čeprav niso pravniki. Socialni
delavci morajo pridobiti tudi sposobnost evalvacije pravnih norm, znati
oceniti vpliv obstoječih in predlaganih predpisov na življenjske razmere
ljudi. Z ocenjevanjem obstoječih norm in s predlogi za pravno ureditev
socialnih vpraSanj socialno ddo prdiaja v socialno politiko.
V vzgojnoizobraževalnem procesu je prvi problem motivacija Studentov
socialnega dela za Studij pravnih predmetov. Pomen motivacije za uspeSen
Studij je sploSno znan, pri vključevanju "tujerodnih" dementov v vzgojno-
izobraževalni program pa je Se posebno velik. Bodočim socialnim
delavcem, ki so se odločili za "delo z ljudmi", pravni predmeti včasih
zbujajo odpor, ker jih ne znajo povezati z bodočim delom v svoji stroki.
Pogosto so jim sinonim za birokratski, tog in nehuman odnos do strank.
Zato menimo, da je v vzgojnoizobraževalnem programu nujen "uvod v
pravo za socialne delavce", ki naj razčisti odnos med strokama oziroma
Sex: d do 29,1990, 1-3	Pomen prava v izobraževanju...	161
disciplinama in prikaže instrumentalni pomen prava za socialno ddo.
Izbor snovi, to je pravnih predmetov (panog) ali njihovih delov, mora
biti prav tako prilagojen namenu. To ne pomeni skrajšanih tečajev, povrSnih
informacij ali "poenostavljanja" pravnih vsebin, ampak poudarjanje in
analizo tistih elementov,ki jih mora socialni delavec poznati. Celotni pouk
pravnih predmetov mora biti povezan in osvetljen s problematiko in teorijo
socialnega dda.
Studijske smotre delimo na psihomotorično, spoznavno in čustveno-
socialno področje. V visokošolskih programih prevladuje spoznavno
področje, za socialne delavce pa je zelo pomembno tudi čustveno-socialno.
Na tem področju gre za razvijanje interesov, staliSč do strokovnih in
družbenih vpraSanj, družbene angažiranosti, veselja do nadaljnjega
izpopolnjevanja v stroki,solidarnosti z soljudmi itd. ^ Preprosto povedano,
gre za to, da je socialni delavec naklonjen ljudem, kar si na VSSD v
Ljubljani prizadevamo doseči z vključevanjem Studentov v prostovoljno
delo že ob začetku Studija.
Studijske smotre za spoznavno področje je Bloom ^ razdelil na Sest
stopenj: znanje, razumevanje, uporaba, analiza, sinteza in evalvacija.
Menimo, da morajo socialni delavci na pravnem področju osvojiti stopnji
znanja in razumevanja. Pri uporabi prava imamo situacije, ko socialni
delavec opravlja določena pravna dejanja, kjer naj bi ostal na stopnji
rutinskega reSevanja pravnih problemov. Kreativna uporaba prava je
predvsem delovno področje pravnikov. V primerih, ko prihaja do integracije
elementov različnih strok, pa je kreativnost možna in potrebna pri
pripadnikih vseh udeleženih disciplin.
V pravno izobraževanje socialnih delavcev je potrebno vgraditi visje
Studijske smotre, predvsem evalvacijo. Ta smoter je pomemben pri
oblikovanju in pri spremembah predpisov, da se preprečijo nezaželene
posledice na socialnem področju.
4. Sklep
Potreba po pravnem izobraževanju socialnih delavcev izhaja iz dejstva,
da je pravo zelo pogosto pogoj za intervencijo socialnega dela. Odnosi med
obema strokama in disciplinama so zapleteni in zahtevajo stalno
ozaveSčanje o nalogah in mejah prava v socialnem delu in socialnega dela v
pravu. Pri pouku pravnih (in drugih) predmetov za socialno delo je treba
162	A. Ka var-Vidmar	Soc ddo 29, mO, 1 -3
upoštevati specifičnost stroke in v Studijski program uvajati oblike, ki
omogočajo multidisciplinamost, interdisciplinarnost in povezanost s prakso.
Literatura:
1.	GYARMATY G., The teaching of the professions: an interdisciplinary
approach, HigerEducation Review,it 18,1986/2,str. 35
2.	GASTIGER S., Die Bedeutung des Rechts in der Sozialen Arbeit,
Lambertus Verlag, Frdburg v Brdsgauu, 1983, str. 85
3.	GASTIGER S., prav tam, str. 87
4.	MARENTIC-P02ARNIK В., Prispevek k visokošolski didaktiki, DZS,
Ljubljana 1987,str. 36
5.	BLOOM B.,(ur.), Taxonomy of educational objectives. Classification of
educational goals. Handbook Г. Cognitive domain, David McKay Comp,
inc., New York 1956, nav. po: B. Marentič-Požamik, prav tam
Dr. Andreja Kavar-Vidmar je redna profesorica na ViSji Soli za socialne
ddavce v Ljubljani.