the oldest AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V, AMERIKL ' i Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGL IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. najstarejši IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. 1 I STEV. (No.) 3. CHICAGO, 1LL., SREDA, 5. JANUARJA — WEDNESDAY, JANUARY 5, 19Ž7. LETNIK XXXVI. Izjava delavskega tajnika.- Eksplozna v San Francisco. INDUSTRIJSKI DELAVCI LAHKO UPAJO NA DOBRE ČASE V TEKOČEM LETU.—TUDI POLJEDELSKI TAJNIK PREROKUJE DOBRO LETO ZA FARMARJE. — LE MALO JE DELAVCEV, KI SO DELEŽNI PROSPERITETE. New York, N. Y. — J.ames J. Daviš, tajnik delavskega de-partmenta, je podal svojo izjavo, ki se prav nič ne razlikuje od izjav, katere so že podali višji državniki in nedavno tudi veleindustrijci. Tudi Daviš pravi, da je bilo minulo leto dobro, še veliko boljše bo pa tekoče leto. Gradbena dela, katerih je veliko na programu za to leto, bodo zahtevala materijala razne vrste, za katerega izdelovanje se rabi veliko množino delavcev. Najboljši dokaz za deželo, da je n.a dobrem stališču je to, če se veliko zida in gradi. Iz tega odseva zaupanje ljudstva v dobro bodočnost. Dalje pravi Daviš, da bo leto 1927 podvojilo dobre čase minulega leta. Vse to ima pa še eno dobro stran. Dobri časi zbližujejo delavce in delodajalce do dobrih od noša je v, kar je velike važnosti. Daviš pravi, da še nikoli ni bilo v deželi tako lepe sloge med delavci in delodajalci, kakor zadnje čase. Do spoznanja so prišli eni kot drugi, da spori ne koristijo, temveč le škodujejo. Pri vsem tem pa tudi Daviš prizna, kakor je priznal Coolidge, da je še veliko število delavcev v deželi, ki niso deležni prosperitete, o kateri se tako veliko piše in govori. Dobro je, da že vsaj to pripoznajo ti gospodje, kajti resnica je, da je največ delavcev v Zed. državah takih, ki se le skromno preživlja s svojo plačo. Lahko si mislimo, kako je^takim ljudem pri srcu, ko se toliko govori in piše o dobrih časih. K temu je pa še Daviš pripomnil, da je dolžnost vsakega delodajalca, da gleda na to, da bo v letu 1927, sleherni delavec v deželi deležen a-meriške prosperitete. Tajnik poljedelskega de-partmenta, William M. Jar-dine, pravi, da so vsi znaki tukaj, da bo leto 1927 za poljedelce veliko boljše, kakor je bilo minulo. Seveda, kar se tiče pridelkov je odvisno od vremena. Minulo leto je bilo slabo — nizke cene pridelkov, v nekaterih krajih suša v drugih poplave in druge nezgode. V splošnem, je bilo več slabega za farmarja minulo ldto, kakor pa dobrega. , -o—— EKSPLOZIJA PUNA; 6 RANJENIH; ŠKODE $100,000. San Fvancisco, Cal. — Iskra bd električne vspenjače v Crocker First National Bank poslopju je užgflla plin, ki je uhajal iz pokvarjene cevi, nakar je nastala strahovita eksplozija, ki je del poslopja, katero je eno izmed najvišjih v San Francisco, zelo poškodovalo; škoda je cenjena na $100,-000 in Sest oseb je zadobilo poškodbe. ——o- — Elgin, 111. — Banditi so napadli blagajničarja Crocker gledališč.m v pisarni in ga prisilili, da jim je izročil, denar v znesku $1500. Roparji so pobegnili. NACRT LIGE ZA MIR. Liga narodov bo v treh mednarodnih konferencah storila vse kar ji bo mogoče, za raz-oroževanje in za trajni mir na svetu. —o— 1 Ženeva, Švica. — Delo lige narodov za leto 1927 bo zelo v.ažno. To pa radi tega, ker hoče storiti vse kar je v njeni moči za zbližanje vseh narodov na svetu. Na treh konferencah, na katere bodo povabljeni zastopniki vseh narodov sveta, se "bo gladila pot trajnemu miru. Prva mednarodna konferenca se bo vršila 4. maja, na kateri se bo razpravljalo o ekonomiji. Druga bo 1. julij.a, razpravljalo se bo o razoroževanju. Tretja. ki bo menda najbolj važna, se bo vršila meseca septembra, na kateri bodo določili pomoč narodom prizadetim po nesreči. ; Prva ekonomična konferenca bo najbolj kočljiva, tako menijo politiki. Na tej konferenci hočejo organizirati nekak svetovni ekonomični mir. Tukaj bodo pa nastale težkoče v tem, ker bo vsak zastopnik čuval interese svoje države. Vse tri konference pa imajo namefl — zbližati narode v prijateljstvu, iz česar bi se razvilo delo zi trajni mir na svetu. —»— : GRADBENA DELA ZVERI;! N JAK A V POLNEM TEKU. j Že to leto bo del enega: izmed največjih zverinjakov; na svetu dogotovljen. — Veliko delavcev je zaposlenih pri tem delu. —o— Chicago, II!. — Novo leto je našlo marljive delavce na delu največjega zverinjaka na svetu — za katerega je določena vsota za to leto $600,000, kar pomeni, da bo večji del te velikanske zgradbe že to leto dograjene. Zverinjak se bo nahajal, kakor je že bilo poročano. na dvesto akrov obsegajočem prostoru v Riverside. Chicago Zoological Society, kateri na čelu je John T. McCutcheon, izjavlja, da bo to ederj izmed največjih tovrstnih zverinja-kov na svetu, kjer ne bodo zveri v kletkah, temtfeč se bodo prosto gibale zunaj, a vendar v ograjenem prostoru, da ne bo nevarnosti za ljudstvo, ki bo hodilo semkaj na razvedrilo. Zemljo, katero dobijo, ko kopljejo jame za umetna jezera, porabijo za hribčke, kjer se bodo še letos sprehajale zveri. Eno jezero bo obsegalo deset a-krov, kjer bo preskrbljeno z-a tiste, ki se radi vozijo s čolnom. Se posebej bodo pa mala jezerca, kjer bodo gnezdile vsakovrstne vodne ptice. Svet za ta velikanski zverinjak je podarila v ta namen Mrs. Edith Rockefeller McCor-mick. V tej bližini je tudi več lot na prodaj, ki bodo v kratkem času velike vrednosti. ---o- Sirite amer. slovencai RAZISKOVALCA SEVERNEGA TEČjUA. Slika nam predstavlja dva znamenita raziskovalca seve* I ropolarnih krajev. Desni na sliki je general A. W. Greely, levi pa dr. Knud Rasmussen, znameniti raziskovalec, dobro znan med eskimovskimi plemeni. Rasmussen se je nedavno vrnil s pota iz Severa; prepotoval je 20,000 milj s sanmi, katere so vlekli psi, deloma pa peš. DELO V KONGRESU SEJE1 ZAČELO. Problemov je mnogo za rešiti, čas je kratek. — Upajo v o-beh zbornicah, da ne bo ničesar prišlo vmes, kar bi delo zadrževalo. Washington, D. C. — Devet-inšestdeseti kongres je začel z delovanjem; dela je nakopičenega v obeh zbornicah, treba bo rokave zavihati, da bodo rešeni vsi problemi, ki čakajo rešitve. Dasi upajo poslanci in senatorji, da bo šlo delo gladko spod rok, vidijo nekateri politiki zapreke, ki bo delo zadrževalo. Lausanska pogodba s Turčijo čaka na rešitev že tri leta. To točko bodo vzeli v pretres v senatu še ta teden, upanje prevladuje, da bodo glasovali za ratificiranje pogodbe. Kako bo sprejet Frank L. Smith, katerega je imenoval na senatorsko mesto guverner Small, še ni znano. -o- ŽELEZNIČARJI DOBIJO ZVIŠANO PLAČO. Chicago, 111. — Chicago & North Western železnica je dala svojim uslužbencem začenši s 1. januarjem 3 cente na uro več plače. Tudi uslužbenci Chicago, Milwaukee & St. Paul železnice so dobili tri cente več na uro. Toraj 30,000 železniških uslužbencev je dobilo zvišano plačo, ne da bi grozili s stavko. North Western je zopet vpelj.ala čas in pol za čezurno delo in za delo ob nedeljah in praznikah. ■-o- NOVOLETNO PRAZNOVANJE V HONOLULU; ŠTIRJE MRTVI. Honolulu. — Tukaj so na slovesen način pozdravili Novo leto. Prižigali so trnietni ogenj ; vse je bilo v veselem razpoloženju. Ni pa ostalo brez posledic ; 36 oseb je bilo ranjenih in' štiri so podlegle poškodbam. ZOPET POTRES Y MEHČALI. Potres je ponovno napravil precejšno škodo v Kaliforniji in Mehiki; ogenj je uničil dve hiši. — Ognjenik Black Butte je začel delovati. Calexico, Cal. — V nedeljo dopoldne so se ponavljali v tem mestu potresni sunki, ki so razpoke po hišah, katere je povzročil potres v soboto, le še povečali. Opeka je letela s streh in ogenj v Mexicali je uničil dve hiši. Poročilo tudi pravi, da je ognjenik Black Butte, ki je oddaljen 40 milj od mehiške meje začel bruhati: jz žrela se vali gost dim in sliš.ati je buča-nje. Imenovani ognjenik je bil silno aktiven leta 1915, takrat je tudi potres porušil več mest v Imperial dolini. NESRECrNAPLANINAH; OSEM MRTVIH. .. 1 Inrfiabruck, Avstrija. - V Alberg okraju so se drsali s skiji turisti, deset po številu, prišel pa je pl.az; osem jih je mrtvih ostalo pod snegom, dva sta pa zadobila težke poškodbe. Partija je obstala iz pet Angležev in dveh Angležinj, dveh Nemcev in enega tirolskega vodnika, ki jih je vodil. V.a-ščani so jih svarili predno so se podali na nevarno' pot, naj ne hodijo v tem vremenu, ker je nevarnost pred plazi, ; niso se pa brigali za opomine in šli v nesrečo. -o- OGENJ V HANOVER; PET MRTVIH. Hanover, Mass. — Pet usluž-b'encev Clapp Rubber kompanije je priSlo ob življenje tukaj, ko je ogenj uničil hifto kjer so stanovali. "Poslopje je stalo t bližini tovarne. i KRIŽEM SVETA. — E1 Paso, Tex. — Albert B. FalI, bivši tajnik za notranje zadeve, je že dalje č.asa na bolniški postelji. Njego.o stanje je opasno; družina je v skrbeh; skoro ni upanja, da bi okreval. — Minneapolis, Minn. — O-genj je izbruhnil v skladišču Consumers WholesaIe ||upply kompanije na 311 Fifth Ave-nue North. Del velikega poslopja je uničen; škoda je cenjena na pol milijona dolarjev. — San Diego, Cal. — Tukaj se je posrečilo policiji, da je prijela C. J. Drydena iz New Yorka, ki si je sleparskim potom prisvojil svoto $235,000. Slepar je tukaj živel pod drugim imenom, k.ar mu pa ni nič hasnilo. — London, Anglija. -— A-meriški milijonarji, ki se zanimajo za izbirke umetnin, potrošijo v Angliji letno nad 15 milijonov dolarjev. Največ teh ljubiteljev umetnin, je iz New Vorka. — Lansing, Mich. — Fred W. Green iz Tonia je novi guverner v državi Michigan. Pred njim je služil n.a tem mestu dva termina Alex J. Grosbeck. — St. Cloud, Minn. — Od tukaj poročajo o velikem po-žaru. ki je uničil tovarniško poslopje Fritz-Cross kompanije in napravil $107,000 škode. — Riga, Latvia. — Zanikuje se vest, da je nova litvinsk.a vlada usmrtila štiri komunistične voditelje. Po zadnjih vesteh posnemamo, da je novi litvin-ski predsednik Smetona, spremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo. — Manila. — Prebivalci ba-t.aneških otokov, to so severni filipinski otoki, živijo v pomanjkanju. Odrezani sp od o-stalega sveta, življenskih potrebščin nimajo, preti- jim lakota. POUSKAMDTJE ZAPRLA 20 BANK. Varšava, Poljska. — Novo leto v Varšavi se je začelo s polomom bank. Vlada je zaprla 20 bank, ki niso imele predpisanega kapitala.. Ta slučaj bo imel to dobro stran, da bodo banke, ki niso sposobne l poslovati s poslovanjem popolnoma prenehale, dočim se bodo sposobnejše povzpele na dobro stališče. REVOLOGIjTvSUMATRA; 30 UPORNIKOV MRTYffl. - ——~~ Padang, Sumatra. — Prišlo je do spopada med uporniki in vojaškimi četami v Siloengkang provinci. 30 upornikov so vojaki usmrtili in večje število komunistov so aretirali. Cel okraj je bil pozorišče boja; vojaki imajo sedaj situacijo v rokah. I SAMOMOR JAPONSKEGA BARONA, Tokio, Japonsko. — Baron Manaasuke Ikeda, si je stoječ pred sliko cesarja Jošihito, ki je nedavno umrl, pognal kroglo v glavo in bil na mestu mrtev. Iz Jugoslavije« POŽAR NA JESENICAH IN V OKOLICI KRANJA NA GO-t RENJSKEM. — PONESREČENA SPLAVA. — V PRETEPU DOBIL TEŽKE PO ŠKODBE. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Požar. V pondeljek, 13. m. m. okoli 7. ure zvečer je pričela na Jesenicah na takozvani M ura vi goreti. Ogenj je izbruhnil v hlevu Blaža Klinarja, brata g. Tomaža Klinarja, stolnega župnika v Ljubljani. Kaj pomeni klic "na Muravi gori," ve samo tisti, ki ta del Jesenic pozna. Tu so hiše stisnjene druga poleg druge in večinoma lesene ali vsaj z lesenimi strehami. — Hlev je bil poln sena in slame, tako da je imel ogenj dovolj goriva. Le s težavo so rešili živino, a pri reševanju si je en prašič zlomil nogo. Tudi poleg stoječi hlev po dom. pri Škan-tu se je vsled vročine nenadoma vnel ter pričel z vso silo goreti. Jeseniška požarna bram-ba, ki je bila takoj na mestu, je namerila cevi na Škantov hlev, da bi vsaj tega rešila, kar se je tudi po trdem naporu s pomočjo hrušenske požarne brambe tudi posrečilo. Seveda pa je vse, kar je bilo pod veli- j ko streho, popolnoma uničeno1 in ni za drugega kot za gnoj. Klinarjev skedenj pa je pogorel popolnoma do ta! in ima Klinar občutno škodo. Požiga sumijo nekega berača, ki se je o mraku tam okoli potikal, ker gospodar je živino že po dnevi nakrmil, torej on ni mogel povzročiti ognja. Sreča pri vsem tem je bila ta, da ni bilo prav nobenega vetra, sicer bi bila šla vsa Murava. Pripetil pa se je ,pri reševanju pohištva žalosten slučaj, da so nekateri izrabili slučajno priliko ter marsikaj pokradli. Gospodinji Minci je izginila večja vsota denarja in druge reči, katere se dajo lahko odnesti. Že itak prizadeti pogorelec ima potem še škodo po nepoštenih reševalcih. V vasi Koritno pri Bledu je začelo včeraj, 14. m. m. ob pol 3. uri goreti. Pogorele so tri hiše. Gasilci kljub požrtvovalnemu delu niso mogli dosti pomagati. Pogorelci so zavarovani le za malenkostne- svote in je škoda veliko večja od zavarovalnine. Samo enemu posestniku je pogorelo za okoli 50,000 kron obleke. Požar je bil podtaknjen in ljudje sumijo, da je požigalec isti kot v kranjski okolici. -o- Zlobni požigi. Skoraj ne mine noč, da bi kje v okolici Kranja ne bilo požara. V noči od srede na četrtek je gorelo pri Ločanu na Mali Rupi; pogorel je skedenj, mnogo živinske in svinjske krme. Nadalje so pogoreli tudi poljedelski stroji: slamorezni-ca, mlatilnica, gepelj itd. Najbolj usodno pri tem požaru je bilo to, da niso mogli na kraj požara pripeljati nobene briz-galne, ker je prejšnji mesec narasti a Kokra podrla most.— Ljudje so zbegani inprestrašeni. Po nekod hodijo kar oblečeni spat, da, bi bili preje pripravljeni hiteti reševat svoje imetje. Nobeno noč ne zatisne-jo brez skrbi očesa. Vseh poža- rov je bilo v kranjski okolici dosedaj že čez 20 in to v teku par mesecev! Vasi so postavile in organizirale posamezne straže, a zločinca do danes še niso izsledile. Dva ponesrečena splava. Splavarje iz Dravske doline dohiteva letos ena nesreča za drugo." Po dolgotrajnih zadržkih zadnje povodnji se je začel po Dravi zopet promet s splavi. V petek zjutraj, 9. dec., sta odpeljala iz Maribora dva velika splava. Ker si je izbrala Drava radi zadnje povodnji čisto nov in drugi glavni tok, je zavozil prvi splav pod krmarjem Šar-manom na nasipino pri Št. Jan-žu na Dravskem polju. Še danes, v soboto, se ni posrečilo ta splav poriniti nazaj v glavni tok. — Drugi splav se je izognil nasipini pri Št. Janžu, a je zadel pod krmarjem Vrčkom v petek ob pol eni uri pop. s tako silo ob kozo glavnega mosta jv Ptuju, da se je popolnoma j razbil. Pet splavarjev si je komaj rešilo golo življenje, ostanki razbitega splava pa so odplavali z jedili in pijačo vred proti Varaždinu. Z razbitjem tega splava je uničenih dobrih pet vagonov stavbnega lesa. -o- Umrla je v pondeljek, 13. dec. v Domžalah gospa Marija Bernik, vdova prvega šentviškega učitelja Matije Bernika in mati domžalskega župnika in duhovnega svetnika g. Franca Bernika. — Nemila usoda ji je moža prav kmalu ugrabila in od tedaj je bilo njeno življenje posvečeno vzgoji svojih otrok. Svojemu sinu je bila najzvestejša sprem-ljevavka na vseh njegovih potih in mu je prav do visoke starosti najskrbneje gospodinjila. Zadnja leta je z izredno mirnostjo in udanostjo prenašala nadloge svoje bolezni, vendar vkljub temu ohranila nezmanjšano svojo dobroti j ivost in gostoljubnost do vseh, s katerimi je prišla v stik. DENARNA NAKAZILA ZA JUGOSLAVIJO, ITALIJO, itd. Vaša denarna poiiljatev bo v starem kraju hitro, zanesljivo in brc« odbitka izplačana, ako ae poslužite naše banke. Dinarje, ozir. lire smo včeraj pošiljali po teh-le cenah: 500 Din______9 9.45 1,000 Din-----9 18.60 2,500 Din___9 45.25 5,000 Din------* 92.00 10,000 Din------91*3.00 100 lir--, | 5.20 200 lir_______.910.10 500 lir_____424.25 1000 lir _________________.947.50 Pri večjih svotah poseben popust. Poštnina je v teh cenah še vračunana. Zaradi nestalnosti cen je nemogoče vnaprej cene določevati. Merodajne so cene dneva, ko denar sprejmemo. Nakazila se izvršujejo po polti ali pa brzojavno. izvršujemo tudi denarne pošiLjatve iz starega kraja v ameriko. Pisma in pošiljke naslovite na: ZAKRAJdEK * CE&ARK ♦55 w. 42nd «t., new tork, n. y. X , > V sr'"'" ' '" " * " ' • ' \ ' g__"AMERIKANSKI SLOVENEC** _L-_,_._ Sreda, 5. januarja 1927. ~ AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi m -*jsfc»r*jii •lovenolri lattt The ttnt mmd thm oidest Sov«-▼ Amerld. man newspaper in America. Ustanovljen leta 1891. Establisbed 1891. Izhaja Tiak dan runo nedelj, pon- Issued daily, except Sunday, Mon-dci j k ot in dnevov po gratnikihu day. and the day after holidays. Izdaja in tlaka: Published by: EDINOST PUBLttHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: Addscss of publication office: 164* W. 22nd St-, Chicago, I1L 1849 W. 22nd St., Chicago, UL Telefon: Cacal 009«. Phone: Canal 0098. > Naročnina: Subscriptions: Za celo leto __ _________________________ $5.00 For one year-----$5.00 Za pot leta _2J0 For half a year___2.50 Za Cbicajfo, Kanado in*Evropo: Chicago, Canada and Europe: t Za celo leto ——_____6.00 For one year _ 6.00 Za pol leta — 3.00 For half a year.................. , ,.. 3.00 DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti d o poslani na ured-aiitvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo itevilko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov nredniitvo ne vrača._•_ POZOR:—Številka poleg Vašega naslova na listu znači, do kedaj imale list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicajro, Illinois, under the Act of March 3. 1879. Calles in mehikanski svobodomiseki na umiku. Calles in njegovi pristaši čedalje bolj uvidevajo, da bodo Mehiki zaigrali ves njen vpliv, kolikor ga je še imela v civiliziranem svetu. Po zadnjih poročilih bi baje mehikanski svobodomiselei že radi prekinili s surovim kulturnim bojem, ki so ga započeli tako strastno proti katoliški cerkvi in katoliški duhovščini v Mehiki, kajti že kažejo znaki, da vsi poizkusi mehikanskih framasonov so brezuspešni in prej ali slej bodo mehikanski framasoni morali osramočeni priznati, da je bil ves njih boj brezuspešen. Že sedaj ^e kaže, in to pri najvišjih voditeljih, da so moralno poraženi Calles in njegovi pristaši. Te dni poroča svetovno časopisje to-le vest: "Poveljnik vladne mehikanske armade, ki operira proti Yaqui Indijancem, ki radi kulturnega boja vodijo boj proti vladi, je prišel pred katoliškega duhovnika Father Portella in ga prosil, da naj gre previdet njegovo na smrt bolno mater. Duhovnik ga je opozoril, da na podlagi vladne odredbe ne more tega storiti, ker podvržen je aretaciji, ako to stori. General pa je dejal, da mu jamči če treba, s svojimi vojaki, da se mu ne bo ničesar zgodilo. Kaj to pokazuje? To, da so Callesovi pristaši na umiku in da že temeljito uvidevajo, kako neumno nalogo so si nadali, ko so sklenili, da bodo cerkev in njeno duhovščino prisilili v verige svobodomiselnega tiranstva z namenom, na ta način uničiti cerkvi v državi vsako eksistenco. Cerkev pa je pokazala v tem boju na novo svojo veliko moč, katero je prejela od svojega ustanovitelja Kristusa in ta moč je nepremagljiva, ta moč neprestano že blizu dva tisoč let zmaguje, njeni sovražniki pa padajo eden za drugim. Strašno je tudi učinkovalo pastoralno pismo, ki so ga pod-( i sali ameriški kardinali, nadškofje in škofje, ter v njem povedali resnico napram svobodomiselnem zavijanju in laži, katerih imperativni namen je očrniti katoliško cerkev in njeno duhovščino pred kulturnim svetom. -Tu pa so predstavniki katoliške cerkve pokazali zopet na večne resnice, katere zastopa Kristusova cerkev na zemlji. Mehikanski generalni konzul Elias v New Yorku, katerega je mehikanska vlada baje nalašč poslala na njegovo mesto, da kot tak dela reklamo meksikan-skim svobodomiselcem in pa da izdaja in pošilja na ameriške liste po svobodomiselno zavita poročila, je s tem totalno paraliziran. Zdaj zavija v svojih poročilih na novo, po znani svobodomiselni in socialistični metodi, češ, cerkev je eno, politika je drugo. Duhovnik se ne sme vtikati v politiko itd., kakor to vedno trobijo verski nasprotniki. Sami pa se neprestano vtikajo v cerkvene in duhovniške zadeve, sami pa hočejo narediti iz neodvisne cerkve vazalko države in umazane politike svo-bodomiselcev. Ker se jim pa to pri nobenem poizkusu ne posreči, jih pa jezi, da bolj ne more. Na podlagi razmer se prav lahko sodi, da vse divjanje mehikanskih svobodomiselcev proti katoliški cerkvi se je že razbilo in ne bo dolgo, ko se bo tudi popolnoma razblinilo. Katoliška cerkev pa prihaja na dan zopet zmagovita, dokazujoč vsemu svetu večno vel javni izrek svojega Ustanovitelja: . . in peklenska vrata je ne bodo premagala . . ." -o- Politično grupiranje na Poljskem, Notranji razvoj v Poljski se razpleta v zadnji dobi hitreje nego doslej. Podoba je, da se pripravljajo v državi dogodki, ki bodo prej ali slej dovedli do hudih spopadov med nasprotu- jočimi si političnimi tabori. Desnica se namreč, kakor kažejo mnogi znaki, pripravlja na protiofenzivo zoper Pilsudskega. Od maja lanskega leta, ko je Pilsudski izvršil vojaški prevrat ter vrgel desničarsko vlado Witosevo, se je poljska desnica držala napram novemu režimu, ki jo je strmoglavil nasilnim potom, sicer ves čas odklanjajoče* ali ipak dovolj pasivno. Celo v sejmu ni delala vladi Pilsudskega večjih težav, dasi bi ji to ne bilo nemogoče. Ali v zadnjem času se je poljska desnicu, kakor je podoba, lotila druge taktike. Morda jo je izzval na to sam Pilsudski, ki je 4>ričel z uspehom vabiti na svojo stran poljsko aristokracijo, ki je doslej podpirala narodne demokrate. Toda zdi se ipak, da se je desnica pričela pripravljati na svojo inicijativo. Vodja desničarske akcije je znani desničarski voditelj Roman Dmowski. Ta je že več mesecev pripravljal posebno organizacijo desničarskih elementov in je te dni stopil s svojimi načrti v javnost ter jih pričel realizirati. Dn^ 4. decembra m. 1. se je vršil v Poznanju velik kongres, ki ga je organiziral Dmowski za svojo akcijo; udeležilo se ga je okrog 300 političnih osebnosti iz cele Poljske in to ne le aktivnih političnih delavcev, marveč tudi mnogo oseb iz raznih področij javnega delovanja. Na tem kongresu se je organizirala "Zveza Velike Poljske," ki je izven političnih strank se nahajajoča izrazito narodna organizacija; mogla bi se smatrati za neke vrste fašistično ustanovo, dasi med njo in fašizmom obstoje velike načelne razlike. Na čelu novi organizaciji stoji "veliki svet," ki ga bo tvorilo nekaj nad 20 oseb; vanj so na kongresu imenovali, ne izvolili, povečini ugledne desničarske prvake, med njimi Romana Dmowskega, bivšega šefa generalnega štaba generala Stanislava Hallerja, znanega nasprotnika Pilsudskega v armadi, dalje bivšega namestnika šefa generalnega štaba generala Kulinskega, bivšega- finančnega ministra Zdziechowskega itd. Velikemu svetu so podrejene okrožne organizacije, ki jih je pet v vsej državi, in sicer za Varšavo, Poznanj s Pomorjem, Šlezija s Krakovom, za vzhodne dežele in za Volinj; te se dele zopet na vojvodske in potem še na manjše organizacije. • Na kongresu je z izrednim povdarkom sodelovala tudi poljska duhovščina, osobito visoki kler; zborovanja so se pričela s svečano.mašo in ves čas se je videlo, da se misli nova organizacija tesno nasloniti na katoliška cerkvena načela. V deklaraciji, ki jo je sprejel kongres, se izjavlja, da je novo politično podjetje — organizacija zavednih narodnih sil, katerih cilj je organizirati narod tako, da bo sposoben prevzeti v svoje roke »upravo in odločati sam o svoji usodi. Rim-sko-katoliška vera mora biti vladajoča vera na Poljskem, tesno zvezana z državo. Javnost mora gledati pri javnih organizacijah na hierarhizem in disciplino, zakaj brez hierarhije in discipline je narod telo brez moči, nezmožno kakršnekoli akcije. Nova organizacija mora pričeti energično in odločno borbo zoper vse, kar narod odtujuje, slabi ali ponižuje. Bodočnost bo šele pokazala, kako se bo izvedel program nove organizacije. Ta računa na to, da se ji bodo pridružili j pristaši raznih političnih strank, na vsak način pa hoče prido-1 biti prebivalstvo zase brez obzira na obstoječe politične stranke. Spoprijeti se mora tedaj prej ali slej s Pilsudskim, ki ima s svoje strani prav take načrte. Zakaj gotovo je, da je akcija Dmowskega naperjena pred vsem zoper Pilsudskega in levico s ciljem, da si pribori desnica znova politično moč, ki jo ji je vzel majski prevrat. V Poljski se tedaj obeta živahnejša notranja borba. NAPREDNJAKI ZOPET CV1-LIJO • • • Cleveland-Collinwood, O. Kadar se psu stopi na rep gotovo zacvili; tokrat ni sicer zacvilil pes, ampak naprednjak, z imenom Anton Mravlje; tako se je namreč podpisal v dopisu iz Oollinwooda v Prosveti št. 298. V istem dopisu zagovarja najprvo svojega "sotrpina," potem pa vzklikne: "Tako hoče župnik sramotiti priproste delavce!" Šmentana naprednost, že tako daleč vas je pripeljala, da hodite poslušat ■v cerkev pridige, da jih ponarejate in priobčujete v vašem tro- bilu, nasoljene z lažmi in obrekovanjem in navsezadnje je pa župnik, ki sramoti priproste delavce. Tu se zrcali vsa vaša podlost in zvijača, za katero so skriti zahrbtni nameni. Toda kljub vašemu rogoviljenju se ne bodo dali zavedni delavci od vas omamiti, ampak bodo sprevideli, da jih župnik Rev. Hribar le opozarja, naj bodo dosledni v mišljenju in stanovitni v svojem prepričanju. Mravlje tudi omenja, da nima namena napadati Rev. Hribarja, toda, Toni, zopet siase enkrat urezal; se spominjaš, kako si se lansko letorazkoračil in zavpil, "da je železni Martin spravil Rev. Hribarja iz Barbertona, ti da ga boš pa iz Cbllimvooda.1' A sedaj vidiš; da je vsa tvoja fantazija pozebla, kakor je pobrala slana tudi železnega Martina. Ker mi omenjaš, da ne poznaš nekega Skebeta, naj ti bode povedano, da se ga ogiblješ, kadar ga srečaš v tovarni; no, pa kljub temu, jaz "Lična"\do-bro poznam. En drugi taki "lažnjivi Klju-kec" je John Lokar, ki po Prosveti št. 290 uganja svoje burke. Odkar se je "postavil" s svojo domišljavo zgodovino, misli, da ni nikogar druzega v CoIlinwoodu, kakor on in njegovi naprednjaški pristaši. Ko je pa prejel zasluženo plačilo od moje strani, se pobaha, da je bil moj odgovor edino le njemu namenjen. Toda res bi bilo škoda črnila za takega bedaka ; videl sem pa potrebo odgovoriti za splošno korist rojakov, in naselbine. V dopisu omenja, da ne ve, kedaj so zmašili tisto bajto, kot mi imenujemo farno šolo. Lepa je ta naprednjaška olika, da imenuje naprednjak šo-Ip, v katero zahajajo sinovi in hčere slovenskih delavcev, za bajto, to je zagrizenost brez primere! Pa pravi še, da ne ve, kedaj so jo zmašili. čuda, ker mu je prehitro pred očmi zrastla. Nadalje serazkorači kljukec ter samooblastno napoveduje, da bo beračil za socialistični dom, ker je isti po njegovem naprednjaškem naziranju bolj koristen kot šola; no ja, se je tudi beračilo, pa navsezadnje ni ne duha ne sluha o njem. V svoji "dobrodušnosti" nas vabi 'k otvoritvi Delavskega Doma; (toda mi katoliški zavedni delavci imamo toliko časti in dostojanstva, da se vašemu domu I daleč izognemo, kajti naš dom I je bil že davno otvorjen. Ob i koncu svojega dopisa pravi, da 'se mu ni obnesla collinvvoodska zgodovina, zatorej bo opisal pa zgodovino iz Newburga. Tedaj se bo, kot on trdi, gnojnica razlila po KSKJ. Le korajžno Janez, v Collinwoodu si se pri-smodil, v Newburgu se boš pa pošteno opekel: Ko naprednjak prigodbe piše, Po blatu skače do kolen; Če se zaganja v tuje hiše, Pa se pomaže do ramen. —Karol Skebe. -o- Težka železniška nesreča v Zagrebu. Na progi med Dijaškim domom in botaniškim vrtom v Zagrebu se je dogodila težka železniška nesreča. Večerni vlak je povozil dve ženski. Obe so prepeljali v bolnico. Spotoma je ena umrla. Kako se je zgodil^ nesreča, se ne ve. Misli se, da gre le za nesrečen slučaj in ne za samomor. Pri življenju je ostala 20 letna Ana Vujašinovič, ki je trenutno brez službe. -o- Z žensko si lahko do smrti v prijateljstvu, ako jo vprašaš za nasvete in se tudi po njih ravnaš. as w. * ŠIROM JUGOSLAVIJE. Požar v milanskem založništvu Treves. V milanskem ' založništvu Treves je koncem prošlega tedna izbruhnil ogenj, ki je napravil ogrpmno škodo. Zgorelo je nad dva milijona knjig. Založba je oškodovana za štiri milijone lir. -o- Smrtna kosa. Dne 1. decembra je preminul g. Milan Brajer, državni uradnik. Bil je dolgo časa tajnik in duša "Ljudskega odra" ter vnet delavec v drugih prosvetnih organizacijah. Pokoj njegovi duši! i -o- Žrtev zime. Franc Gosenac, kočar iz Kiše nad Cerovim logom v šent-jernejskem okraju je šel v družbi z Nackom Bojčem po opravkih čez Gorjance. Težavna pot po globokem snegu ga je tako utrudila, da ni mogel več naprej. Kljub temu, da je njegfcv tovariš šel takoj iskat pomoči nazaj v dolino, so ga našli šele tretji dan — seveda zmrzlega. -o- Požari v Prekrnur ju. Zadnje dni je bilo v Prelt-mur j u več večjih in manjših požarov. — V Gaberju pri Dolnji Ledavi je zanetil ogenj v lastni hiši slaboumni Janez Nemeth. Zgorela ni le njegova hiša, temveč je plamen preskočil tudi na tri sosedne hiše. Škod-a je velika. — V Nokšin-cih je gorelo pri Rituperju. Požar ni imel velikega obsega in tako ni povzročil prevelike; škode. — V Lipovcih je Mese-I ričevim pogorelo gospodarsko1 poslopje in nekaj gospodarske-1 ga orodja. i Mrtvo so našli. Na Obrežki cesti v Studen-1 cih pri Mariboru je imela svo- 1 jo lepo hišo 71 let stara Neža ' Volkič. — Bila je čisto sama v 1 hiši in je zvečer vsa vrata lepo i skrbno zaklenila in legla v po-1 steljo. V nedeljo je ni bilo več na spregled; sosedje so vlomili vrata in jo našli mrtvo od kapi zadeto na postelji. NAZNANILO IN ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da nam je nemila smrt vzela našega ljubljenega sinčka FRANK PUCELJ. Prav posebna hvala botru in botri Mary in Louis Hočevar za i postrežbo in za krasni venec. Lepa hvala mojemu stricu Martinu Pucelj za darovani venec in pri odru. Posebna hvala Mr. in Mrs, Lešnik za krasni venec in postrežbo. Lepa hvala družini Verbič za krasne cvetlice na odru in njih trud. Lepa hvala moji materi in jceli družini Arbanas. Lepa hvala vsem skupaj, ki so prišli k odru in ga spremili k večnemu počitku. * Žalujoči: Frank in Amalija Pucelj, starši Alojzija in Marija, sestre. Joliet, 111., 22. decembra 1926. --Karakterizacija. (Prispevek.) — Ti, dragi Mimogrede, mene se je prijela volja, od časa do časa Ti poslati kak prispevek. Za danes Ti pošiljam tega-le: Stari Jože z Lawndale že skoro leto dni piše v vsaki obligatni številki o Rev. Černetu. Ampak, kdor primerja pisavo Rev. jCerneta in Jožeta, ta dobi ta- ko-le bilanco, da Rev. Cerne i ' sedi krepko na konju, naš Joža pa na kravji potici. Kdor hoče, ta razume!—J. V., Willow Spring, 111. Nova romanca? (Prispevek.) — Pri nas v N. Y. se govori, da Ije neki Peter, baje nekje od Idrije doma, postal zadnja leta silno podjeten. Ljudje govorijo nekaj o nekemu hrvatskemu ^ekletu. To bo baje romanca in ; pol, baje še mnojro zanimivejša, kot pa je bila svoje čase romanca o Miklošičevi Marički. Podrobnejše še sledi.—e., N. Y. Proletarska ljubezen. (Prispevek.) — Iz Clevelanda se zadnje čase zopet precej poroča. Enakopravnost, Proletarec lin Prosveta se grdo gledajo. Vzrok je političnega značaja. Enakopravnosti očitajo nezna-čajnost, ker je baje sprejela politične oglase, pa tudi pisala Jje, kakor trdijo 100'- socijalisti v Chicagi, za protidelavske I kandidate. Nekateri hudomuš-ineži pa trdijo, da vlada ta boj radi kruhoborstva. Pojavile so se baje neke nove zvezde, ki mislijo v bodoče svetiti Kranjcem v Ameriki. To pojavljanje pa povzroča šum in potres v vrstah dosedanjih kranjskih pro-letarskih voditeljev. Vse to stori proletarska ljubezen, katera pa neprestano kroži o k rog stolčkov med proletarci. Vsak kaj rad naprej pride. Pravijo, ida že tudi Zajca skrbi, kako bo -za naprej...—Jaka s Sentkler. , Pri zdravniku. Gašper: Povejte mi, gospod zdravnik, prav odkritosrčno in po domače, kaj mi prav za prav manjka. — Zdravnik: Če sem popolnoma odkritosrčen, moram jreči, da se vaša bolezen imenuje zanikrnost. — Gašper: Pro-jsim vas, gosnod zdravnik, da 'mi poveste to besedo 'atinski, Iker si je sicer ne bom upal povedati svoji ženi . . . -o-- Smehljaji so cenejši kot elektrika, pa vse bolj držijo svetlobo v domači hiši. V pravi življenski drami igra ;žena, ki je dobra kuharica, glavno vlogo. , ijs * * Mnogo je mož, ki so prispeli visoko do slave, a le skozi to, ker so se držali drugih za suknje. Hi sil s=t Nikoli ni še tak človek uspel, ki je imel v sebi strah, kaj bo, če mu spodleti. Rev. Aleksander Urankar: GOSPOD KAPLAN. "Tovariši! Gospod general nam je pripeljal danes svojega kolega v svrho proučavanja in strokovnega študija. Rad bi uredil tudi on svoje vaje po našem sistemu, Zato vsi: pozor! Prsa ven, trebuh not! Stopite pred vsem naprej poročniki in odgovarjajte na generalova vprašanja, za poročniki podporočniki. Odgovarjajte točno. Prečastni generalov tovariš želi zvedeti vaša imena in vaše domove. Potem si bo u-8tvaril predstavo o zgodovini naši. Zatem pride petem ustroj naše vojske. Gospod Janez: "Prvi." Stopil je iz vrste orjak z debelim trupom in majhnim obrazom. V "Ivan Suhec, bil doma v drugem hlačnem žepu gospoda mesarja. Prav težko sem se poslovil od svojega doma. Oprostite, da sem odkritosrčen. Po samih kranjskih klobasah je dišalo v njem. Pa je prišel M alarm in je udarilo v mojo udobnost: v kasarno, na fronto! Kako se mi bo odslej godilo, ne vem. Mislim pa, da ne tako kot časih. Banka je banka, suha kasarna. Ce bi ostal v farovžu, bi še bilo. Lepo diši po zelju tukaj. Kjer je zelje, so navadno tudi klobase." / Tedaj se je gospod Janez razjezil: "Vi, Suhec, zavedajte se, da ste vojak, ne stara baba. Odstopite." Nastopil je drugi : suh in koščen — na obrazu si mu videl, da ima jetjko in je bil udan alkoholu. "Jokelj Treznik. Doma iz miznega predala gospoda. Pozabil sem ime gospodarja. Toliko vem, da se mi ni dobro godilo. - Gospodar me je hotel večkrat odnesti Bogve kam, menda k štacunarju za žganje^ pa me je njegova žena vselej rešila. Tepla sta se često zame. ' Da sem dobil tudi jaz pri tem marsikatero bunko, se razume. Zato sem hvaležen gospodu župniku, da me je rešil sužnoeti.," . , Nastopil je tretji, kor a j žen in vesel, sa- mo prečute noči so se mu preveč poznale na črnih,kolobarjih pod T>česmi: "Lojze Dobiček. Vso noč sem romal iz žepa v žep raznim kvartačem, nazadnje me je dobil proti jutru v roke pošten kristjan, ki hodi vsako nedeljo k 4>olenajsti maši. Ta me je dal v župnikov ceker." In drug za drugim so nastopali poročniki in podporočniki v polikanjh mondurah in s svetlimi sabljicami. Samo nekateri so imeli bolj oguljene mondure. 2e niso fc^li tako skrbni in snažni. Pač niso t>ili vsi iz dobrih hiš doma. * France Ponižnik. Doma je bil v suknjiču g. Krsnika, ki poseduje veliko hiš. Potem Pepe Skromnik. Doma na polici g. Lesarja. Janez Gl&vona&ran, doma pri g. Premo-garju.Ta človek se ni dobro umil. ,Crpo piko je imel na licu od premoga. To mu je gospod Janez tudi oponesel: "Vi, g. Glavonastran. Druga točka v tretjem paragrafu vojpiškega pravilnika pravi, naj se vsi vojni uslužbenci vsako jutro umi je j o. Zapomnite si to." I Osramočen je odstopil. Še eden oficirjev je bil velezanimiv. Dišal je po samih vijolicah in blagodišečih ci-klamah. "{Jubislav Pokonc. Iz srca sem hvaležen, da ste me poklicali v kasarno. Kumernik sem sicer od nog do glave. Služil sem pa pri tako čudni gospodični, da sem si pokvaril vse zdravje. Da bi mi bil Bog dal, šel bi raje živ pod zemljo baker kopat in premog. Bolje bi mi bilo. Gospodična je zavijala vame nekov čuden prašek* da sem dehtel po samih vijolicah. To bi še bil mogel prenesti. Da me je pa potem potisnila v nogavico in prav doli na podplat, to pa presega vse meje olike iii omike in spodobnosti. Baje so se ji n6ge potile. Kaj to mene briga? Umije si jih naj. Z^to pač nisem bil ustvarjen, da ji bom jaz pomagal do boljših vonjav. Zahvaljen gospod župnik, kakor sem že rekel." Smejala sva se oba z gospodom Janezom. Nato sva pa stopila kar sama k narednikom: « - ^ . * - —0 m "Peter Rokomavh, Anže Grbec." Prvi doma v študentovskim suknjiču. Ves potan je bil. Ali od strahu, ali ga je študent stokrat potipal, predno ga je dal in je zato bil ves moker, za taka vprašanja časa ni bilo, — Anže Grbec je bil prej pri neki stari bra-njevki na hrani. Pravil je, da bi bir ostal v temni ječi' in splesnil, če bi ne bil gospod župnik sam kolektal. Drugih kolektarjev se ženska ne boji, fajmoštra se pa boji. Faj-moštri so s čudovito žavbo namazani, je dejala in me je dala. Dva groša-nikeljna sta stala v tretji vrsti: "Miha Socijalist in Gašpar Svobodnik." "Kako sta pa vidva zašla sem v naše vrste?" f Groša sta se namrdnila: "Jaz, Miha, sem bil določen za narodni dom tam na koncu mesta, jaz, Gašpar, pa za tiskarniški sklad. Na poti tja nas je pa župnik zalotil in nas pobasal." (Konec prih.) W Breas, G. januarja 1927. ^ ______/ _"AMERIKANSKI SLOVENEC"__._J_:_ _ Zapadna Slovanska Zveza f> S N VER, COL O. NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo. tfalo. podpredsednik: John Sbutte, 4751 Baldwin Ct, Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jer&in, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. < NADZORNI ODBOR: j Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavla kovich, A717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St., Denver, Colo. , POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan Radovich, Bo* 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 71st Str., Clevelana. O. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avcnue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, IIL Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopi jo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! DRUŠTVENE VESTI IN NAZNANILA. IZ URADA DRUŠTVA SLOVAN, ŠT. 3 Z.S.Z. Pueblo, Colo. "Dopolnjeno je!" Kaj? Leto 1926. Z veseljem in s ponosom naznanim članstvu, da to leto je bilo jako uspešno za društvo Slovan, in kar je uspešno za dr. Slovan, je obenem koristno za Z.S.Z. Meseca januarja t. 1. se je plačalo asesment za 272 članov, meseca decembra pa za 404 Člane v odraslem in mladinskem oddelku. Napredovali smo za 132 članov tekom leta 11)26. Naše geslo: 300 članov v odraslem oddelku do novega leta se ni spolnilo, manjka jih 15, pač pa smo prekoračili 400 v obeh oddelkih. Lepa hvala vsem onim, ki so. pomagali, da smo dobili tako lepo število članov, posebno Johnu Skull, Johnu Novak in Fr. Muhich, ki so se jako zanimali. Zdaj pa nekaj novega pride na vrsto. Priporočal bi, da bi si napravili novo geslo za 1. 1927, in to je: Frank Pike mora biti naš član!" Zagotovil me je o-sebno, da kakor hitro bo društvo Slovan štelo 498 članov, nam bo dal svojo boljšo polovico za št. 499, on sam pa bo vzel št. 500. Nas je 404, še 94 in Pike bo naš član. Torej bratje in sestre, le na delo, njega nam je treba, ker se dobro razume na "Batterv and Spark Plug." Ako avtomobile popravi, da gredo naprej, bo tudi nam pomagal, da bomo šli naprej. — Ampak pst, molčite od tega, ako Iiuper, tajnik št. 16 zve za njega, ga bo mogoče tudi on skušal dobiti. Ampak mi imamo prvo zagotovilo od njega. Glavni tajnik A. Jeršin se je izrazil v zadnjem glasilu, da bi posamezna društva poslala razne nasvete v korist ZSZ. na gl. urad do 10. januarja. To je dobra ideja, in kot tajnik največjega društva bi priporočal, da bi se dalo delati nekaj znakov v angleškem jeziku in to naj bi se bralOv"I got one." To bi pomenilo, da je dotični član, ki nosi tisti znak, dobil e-nega člana za ZSZ. Moje mnenje je, da to bi člane napravilo, da bi se zanimali in delali v korist ZSZ. Vsak posamezni člar bi s ponosom nosil znak in s PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za na-, ročila za premog — drva in prevažanje pohištva ob času selitve. Pokličite Telefon: Roosevelt 8221. LOU1S STRITAR 2018 W. 21 st Place, Chicago, IIL tem dal pogum drugim. Tajnik Jeršin prosi za takozvane "Bug in the ear" po angleško rečeno. Upam, da se bodo tudi drugi oglasili in kaj zašepetali ter s tem dali vsakemu gl. uradniku eno "stenico" v uho. Mrs. Grum, edina ženska, 1 mora dobiti pa "bolho" v svoje uho, da bo toliko časa brenčalo po ušesih da se bo na glavni seji kaj dobrega ukrenilo za j pridobivanje novih članov. Leto 1926 je bila jako uspešno, torej želim, da bo 1927 še bolj. K sklepu prosim vse člane, da se udeleže prihodnje društvene seje 23. januarja ob 9. uri dopoldne, ker pri tej seji u-pam, da bomo imeli v svoji sre- i dini prvo nagrado, in sicer zlato uro. Upam, da ta pride gotovo k dr. Slovan, ako pa ne, pa pridite vseeno na sejo, da zakličemo trikrat živio onemu društvu, katero je nas prekoračilo z novimi člani. Kar se nas ■tiče, mi ne bomo nič nevoščljivi. ! Ako pa bo prva nagrada naša, bomo pa ukrenili, kako in sna kak način bomo porabili to nagrado, da bo napravilo najboljši vpliv pri članstvu. Upam, da bote enoglasno o-dobrili novo geslo: Frank Pike mora biti naš član, — ker ako bo, nas mora biti polovica tiso-.ča, katero je po mojem računanju ravno 500. Veselo in srečno ' novo leto vam želim iz globočine svojega srca, katero bije za večje društvo Slovan in močnejšo ZSZ. Z bratskim pozdravom ostanem vam udani Jos. Pritekel, tajnik. -o- KATOLIČAN BREZ KATOLIŠKEGA LISTA JE NIC I fZ UR/IDA TAJNIKA DRUŠTVA SLOGA SLOVENCEV J ST. M Z.S.Z. Spriagglent, Utah. Vsem Članom našega društva, ki niso bili na seji dne 20. dec. 1926, naznanjam, da je bil na tej letni seji izvoljen za 1. 1927 sledeči odbor: Predsednik Ant. Tome, Hel-pei7 Utah. Podpredsednik Anton Cerno-gel> Springglent,.Utah. Tajnik Avgust Topolovec, Springglent, Utah. Blagajnik John Vipolšek, Springglent, Utah. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v prostorih Avgusta Topo-lovca, Springglent, Utah. . Vse člane prosim, naj se redno udeležujejo sej, zlasti tiste, ki niso preveč oddaljeni. Tiste člane pa, ki imajo potne liste, opozarjam, naj se sami spomnijo, kdaj jim potni list poteče, da ne bodo povzročali tajniku toliko nepotrebnih sitnosti. E-nako opominjam vse članstvo, 'naj vsak izpolni svojo dolžnost 'in redno plača svoj mesečni ,prispevek vsaj do 25. v mese-jcu. Kdor tega ne bo storil in bo !zato suspendiran, naj sam sebi pripiše. Vsem tistim očetom in materam, ki so pri našem društvu, priporočam in jih prosim, naj vpišejo tudi svoje otroke v mladinski oddelek. Kar za nje plačate, namreč 15 centov, je jako malo, in vendar ob času nesreče, za katero nikdar ne vemo, kje nas čaka, vam bo ZSZ. dobrohotno pomagala in vam brisala solze. Končno se obračam tudi na tiste rojake, ki niso še pri nobenem društvu ter jim priporočam, naj ne odlašajo, dokler ne bo prepozno, ampak naj čimpreje pristopijo k ZSZ., ki jim bo ob času, ko bodo najbolj potrebni podpore, darežljivo priskočila na pomoč. Vsem sobratom in rojakom želim srečno in veselo Novo l^to. August Topolovec, tajnik, Box 105, Helper, Utah. -o- IZ URADA DRUŠTVA NAPREDNI SLOVENCI ŠT. 25 Z. S. Z. W. Frankfort, 111. Naznanjam našim članom s potnimi listi, da ostane urad, kot je bil dosedaj. Ker nas je še premalo članov, je težko druge odbornike voliti, zatorej smo na naši redni seji izvolili še Istari odbor v urade. Čeravno malo, nekaj smo pa vendar napredovali v zadnji I kampanji za nove člane. Kot' !ste videli v zadnji številki našega glasila, nas gl. tajnik br. Anthony Jeršin spominja, da naj pošljemo kake nasvete na glavni urad, da bi se pri glavni 'seji zamoglo bolj ustreči članstvu naše dične ZSZ. Zelo hvalevreden je tak poziv. Tu vidimo, da glavni odbor neče ^amo po svojih glavah delati, ampak 0 i hoče, da mu odponagamo z na-1 sveti. To je ves največje važnosti. Na ta način se lamorejo posamezne točke pravil predru-gačiti brez posebno velikih stroškov, če bi slučajno tako potreba zahtevala. Torej bodimo darežljivi z nasveti, in v gl. odboru, kot je gl. tajnik obljubil, se bodo koristne ideje vseh društev upoštevale. Bratje in sestre, dovolite sprejeti moj nasvet glede bonda, ki ga vsako društvo mora dati, $2.50 na leto, za naše tajnike. Vidite, ta denar je brezpotreb-no vržen v tujo roko. Vsako društvo gleda, da si izvoli vestnega tajnika, in vsako društvo si kako sigurnost lahko samo dobi, če je potreba. Torej, če ste zato, da se to ovrže v pravilih, pišite gl. tajniku. Pravila v tej točki niso merodajna in ni prav, da bi se društva sililo v to. Vsako društvo te cente lahke jrkbi za kaj drugega. Ta slučaj se je mogoče vrinil na konvencijo vsled kakega dobrega govornika. To je treba takoj poslati na gl. urad, da ne bomo to plačali v januarju. Voščim srečno novo leto vsem čitateljem našega glasila Z.S.Z.! Joe Alich. TOIhono. Kaj misli Rabindranath Ta gore o Evropi. Veliki beng.ilski pesnik in mislec Rabindranath Tagore pravkar zaključuje svoj poslednji obisk v Evropo. Preko Carigrada se vrača v svojo domovino Indijo, da mu smrt zapre oči v zemlji očetov in dedov. Ob prihodu v Carigrad so Tagora obiskali novinarji ter ga vprašali, s kakšnimi vtisi odhaja iz Evrope. Pesnik jim je dal ta-le odgovor: • "Posetil sem številne evropske države: Italijo, Francijo, Anglijo, Norveško. Švedsko, Nemčijo, Madžarsko. Srbijo, Rumunijo in Bolgarijo. Prisrčen sprejem, katerega sem bil deležen v vseh teh deželah, me je globoko ganil. Kaj mislim o Evropi? Obiskal sem jo pred svetovno vojno in zdaj že drugič. Na žalost ne morem reči, da sem ugotovil k.ako važno izpremembo pri njenih narodih po katastrofi. Ljudje bodo mogli šele tedaj govoriti o zmagi civilizacijo, ko bodo živeli med seboj kakor bratje. Kadar bodo enakopravni in bodo izkoreninili iz svojih src misel o nadvladi enih nad drugimi, takrat bodo šele mogli uresničiti ideal, o katerem govore, katerega pa še dolgo ne bodo dosegli." -o- Najbolj sveta žival sveta. Londonski zoologični vrt je pred kratkim dobil redkega gosta, namreč prvega v resnici belega slona, edinega v Evropi. To so najsvetejše živali na zemlji. Bel slon igra važno vlogo na siamskem dvoru in v on-dotnem verskem življenju. Še nedavno so ga tudi v Birmi častili kot božanstvo. Te živali veljajo kot vtelešenje Buddhe, zato morajo te slone častm kot Buddho samega. Vsak beli slon v Siamu je dvorna last in^kejor tako žival najde, mora to takoj naznaniti dvoru. Lastnik ne sme slona nikamor oddati, vsak čas ga mora imeti pripravljenega, da ga da vladarju in odgovoren je, da ima slon dobro oskrbo. Zato vsak, ki je slona ujel, stremi za tem, da ga čimprej odda, posebno še, ker ima gotove prednosti od tega. Vpišejo ga namreč v častno knjigo, je oproščen davka in razen tega prejme še toliko srebrnega denarja, kolikor ga, more z mezincem pomesti raz mizo. Neki Kitajec je vjel mladega slona ter ga prikrival toliko časa, da je mezinec svoje roke streniral, da bi kar največ denarja mogel pomesti z mize. Ko je preteklo par tednov in je bil mezinec že dobro streniran, je belega slona oddal, kakor veleva postava. Ko je potem z enim samim gibom ' pobrisal precej visoko vsoto z mize, se je zakladnik nekaj domislil, ker se mu je škoda zdela toliko denarja. Rekel je: "Izborno, moj dragi, kaj takega še nisem videl. Toda po predpisih se mora to zgoditi z levim mezincem, ne z desnim." Kitajec pa ni bil prav nič v zadregi, kajti treniral je bil tudi levi mezinec in ie ravno tolikšno svoto pome-del z njim. — Kadar ima beli slon vhod v mesto Bankok, ga duhovniki okrase s srebrnimi odejami, na hrbet mu pa pritrdijo baldahin, prevlečen z zlatom in dragulji. Tri dni prepevajo molitve. -o- Človek, ki išče novega polja za svoje ideale, navadno gre v kraje, kjer je nepoznan. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENEC PATENT NAPREDKA Slovenci kaj radi povdarjamo geslo: "Svoji k svojim." — A vse ostane le pri samih besedah. Trfcovci se pritožujejo, zakaj je tako, pa tudi odjemalci pravijo zakaj ni drugače. A tako pritoževanje ne pomaga nič. To ne bo izboljšalo teh razmer. Ako hoče slovenski trgovec napredovati, mora znati prodajati svoje blago. Mora znati privabiti odjemalce. To prav lahko stori potom oglaševanja v časopisu. e ' Povejte svojim rojakom, da imate isto blago kot tujec, da so pri vas cene zmerne, če ne morda nižje kot pri tujcu. Povejte ljudem* kadar dobite nove zaloge v vaše prodajalne, oznanjajte lju-l dem svoje prodajalne in svoje blago in ljudje bodo znali za Vas. Amerikanski Slovenec je med katoliškimi Slovenci najbolj razširjen list. Slovenski trgovci poslužite se ga!! Oglašajte ▼ njem! Oglsiiffe je patent napredka! t • " - ' | _MALI OGLASI.___ MILLINERY & FANCY * GOODS STORE i. dr., ustanovljeno pred 13. leti. Proda. vse sksp&ii zalogo in o— premo, vredno $6000, za takojšnjo prodajo samo $3500. Mlad energičen človek lahko dobi vse skopaj, da 'ima le $2500 gotovine. Bolezen lastnika je vzrok prodaji. Mrs, A. Rie-boldt, 708 Chicago Ave., East Chi- __ cago, Ind.______97-sr POHIŠTVO PRODA za 4 sobe, — vprašajte na 2014 Fowler St., blizu Robey, 2nd flat._94-sr,č,p ZASTONJ NADUŠUIVIM MED £IM0 Posebna metoda, ki je podelila že tisočim zdravje, ki so imeli naduho in mnogo trpeli.—Takoj pošljite po vzorec ,ki je zastonj. Ako trpite na naduhi, ko je mrzlo vreme iu vlažno; ako vas duši kašelj, ne čakajte, temveč pošljite takoj po vzorec od Frontier Asthmrf Co. Nima nič pri tem kje živite, in če tudi nimate nobenega upanja, da jc kje kakšno zdravilo za vas. pišite nam. da vam pošljemo vzorec zastonj. Tudi će ste že celo svoje življenje trpeli in vsa zdravila poskusili, ne obupajte, temveč naročite vzorec, ki je popolnoma zastonj. — Prepričali se boste, kako hitro sc vam bo zdravje vračalo, četudi vam, ni preje ničesar pomagalo, da bi se iznebili naduhe. Takoj* pišite po vzorec. Vsakdo naj poskusi to metodo. ki je zastonj in je znana tisočim, katerim je vrnila zdravje. Pošljite ta kupon še danes. Nikar ne čakajte. FREE TRI AL. COUPON Frontier Asthma Co. 961 E.Frontier Bldg . 462 Niagar St. Buffalo, N. Y. Send free trial of your method to: NAROČNIKOM V SO. CHI-CAG1! Naznanjamo, da jih bo te dni obiskal naš zastopnik Mr Martin Kremesec, ki je pooblaščen pobrati naročnino in vse, ki je v zvezi z listom Amer. Slovenec. Rojakom ga iprav toplo priporočamo, da mu gredo na roko in mu pomagajo širiti katoliški tisk. Uprava A. S. OSEMNAJST LET težke Zveste službe svojemu katoliškemu narodu v Ameriki ima za sebej list ( AVE MARIA Ali ne zasluži tedaj, da ga ima vsaka hiša, kjer se še priznava Bog in Marija? Gotovo! Ali ga imate pri vaši hiši, dragi čitatelj? ....Ako nf, takoj ga naroči. Stane samo $3.00 na leto. KRASEN DAR* slovenskemu narodu dajejo že 12 let slovenski frančiškani v obliki koledarja, ka-koršnega katoličani nobene druge narodnosti nimajo. Koledar 'Ave Maria' za leto 1927 je že dotiskan. Krasen bo. Presegel bo vse dosedanje. Naročite ga takoj. Stane samo bore 50c. Z DOBRIM BOS SAM DOBER Z dobrim listom bo tudi vaša mladina dobra. Toda saj veste, da slovenskega ne Čita. ^reba ji dati v roke dobro angleško Čtivo. St. Francis Magazine je izvrsten list za slovensko-ameriško mladino. Stariši naročite ga ji. Za. njo ga izdajamo! Stane $3.00 na leto, ako ga naročite po agentu. Ako ga naročite naravnost cd nas stane do božiča samo $2.00 Uprava teh listov ima v zalogi tudi molitvenike' in devocijona-lije. * Franciscan Fathers LEMONT, ILL. Veliki stenski zemljevid "Amerikanski Slovenec" ima v zalogi najnovejši stenski zemljevid celega sveta. Zemljevid meri 25x 8 palcev ftnčev) in ima tri liste z zemljevidi in raznimi nad vse koristnimi gfeografičnimi podatki. Prva t v-in predstavlja zemljevid celega sveta, vzhodno in' zapadno hem L'ero, narodne zastave vseh držav in narodov; dalje celo -zemeljsko površje, na katerem je zaznamovano, koliko je ob enem ii^ istem času ura v raznih delih sveta. Druga stran podaja število prebivalstva vseh sedanjih obstoječih držav, večjih mest, opis otočij, rek itd. Tretja stran predstavlja zemljevid Severne in Južne Amerike, Evrope, Azije, Afrike in Avstralijo. Četrta stran kaše vca morja, vode in otočja. Na peti strani jc tabela pristojbin za paketno pošto. Na šesti strani je podrobni zemljevid Združenih držav, na katerem so označene vse cementovane' avtomobilske ceste, kar je pripravno za avto-voznike. Ta zemljevid stane s poštnino $1.00. Brezplačno pa gm -dobi vsak, kdor pridobi listu Amer. Slove- • f nec enega celoletnega ali dva polletna nova naročnika. f AMERIKANSKI SLOVENEC, f 1849 West 22nd Street* Chicago, 111. ENO NADSTROPNA modema - tovarna, obsegajoča 8080 štirjašk. čevljev, takoj za dobiti. 2704 Greenview Ave. Buckiflgham 6389. v 9 z metlo v roki in nesli velik jerbas poln preostalih jedi. Vprašal ju je, ako je gospica Rozamunda še v cerkvi, in s priklonom sta odgovorili : "Še, sir Godvin, in ona nama je naročila vam sporočiti, da bi vi prišli ponjo ter jo po opravljeni molitvi spremili nazaj v grad." "Rad bi vedel," je premišljal Godvin, "ali jo kdaj popeljem od oltarja v grad, ali bom sam stal pred oltarjem." Vendar je imel za dobro znamenje, da ga je pozvala, čeravno bi si kdo drugi lahko drugače tolmačil. Godvin je stopil v cerkev in pri luči svetilke, ki je vedno gorela pred oltarjem, je uzrl Rozamundo ,ki je klečala pred oltarjem, o-pirala svojo lepo glavo na roke in iskreno molila. V kak namen, bi rad vedel, v kak na--f men ? Vendar ga ni slišala, in tako se je pri-šedši do oltarja, vstopil za njo in potrpežljivo čakal. Naposled je Rozamunda vstala z globokim vzdihom ter se ozrla, on pa je ob žarkih večne luči opazil, da so bili madeži solz na njenem obličju. Morda je tudi ona govorila s prijorjem Ivanom, ki je .bil tudi njen izpovednik. Kdo ve? Saj ko je .zagledala Godvina, ki je stal pred njo liki kip, se je zdrznila in preko ustnic so ji ušle besede: "Oj, kako nagel odziv!" Ko se je zavedla, je pristavila: "Na moje naročilo, menim, lepo je to od tebe." "Srečal sem dekli pri vratih," je odgovoril. "Prav, da si prišel," je nadaljevala Rozamunda, "ker od onega dne ob Mrtvaškem zalivu me je res strah iti streljaj daleč sama ali v družbi samih žensk. V tvoji družbi pa se čutim varno." "Kaj pa v Wulfovi ?" "Da, tudi v Wulfovi," je ponavljala, "to se pravi, kadar ne misli na daljne vojske in boje." Dospela sta pod cerkveno lopo in opazila sta, da je zelo snežilo. "Daj, počakajva nekoliko pod lopo, saj ta piš gotovo kmalu utihne." "Rozamunda, dovoli, da porabim to ugodno priliko in te nekaj vprašam; predvsem pa te prosim iz vzroka, ki ga pozneje izveš, da mi na moje vprašanje odgovoriš šele jutri ob tem času." "Kako se pa glasi to čudno vprašanje, na katero ne smem danes odgovoriti?" v * TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC Izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela, kakor društvene uradne tiskovine zlasti pisemski papir in kuverte z naslovi društev, trgovcev, ali posameznikov. — - Tiskamo za društva in organizacije pravila, prestavljamo iz slovenščine na anglefiči-no in obratno, kakor tudi v drage jezike. ZA NAS NI NOBENO NAROĆILO PRE-" MALO — NOBENO PREVELIKO. Amerikanski Slovenec 1849 W. 22nd ST., CHICAGO, ILL. M * Tudi moderna. "No, kaj misliš sedaj?" "To kar ti dragica." "Beži od mene, ti nesram-než, ali pa ti jo dam po ustih. o- ŠIRITE '-'AMER. SLOVENCA" Ti lahko privedeš norca do4 govora, nikdar pa ne do tega, da bi mislil. * * * Ako majhen deček odkloni drugi kos kolača, je znamenje, da ni nekaj v redu z njim, ali1 pa s kolačem. Main 7779 . JOS. A. SNIDER South 3296 v zvezi z ^ Hartford Undertaking Co. 1455-57 GLENARM ST., DENVER, COLO. se priporoča svojim rojakom Slovencem za njih naklonjenost. Vodi pogrebe po najnižjih cenah in v I najlepšem redu. NOVI NASLOV Joseph E. Ursich M.D. 2000 West 22nd St., vogal Robey St., Chicago, 111. Telephone: Canal 4918. Uradne ure: Od 1. do 3. pop. in od 7. do 8. zvečer. ROJAKI V SO. CHICAGO ali Se ne veste da ima JOS. GORNIK na 9476 —» Ewing svenu« ▼ zalogi vedno najboljše grocerijsko blago, vsakovrstna meso, sveže in prekajeno. Parutnino in vse kar slovenska gospodinja potrebuje? 4 , „J Vsem se priporoča ▼ poset! Clevelandčanje! Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolŽ- ; nost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor j tudi druge oblačilne potrefbščine pri svojem rojaku: J Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA. <<217 ST. CLAIR AVE. CLE VEL AN D, OHIO. Najstarejši trgovec z ieleznino ▼ Chicagi je A. M., Kapsa 2000 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO Phone: Canal 1614. Trgovina vsakovrstne železnine, električne potrebščine, plinove cevi, avto potrebščine, železni material za vsakovrstna stavbe. — 1500 RAZNIH PREDMETOV V ZALOGU Blago dovažamo na dom. f—t Začnite trgovati z nami in ostali boste naš stalni odjemalec. Naše cene ao najnižje ▼ mesta! Allen's Parlor Furnace Krasno Učinkovito Ekonomično Po vsej deželi govorijo o tem novem sistemu, ki daje toploto. Ker je izdelano v 1 ;iem porcelanu in emalju,. se z lahkoto drži v Čedne-n stanju. Ta peč zgleda, kakor lepa omara. Toploto razširja po sobi na naj- zdravejši način — vlago -posuši in ogreva zrak. i Ne kupujte peči dokler niste videli tega! W. Szymanski . • —Dealcr ir.— FURNITURE m STOVES, HARDWARE and HOUSE FURNISHINGS GOODS Telephone Canal 597' 1907-190» BLUE ISLAND AVE^ CHICAGO, ILL. PISANO POLJE Zašlo bo . . . "Prosveta" se že dolgo sprehaja pod vodstvom češkega Macherja po Rimu in pripoveduje na dolgo in široko svoje vtise. Ceh Macher je brezverec in njegova pohlevna učenka je brezverska. Vtisi obeh so pa globoko verni. Ne verujeta sicer v Boga in še mnogo manj v krščansko vero, v katoliško pa že celo ne. Nazadnje je to njuna stvar. Kdor noče, noče, pa naj gleda vso slavo krščan-Jstva tudi na takem kraju, kakor je Rim. Nolenti non f it in-iuria — kdor noče, njemu se ne godi krivica, če pride celo iz iRima neveren domov. Toda brez vsake vere tudi Macher in Prosveta nista. Globoko verujeta, da bo krščanstva in papeštva vsak čas konec. " Ta velika vera gleda iz njunih pogovorov in premišljevanj na vseh koncih in krajih. Ob vsaki priliki jo prodajata kot cigan svojo kramo. Posebno če obstojita pred izredno veličastnim spomenikom krščanstva, najsi že bo spomenik materijalna in duhovna monumentalnost, posebno takrat, pravim, rada pokažeta svojo vero v minljivost krščanstva. Takrat, tako modrujeta, ko bo človeštvo spregledalo, ga bo sram pri pogledu nazaj. Dobra je taka vera, ker daje ljudem Macherjeve in Prosve-tine baze primerno tolažbo. Ker je v njunih srcih tako polno sovraštva do krščanstva in njegovih naprav, da bi vse rada na en mah podrla, je res hudo pomisliti, da se to za sedaj nikakor ne da narediti. Rada bi, pa ne moreta. V tej onemoglosti je edina tolažba to, da bodo drugi dosegli, česar ona dva ne moreta. Vseeno, kedaj, malo prej ali malo pozneje, samo da bo. Bo pa, to nam pričata Macher in Prosveta. In takrat, oh! Krščanstvo bo zašlo in — papeštvo ž njim ! Velika je ta vera in ne ravno lahka. Kristus je rekel, da peklenska vrata Cerkve ne bodo premagala. Toda, prosim vas, kaj se danes meni za besede Kristusove kak Macher ali kakšna Prosveta! Zgodovina po svoje priča, da se Kristusove fcesede uresničujejo. Toda— kaj se brigata naša rimska potnika za tako suhoparno pričo, kot je slabotna zgodovina! In kdo se bo pa šele oziral na pričo, ki ji je ime sedanjost! Zgodovina in sedanjost vse bolj potrjujeta Kristusove besede, nego Machefjevo in Pro-svetino prorokovanje. Macher gleda v zgodovini in sedanjosti, kako včasih Cerkev trpi in doživlja slabe čase zavoljo razmer, ki vladajo v sodobnem svetu. Tudi posamezen človek — v cerkvi ali zunaj cerkve— more dostikrat napraviti veliko škodo. Iz takih pojavov sklepa na polom in propad, ki bo nujno sledil. Novo gibanje človeštva bo pometlo krščanstvo s površja zemlje, kot je Cerkev pokopala pod seboj stari poganski svet, ki je tudi po svoje predstavljal mogočno kulturno stavbo. Logičen sklep za duha, ki gleda tako površno, kot gleda Macher. Se bolj logičen ?a duha, ki gleda s takim sovraštvom, kot gleda Macher. Toda ta logika je v prvi vrsti — čuvstvena logika. Cesar si čuvstven človek želi, to jemlje za resnico brez treznega razmišljanja. Ker Macher bo vraži krščanstvo, vidi na njem same slabosti in vnebovpijoče gorostasno-sti. Ker si želi uničenja krščanstva, tudi veruje v skorajšnje uničenje. Toda če bi bilo krščanstvo tako zanič, kot ga on opisuje, bi ga morala vendar že zdavnaj burja odnesti. Saj vemo, da pripravne burje še nikoli ni manjkalo. In vendar ga ni doslej in kdor danes gleda brez predsodkom; v krščanski svet, pač ne more trditi, da je konec krščanstva na vidiku. Prava misel o Cerkvi in krščanstvu je pa ta: Oboje je v svetu, pa ni od tega sveta. Ker je v svetu, mora s svetom vred deliti dobre in slabe čase. Doživlja zmage, doživlja na zunaj tudi poraze, kakor je na zunaj doživel poraz sam Kristus, ustanovitelj krščanstva. On je v znani evangeljski zgodbi o Petrovem čolnu naprej o-značil, kako se bo imela njegova Cerkev boriti na svetu, kot ladja na morju z razburkanimi valovi. Zato pač, ker je na svetu in svet je vedno nemiren. Toda ni od tega sveta. Njeno bistvo je nadsvetna sila. Zato zmag in porazov Cerkve in krščanstva ne smemo meriti z isto mero, s katero merimo reči, ki so zgolj svetne. Nadnarava raste po drugih načelih nego narava. Macher in Prosveta sta seveda brezverca in v nad naravo ne verujeta. Zato pa verujeta v pogin krščanstva. Svobodno jima. Krščanstvo ni zavoljo tega niti za las slabša in njegov konec ni zavoljo tega niti za milimeter bliže. Ce pa misli Prosveta, da bo s famoznim Macherjevim "Rimom" škodila krščanstvu in spravila verne ljudi v zadrego, se pa močno moti. Najprej vsak zelo hitro uvidi, da je Macher-jev popis vse prej nego nepristranski. Lahko bi zapisal drugo besedo, pa naj ostanem pri tej. Mislečemu pove dovolj. Dalje pa veren človek razume usodo krščanstva in če bi bili časi tudi res kedaj taki, kot trdi Macher. da so bili, imamo še toliko več vzroka, občudovati veličastno stavbo krščanstva, ki je zunanja sila in razne slabosti njegovih predstavnikov niso zavrli, da bi si ne utrla vedno novih potov širom sveta. Zašlo bo, zašlo, to je gotovo. Ampak kaj bo zašlo? Macher-jevo sramotenje in Prosvetino zaletavanje. Zašlo bo, kakor je zašlo že milijon takih domišljavih uničevalcev krščanstva. Seveda bodo vstali po njunem zahodu drugi in bodo metali svoje papirnate bombe v cerkev sv. Petra. Toda cerkev in ž njo krščanstvo se bosta onih bodočih bomb prav tako malo bala, kot ne trepeta pred goba la, kot ne trepetata pred gospodom Macherjem in njegovo sveto. —Rev. Bernard Ambrožič. -o- Človek, ki nima nikakih ambicij, je podoben testu, v katerem ni kvasa, da bi vshajal. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! POZOR!!! § Najbolj priznana in pohvalna zdravila po širni Ameriki, v Ca-nadi in v starem kraju, katere prodajem že nad 20 let, kakor Alpentinktura proti izpadanju in za rast moških in ženskih las. Bruslintinktura proti sivim lasom, od katere postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti. Fluid proti Ret^natizmu, trganje in kostibol.\ Vsake vrste tekočine in mazila za popolnoma odstraniti prahule in drugo nečistost na glavi, prištove, ali mozulce in drugo nečistost na koži, srbečico, liŠaje, rane, opekline, bule, turove kraste, grinte kurje oči, brado-vice, prašek za potne noge itd. pilite takoj po cenik ga pošlem zastonj. Cenik bi moral vsakdo imeti, moj cenik je ie marsikateremu prihranil več kot $10. — tako so mi pisali moji naročni-ld. JAKOB WAHČIČ, 1436 B. 99th St, Oevaland, OMo.