Leto IV., štev. 42 PoltcTfls psvsaflra**. V LTublfant, torelc dne 20. Yeferaarra Í923 Posamema new. »tana t oía t«h»t« »> 4 k tu trat. Sune mesečno tU-— Um cs inozemstvo 30*» « Oglasi po tarifa. Uredništvo: Sliklusicev» cesta št 16/L Telefon it IZ Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. UpravnIStvo: LJubljana. Prešerno*« «1. št M. Telet «t 3&. Podružnice: Maribor. Barvarska oliet št L Tel št '¿L Celje. Aleksandr. Račun pn poštn. čekov, «»vodu štev. 11.842. Ljubljana, 19. februarja. Odkar obstoji JDS in njena pred hod-aica bivša «narodno - napredna stranka», ni videla tako impozantnega zbora zaupnikov, kakor je bil v nedeljo. Razen častnega zastoj* tva iz mariborske oblasti, razen naših boriteljev iz Ljubljane, so velikansko večino zboro-valcev tvorili naši bratje z dežele, ki so prišli v Ljubljano, da pokažejo solidarnost z vodstvom in ia se okrepe za svoje težko delo zunaj. Shod zaupnikov je pokazal popolno enotnost stranke. Enodušno je bi! odobren njen trud za «n a p r e d n i b J o k» tn se ie ostro obsodilo vse »ne stranke, ki so ošabno odklonile. da se mu priključilo. Demokrati so pokazali krepko voljo do življenja in vse se je zarezalo za najbolj snergično delo za volitev. Zlasti globok utis so zapustile eno-3ušne izjave zaupanja predsedniku stranke dr. Žerjavu. Videti je bilo. da se vsakdo zaveda, da je vprašanje njegove izvolitve v ljubljansko - novomeškem volilnem okrožju ne le častno vprašanje stranke, amoak ia se ji pripisuje občenarodna važnost. Na shodu se je kazala poleg bojevite odločnosti mirna spravJiivost napram dragim naprednim strankam. Izzvenelo je prilično. da je cepljenj in stranskih skokov dovolj. Zdaj je čas tu za konsolidacijo: čas za veliko napredno akcijo, kulturno, soeijalno in gospodarsko, ki bo prijela najširše kroge in jih vodila v boj za državo, za boljšo uj>ravo. za gospodarske težnje !n zoper klerikalizem. Kdor je opazoval te stotine najboljših mož z dežele, ia je videl, da j e v n j i h kader snotne napredne fronte. Dobrodošel nam je vsak jugoslovansko misleči, naj>reden človek, da se združi s tem kadrom. Pozabimo, kar nas je koda j delilo, in hitimo na skupno bojišče! V tem razpoloženju bo vse napred-tijake prijetno iznenadila vest, da se je za. ljubljanske volitve posrečil sporazum med JDS in NNS. Ne zani-n>aio nas podrobnosti, ampak le glavna ideja, da treba korakati skupaj proti skupnemu nasprotniku. «Napredni blok» je ustvarjen in četudi so pristaši razumeli vse težave nesporazumov, vendar se mirno lahko reče. da jc bila obča želja, da se Ljubljani za vsako cono povrne njeno napredno licc. Ki. dvoma, da bo kompromis v Lnib-ijani ugodno odmeval po vsej deželi in vzpodbudi! še marsikoga na delo. ki je do zda i ob strani stal. «Napredni blok» v l.iubijani je seveda sklenjen le za Ljubljano. Skoda, da ga prenapetost voditeljev SKS ni dopustila tudi na deželi. Demokrati so zahtevali le en mandat. a SKS je iziavila, da dr. Žerjava ne more vzeti na skupno listo, ker je «stanovsko - razredna stranka». Za-¿o pa je vzela na listo v mariborskem okrožju veleindustrijalca madžarskega krščanskega socialca II a r t-lierja . . . Resnica prodira počasi, a gotovo. Ideje čist«, zdrave in poštene, morajo prodreti, če ne danes pa jutri. Zbor zaupnikov JDS nam daje iskreno zavest, da je resnica že na potu. Mogočna je četa, ki si jo je zapisala ca zastavo. Demokratska ide;a v Sloveniji živi in klije in obljubili smo si včeraj vsi, ki smo se na zboru navduševali. da to našo demokratsko zastalo vedemo 18. marca v zmago. M sini sporazum med Jugoslavijo in Albanijo Beograd, 19. februarja, r. Veleposlanica konferenca v Parim je sprejela skup Bi predlog naše in Tiranske vlade glede okinjenja nevtralna cone med Jugoslavijo in Albanijo in določitve stalne moje med obema državama. Konferenca je odobrila istočasno, da se takoj potegne mejna linija in da more vsaka obeh držav zasesti na njo odpadajoči del nevtralne cone. Nova mejna črta bo šla od Skadarskega jezera do vasi Koraja v te-tovskem okraju. Naše čete in čete tiranske vlade so že dobile nalog, da za-iedejo nevtralno ozemlje. Beograd, 19. februarja, r. Poštno ministrstvo se pogaja z albansko vlado glede vpostavitve direktnega poštnega prometa med Debrom in Tirano. Do sedaj se je vrši! le brzojavni promet preko Skadra. VOLITVE V ALBANIJI. Beograd, 19. februarja, pr. V Albaniji Se vrše priprave za volitve v narodno skupščino v mesecu septembru ali oktobru 1923. Tiranska vlada je izdelala volilni zakon, po katerem bi se v narodno ikuoščino imelo voliti 115 coslancev. Napredni blok v Lfubliani j Dr. Ivan Tavčar umrl VOLILNI SPORAZUM MED NNS IN JDS. - KANDIDAT PROFESOR REISNER, NAMESTNIK. DR. RAVNIHAR. Josipa Reisnerja r tej zadevi, nva-žuje končno važnost vsaj začasne kontinuiteto tega delovanja tudi v novi narodni skupščini se določa za skupnega kandidata g. JOSIP REISNER, profesor r Ljubljana, 19. februarja. Danes so se nadaljevala pogajanja med JDS in NNS radi dosege volilnega kompromisa za skupščinske volitve v Ljubljani. Prišlo je do sporazuma o enotnem nastopu obeh strank, ki vložita kot Napredni blok skupno kandidatno listo. O doseženem sporazumu se objavlja sledeči komunike: Danes zvečer ob pol 5. so se sestali v mali dvorani Kazine delegati Narodnonapredne in Jugoslovanske demokratske stranke h konferenci, na kateri so sklenili sporazum glec'c skupnega nastopa pri volitvah v narodno skupščino v ljubljanskem mest nem okrožju. O tem sporazumu so podpisali pogodbo, katere 1. in 2. točka se glasita takole: «Uvažuje izredno važnost in nujnost povoljne rešitve vprašanja državnih nameščencev in priznavajoč intenzivno delovanje dosedanjega ljubljanskega poslanca g. profesorja LJubljani, za njegovega namestnika pa se določa g. dr. VLADIMIR RAVNIHAR, odvetnik v Ljubljani. Lista Naprednega bloka se vloži danes dopoldne. * Svojo neodvisno kandidaturo je preklical inž. Milan Šuklie. Okrog 120 ljubljanskih volilcev je podpisalo predlog za samostojno kandidaturo inž. Milana Šu-k 1 j e t a. Z ozirom na volilni kompromis, ki je bil sklenjen med JDS in NNS, nas g. inž. Suklje obvešča, da že prijavljene prijave svoje neodvisne kandidature ne bo izvršil. Volilna borba NOVE NASILNOSTI RADIKALSKEGA REŽIMA. — RAZBURJENJE MED NEMCI IN MADŽARI V VOJVODINI. - VLADA PROTI KOMU- NISTOM. vanje Ivana Hribarja ter vprašuje, kam Beograd. !9. februarja, p. Tekom današnjega dne je «Pravda» dobila poročila iz vseh krajev Srbije, posebno iz Južne Srbije, da so radikalske policijske oblasti pričele novo silno preganjanje demokratov. Nekateri čuvarji demokratskih skrinjic so bil aretirani. Ogorčenje med narodom Je ogromno. Novi Sad, 19. februarja, d. Med tukajšnjimi Nemci je vzbudila veliko razburjenje vest «Dcutsches Volksblatta», da Je državni odbor skleni!, da volilci. ki so vpisani službeno po 5. januarju v volilne imenike pri sedanjih volitvah nimajo volilne pravice. S to odločitvijo so prizadeti tisoči madžarskih in nemških volilccv, ki so bili naknadno ex offo vpisani, ko se je zdelo, da bo prišlo med Ncmci odn. Madžari in radikalcl do popolnega pakta. Ker so Nemci se odločili postavili v Vojvodini lastne kandidature, smatrajo odločitev državnega odbora za maščevanje radikalske stranke. Demokratski glavni odber proti ra-šilcem discipline. Beograd, 19. februarja, p. Jutri dopoldne bo imel demokratski glavni od-bor zelo važno sejo, na kateri se bo razpravljalo o tem, da se Izključijo ¡2 stranke vsi oni, ki so predložili posebne liste proti oficijelni demokratski listi. Glavni odbor je vsem tem nosilcem list dal rok 3 do 5 dni, da se umaknejo in da obvestijo svoje volilce, naj v interesu stranke glasujejo za oficielno listo Stanke. Ako se ne bodo pokorili, je glavni odbor odločen Jih proglasiti za uskoke ter izobčiti iz stranke. Po došlih poročilih bodo demokrati imeli dvojne liste v okrožjih Pirot in Užice. Beograd, 19. februarja, n. Dosedaj je bilo tu vloženih 8 kandidatskih list: demokratska, radikalska, naprednjaška, so-cijalistična, republikanska, delavska, Pro tičeva in najemniška. Macedonski Turki ne bodo volili? Beograd, 19. februarja, pr. «Pravda» poroča iz SkopIJa, da se tam trdi, da se džemitet (turška stranka) sploh ne bo udeležil volitev v narodno skupščino. Beograjsko časopisje o «slovenačkim radikalima». Beograd, 19. februarja, g. Beograjsko časopisje se zadnje dni živahno bavi z volilnim kretanjem v Sloveniji In s tem v zvezi z zadnjimi dogodki v Celju in Mariboru. «Politika» ostro kritizira delo- vodi taka politika, da se postavlja nemško vojaštvo v Maribor v svrho germa-nizacije ter da oblasti zatirajo nacionalni element mesto da bi ga podpirale. «Politika» sc čudi pokrajinskemu namestniku, ki ščiti klerikalce In antinaci-onalnc elemente, samo da bi storil uslugo radikalcsm, ki so v volilnih zvezah z Nemci. «Novi list» kritizira radikalsko časopisje, ki ves čas govori, da treba preprečiti ustanavljanje malih strank, ki rasteio v naši državi kakor gobe po dežju. Ccmu pa potem radikalcl ustanavljajo v Sloveniji svojo podružnico, ko vendar stalno vpijejo, da nove male grupe ne morejo dobiti količnika? Odkod ga bodo dobili radikalcl, ki v Sloveniji sploh nimajo pristašev razun nekaterih egoistov, katerih sebičnim željam pač ne bodo mogli ustreči! Čudovita seja ministrskega sveta. Beograd, 19. februarja, r. Nocoj se Je vršila od 17.30 do 22. seja ministrskega sveta na kateri so razpravljali o — volilnem proglasu. Ta proglas ie definitiv-no sprejet, je pa tako dolg, da ga izdajo v posebni knjižici. Izšel bo najbrž pojutrišnjem, ko poteče rok za vlaganje kandidatskih list. Nato je ministrski svet po zaslišanju ministra pravde in ministra za notranje stvari razpravljal o kandidatskih listah v vsej državi Prečitali so okoli 75 kandidatskih hst vseh strank, ki so vladi dosedaj znane. Prepovedan komunistični shod. Beograd, 19. februarja, n. Včeraj je izšla prva številka komunistične «Rad-ničke Zore», ki Je bila konfiscirana. Krajevna komunistična organizacija je sklicala sinoči shod delavccv v dvorani restavracije »Zrinjski«, policija pa je zaprla vse vhode. Ker se js vkljub temu nabralo v dvorani nekaj občinstva je policija dvorano izpraznila. Prepovedana je bila tudi večerna delavska zabava. Aretiran komunistični agitator. Skoplje, 19. februarja, n. Snoči Je bil v vlaku Skoplje-Veles aretiran komunistični agitator Lazar Bogdanovič. ki je v vlaku od vagona do vagona delil komunistične brošure in liste. Pri preiskavi se Je našlo pri njem pismo z Dunaja, v katerem so navodila za komunistično akci-io v Južni Srbiji in ki kompromitira nekatere osebe, ki so že dosedaj bile sumljive radi zvez z inozemstvom. Siiafen zbor zaupnikov JDS Poročila glej v listu! Žalovan!e na Češkem OB ODRU MINISTRA ALOJZA RAŠINA. (Glej drugo stran našega lista.) na generaliteta, več polkov jiehote, dve diviziji topništva ter oddelek zrakoplovov. Dan pogreba je dan žalosti. Vse favne prireditve bodo odpovedane, gledališča zaprta. Eúrza v sredo ne bo poslovala Čez dan prihaja iz cele države na tisoče žalnih izjav, ki dokazujejo, kako globoko jo pretresla Rašinova smrt ves narod. Tudi iz inozemstva je tekom dneva dobila vlada nekaj «ožalnih izjav. Vsi evropejski kabineti 60 izrazili svoje sočustvovanje. Jugoslovanska vlada je Sfporočila češkoslovaški vladi svoje prisrčno bratsko sožalie v imenu celokupnega naroda. Kralj Aleksander jo izrazi! predsedniku Masarvku. da ž njim globoko občuti veliko izgubo. Češki listi brez razlike strank izražajo svoje občudovanje sposobnostim in značaju umrlega ministra. Vsi večji ino-zemski listi priobčujejo tople nckrolo-ge ter poudarjajo, da je z Rašinom umrl eden izmed najizrazitejših državnikov nove Evrope. Praga. 18. februarja. Ko jc vlada prejela vest o smrti dr. Račina, ki sc je z bliskovito naglico razširila po vsej Češkoslovaški, so je ministrski svet takoj sesul k žalni seji, kateri je posedoval j>redsednik republike Masaryk, ki je imel lep govor, v katerem se je zahvalil svojemu sodelavcu in proslavil njegov spomin. Na seji se je sklenilo, da priredi j>ogreb dr. Rašinu vlada republike na stroške države. Ta dan naj bo splošni žalni dan. Sole bodo za-prt«. Za jutri je sklicana žalna 6cja parlamenta. Kabinet je danes dopoldne razpravlja! o pogrebnih svečanostih. Govorilo so je tudi o imenovanju naslednika v ministrstvu. Pogreb se vrši v sredo ob 2. popoldne. Truplo bo v Panthconu po'oženo na mrtvaški oder. Žalni govor v imenu vlade bo imel minister železnic Stribr-ny, v imenu narodno - demokratske stranke se bo poslovil od svojega tovariša dr. Karel Krama?. Cerkvene obrede bo opravil ali nadškof Kordač. aH pa minister Šramek. Pogreb se izvrši z vojaškimi Častmi. Udeleži sc ga cclokup. Posredovanfe Jugoslavije in Rumunife? USPEHI POSVETOVANJ IZMET PAŠE V BUKAREŠTL - TURČIJA PRIPRAVLJENA NA KONCESIJE? tante sklenile, da storijo vse, kar je * njihovi moči, da pride do miru na bližnjem vzhodu. V Bukarešti se veruje, da bo z iniciativo Izmet-paše prišlo do novih podajanj s Turčijo. Pogaanja se bodo najbrž vodila v Carigradu. Carigrad, 19. februarja, j. V tnrSkili krogih* je opažati naraščajočo željo za končnoveljavri mirovni sklep. Nota zdro žcr.ih zavezniških komisarjev, ki so jo izroči'i turški dcle~acljl, Je napravila na Turčijo ugoden vtis. TURKI POTREBUJEJO INOZEMSKI KAPITAL. Srnina, 19. februara. j. Na včerajšnja gospodarskem kongresu je izjavi' Ke-mal-pnša v svojem na;ovoru med dru« gim. da potrebuje Turčija inozemskih ka pitaiistov, za čiiih pomoč je pripravljena nuditi dovoljnih garancij. Izrazil je svoje obžalovanje nad tem. da zavezniki niso vpoštevali v Lausanni upravičenih turških želj in vzpodbujali k vztrajanju- Položaj v Poruhriu POINCAREJEV EKSPOZE V ZUNANJEM ODSEKU. — PRITISK T OKUPIRANEM OZEMLJU. Pariz, 19. februara. j. Danes popoldne | Geneial Fournier je izdal naredbo, s kv se je sestal zunanji "odsek poslanske zbor | tero razpušča nemško varnostno stražo niče. V triurnem govoru je ministrski in zahteva izročitev orožja francoskim Bukarešta. 19. februarja, g. Po poročilih iz. vladnih krogov je šef turške delegacije v Lausannu Iz.met-paša, ki je bii te dni v Bukarešti, izjavil romunskemu ministru za zunanje stvari Duci. da delo, ki ie bilo storjeno v Lausanni, še nI propadlo. Sklep miru med zavezniki in Tur-čijo še ni kompromitiran z neuspehom konference. Turčija je po izjavah Izmet-paše voljna nadaljevati započeta pogajanja z zastopniki zavezniških držav in je celo pripravljena k gotovim koncesijam v nekaterih vprašanjih gospodarskega značaja, zaradi katerih je v prvi vrsti bila konferenca prekinjena. Izmet-paša ie uveraval Duco. da ho v Angori z vsemi močmi delal na to, da se pogajanja nadaljujejo. Duca je bil z izjavami šefa turške delegacije zelo zadovoljen. Izjavil je Izmet-paši, da bi uspeh njegovih podajanj bil povod, da Rumunija in Jugoslavi.i prevzameta vlogo posredovalcev med Turčijo in zavezniki, ker so države Male an- predsednik Poincare slikal liistoriat fran-cosko-nemških odnošajev. ki so dovedli do okupacije Poruhrja. O stališču fran o-b'.astvom. Tudi policiji je šele po dolgih podajanjih dovolila nošnjo orožja. Berlin, 19. februarja, s. Iz Düsseldoría BOLGARSKE REPARACIJE. Beograd, 19. februarja, g. «Politika» prinaša poročilo o r.ovem pritisku zaveznikov aa Bolgarsko glede izplačevanja vojne odškodnine. Zavezniki so zahtevali za kritje vojne odškodnine jamstvo celokupnih bolgarskih carinskih dohodkov. Bolgarska je sicer načelno pristala, noče pa dati v to svrho vseh carinskih dohodkov, temveč samo en del. Bolgarska vlada trdi v svojem ofieijelnem listu «Echo de Bulgare», da jo je neuiilska jKJgodba in solunsko premirje stalo nad 1 milijardo in 250 milijonov francoskih frankov, neuiilska pogodita zahteva še 2 milijardi 253 milijonov francoskih frankov. Bolgarska vlada je zahtevala da se ta odškodnina zmanjša, plačevanje pa se naj omogoči z eminio bolgarskega reparacij-skfcfja Dosoiila. v inozemstvu. ALBANSKI FAŠISTL Instrukcije iz Rima. Beograd. 19. februarja, pr. V Albaniji se organizirajo fašist! po italijanskem vzorcu. Vodja albanskih fašistov je Ru-: sten beg, ki Je umoril Essad pašo. Ru-sten beg je pred enim mesecem došel iz Rima. Trdi se, da ima fašistovska organizacija že 2000 do 3000 članov. Intere-santno je, da tiranska vlada ni storila ničesar proti tej organizaciji, dasi je znano, da organizacija dela po instrukcijah Italijanske vlade. BOJI NA IRSKEM. Dublin, 19. februarja j- Med vladnimi četami in uporniki je prišlo v okolici Ti-beraryja do krvavega spopada, v katerem je bil vodja vstašev in 14 upornikov ranjenih. Na strani regularnih čet so ime li enega, mrtveca in i ranjenca. uu u r\ U ijt iviuui.**. '-> —L ----------... ...... -----.— i coske vlade do momentanega položaja poročajo, da se mudi tamkaj prometni ' in njenih namerah za bližnjo bodočnost, j minister GrCner in vodi razgovore z že-I danes ni govoril. Pričakuje se, da bo i lezni.-arsklmi zastopniki o položaju želez 1 o tem podal točne izjave na prihodnji nic v ruhrskem ozemlju. Zastopniki od-seji odseka, na kateri bo svoj ekspoze ločno izjavljajo, da odklanjajo kljub naj-nadaljeval in končal. | ostrejšim grožnjam povelja ki zahtevajo Essen, 19. februarja, j. Vedno ostrejše ' njihovo podreditev francoski vojaški odredbe na železnicah izvirajo od Beljij- i upravi. cev. Proge, ki jih nadzoruje belgijsko vo Pariz, 19. februarja, s. «Ilavas» poro-iaštvo. stoje pod najstrožjo kontrolo. V I ča: Zasedbene oblasti so posvetujejo s Gelsenkirclinu so dosedaj Francozi spra- ; pariškimi uradnimi mesti o vprašanju, aii vili iz mestnih blagajn kot globo za in- ; naj se naložijo zasedenim mestom, ki j.a cident pri katerem je bil en francoski , obiščejo nemški državni ministri, občut-orožnik ustreljen, 98.1 milijonov mark.! ne denarne globe. Spopadi med Poljaki in Litv?nci Varšava, 1" februarja, s. Pri prevzemanju uprave v delih nevtralne cone med Poljsko in Litvansko, ki so dodeljeni PoPski, je prišlo v več kraiih do spopadov med poljskimi obmejnimi stražami in Htvanskimi insurgenti. Pri teh spopadih je bilo na poljski stran ta mrtev in več ranjenih Berlin, 19. februarja, j. Litavski odpravnik poslov, ki se je vrnil iz Kovna izjavlja, da ie prišlo pri zasedbi nevtralnega ozemlja na dveh mestih do spopadov med LitavcI in Poljaki. Poljske čete so prekoračile za nekaj kilometrov določeno novo mejo in zadele na oborožen odoor Litavcev. Madžari in ššfa Pariz, 19. februarja, j. Grof ApT*my 5e dospel v San Sebastiano ter je imel ve5-uren razgovor z razkraljico Žito. Ni nobena tajnost več. da je rodbina razkral a Karla v finančnih težkočah in da tudi vprašanje stalnega bivanja te rodbine na Španskem še ni končnoveljavno urejeno. Madžarska vlada jc z ozirom na večne pritožbe iz Španije sklenila, poslati gre» I fa Apponyja v San Sebastiano, da vodi tam porajanja in da sporoči želje Zfte madžarski vladi. Kakor ee govori, odide Apponv nato v Pariz, ker hoče pri po-s'aniš!;em svetu izposlovati rustentacijo za habsburško rodi'no. Prispevalo naj bi poleg Madžarsko tudi vse dnu» naslad-lstvene države. V vil ^cií'iK -•"••.v.. -- ; Dr. Ivan Tavčar"!" Ko Je Štnilje dcmiO. « Je 8r. T^m Tavčar vrnil domov. Nastopil je prakso pri nemškem odvetniku dr. Schreju v Ljubljani. Pozneje se je preselil kot koncipient k dr. Mencingerju v Kranj. Tam je ostal štiri leta. Leta 1883. je položil odvetniški izpit kot koncipient dr. Mošeta preti višjim sodiščem v Trstu, leto dni po tem dogodku pa je otvoril lastno odvetniško pisarno v Ljubljani, kjer je bil eden prvih slovenskih odvetnikov. Dr. Tavčar je bil izvrsten pravnik in odličen zagovornik. «Slovenskemu Pravniku» je bil eden prvih sofcruiJnl-kov ter se zavzemal v tem strokovnem glaiilu za narodne pravic« Slovencev na justičnem f>olju. Od leta 1883. dalje je pisal za Mohorjevo družbo v Celovcu poljudno delo «Pravnik», ki služi našemil kmetu še danes za svetovalca v marsikateri pravni zadevi. Leta 1884. je bil dr. Tavčar izvol^n |v ljubljanski občinski svet, ki je bil gole dve leti prej prišel v slovenske roke. Občinski odbornik je bil 37 let vse do leta 1921.. ko je spomladi odložil kandidaturo v občinske volitve. V dobi od leta 1909. do 1912. je bil dr. Tavčar ljubljanski podžupan, leta 1911. pa je bil izvoljen za župana, kar je ostal do leta 1921. Dr. Tavčar je bil tudi deželni posla Tzdafl le napfsaT taOt fcratek predrag*. v katerem omenja politične viharje, ki so mu baje izsušili «vir pisateljske fantazije». A kmalu se je pokazalo, da je vse kor so trm tfopuiUale še poslednje . posvečal slovstvenemu delu, obenem pa s zadovoljstvom In uteho v duši gledal slo- venskega kmeta, razmišljajoč, kako bi to bila Tavčarjeva osebna neupravičena i mu v lepi besedi postavil trajen sporne domneva. Kajti mož )e kljub temu, da se Je bavll s politiko, v svojem jedru ostal še vedno pisatelj. Njegova novela «V Zali» je ena najboljših v naši literaturi. Leta 1906 — 1907 se je Tavčar lotil zgodovinske snovi. Napisal je roman «Izza kongresa». V njem je osvetlil Met-tcrnichovo dobo ln tedanje slovensko zlasti ljubljansko življenje; v romanu srečamo poleg mnogih oseb tudi pesnika Prešerna in Julijo Primičevo. Po tem velikem zgodovinskem delu je Tavčar zopet odložil pisateljsko pero, to pot za 10 let. A doba svetovne vojne mu ga je potisnila znova med prste. V tem času le ustvaril svoj najboljši literarni proizvod, novelo «Cvetje v jeseni». Tri leta pozneje je sledila objava kulturno historične povesti «Visoška kronika». Kakor vsi njegovi spisi, je izšla prvotno v «Ljubljanskem Zvonu»; pozneje jo je marljiva «Tiskovna zadruga» v Ljubljani izdala kot VI. zvezek Tavčarjevih zbranih spisov. Knjigi je napisal uvod dr. Ivan Prijatelj. Napisal (e nekaj leposlovnih črtic tudi za Slovensko Matico, Slov. Narod, črtico za Strossmayrov zbornik i. dr., napi- nec. V deželni zbor kranjske dežele je saI OEromno pravnl5ko ddo '«Slovenski bil izvoljen 1. 1889. Leta 1895 rp je pravnik„ za družbo sv Mnhorja, Več Ljubljana, 19. februarja. Danes ob Bregu dr. Ivan Tavčar. V visoki starosti in kot žrtev mučne dolgoletne bolezni je umrl dane« v Ljubljani dr. Ivan Tavčar, oče slovenskega liberalizma. Pol stoletja nazaj sega začetek njegovega f>oIitič;iega udejst,vovanja, ko je kot mlad odvetniški koncipijeni pričo? strasten boj proti konservativcem, ii jih je takrat vodil prof. Suklje. Njegov nastop je [»omenjal predvsem napoved boja narodni mlačnosti in nacijo-nalnemn oportunizmu med kranjskimi Slovenci. Z ustanovitvijo stare narodno - i.i'»redne stranke ter s tem. da si je pridobil dr. Ivan Tavčar odločilen vpliv na «Slovenski Narod», se začenja v našem narodu vrlo važna doba, v kateri je zmagala odločna narodna misel po vseh kranjskih mestih ter dobila s padcem Ljubljane v slovensko roke trden temelj za nadaljno nacijonalno probujo slovenskega ljudstva. Da so do časa pred svetovno vojno, ko j? bil tudi naš del jugoslovanskega naroda poklican izvršiti nacijonalno in državno pregrupacijo, slovenske narodne organizacije vzposobile najširše vrste naroda za odločilen boj, je bilo mogoče le, ker je Ljubljana postala r.cle glavno mesto kranjskih Slovencev, marveč tudi najodličnejši kulturni in politični centrum celo takrat še neodrešene Slovenije. Z zmago slovenske misli v kranjskih mestih in trgih je obenem zmagala tudi svobodomiselnost, ki ga jo naše malomeščansko prevzelo od nemškega, v Avstriji takrat absolutno vladajočega. Morda ima dr. Tavčar svoje velike nacijonalno uspehe na Kranjskem zahvaliti baš temu, da ja nacijonalno ideale spretno zvezal s svobodomiselstvom. Naša mesta na Štajerskem in ra Koroškem so v veliki meri ostala še dolcro gnezda nemškutarije mnojro tudi radi tega, ker v njih ni bilo odločno liberalnega slovenskega pokreta in je klerika-lizem, skrivajoč se pod firmo narodne sloge, gnal mnoge svobodomiselne elemente v nemški tabor. Z nacijonalno in svobodomiselno osvoboditvijo kranjskih mest in trgov je glavno ustvarjajoče delo dr. Ivana Tavčarja na političnem polju zaključeno. Sledi dolga doba političnega udej-stvovanja, ki pa je večinoma že doba narodno - napredne obrambe brez velikih ofenziv. Politično delo narod no-napredne stranke se je v tem času izvrševalo v glavnem preko «Slov. Naroda» ter je dolgo črpalo iz velikega kafiitala. ki ga je zbrala Tav čarjeva junaška doba. Vse to bi ne bilo zado«t> valo. da si ni slovenski liberalizem ustvaril na gospodarskem polju postojank, ki so kljubovale navalom političnih nasprotnikov, tako z uspehom, da so eden za drugim podlegali avtoriteti in moči dr. Ivana Tavčarja. Prišla je doba dekadence. Pretesno spojena z načeli ozkosrčnega nemškega liberalizma je slovenska napredna politika postala sterilna, ko so trkali na vrata jrroblemi moderne demokracije. Prepustila je okretnemu klerikalizmu, da se je polastil zadružništva, upirala ge je splošni in enaki volilni pravici. 13. jo umrl v svojem stanovanju na stala je ob strani, ko so se razgrinjali tudi i>red nami socijalni problemi. Zato je napredna stvar izgubljala med narodom zaslombo. Z narodnoradikalno omladino je dobila stara narodno - napredna stranka kreivtk rezervoar novih sil, ki so gnale stranko na levo. Tavčarjevemu bistremu duhu daje posebno odlično spričevalo, da je znal najti pravo pot, da je bilo mogoče v narodno - napredni stranki sodelovanje «starih» in «mla dih». Pred prevratom, ko se je nsrodno-napredna stranka preosnovala v jugoslovansko • demokratsko, je bil dr. Ivan Tavčar izvoljen za njenega prvega predsednika. Njen član je ostal do svoja smrti. Ko ira je zavratna bolezen vrgla na posteljo, dr. Ivan Tavčar v javnosti ni več nastopal in je že tudi pred daljšim ča-orn javno izrazil željo, da naj se v politiki njegovo oi-ebo pasti pri miru. Da bi ostal dr. Ivan Tavčar do zadnjega politično aktiven ter da bi mu bila dara prilika, politični položaj objektivno prssojati, bi napredna fronta v Sloveniji ne doživljala takih težkih kriz. kakor smo jih doživljali zadnja leta. Tavčarjeva osebnost je začrtala v .'slovenski politiki globoke brazde. On ;je podrl barijero. ki je ločila sloven-! «ko ljudstvo od velikega toka evropoj ! ske politično kulture. V trm oziru j? njegov pojav v nažem poliiičnem življenju epohalen in njegovo ime ostane za vedno zapisano v zgodovini naše na-cijonalne renesanse. Slava njegovemu spominu! prišel tudi v deželni odbor. Deželni poslanec je ostal do konca kranjskega deželnega zbora. Leta 1900. jo bil izvoljen tudi za državnega poslanca na Dunaju ter je izvrševal službo ljudskega poslanca sedem let. Ko se je po prevratu 29. oktobra 1918 osnovala prva narodna vlada v Ljubljani, je prevzel dr. Tavčar v njej mesto poverjenika za prehrano. Ni j>a stopil več v novo deželno vlado, ki se ie osnovala v začetku 1919 po razpustu narodne vlade. Pri zadnjih volitvah je bil dr. Ivan Tavčar kot kandidat demokratske stranko izvoljen za državnega poslanca. Bil pa je takrat že bolehen; zato se je mogel udeležiti samo par sej narodne skupščine, nakar je svoje poslansko mesto odstopi! prof. Reisnerju. Zadnji dve leti svojega življenja je Tavčar prebil večinoma na svo>em posestvu Visoko v Poljanski dolini. Visoko je bil svoj čas lovski «rradič bre-žinskih škofov ter je kot tak bil len spomin na nekdanjo življenje v naših krajih. Pokojnik si je kimil gradič leta 1893. Tu je Tavčar prebil zadnja po-letja svojega življenja. Od jeleni je bival v svoji hiši na Rrecru. Ostal je duševno čil do zadnjih dni. Oči je zatfenil včeraj v pondeljek ob 13. uri. Zadnja dva dni ni skoraj nič več povori!; bil je večinoma v nezavesti, srce mu je pešalo. Dan-« ni govoril več; zdravnik dr. Jenko je konštatiral, da jo kata- razprav za revijo istega naslova itd. Očrtali smo v par potezah Tavčarjeva dela boli po imenih kot po vsebini. Toda tudi iz tega, kar smo napisali, Izhaja, da ie Tavčar kot pisatelj deloma romantik, deloma romantičen realist. Dr. Ivcn Tavčar je ostal tudi kot odvetnik sin slovenske zemlje, potomec našega kmetl-škega doma, ki Je bi! ponosen nanj vse življenje. Ko se je ločil od politike, sc Je vrnil domov, na Visoko. Tam se je, koli- nik v svojem narodu. In to se mu ie posrečilo. Vladimir Levstik je napisal o epik;? Tavčarju: Posebej bi hotel podčrtati, da Je Emil Leon eden tistih redkih epikov, ki j!m je epski slog natura. Eden tistih silno redkih, ki vedno instinktivno pogodijo tipičnost. Eden tistih še redkejših, ki čutijo, da dialog ne sme hiti samo zbirka stavkov v ušcscih. Fran Zbašnik je pisal: Dr. Ivan Tavčar je pred vsem lirik, četudi ni pisal verzov. Vsi njegovi spisi so čist, neskaljen izliv njegovega temperamenta in čustvovanja. V vseh čutiš jasne utripe njegovega srca; vsi so mu prepojeni z lastno krvjo. Iz mnogih njegovih povesti zveni nekaj kot melodija. Iz kmetiškega rodu je vzrastel tudi Ivan Tavčar, eden rajsijajnejših talentov i naše zemlje, inkarnacija vseh vrlin in I strasti našega ljudstva. Zato je bil med narodom popularen kakor malokdo, In ljubil je ta narod kakor malokdo. Pogreb dr. Iv. Tavčaija Truplo pokojnega dr. Tavčarja ostane dva dni na stanovanju. V četrtek dopoldne in popoldne do 4. bo krsta izpostavljena v vestibaln pred sejno dvorano na magistratu. Ob 4. bo svečan pogrebni sprevod do cerkve pri Sv. Krištofa, oa koder sc, ako bo vreme dopuščalo, krsta še isti dan prepelje na Visoko. Tam se vrši pogreb v petek dopoldne. Pred magistratom v Ljubljani se od pokojnika poslovi bivši podžupan ljubljanski dr. K. Triller. Praga, 18. februarja. Danes popoldne ob tričetrt na 1. ie umrl v Prag' finančni minister dr. Rašin. Umrl je vel k mož. Srce pravega patri-1 kot znanstvenik-jurist na. gospodarskem jota je otrpnilo in kakor čudež se nam polju, pisal pa je tudi sorialno-politične zdi, kar pravijo zdravniki: da ie srce ie razprave. Izdal je tudi knjigo «Zgledi v. prenehalo delovati, ko je glava še misli- meničnega prava», ter ob>vil prevod la: mislila na blagor domovine... V ne- Lorenzovega dela «Marksova socialna deljo v prvih popoldanskih urah je po dol- demokracija» in Raelove razprave «Osem gern trpljenju izdihnil češkoslovaški ti- urni delavnik». Leta 1911 ga je mladočfr nančni minister dr. Rašin svojo dušo kot äka stranka poslala v avstrijski parla- mučenik za svojo domovino, kot žrtev meut, k;er se je kmalu proslavil kot pr na oitarju večne bodočnosti svojega na- vovrsten gospodarski strokovnjak in od roda. " Učen parlamentarec. Ob izbruhu svetov- Nehote se nam vsiljuje primer z našim ne vo-'ne ie h!1 postavljen pod policijsko Draškovičem. Oba sta bila moža dejanja, nad-orstvo. Leui 1015 pa so ga aretirali. strofa neizogibna zaradi otrpljenja srca. j neupogljiva v borbi za dobrobit v deja- ^fL^i 1®!!!!^? Pri smrtni postelji 60 bili navzoči gospa in dva sinova. Truplo najde svoje poslednje počivališče v grobnici na Visokem. UIMV IIS dl MOHUljU I Dr. IvSTi Tavčar — pisatelj ideal «osvobojenega nju, oba značaja, ki se ne uklonita, ki »M fmrt obenem z drjem. Kraina- iih je mogoče le uničiti z odurno materi- kcr £ avstrijska vlada bala po- jelno silo. Oba sta padla kot žrtvi razje- S f^}» peSke®. je ponnlostila oba na dajoče moralične kuge, ki kvari srca in dosmrtno ječo. iz katere vu je osvobodila duše in si ustvarja nov svet grozote kot polit.6» amnestija leta 1917 Ob prevra- ,, . . tu ie bil 14. novembra 1918 imenovan človeštva»... Pri , * .. . _. - . i . . . .. , . ..... dr. Ras.n za finančnega ministra prve leta IsfiS do 1895 so v našem slov-' ?beV6 5 P 1 * f ' češke narodne vlade, katero je sestavi! ™ ti ike I :f ° "a: ^eg mrtvega zrelega moža, K Kramaf • regort ^ vu dona romantike. ki bi bi! mogel dati domovini še sflno _ , .... ir>1<) v . ie d , Romantika! ^lovp.nski nnrod ie brez_____.. ¡«asm ao junja l-n.i. v tem času je aai Slovenski narod je brez ; m ko{ ,jtik državnik> leži v okr- j ¿"t"" .f ". '""r' 'J,;^. ono"gm7T kneC¡' velikega ozadja, brez silne vavljcnem Prahu mrtva duša mladeniča ¡g^^ S Kmetiski narod s sinov,, k! so z vsc.n ----- • —-------- —u— i » > .. ... . . „, „r n — žrtev- komunistične prevare medtem !vo vajuto Znova :e pogta, finan6ni mi_ svojim bistvom priklenjeni na grudo. U ko s zapc|j|VcH skrivajo daleč v ozad-' ¡,tp. tej zemlji je pel, kadar je pisal svoje po-, ju_ nute' vesti za slovensko ljudstvo, Josip Jurčič;, septembra 1922. Največjo ! zaslugo za sedanje izborno stanje češko-... x j t. • , 2c ob prllikf atentata smo skušali oco- ; aJ0vaških financ, in za visoko vrednof= na njej je izsledil čudovito nrav m po-; nitI pomw Rašinove znamenite osebno-! geSkoslovaške v?'ute. ima cotovo on. stavo Martina Krpana Pran Levstik^ lzjst, 2a na§ bra{ski češkoslovaški narod. Pne 5. 1r.23 j6 73 voril je celo v času. ko se je utripanj./ srca moralo smatrati že za prekinjeno. krenil Emil Leon na kranjske gradove; 1 ¿o^-o. £uti, da je izgubila enega svoiih napisal ]e «Otck in Strugo» ter novelo, naibo!jših. Rašin pa je umrl tudi nam. jV Karlovcu». Sledil je «Ivan Slaveli» |n 0{, njegovem odprtem grobu, ob gre« ter drtgocenc slike Iz loškega pogorja ^ j,u močnika za slavo in bodočnost na-«Med gorami». Verski boji v loških hri-1 rodai vstaja scnca pokojnega Milorada ! čredna živčna energija n.^gova 1« bih so mu dali gradiva za sliki «Tiberius; DraSkoviča, kliče tovarišu pozdrav z kljub prenehanju funkcije^ca^omogo-Panncnicus», «Vita vitae meae» ter za i onega sveta in dviga ž niim proroško novelo «Orajskl pisar». V letih 1883 — 1 rrk3 nesmrtnikov: Naša kri je Vaše od-1886 je ustvaril Tavčar roman Iz časa re5enici Leopolda L «Ivan Sonce». Kmalu nato je sledil roman «Mrtva srca», psihološko razg'abljcnje o materi-jalizmu. ki zaime inte'igentne liudi do Slava spominu Alojza Rašina! Dr. Alojzij Rsšin je bil rojen dre 18. oktobra 1807. kot sin ina'ega obrtnika čila delovanje možganov, kar smatraj zdravniki za izreden pojav. O polnoči je bilo v-ak čas pričakovati smrti. Tik predno je nastopila »ironija. je še izrazil «voio zahvalo bivšim svojim tovarišem iz «Petke» in končal: «želimo dobro državi, da tako obvarujemo njen obstoj . . . Oni. ki nosijo liiah se je vpisal v Pragi i odgovornost za me blagobit, ciors>o fakulteto in promoviral le- b-ezobzirno govonti resnico . . . Ved-oktorja prava. Toda že na- no sem bil optimist. . . zato sem moral mas kmetov. A glej. prav ta čas začne ; Nehancih na Češkem. Po končanih gim-dr. Anton Mahnič razburjati slovenske, r.azijskih študiji" duhove s svojo dogmatlčno filozofijo; in ¡na juridično Tavčar Je šel in napisal blestečo satfrlč- ■ ta 1S91 za doktorja prava. Toda že na- ... no utopijo «4000», katero Je slovenska slednja leto je bil dr. Ra^in. ki je bil zamolčati _ istmo Ker je ljudstvo ne javnost leta in leta uživala z nepopisno' soudeležen na protiavstrijskem pokretu, ; more trditi . . . Ce pa čakamo na pra-naslado. ki je dovedel do znanega «Omledinskega vi trenutek, potem . . . smemo govonti Medtem pa so za Tavčarja napočila procefa», obsojen na dveletno težko ječo istmo» . . . tudi leta političnega udejstvovanja. Zato in na izgubo svojega doktorskega na- Te besede je še lepetal razločna je Tavčar pri Kle'nmayer-Bambergu Iz- slova. Ko je prestal svojo kazen, je leta Sledilo je Se nekaj nerazumljivih beda! Det zvezkov svojih zbranih spisov, i 1S85 zopet postal doktor. Uveljavil ee je &ed. cato ie dr. RažLn vdihniL Politiïne beleihe i Demokratska lista za ljubljansko! Sokotsfvo BRATJE! oKrožje je bila včeraj kot tretja vlo- j Preminul je brat dr. Ivan Tavčar, žena pri deželnem sodišču v Ljubljani i bivši starosta in ustanovni član ljub-+ Lista socijaiističnih desničarjev in j ijanskega sokolskega društva, neutrud-komtmistov za Ljubljano je biia včeraj j ljivl. požrtvovalni sokolski in kulturni vložena. Kandidat je dr. Ljudevit P e- j delavec, ki je posvetil vse svoje vzor-rič, njegov namestnik pa Marcel n0 življenje in vse svoje duševno bo- DomaČe vesfî t Zorga. -f- Ne sinfe ostati brez odgovora, kar je v soboto napisal «Slovenski Narod» v «Programu Narodno - napredne Stranke», v katerem se trdi, da je «radikalna» mladina zanesla v stranko duh materijalizma s tem, da je «mladi mož jedva stopil v javno življenje, pa j vrtu Narodnega doma. je kot rekrut že hotel po:-tati general»j Zdravo! ta isti mladi mož, da je lezel v razne< Starešinstvo JSS. banke in denarne zavode, «zahtevajoč' gastvo delu za svoj narod. Poživljamo Sokolstvo — v prvi vrsti sokol;ka društva Ljubljane in okolice — da se udeleže pogreba prezaslužne-ga brata korporativno v kroju. Zbirališče Sokolstva v četrtek, dne 22. februarja 1923 ob 3. popoldne na iz naslova udejstvovanja v javnem li v! jen ju vplivna mesta in mesta upravnih svetnikov v teh zavodih ter v raznih industrijskih podjetjih». Z oziram oa volihii sporazum, dosežen med JDS in NNS. opuščamo polemiko o tej zadevi, konštatiramo le. da očitki «Slov. Naroda» ne morejo zadeti voditeljev demokratske stranke. Kakor znano, demokratski voditelji ne zavzemajo skoraj nobenega upravnega mosta niti v bankah, niti v industrijskih podjetjih, kar se: pa od nasprotnikov, ki jim take očitke- delajo, tega ne more trditi. 4- Borba za zadnjo skrinjico v Mariboru. V Mariboru tudi včeraj ni bila vložena nobena kandidatna lista. Vse preostale stranke hočejo namreč dobiti zadnjo skrinjico. Ker se je dr. Graselli napovedal šele ob pol 6. popoldne; so sklenili narodni socija listi čakati za oglom sodišča tako dolgo, da pride dr. Graselli s svojo radikalsko listo in jo šele za njim mahniti na sodišče. Na mariborskem sodišču so oficijelne uradne ure le od 8. do 14. in če mora predsednik sodišča čakatj rad ¡kitice do pol šestih popoldne, zakaj ne bi počakal tndi na narodne socijaliste s par minutami. O izidu, tragičnem ali komičnem, te prve radikalsko - nemške volilne bitke bomo poročali. Ljubljanski Sokol sporoča svojemu članstvu, da je preminul dne 19. t.! • «Jadranska 6traža». Prihodnji te-den se vrši v Ljubljani ustanovni občni zbor tega velevažnega društva, ki ima namen, zbirati prispevke za gradnjo naše trgovske in vojne mornarice ter buditi v Sloveniji razumevanje, kako velikanskega pomena je naša mornarica za gospodarski in državni napredek naše kraljevine. Poleg «Jugoslovanske Matice» je to društvo enakega, če ne večjega pomena, ker združuje z nacijo-nalno zaščito tudi gospodarski razvoj, ki ga je mogoče dovesti do viška le na svobodnem morju z lastnimi ladja- ¡mi. Zato naj vsakdo postane član tega | društva. Mesečni prispevki znašalo 1 ¡dinar. Priglase sprejema pripravljalni I odbor, za zdaj Bleivreisova cesta 10/11. • Predavanje o Matiji Gubeu, ki ga j« priredila Kmo-Matica v nedeljo dopoldne Velike aretacije v Mariboru Maribor, 19. februarja Prvotna œumljenca napada na Čiri m. nicgov ustanovnik, častni član ln biv- v Ljubljani, je bilo tako mnogoštevilno ši starosta, br. dr. Ivan Tavčar. — Du- obiskano, da niti vsi ljudje niso mogli ševni velikan, mož največjih zaslug za i ▼ dvorano. Bilo je tudi mnogo zavednih naš narod, le bil dolgoleten zvest član i lz l>b!janske okolice. Na odru našega društva, deset let požrtvovalen Je bl1 razsvetljen kip Matije Gubca o naš starosta, vedno društvu v pomoč z katirem predaval ar L a h Po preda, besedo in dejanjem: izkažimo mu svojo vf"j".,je. s'TedlI°, okoli 20 lepih skioptič-hvaležnost s polnoštcvilnim spremstvom nih. dA" kmet?k,h uporov. . . . • I.tnnn.,nurn nnrr.trn Rnnier'0 na žalni poti k zadnjemu počitku. — Odbor. Občni zbor celjske Sokolske ia- pe se je vršil v nedeljo dopoldne v sokolski telovadnici ob častni udeležbi zastopnikov zunanjih dsuštev. Poleg običajnih formalnosti je bilo sklenjeno, da se bo v tekočem letu vršilo glavno delo župe v telovadnicah. Za župni izlet so določene Trbovlje. Izvolil se je stari odbor, ki mu načeljuje kot starosta br. dr. Gvidon Serr.ee v Celju. koba nabrež ju pred Brafnievo hli>. V ' trenutku je bila motorna črpalka sestav- j _ ______ _ ljena in spuščena v vodo. Stroj je z ve- jovo tiskarno Bol*6 in Stoka sta še ved" liko silo črpal vodo, katero brizgajo lah- . no v preiskovalnem zaporu, le Kinkelc ko naenkrat štiri brizgalke, ki ima vsa- je bi] vCcraj- ¡zpuš5en. y soboto aretira ka svojo konstrukcijo. Ena meče vodo nef?a pogtneira uradnika Gruma pa se do 30 m visoko. Preizkušnja se je popol- ukoj ^ zaslišanju izpustili. Začudenje noma posrečila. je vzbudila Grumova trditev, da bo na * V božjo čast so priredili Kočevarji «jednji dan jo orjunašev aretiranih. Sc dne 10. februarja «Lumpenball» na kate- ¡sti dan se jQ lvedelo, da je Grum dvig rem je bilo zelo veselo m celo nekoliko nil v klerika!ni posojilnici ve« tiso; pregrešno. Toda nabralo se je nad 10.000 kron _ formaino kot posojilo ter nato kron za - nove cerkvene zvonove. Kro- k vojakom. y nedeljo zjutraj ps mka ne poroča, ali se je razposajene ma- ;SQ res deteklivi v3eh ^ Grm napo Skerade udeležila tudi preeastita duhov- vedanih dvanaist orjunašev že na vse šč.na. Menda se je zadovoljila le s pro večinoma v postelji polovili ter lektoratom. jih po izvedeni hišni preiskavi odved! Madžarski špljon dr. Varga v ječi ^ McvJ aretiranci se nahajajo umrl Kakor poročajo u Subonce je od- jnž A]bert V e d e r n j a 1:. član glav vetmk dr. Varga, ki je bil zarad, špijo- ne?a na5cktva gKS in vod}a tajništvi naže v konst Madžarom obsojen na več- ; SRS y Mariboru. Ivau g k r j a n c. re letno ječo. v petek ponoči umrl v sod- ^dent južnj železnice; ^ bratje nem zapora Jurkoviči. Alojzij Strašnik. • Aretirani tat V zapore okr. sodišča.: Zma„oslav H r e n, poduradnik južne v Laškem je bil oddan te dni v Brast- železn; MiIe Sertič, železniški niku aretirani rudar Tomo Tonekov.c iz uradnik; Emil K obal, zasebni ura£ Virovitice k. je dne 8 februarja vdrl v ;n[ Jos Stiploviek, ^br.l spalno sobo Alojzija Mastnaka, prostor- uradnik _{do]f Ogrizek, črkoslikar nega mojstra zelerarne v Storah ter mu : y Ma'riboru v]a5a radi toh aretaci; odnese! za oGOO K vrednosti. Tonekovič vendar ni nikakih neredov je svoje dejanje že priznal. i 5. p. m. v Bohinju skupno s sankaško 4- Šusteršič kandidira tudi v Ljub- tekmo. Podrobnosti še objavimo. Tjani? Govori se, da vloži danes tudi Susteršičeva Narodna ljudska stranka evojo listo za mesto Ljubljano. Kandidat je baje dr. Šusteršič sam, njegov namestnik pa je ravnatelj Dermastija. 4- «Koranov pač.» Pod tem naslovom obtožuje «Naprej* dosedanjega sodruga drja. Koruna, Filipa Uratnika, F. S ve tka in J. Golmajerja, da skušajo e «umazanimi okrožnicami» na krajevne organizacije razbiti soc. - dem. «franko. Drju. Korunn peni tika kot motiv, ker ni bil sprejet kot nosilec soc.-dem. liste ni Stajerslcem, češ. na tej listi bi rad vsak advokat kandidiral. Tudi g. M. Cobal je obtožen, da je komspiriral s «pučisti». 4- Kočevarski radikalski srezlti kandidat je Franc Vardjan, trgovec v Skrilju, njegov namestnik pa Avguštin Aber, poštar v Mozlju. Nosilec radikalske liste za ljubljansko okrožje je minister dr. Z u pa n i č. 4- O kočevskih voditeljih NSS vč «Radikal» povedati, da so skoraj vsi prestopili v klerikalno stranko, češ, ker s hudičem ni šlo, bodo sedaj poskusili z Bogom. 4- «Naš Protič.» Zadnjič smo izrekli sumnjo, da tako mlada in čvrsta slovenska radikalna že boleha na razjedajoči tuberkulozi, ki se je lotila skrbne matere v Beogradu. Našo sumnjo zdaj opra vdava gornjeradgonska «Samouprava», ki se v uvodniku spominja tudi «našega Protiča». Medtem ko Protič v Beogradu obdeluje Pašiča s «jiašidevskinai žabami» in «predpotop-nimi pojmi», — drhtijo slovenskim radikalom srett ob pričakovanju Fašiee- j vega prihoda, a obenem piüejo o «na panja proti Slejku. * Himen. Prošlo soboto se ie poročil v mariborski stolni cerkvi g. Tone Les-k o v e c, finančni komisar v Mariboru z gdč. Miro K o si je vo, hčerko pokojue-ga gimnazijskega profesorja Kosija v Cellu. Za nevesto je bil priča g. Paul Flere. okrajni šolski nadzorni!: v Ptuju, za ženina g. dr. Otmr.r Pirkmaier, okrajni glavar v Ptuiu. Bilo srečno! * Smrtna kosa. V nedeljo zjutraj je umrl po dolgi bolezni revident jnine železnice r Ljubljani, g. Gašpar Pezdir. Zapustil je ženo in 9 otrok. — V Kri-ž-evniški ulic! r Ljubljani je nmrls ga. Marija Pogačnik, roj. Tome. v Karn- Smuška tekma taristovskega kluba ' "¡ku Marija W i 11 s c h n i g, bivši gra-cSkala» se je vršila v nedeljo, IS. t. m. «činski ravnatelj na posestvu barona v Planici pri Ratečah. V tekmi, o kateri j Apfaltrerna na Križu. — Na Svibnem bomo še poročali, jc odnesel prvenstvo i Pri Radečah je umrla v visoki starosti g. Vlado Kaj zel]. Med damami je zrna-1®3 let Mari> So vre. Bila jc- do zad gala gdč. Ana Frianova. i "j*?4 dne Clla in »drava. — V Vrhovem, Nogometne tekme na Dunaja. V nedeljo je pričela po štirinajstdnevni pavzi Ljubljansko porctr.o sodišče se bo v prihodnjem zasedanja ponovno bavilo s kazenskim slučajem Slavka Slejka s Pla- J,r'1."»'- 4nft, .. . ! «Straža», ki vodi glavno preiskavo nino, ki je bil obsojen na smrt, ker je * Vojakl-novlncl etmka 1902, k! pr,- ^ ^ ; jnž Vedemjak izdelal načr ustreli! ftfista Marušiča. Stol sedmerice hajnjo ze od pnčetk» tega meseca ▼ ^ jn (,a . !noči nn v Zagrebu je smrtno obsodbo razvelja- j Ljubl^no, bodo dodelani 1., 12 m 28- ^koliko maskerado in odpeljal od tar, vil ter odredil obnovo kazenskega pošto- u, !,n «lP<>W Af}am%J člane akcijskega odbora v klerikaln- i Slejku. | Vranje, deloma pa v \eles in Stip. Re- kruti prihajajo polnoštevilno. * Smrtna obsodba v Osljeku. Okrožno sodišče v Osijeku je prošli teden obso- 1 . , __ ept dilo na smrt Ivana Pajanka. ker je lani : pusti tajmka glavnega odbora SK-ovon, in r »ortrtovn. mi- \ edernjaka na svobodo. Interven : tiskarno. Danes je interveniral pri preiskova-I nem sodniku posl. Mermolia. da se iz odbora SK? Tekma za prvenstvo Jasoslavije v sankanju se vrši v nedeljo, 4. marca v Bohinju, tekma za prvenstvo Jugoslavije v smučanju uz razdaljo 17 km v nedeljo, 25. t. m. na Rakeku, v skokih pa pred Božičem v dogovoru in g sodelovanjem svoe žene. bivSe vdove, na besti-jalen način zadavil njenega sina Tomaža cija »i imela uspeha, ker je preiskoval ni sodnik izjavil, da. inž. Vedernjakn |iucii uauiu Muavii ujcuc^a ciiut> xuuiaou . . - . _ , starega komaj 2 leti. Tomaževo mater | ne »*pusti preje, pre-ir.o ne bo pnzna! je vsled tega pekla vest in je sama napravila konec svojemu življenju: nekega jutra so jo našli obešeno v stanovanju * Strajk gostilničarjev in liavamarjev v Novem Sadu. V Novem Sadu so pro-flo nedeljo proglasili gostilničarji in ka-varcarji štrajk zaradi odredbe o maksi-miranu cen. Izjavili so. da gostilne in Nocojšnja «Straža» nadaljuje s svojimi besnimi napadi na napredne ljudi. Obdelala je topot nič marj kakor 2" naprednjakor. kler ne bodo cene. • Smrtna nezgoda rudarjev sin iz Hrastnika, ki je bil usluž- ksmor je priše! po kupčiji, je podlegel k<* h!aPec Pp P°fe5tniku Ant°nu * " 1 IIam .i, _ i « T a r*,, " a1 «v Intenovarija v poli?»! sSurU* Imenovani so pri poštno-telegr. direkcij, v Ljubljani: za inšpektorja l. razreda d: kavarne tako dolgo ne bodo odprte, do- j Anton Vaga.ia; za odsekoma šefa I. raz preklicane maksimalne reda dr. Josip Lebar in Maks Svoboda i za kontrolorje II. razreda Evgen Križaj Vladimir Ufiakar, j Vojteh Pučelnik, Karel Urbaneič; za ko: trolorjo III. razreda Ivan Koran. Anion Kogoj, Franc Jurman in Vrinko Janežič: v območju iste direkcije: za upravnika I. razreda pošte n. vrste Jo3ip Kurent, za upravnika II. razreda pošte II. vrt-te Ke. rel Pženičnik, za upravnika n. razredi pošte ni. vrste Ivan Cof; za poštno-tele-grafske uradnike (uradnice) n. razreda Franc Irgolič, Franc CuŠ, Albin Zeleznik Mirko Tomažič. Emil Prcdika, Jarosla^ I naslednjega dne umrl v ljublj • Surovež. Na Dunajski cesti v Ljub- Ferda Soršaka. Blag jim spoinin! * Torej j« Rlbnikar že zopet neozljoni- j,. . . ». a Iran! Tako sme vzklikni, ko smo rfc-al i'Jani le v '5ra!a ve5Ja družba | čitali v cSIužbenib Novinah» ukaz o umi "trpk. Mimo je prišol neznan moški, ki rovljen iu g. ^dolfa Ribnikarja. Spoznali -e br07' TRa-:'=a povoda zgrabil delavče- ! Novotnv. Hugon Lcnnssu Marija Lichtec smo kmalu fvojo zmoto «Službeno No- Mirka Pirnata za vrat in ga egger, Marija Urbaneič, F rem ca Peter- sta absolvirala. Najvažnejši dogodek dneva je bila zmaga Rapida nad Hertho s 4 : 3 (2 : 0), ker je Rapid s tem dose- \ gel dve točki in tako pretekel v prven- j stveni tabeli Amateurje, ki so bili doslej! za eno točko pred njim. Tako ie Rapid | ^V^reč^^"i^güii^' penži^iranie tr6Ščil 8 tako siI:> ob tla- da si ^ otrok man, Cecüija Eiselt, Marija Goričar. Fra danes na prvem mestu. — Izmed ostalih;___a _____ .. . .. 1 . * ■ Tlnmil rpbm an odrini! -B- hnlnW. i «Ia Antnn R»r?an Mnria KloivČ!« tekem navajamo zmago Sportkluba Rudolfshüglom s 3 : 1 (2 : 0) in neodločeno tekmo Wacker : Vicnna Z (1 : 0). zopet ny. jimo se. da bo medtem g. Ribnikar pre- j Î1 ■» j j •«. -«.c . , , — i meSSen po petrebi «službe^ (to je najno- ' ? - „ la predsednika praske Sparte jeibil. reiJc ;me ,a înano «merodajno m^to.) » . , , , . . , t v :t izvoljen prometni minister Stnber-jv Si:5pije jn riaî0 v c.nra:evu Tr-,_7::fl.1;. «ar n !e mrjasec tako zamen!, da jo je | rik Sisko. Vojteh Koser, An;on Hrovai. je gnala pretekli teden mrjasca proti do-! 2-rafske uradnike (uradnice) IV. razreda: potu ga je neganjala s palico, | Karel Tiefengruber. Franc Zoreč. Hen- lave pije m nato v ¡Sarajevu penzijoni-ran. Iz. Skoplja vodi pot naravnost v morje. Šele kadar bi bil g. Ribnikar na j tem mestu, bi mend«. prenehali ukazi o premeščanju in penzijoniranja, ki si sledi o t «Službenih Norinah» dan na dan. V Spomin drja. Tavčarja. Iz Zagre- 4 Pozor, pevci ljubljanskih v Zvezi včlanjenih pevskih zborov! Danes, v torek, dne 20. februarja t. 1. točno ob en ba nam "poročajo:" Veleinduštrijaleo Vla-cetrt na S. zvečer v Glasben: Matici pa- dimir Arko je v počaščenje spomina ska vaja zc nagrobniee pri pogrebu dr. i drja. Ivana Tavčarja, daroval 10.000 Din podrl na tla in jo tako razmesaril ria < Štefan Bele Franc Pire, Marija Goričar spodnjem delu telesa, da je vsled dob- i II., Matilda Dovian. Marija VVindischer Ijenih poškodb izkrvavela in umrla, še 1 Ema Schmidt, Anton Vujčič, Albin Lich- predno so ii na pomoč došli ljudje mogli pomagati * Konj z mrtvim voznikom. Dne 5. fe>-bruarja je neki kmet Gvertjanuša nakladal koruzne snope na svoj vos. Po delu I teneeker, Ivana Špolar, Marija Kue«. Oti-i liia Logar, Ivana Završnik, Karla Modic 'Matilda Jak Marija Zirer, Antonija Pe tek. Silvija Grah. Alojzija Kopač, Antor Boc, Antonija Kuhel, Ivan Gcstrin; zs Irena Tavčarja. Arhivarji posameznih društev r.ai seboj prineso glasove O. De-vove «Narodne točno! Zvezni pevovedja. * Pevci in pevke pevskega društva «Slavec*. Danes, torek dne 20. t. m. skup za ljubljanske reveže. Tvrdka Medic, Rakove i« Zanki nam se je vsedel na voz in pognal konja. Kma poštno-telegrafskega uradnika, odnosn»" ln pa ga je nenadoma popadla slabost, za poštno-telegrafske uradnice m. razre* Omahnil je na vozu iu v nekaj trenutkih da Franjo Zebelj. Marija Ivane. Evgenijs evigred"še 'povrne» in jVPavčičeve i mW.njVda"Mt^S"nienl p^lovnV p7o-1!zdihnil" KoP-ia Bta «««> Prepeljevals mrt- ; Endlicher in Alojzija Tomaži^ za pošt--ane rasrobnice». Pridite vsi in stori za časa poguba'drja. Ivana Tav- re?a voznika po dolnje-lendavskih uli- no-telegrafske uradnike (uradnice) V. rar šem Protiču»! Kako vzorno jedinstvo! i:!a Pevska vaja, ob enem tudi razgovor . -——-----. glede pogreba dolgoletnega člana pisa- rosvefa Ljubljanska drama. ToTek, 20.; Zaprto. Sreda, 21.: «Za pravdo in srce». C. Ljubljanska opera. Torek, 2d-. «Lakme». Gostovanje gospe Vesel-Pola iz Zagreba E. Sreda, 21.: «Nižava». A. Mariborsko gledališče. Torek, 20.: «Cvor». Izv.. Vojaška ored- stava. Sreda, 21.: Zaprto. Četrtek, 22.: Gostovanje baletnega ansambla zagrebške opere. Izv, • Gostovanje baletnega ansambla zagrebške opere v Mariboru. V četrtek dne 22. februarja bo zanimivo gostovanje prvovrstnega baletnega ansambla zr.gre-b-gke opere. Ta ansambl je brez dvoma najboljši v Jugoslaviji ter js žel s svo- pogreba čarja zaprti. * Sneg. V nedeljo ponoči ja začelo v Lobljani mesti in sipa« suh droben sneg. Po Gorenjskem je pada! že v nedeljo popoldne, po Dolenjskem in Hrvat-teija g. dr. Ivana Tavčarja, katerega se skem že preje. Kckor da se hoče odSko-vdeieži društvo korporativno z zastavo.: dovati za prejšnjo popuščanje, je metlo * Pevski zbor Glasbene Matice v Ljub- •in «ipalo ves pondel:ek in torek pozno Ijani. Člani moškega zbora naj pridejo' v noč, vrneš preme5r.no z južnejšimi kos-danes v torek, dne 20. t. m. ob 6.15 zveč. m':ii- Potem pa zopet s suho grašico. zanesljivo in polnoštevilno k važni per- ,0tl;oci »o se čes dan pečali s čiščenjem ski vaji. Odbor. cah semintja, dokler ju niso končno ljud- reda: Rudolf Holz, Vincenc Ločičnik je. ki so opazili nesrečo, ustavili. Zdrav- Ivan Kreft. Rupert Tručl, Milan Lah ir nife je möge! ugotoviti le smrt. j Reza Kavčič. — V območju poštno-tele- ____________hodnikov, proti večeru «o nastopili hiš- » Napredno politično in gospodarsiio niki in niih bi,r?e polovice s težjimi ka-drušivo za Vodmatski okraj naznanja, •llbn' lopatam m deskami.^ pa brez vid-da se vrši danes, 20. t. m., ob pol 9. zve- | nega uspeha, ker jna te očiščene hodnike čer, v društveni kniižnlci. Bohoričeva u!i- sProt! »redi mesta imamo zo- _______________________ _ ca 9, redna odborova seja. Vabljeni so Pet zna"° ljubljansko čorbo, zunaj je pa ; sineTn kraju priljubljenega narodnega pi vsi odborniki in somišljeniki da se za-¡V8e sa"^e.v pisatelja Josipa Jurčiča, se ie zgodila v j terim morda prihodnjo nedelj ne bo tre- ! soboto zve2er težka nesreCa, ki je zahte-ba vec na lov r.a snegom po gorah, ker ga je za enkrat že v dolinah dovolj. Sneg nam je prišel iz južnoistočne strani, vča- . . .... , . , <=ih se je veter izprevračal in prihaja! me- sredo, dne 21 februarja ob 20 uri v ve-, stMna g T višj;hlk?ah pre- liki dvoran. Mestnega doma. Društvena ; vladuje rneP(la sever. ker je , Hgtlh pisarna daje članom dnevno od 18. do, ¡n droben v Ljobljani ,-e do poInoči 20. ure informacije Sv. Petra cesta št.; naFipa,0 do so cm< na Dolenjskem več. | 12- Pritlično desno...... * Celjska Narodna kavarna v konkur- • Napad «a vejaka. Na državni cesti, : grafske direkcije v Ljubljani: za poštno-ki vodi iz Dolnje Lendave v Mursko telegrafske uradnike (uradnice) VL raz-fredišče, sta dva neznanca napadla ne- reda Matevž Stefe, Konrad Dvorak, Pav koga neoboroženega vojaka in mu od- la Ciuha. Milutin Negode, Amalija Var-vzela konja. Imela pa sta smolo. Bila gazon, Jurij Pilato, Ljudmila Strniši sta namreč aretirana, še predno sta no- ! Terezija Vrnnčič, Karel Vrančič in Agat-: gla prekoračiti madžarsko mejo. Konj je Januš. Ivan Lenarčič in poštarica An* bil vrnjen vojaški oblasti, napadalca pa j Vrisk sta začasno upokojena. sta bila oddana v zapore. ---- £'G?23 dne 19 febr. Zagreb, devize: Dunaj 0.149 — 0.14?" Berlin 0.55 — 0.56, Eudimpešta 355 - nesljivo udeleže seje. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v Jugoslov. napredno akademsko dru-jim nedavnim "gostovanjem v Beogradu : štvo Jadran. Sedmi redn občni zbor se vrši v četrtek, dne 1. marca. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu: 1.) Spre sijajne uspehe. Julij Bctetto v Zagreba. Član ljubljanskega Narodnega gledališča in kon- \ memba pravil, (tozadevni razglas je v certni pevec g. Julij Betetto koncertira | društvenem tajništvu), 2.) Odobritev no-prihodnji četrtek v Zagrebu ob s odelo- voizdelanega poslovnika. Udeležba je ob- vanjn gospe Dane Kobler-Golia. Gostovanje gospe Vesel-Pola v Ljn-MjanL Gospa Vesel-Pola, odlična kolora-šurna operna pevka, gostuje na ljubljanski operi danes in v četrtek dne 22. februarja. Danes poje naslovno vlogo v operi «Lakme». v četrtek pa vlogo Gi!de t operi «Rigoletto». «Lakme» se poje za red E, «Rigoletto» za red D. V naslovni vlogi oper« «Rigoletto» nastopi dn« !2. februarja prvikrat g. Balaban. petek, 23.: «pr' ♦rel? m!r. v \ !iub!3ansko bolnišnico- Praga 15.75, Beograd 5.15, Budimpešt-0.1975, Varšava 0.0153, Dunaj 0.00742: * Čevlji domačih tovrrn Peter Kozina & Ko. z znamko «Peko» so na; boljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drebno in debelo Ljuoljana, Breg št. 20 in Aleksandrov? cesta SL 1. Odgovorni urednik Pr. Brezo v li Lastnik tn izdajate!! KcnzsrcB «Jaru-TL-k Delniške tiskane, d. r. v Lioblja" v. Mu." Upravni svef, ravnateljstvo In uradnišivo Ljubljanske kreditne banke javljajo žalostno vest, da je njen soustanovitelj, član upravnega sveta in dolgoletni predsednik, gospod , Ivan Tavčar odvetnik, bivši župan ljubljanski, narodni poslanec iid. itd, danes preminul. Slava njegovemu spominul V Ljubljani, dne 19. februarja 1923 lllllUllimilTlIlltlllllDUfmitlUtiililillllllliHIllllUlll l^iULiltllllilSiUtililllMtlillUllilll luiiuill.llllltli I Hit iillUUUlt I Ufl I tj 111 (J Uit U11 i lil ■t n g'■■■ ■. /Sv ■ • • • 1 . vvisaeeis ■%>'■ t v. iS ii TOHjgf |l!ll;llllllii!l!il!!!Hlllilllllll!lltllllllllll!li!!i;!ii,i;.r i Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani javljajo žalostno vest, da je vclezaslužni član njihovega upravnega sveta, gospod dr. Ivan Tavčar odvetnik, predsednik Ljubljanske kreditne banke itd. itd. danes preminul. V Ljubljani, dne 19. februarja 1923. l -;r^:.iimti7nTinn;m(irinnnfmffiiim;(ririinnmriimi[!7ii'iimmiHini uuiuiiniiiiiuiii!!!iiiunH!iiiiiHiiiiiiiiiniiiiiuiii>>!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiii(iu ¡Bil rrUorja *Jutru• Ü. 42, dne 20. februar ja 1923, Velika manifestacija za demokratsko stranko Zbor zaupnikov JDS. — Odobritev demokratskih kandidatur — Ostre resolucije proti oškodovanju narodnih interesov — Burne ovacije dr. Žerjavu in drugim voditeljem JDS. Ljubljana, 18. febr. Danes bi morali priti v ljubljanski Narodni dom vsi oni kvaražugoni, ki — omabvažujč demokratsko stranko v Sloveniji — govore in pišejo, da slovenskih demokratov ni ter da je njih sila majhna. Na lastne oči bi se lahko prepričali, kako lažnivo in goljufivo je njihovo zapostavljanje demokratske stranke. Velika dvorana Narodnega doma }e fcila nabito polna zaupnikov JDS in zborovanja se je udeleždo okoli 800 zboro-valpev. Samo deželanov iz ljubljanske oblasti se je priglasilo pri tajništvu 465 kot legitimiranih zaupnikov, poleg njih pa je posetila zbor z večjim številom bratska demokratska organizacija mariborska ter krepka delegacija ljubljanskih zaupnikov. Zastopani so bili prav vsi okraji Slovenije in vsi stanovi, zlasti mno-gobrojno pa so posetili zborovanje obrtniki ter nameščenci raznih strok. Veselje Je bilo slediti poteku zbora in videlo se je, kako je prešinjala vse zborovalce Ista misel, isti ideali. Sivolasi bojevniki za napredno stvar, ki so izšli še iz časov, ko je bil v Sloveniji liberalec radi svojega narodnega in naprednega prepričanja preganjan in zaničevan, so se na zboru s ponosom kot mladini po srcu in po mišljenju predstavljali svojim mlajšim tovarišem ter jih krepili v zaupanju v demokratsko stranko. Prvič so bili v Ljubljani na zaupnem zboru JDS zastopani tudi Prekmurci, ki sedaj lahko povedo svojim ožjim rojakom, kako lepo raste in se razvija slovenska demokracija. Posebno navdušenje Je na zboru izzval stara grča in voditelj obrtnikov g. Rebek iz Celja, čigar bo-drilne besede ostanejo globoko zapisane vsem udeležencem. Na zboru smo opazili celo vrsto županov in zlasti Gorcnjci so prispeli pod vodstvom županov iz Kranja, Kamnika, Tržiča in Bleda. Brezobzirni in zato pri neprijateljih toliko osovraženi voditelj naprednih Slovtncev iz mariborske oblasti dr. Kukovec, je žel za svoja izvajanja o najnovejših nacijonalnlli bojih na severni granici prav posebno zalivate. Zbor zaupnikov je sijajno pokazal, da so se demokiatske vrste na novo, še krepkejše strnile ter se ojačlle. Izločitev nezanesljivih elementov je stranki le koristila in poglobila zanimanje za demokratsko organizacijo, zlasti v vrstah ta-kozvanega malega človeka. Cela vrsta marljivih in agilnili delavcev, ki jih prej niti poznali nismo, je včeraj nastopila ob burnem odobravanju zborovalcev. Dr. Gregor Žerjav, čigar delu in požrtvovalnosti je zbor z viharnim ploskanjem ter z burnimi ovacijami vedno iz-nova izrekal svoje zaupanje in priznanje, je Imel danes vsaj delno zadoščenje za vse grdobije, ki jih je moral prestati zadnja leta v političnem boju. Prepričal se je lahko, da sta na drugi strani sovraštvo in podlost rodila toliko ljubezni in spoštovanja kot ga danes nima v Sloveniji noben drug mož. Demokracija je slavila zmagovit dan. Otvoritev zbora zaupnikov Ob 10-" je predsednik ljubljanske oblastne organizacije minister n. r. dr. Gr. Žerjav, živahno aklamiran, otvo-ril zbor. Predvsem je pozdravil so mišljenike iz mariborske oblasti, njim na čelu predsednika Ivana Rebeka in poslanca drja. Kukovca, zagotavljajoč jih solidarnosti celokupne stranke v narodnem boju, ki ga bijejo demo-kratje iz bivše Štajersko. Pozdravil je somišljenike iz dežele, ki so prišli sko-ro iz vsake občine brez ozira na veliko žrtev, da Ljubljančanom dokažejo, da je v demokratih na deželi več discipline kakor v naprednjakih ljubljanskih. Slednjič je fozdravil predsednik ljubljanske zaupnike, kojih boju za čast narodne Ljubljane sledi s trepetom ves slovenski svet. (2ivo odobravanje.) Nato se je konstituiral biro zboru. Predsedovala sta izmenično dr. Žerjav in predsednik mariborske oblastne organizacije JDS Ivan Rebek, kot tajnika sta poslovala ravnatelj Jug (Ljubljana) in Ivan Prokoršek (Celje). Pri predsedniški mizi so dalje zavzeli svoja mesta člani mariborskega in ljubljanskega načelstva JDS. 4. rrm&itere obrtno - nadaljevalnega šolstva; 5. revizija načina zavarovanja obrtniškega delavstva; ustanovitev samostojne obrtniške zavarovalnice za mojstre in za delavce male obrti; 6. končna uroditev delavnega časa in odstranitev vseli birokratskih ovir za razvoj obrtniškega stanu, olajšave na vseh prometnih sredstvih za obrtne vzorčne in paketne [»ošiljatve, uvaže-vanje zadružnih ponudb pri državnih oddajah sirovin in dela. V najožjem oziru zahtevamo nujno, da se nemudoma razpišejo volitve v trgovsko-obrtniško zbornico ljubljansko po moderniziranem volilnem redu. da pride nekaj nove krvi v to institucijo. Mirna je naša zavest glede tega, kar smo skušali storiti za Invalide. Moj načrt invalidskega zakona je gotovo eden izmed najmodernejših zako- veleagrame stroje dobile v carinski tarifi takega izraza, da pokopljejo ves naš trud, da se v industrijskem oziru osamosvojimo od inostranstva. Govornik se je na to s[>ecielno pečal s prometnimi vprašanji. Omenjal je, da je veliki uspeh demokratske stranke, to je gradnja proge . _ _____ ________j__________^_______ Murska Sobota—Ormož, le začetek ve-1 nov. On prinaša na eni strani popolno like srednjeevropske proge, za katero " ~..... moramo Še nadalje zanimati Češkoslovaško. ki 1)0 po njej in po podaljšani progi preko Brežic. Novega mesta in Bele Krajine dobila najbližjo zvezo Vratislave z našo jadransko luko. Govornik je dalje povdarjal, da bomo na-l>e!i vse moči, da se čimpreje oživo-tvori zveza Ljubljane z morjem, v konkurenci tozadevnih projektov pa naj bi padla odločitev v korist tisti progi, ki lo v čim največji meri spajala praktične potrebe nagle zveze z gospodarskimi potrebami tistih krajev, skozi katere ima teči. Problem Južne železnice je postal pereč, in v zvezi z njim sploh vprašanje, kako naj se državne železnice odtegnejo pogubnemu vplivu državnega računovodstva in birokra-tizma ter postavijo na trgovsko podlago. Ni dvoma, da je državna uprava, kakršna jo sodaj, za železništvo nesposobna. Vprašanje Južne železnice je treba pred odločitvijo najzreleje proučiti, na eni strani s finančnega stališča, dalje s stališča interesa uslužbencev, obenem pa tudi s stališča, da se zapreči, da se uprava njenih prog ne poslabša. Nato se jo govornik pečal s stališčem JDS napram zahtevam posameznih stanov. Nobodcn stan mu danes ne more zameriti, če na j>rvem mestu imenujemo stan državnih nameščencev, Načela demokratske politike Referat dr. Žerjava Glavni referat je podal dr. Gregor Žerjav. Obrazloživši razloge, ki so bili merodajnj za sklicanje izrednega zbora zaupnikov, je dr. Žerjav začel razvijati DEMOKRATSKI VOLILNI PROGRAM Izvajal je med drugim: V boju med eentralisti in avtonomisti je JDS in po njenem vplivu naša itstava šla srednjo pot: Videč, da je centralizem nepro-vedljiv in da praktično ne more zadeti prave linijo v upravi, odločili smo se za administrativno decentralizacijo, zajamčeno z istotako decentraliziranim upravnim sodstvom, in za dalekosežno samoupravo oblasti in srezov. Potreba d-žavnega edinstva in program jostop-«e konsolidacije naroda izključuje, da bi dovolili, da gie oblastno pravo j>red državnim zakonom. Uredbodaja oblastnih sku|»ščin je mnogo večja, kakor nekdanjih deželnih zborov, a s pozitivnim državnim zakonom ne sme biti v nasprotju in ga ne more «zlomiti». — Mesto revizije ustave želimo mi izvedbe oblastnih in okrajnih samouprav. Vsa iniciativa v lokalnih gospodarskih vprašanjih (ceste, lokalne železniške proge, gradba raznih javnih zavodov. ¡osuševanje kmetske produkcije itd.) je vezana, dokler ni samouprave. Ni ga javnega posla v tem pogledu, kjer bi zdrava rešitev ne zahtevala, da v njej roko v roki dela o okrajne in oblastne samouprave. Vsak dan zakasnitve v tem oziru pomenja ogromno izgubo. Elektrifikacija, melioracije. osušenjc barja, vse to mora nujno fočivati, ker ni samoupravnega činitelja. Greh na našem gospodarstvu je. če klerikalci v meglenih nadah, da jim revizija ustave prinese oblast nad šolo — nanjo namreč mislijo, _ kadar govore o avtonomiji — zadržujejo izvedbo ustave. Izločenje plemenskih sporov je najbolj mogoče, ako zastopniki plemen sodelujejo v vladi. Ko so bili naši klerikalci na vladi, je bilo vse dobro in ravno tedaj so izšle najbolj centralistične uredbe. Hrvatsko lahko vladajo Hrvati tudi iz Beograda. Poizkus v tem oziru bi slonel na podlagi, da bi ne bilo ne zmagovalcev, ne premaganih. V slučaju, da bi neizbežna postala revizija ustave, »kšali bomo doseči pri tem one naše zahteve, ki jih zadnjič radi odpora ra- dikalne stranke nismo mogli uveljaviti. Zaprečili lom o, da se pojavj v ustavi kaj, kar bi moglo spraviti v dvom državno in narodno ediustvo, kulturno uedinjenje vsega jugoslovanskega naroda in svoiodo narodnega šolstva. (Burno odobravanje.) Govornik se je na to bavil z vprašanji, ki bodo brez dvoma v odločilni meri zajoslovala bodočo kupščino: Izenačenje davčnega zakonodavstva, ki je ena najbolj perečih potreb; podpirali bomo sploh vsa stremljenja, da se čimprej izenačijo vsaj oni materialni zakoni, ki imajo neposredno zvezo z gospodarskim življenjem, seveda s primernimi vakacijami, ¡o katerih imajo stopiti v veljavo. Vso pozornost bomo obrnili šolskim zakonom, ki imajo garantirati izključno državen in nacionalen vpliv na vzgojo nove generacije. Govornik se je na to bavil obširneje z vprašanji, ki danes ozlovoljujejo tkz. gospodarske kroge. Valutno vprašanje se ne da urediti s kakim trenotnim manevrom. Treba je predvsem reda v prometu in v celokupni upravi, vztrajnega dela za povzdigo poljedelske in obrtne produkcije in ostrih omejitev nejotrebnega luksuznega konzuma. Smo za čim večjo svobodo trgovskega ndejstvovanja, vendar morama zločinsko spekidacijo zatreti in držati kot nepristransko državno kontrolo ves promet zlasti valutni promet z inozemstvom. Za enkrat se neizbežni deficit plačilne bilance ne more pokriti dru-rače, kakor z dotokom kapitala od zunaj, v tem pogledu jo je potreben zakon. ki ima sprečiti, da bi se ta ka[»i-tal iz pomočnika izpremenil v gospodarja. Nacionalizacije, ki smo jih izvo-jevali v prvih letih svobode, so danes v hudi nevarnosti, in zategadelj smo toliko bolj nervozni, ko čujemo o radi-kalsko-nemških dogovorih. Kot eno glavnih nalog bodoče skupščine je govornik označil posebno nov0 carinsko tarifo, ki bo kot prva jugoslovanska tarifa odločilne važnosti za razvoj našega gospodarstva. Ce kje, se mora Slovenija zavedati, da se v tem vprašanju odloča njena usoda. Jasno nam je, da moramo omogočiti, da se v največji meri na njenih tleh razvije industrija in obrt, obenem ca napeti vse moči, da ne bodo državnih uradnikov, poduradnikov in slug. železničarjev }n javnih nameščencev sploh. Kriza državnega nameščenca [ostaja državna kriza. Napram temu zlu drugi samo kričijo in lomijo roke, demokratska stranka pa je nastopila realno pot: izdelala je službeno prag-matiko, ki na novo [»odlago postavlja temeljna plačila in zagotavlja urad-ništvu neodvisnost. Borila se je ves čas za izenačenje in povišanje doklad in kar je v tem oziru danes izhojene poti, je vse sad neizmernega truda demokratske delegacije. Ze so za prihodnji budžet predvidena sredstva za popolno izenačenje doklad. Uvidevamo pa, da re moremo tu obstati. Ze lani smo na odločilnem mestu razvili načrt avtomatične regulacije doklad ]>o vsakokratnem stanju nakupne vrednosti dinarja. Načrt ,ie bil odgoden z orirom na ik«ij-> za sanacijo dinarja, vendar neprestano |ojavijj potreba, da izločimo uradništvo iz skrbi, da ga vsaka prememba stanja naše valute spravi v obupen položaj. V delu za pragmatiko in regulacijo prejemkov nas ne bo motilo obnašanje velikega dela uradništva, podu rad -ništva in slug. ki so se v svojem obujm oklenili raznih neresnih strank in .ie čutijo, če nastopajo proti demokratski stranki, da žega.io na veji. na kateri sami sedijo. Z lažjo, da je JDS kakorkoli sokriva onega usodnega maksimi ranja, si je ena izmed nasprotnih političnih strank za trenotek pomogla. vendar na škodo uradništva; kajti čim močnejše bo uradništvo v JDS. tem prej bo sprejeta leks Reisner, ki odpravlja za stalno vsakatero maksimiranje. Zato državnim nameščencem mirno prepuščamo odločitev: Ali nas hočejo podpreti v loju za pragmatiko za avtomatsko regulacijo dodatkov, za sanacijo uradniških dolgov in končno odpravljenje maksimiranja — ali pa se odloči uradništvo, da se raztrose med razdirajoče 6tranke in strančice. (Živahno odobravanje.) Največjo pozornost obrača JDS na obrtniški stan. Velik del zagotovil, ki jih je dala JDS obrtništvu pri prejšnjih volitvah, je stranka tudi izvršila. Vkljub obupnemu odporu demagogov iz klerikalnega in socialističnega tabora, je odpravila prenanetost osemurnega delavnika in sprožila vprašanjo obrtnega kredit/», ki ga je zavist veleagrarnih krosrov mogla l«č samo začasno odriniti. Glavne naše zahteve za bodočo skupščino so sledeče: 1. Enotni obrtniški zakon; 2. preuredba trgovskih in obrtniških zbornic; 3. stomilijonski kredit za obrtno kreditno zadružništvo, ki pa mora biti neodvisno od kmečkega zadružništva, da se nu>re na ta način nuditi mladim obrtnikom pomoč za ustanovitev, obrtnikom sploh Da ceneiši kredit za stroje in sirovine; izenačenje invalidov v vsej državi, dalje pa možnost, da se invalidi vspo-sobijo za ustanovitev samostojne gospodarske ekslsfence. To vprašanje nam je obravnavati roko v roki z uradniškim vprašanjem. Glede kmečkega stanu mislimo, da bo ustvarjenih največ pogojev za na|wedovanje njegove produkcije, če se čimprej konstituirajo okraji in oblasti, ki lodo dajale iniciativo za mclijoracije, za |ovzdigo živinoreje in za čim največ kmečkega pouka. Vprašanje kmetskega kredita se mora rešiti v tej zakonodajni dobi. Istotako vprašanje zavarovanja zoper elementarne nezgode na zdravi podlagi vzajemnosti 6 subvencijo države. Potrebno je, da se izenači zadružni zakon, ki bo v čim največji meri izločil politiko iz zadružništva. Odločno se proti-vimo, da bi se izvedla takozvana leks Drofenik, po kateri se imajo skupaj z industrijskim delavstvom zavarovati za bolezni, nezgode ali onemoglost kmet-ski josli in delavci. Lanske borbe zojor draginjo so do-vedle do razčiščenja našega programa napram vcleagrarizmu. Uvideli smo da pri znižanju cen nekje mora biti storjen začetek in ni drugega izhoda, kakor da se začne pri cenah glavnega ljudskega živila, t. j. žita, masti in sladkorja. Smatramo za usodno pogreško, da je SKS stavila v svoj program kot najvišji ideal tako-zvani zemljoradniški blok, ker to v stvari ne pomeni nič drugega, kakor nadvlado veleagrarnih interesov, ki morajo vesti samo do zaostrenja dra-ginjske krize (Tako je!), kaj šele do znižanja cen, žita. ki so podlaga, vsem drugi L, cenam. Ščuvati kmetovalca v teh vjirašanjib v politično razredni boj proti drugim strankam, je napaka, s katero se delajo usluge ne slovenskemu kmetičtt, ampak bogatim ravninskim žitnieam. Demokratski stranki bodo neprestano pred očmi interesi kmetskega stanu, vendar odklanjamo slovenske nohenblume, ki so pozabili, da je njihov volilcc alpski kmetic. (Splošno pritrjevanje.) Nekateri nas hočejo na vsak način spraviti v nasprotje z delavskim razredom. Stranke, ki jim je delavstvo zadnjič naklonilo zaupanje, so mu ostale na dolgu 100% obljub. (Tako je!) Mi pa smo mu dali socialno zakonodavstvo. Priznavamo, da je v njej marsikaj pomanjkljivega, vendar bo to lažje popraviti, če razvidijo najširši krogi da je procvit industrijo in obrti na dobro polovico tudi interes delavca. Mi smo I>rii>ravljeni sodelovati: 1. na državni jomoči na čim najboljšo aprovizacijo delavstva z obleko in živili; 2. na sistematični ak -iji za delavsko stanovanjstvo s sodelovanjem države in delodajalstva, da se omogoči stalnemu delavcu udobna zdrava domačija: S. potrebna je preuredba socialnega zavarovanja, da bi ceneje in praktično donašalo večje koristi delavcu; potreben je boj zoper birokratizacijo, zof>er simulantstvo in nedostatno organizacijo zd.avništva; 4. sistematično delo za delavske izobraževalne zavodo, posebno za vzgojo naraščaja; 5. v gmotnem oziru intervencija države, da bo resno delo dostojno plačano in zagotovljen eksistenčni minimum; 6. revizija socialncga zakonodavstva z zagotovilom praktične nove izvodbe v vsoh podrobnostih in tako, da ne zav ¡rajo čim večjega uspeha dela. Mi pospešujemo delavsko strokovno j zadenejo nas nobene sovražne klevete in organizacijo in zastopstvo, obsojamo ! Preko vseh častihlepij malih ljudi gremo l>a njih "zlorabljanjo v strankarske sv°i° P°t naprej. Sprejemamo tudi boj, ki so nam ga vsilili izdajalci naše stranke in oni, ki so odklonili našo bratska ponudbo za skupno napredno fronto proti eksponentom rimskega klerikaliztna. V zadnjem času sc je pojavila v Sloveniji tudi radikalna stranka, ki hoče z. nasiljem oslabcti predvsem naše vrste. V dosego svojega namena in v svrho atlr-macije se nI sramovala stopiti v stike niti z našimi najhujšimi dednimi sovražniki Nemci in izrodki našega naroda, nemšku-tarjl. (Viharni klici: Sramota!) Izzvala je ob naših severnih mejah zopet naciional- kraljestev na lunL a£uo cfidbt%i vanje) Govornik sc končno bavi z dejstvom, da se politično mišljenje naših tnts in tudi inteligence še ni moglo preučiti na |otrebe nove državne situacije. Program JDS je bil nekako pretežek za one male ljudi, ki niso mogli uvideti, da je pri vsaki odločitvi v svobodni državi trela voditi računa o potrebah celokjpnega naroda. Za višino, ki je [Otrebna v pravilno razumevanje našega programa, je bilo mnogo ljudi nezrelih, zato so odpadli na levo in desno. Preko teh razdorov pa je neizbežna konsolidacija velike državne stranke, kar je le vprašanje — krajše ali daljše — dobe. Ker smo mnenja, da je vsak federalizem v odkriti ali prikriti obliki začetek konca naše države, smatramo, da sta mogoči samo dve koncepciji njenega ustroja: ali velesrbska, katera je v stanu z energijo srbskega plemena vzdržati državo, ali jugoslovenska demokratska, ki hoče državo nasloniti na rame jugoslovcnske narodne zavesti. Ker je prva koncejicija neizbežno zvezana s hegemonizmom, ki bi tiral druga plemena v obup, smatramo za pravimo samo našo konce|icijo. Za njo 6mo v Sloveniji v najtežjem boju na braniku demokrati. Pri teh volitvah se nas hoče izločiti, da bi iz Slovenije bili zadušeni glasovi po jugoslovenski koncepciji naše države in bi bila odjirta možnost kompromisa med velesrbsko koncesijo in željo našega klerikalizma, da dobijo Slovenijo v neomejeno eksplo-atacijo. Zato se udeležimo volitev in pričakujemo da bo jugoslovensko, napredno misleče Slovenstvo zabranilo, da bi nad njim triumfirali plemenska enostranost in kulturna reakcija! Burno odobravanje in klicanj«' je sledilo velikopoteznemu govoru drja. Žerjava. Govor predsednika mariborske oblastno organizacije Pozdravljen z viharnim ploskanjem se je oglasil nato k besedi predsednik mariborske oblastne organizacije Ivan Rebet iz Celja, ki je najprej sporočil pozdrave štajerskih somišljenikov, nakar je Izvajal: V današnjem veličastnem zboru smo združeni ene misli in ene želje in trdno odločeni k skupnemu delu. Čakajo nas sicer velike naloge, toda zavedamo se. da mora zmagovita demokratska ideja prodreti in da bo tudi vkljub vsem našim sovražnikom zmagovita na vsej. črti-V mariborski oblasti smo organizatorično drio takorekoč že dovršili. Vsi, ki se ne strinjajo s postopanjem samostojne kmetijske stranke in narodnih socijalistov, si sc združili v napredno kmečko obrtna zvezo, ki se je odločila iti skupno z demokratsko stranko v boj proti skupnema sovražniku klerikalizmu. Demokratska stranka ni stranka obljub, ampak stranka dela, ki svoje otl.ube tudi izpolni. Zato bo tudi v novo narodno skupščino poslala ljudi, ki imajo življenske izkušnje in volje dovolj, da s svojim delovanjem v korist svojih volilcev pripomorejo k notranji konsolidaciji države. Strogo krtu>-tilski program sc ie pri nas izživel in računati moramo z industrializacijo Slovenije. Ravno zato pa se je celokupno naše obrtništvo odločilo, da veli dr. Ku-kovčtvo demokratsko listo, ki jamči za uspešen razvoj in upoštevanje obrtniških teženj. Demokrati in napredna kmečko-obrtna zveza mariborske oblasti se ne bojimo naših nasprotnikov, ampak gremo v boi s trdno zavestjo v popolno zmaga (Burno odobravanje.) Borbenost demokracijo Referat dr. F. Llpolda, Maribor. Dr. Vranjo Lipold, predsednik krajevni oiganizacije JDS v Mariboru opozarja, da izvira veliko sovraštvo ostaiih strank proti demokratom iz tega, ker se zavedajo, da jim je samo demokratska stranka nevarna. Napadi nas jačijo, obrekovanja krepijo naše vrste in nam dajejo še večje veselje za delo. (Tako ie!) Najlepši dokaz notranje konsolidacije naše stranke v Mariborski oblasti je dejstvo, da je bila demokratska lista predložena kot« prva. Zavedamo pa se tudi velikega pomena izida volitev v ljubljanski oblasti In zato smo prišli danes v Ljubljano, da skupno z Vami manifestiramo edinost i» enotnost naše stranke. (Burno odobravanje.) Hočemo pa tudi napraviti Ljubljani, katero mi demokrati iz mariborske oblasti ravno tako cenimo kakor Vi, svej poklon in najodločnejše dcmentiratl bedaste insinuocije gotovi ga časopisja, ki menda vidi posebno politično modrost v tem, da nam očita omalovaževanje našega vsem Slovencem in Jugoslovanom dragega belega mesta. (Viharno ploskanje.) Ne svrhe. Vabimo delavski stan, naj se v čim večji meri in zaupro oklene JDS, ki ni vezana po nobenih ozirih razen na svoj program, in od katere more delavstvo pričakovati resne pomoči v boiu za svoje interese gmotne in kulturne narave. V okviru sedanjega družabnega reda, ki bi ira želeli oprostili zlorabe, se more storiti za delavstvo zelo mnogo, kar bo več vTedno, nego meglena obljube komunističnih m I»J, M »Vedaldč se pri tem. da T» [naroda priboriti mandat r Izdajalskimi »aletela na najhujši odpor. Pripravljeni glasovi naših izrodkov. Z zaničevanjem smo na vse in poslužill se bomo tudi gledamo akcijo teh pokvarjenih ljudi, ki vseh sredstev, da nemško hidro, ki zopet se igrajo s svobodo našega naroda. Zad- 1 nji dogodki v Celja in v Maribora dviga glavo, pobiiemo na tla. Naših narodnih pridobitev, ki nam jih je prinesla narodna osvoboditev, ne izpustimo nikdar več iz rok, kar naj si zapomni posebno so nas vse še bolj podžgali v našem eksponent sedanjega radikalskega režima patTijotizmu in zato hočemo obračunati z v Ljubljani. (Dolgotrajno ploskanje in povzročitelji teli škandalov. (Viharno pri- vzkliki: Doli bar!) Borba za narodno državo Referat dr. V. Kukovca. z nemškutarljo! Doli Hri-1 trjevanje!) Posebno ogorčenje vlada v ! vseh narodnih krogih radi namest. Hri-! barja. Našo državo smatramo kot Jugoslovansko narodno državo (Tako je!) in j zato smatramo vsako krepitev že potla-| čenega nemštva za napad na našo domo-Predsednik zbora je podal nato besedo j vino. (Burno odobravanje!) Ni je na sve-nosilcu demokratske liste mariborske ob-! tu države, in najsi bo še tako svobodo-lasti drju. Vekoslavu Kukovcu, ki so mu : miselna, kjer bi kaka velika državna na-zborovalcl priredili viharne ovacije. Dr.: redna stranka skušala iskati zaslombe Kukovec je Izvajal: Le oportunlzcm vo- 1 pri narodnih manjšinah na škodo svojega diteljev ostalih naprednih strank je kriv, lasinega naroda. Le pri i.js se je zgo- da se kljub našemu prizadevanju niso strnile vse napredne slovenske vrste ▼ enotno fronto proti klerikalizmu. Volitve bodo pokazale, da so na napačni poti. Kdor misli, da bo s tem nas oslabil, se moti, kajti našo stranko vodijo ideje, dila ta nečuvena politična in kulturna sramota. Cela vrsta primorskih beguncev je našla po prevratu zatočišče v na-ših obmejnih ogroženih krajih in si je ustvarila tu s pridnim delom novo domačijo. Oni so najkrepkejša opora naše države ob naših severnih mejah. Dolžnost ki vedno bolj prodirajo tudi v široke ma- naše vlade bi bila, da jih podpira in jim se naroda in bodo prej ali slej v blagor olajša gmotni položaj, namesto tega pa aaše skupne domovine tudi zmagale na vsel črti. (Glasno pritrjevanje.) Postavitev naših kandidatur v mariborski oblasti ni bila šablonska, kajti naš program sc je že vcepi! v narod in vse stranke nas zavidajo za naše kandidate. Z ustanovitvijo napredne kmečko-obrtne zveze smo pokazali, da ie obrtništvo druga stopnja razvoja, proti kateremu je agrar-stvo to reakcijonarno. Cela vrsta naših organizatorjev In požrtvovalnih somišljenikov je na delu, da zanesejo naše ideje ln naš program v narod. Zalibog pa jc v zadnjem času nastalo fia Štajerskem zopet novo vprašanje, o katerem smo mislili, da se ne bo nikdar več povrnilo. Sredi volilnega boja je prišlo nenadoma zopet nemško vpra-lanje, katero so nam usilili oni, kl si skušajo na sramoto ysega slovenskega Ta predlog je bil, akoravno smo z nflm | didata odprto. Za kandidata pa so Ijnb-1 ca reso rta. izkazali so k popolnoma pokazali kar največje samozatajevanje. (Burni klici: Preveč! Preveč!) odklonjen in NNS vztraja na tem, da moramo ako hočemo «kompromis» voliti drja. Ravni-harja, ki naj ima povrh kot poslanec potem prosto pot, kamor hoče. Približno si mislimo, kam vodi ta pot. (Živahni klici: Med radikalce!) Tako je, akoravno nam je to nerazumljivo, če se spomnimo, da so baš ustanovitelji NNS nam očitali kot največji greh, da smo, ker je naša stranka bila v koaliciji z radikalno, zavezniki radikalcev, in so trdili, da so oni pravi demokrati, katerim je g. Davidovič vodi lianski zaupniki z redko enodušnostjo nesposobne, da organizirajo to najvai- postavili preizkušenega svojega bivšesa poslanca, velezaslužnega zastopnika zlasti interesov Javnih nameščencev profesorj". Josipa Reisnerja. (Prisrčne ovacije posl. Reisnerju.) Mariborske kandidature Našim prijateljem v mariborski oblasti je uspelo, da so okrog naše stranke zbrali vse napredno obrtništvo in velik del telj in prvak (Velika vesclost. Klici: To naprednega malega kmeta. Tako pred-Je politična doslednost!) Navzlic temu. da i stavI'a 11353 štajerska lista koncentracijo je NNS vztrajala na svojem ultimativnem ; najboljših naprednih elementov. Uverjeni stališču, in si povrh še pridržala, da de- i smo» da ime,a P0«1 vodstvom drja. Iuje po deželi proti nam (Cujte! čujte!) ne Kukovca najlepše uspehe. (Burno odobra-bomo do zadnjega trenutka prenehali nu- j vanje.) Referent nato prečita mariborsko diti svoje roke v spravo in bomo čakali list0• 1° ->e naša oblastna organizacija z vložitvijo svoie liste do torka. Ako jc v Mariboru že odobrila in kot prvo vlo- na nasprotni strani resna volja, potem se bo sporazum našel, ako je pa res, kar nam iz Beograda poročajo o referatih g. Hribarja radikalskemu glavnemu adajoči klerikali- I 'zem, stranko, ki se iz strankarske ali osebnih mrženj niso hotele pridružiti kakor mislimo. Hodite le med narod in i "jo narod in država. Z veliko radostjo videli boste koliko hvaležnih src boste gledamo, kako je Demokratska stran našli povsod. 18. marec bo časten dan na še stranke. (Burno pritrjevanje!) Demokratske kandidature SREZKI KANDIDATI. Ljubljanska okolica: Kandidat: Josip Türk, posestnik v Ljubljani, nik ln gostilničar v Št. Vidu nad Ljubljano. Okraj Črnomelj: Kandidat: Kare! Müller, triovec in posestnik v Črnomlju. Namestnik: Jožef Reisncr, profesor Okraj Kamnik: Kandidat: Andrej Slokar, posestnik in lesni trgovec v Domžalah. Namestnik: Franc Hcmar, zidarski mojster v Kamniku. Okraj Kočevje: Kandidat: dr. Anton Sciliiirer, zdravnik v Ribnici. Namestnik: Jožef Oberstar, posestnik v Sodražici. Okraj Kranj: Kandidat: Josip Ambrožič. Ljubno pri Podnariu. obrtnik, fir zobo- Referat dr. A. Kramerja. » Simpatično pozdravljen je dr. Albert Kramcr poročal o volitvah. Z vložitvijo kandidatskih list se pričenja zadnja faza volilnega boja. Radikalci so se polastili vlade, da s terorjem in zlorabo utrdijo svojo stranko ter jo kot najmočnejšo pripeljejo v parlament. Toda usoda se maščuje: radikalska stranka je danes razcepljena in oslabljena. Vrnila se bo razbita v narodno skupščino. Demokratska stranka pa je navzlic vsem intrigam ohranila svojo enotnost, ojačila svojo borbenost in bo prišla v parlament kot najmočnejša in najbolj konsolidirana skupina, kateri po parlamentarnem principu pripade odločilna uloga v vodstvu države. (Zlvo odobravanje.) Naloge, ki smo jih v jugoslovanski demokraciji prevzeli slovenski demokratje so posebno težavne: tu na zapadu moramo braniti načela narodnega In državnega jedinstva proti stoterim težkočam, ki jih ustvarjajo preteklost, vzgoja, demagogija in zlasti klerikalna opasnost, proti kateri kličemo na skupni boj vse napredne ljudi. Toda napredni Slovenci, izgleda, v času, ko se klerikalizem vedno energičnejše pripravlja, da osvoji svoje stare pozicije, ne občutijo druge potrebe, kakor da ustanavljajo še nove stranke. (Sineh. Klici: Žalostno!) JDS je predložila vsem naprednim strankam ustanovitev naprednega volilnega bloka. V ponudbah za kompromis smo šli tako daleč, da je bila naša stranka pripravljena tako v mariborski kakor tudi v ljubljanski oblasti resignirati na nosilce list in se zadovoljiti z okrajnimi kandidaturami. Zaman. SKS in NSS sta Idejo naprednega bloka odklonili. Strankarsko to za nas ni škodi in s tem večjim pogumom pojdemo v boj. Uverjeni smo, da bodo mnogi naprednjaki, ki so pristaši drugih strank popravili greh svojih voditeljev s tem, da oddajo svoje glasove JDS, ki naj tudi v ljubljanskem volilnem okrožju, kakor se je to zgodilo V mariborskem, predstavlja stranko napredne koncentracije. (Burno pritrjevanje.) Na okrajnih konferencah so se ponovno «lšila posvetovanja glede postavitve kandidatov za ljubljansko oblast. Povsodi jc bilo soglasno sklenjeno, da bodi nosilec demokratske liste za ljubljansko okrožje aaš vodltcll in neumorni pobornik idej jugoslovenske demokracije, minister na razpoloženju ln narodni poslanec, tir. Gregor Zcrlav. (Cela dvorana prireja drju. Žerjavu več minut trajajoče ovacije.) Okrajne konference so se dalje zjedi-aile ra srezke kandidature, ki jih v imenu načelstva predlagam v odobritev. kompromis. Demokratska stranka je kot Kandidatska lista JDS. za zadnV Prcd'°= stav"a "apre:!ni . „. j . ... . stranki sledečo ponudbo: Kandiuat naj bo okrožje Ljubljana— pro{ Rcisner kot specielnl zastopnik in-NOVO mesto teresov državnih nameščencev, za njego- vega namestnika se naj postavi dr. VI. Je torej sledeča: Ravnikar (NNS). Ciin bo uradniško vpra- Nosilec liste: dr. Gregor 2erjav, mi- j Sanje rešeno, se prof. Reisner umakne i ka od vseh strank v državi obvarovala svojo vzorno disciplino in solidarnost, kar je največje jamstvo za bodoče par-¡lamentarno in državniško delo. Zbor zaupnikov poživlja vrhovno vodstvo i Demokratske stranke v Beogradu, da i neomajno vztraja na svojem zgodovinskem poslanstvu biti konsolklaciji naše mlade države največja opora, istočasno prevoznik in | pa obeča, da bo tudi naše krilo na se-! verozapadni granici, četudi se ima Namestnik: Franc Šušteršič, posest- boriti na več front s fanatiziranimi in od demagogov zaslepljenimi nasprotniki, storilo Svojo dolžnost zavedajoč se, da je le tako mogoče naremu delu naroda ter vsem njegovim slojem priboriti zadovoljstvo. Trdno smo uverjeni, da nam ostane Demokratska stranka nejšo panogo državne uprave. Brez socialno dobrohotne politike v sobračajnem ministrstvu je škoda za ve^ dragoceni material, ki ga danes kupuje državna uprava. Za rabo in varstvo tega materiala je potrebno fizično in duševno krepko osobje. Ako uprava za to osobje nima srca in ga pusti propasti, gre novo nabavljeni kakor stari mate rial polagoma v nič. Obtožujemo radikalno stranko, d» d« danes še niso izdali njeni železniški ministri potrebnih železniških zakonov, pravilnikov In predpisov, kar znači, da ni bilo v tej stranki doslej nobenega zmisla za organizacijo železniške uprave in pravno varnost gospodarskih prometnih interesov. Demokratska stranka je dolžna nan> du in sebi, da si takoj po volitvah zagotovi odločujoč vpliv na organizacijo uprave železniškega omrežja na-še kraljevine. Vse dosedanje konference glede med. narodnega vprašanja Južne železnice so pokazale, da so saabračajni ministri do sedaj kazali jako malo razumevanja zanj. V kaznjivem lanemarjenju vladnih poslov so se šele k sedanji zaključni konferenci v Rimu pritegnili tudi zastopniki finančnega in zunanjega ministrstva. Zato se je bati, da bo naša država oškodovana, ker je zadeva, kolikor se tiče na. ših delegatov, sigurno nedovoljno proučena. Bolje bi bilo. da «e zadeva po strokov, njakih dobro prouči z vseh, zlasti s fi nančnega stališča, preden se izreče zad nja beseda. Konstatirat! moramo, da se v tej zadevi ni zaslišalo niti gospodarski* kcrporacij. Treba natančneje presoditi ali so žrtve, ki bi se naložile državi na korist mednarodnega kapitala in italijanske gospodarske ekspanzije res neobhodno potrebne in upravičene in primerne dobičku, ki ga naj ima narod iz te akcije. Naj bo to opomin sedanji vhdi v zadnjem momentu! Osobja južne železnice se je v zadnjih dneh polotila nervozucsa in strah pred podržavljenem, ker so ma znane praktike radikalske stranke in njeno postopanje z državnimi nameščenci. STALIŠČE JDS GLEDE UREDITVE Demokratska stranka, ki je kazala ves PROMETA IN VPRAŠANJA JUŽNE ŽELEZNICE. Z ozirom na kaos, ki vlada n» naših naprednemu bloku. Poživljamo napred-njake vseh vrst, da popravijo greh vo. diteljev onih strank, ki to onemogočile enoten nastop naprednjakov s tem. da oddajo pri volitvah za narodno skupščino svoje kroglice za demokratske kandidate. Tako je mogoče, da proti brezobzirnosti in špekulantstvu poedinih političnih voditeljev volilci sami rešijo napredne pridobitve zadnjih let ter pošljejo v parlament može v pomnoženem števiiu, ki so kot člani najjačje tranke in po svoji delavnosti sposobni, da zastopajo interese naprednjakov. progah in z ozirom na pogajanja o južni železnici, ki se te dni vršijo v Rimu. je zbor zaupnikov vzel v razpravo memorandum zanpnikov-železničarjev, katerega glavno vsebino je po poroči ln dr. Žerjav» osvojil kot resolucijo. Čas svojega sodelovanja v vladi pravo socialno čuv6tvovanje za vse državne nameščence in tudi ostale gospodarske slabejše sloje naroda in ki je s svojim delom za činovniško pragraatiko tudi dokazala svoj čut za pravno varnost tega j najvažnejšega faktorja državne uprave — bo po svojih izvoljenih poslancih vse storila, da se osobja južne železnice — nameščenci in delavci — s podržavljen tudi v bodoče tako mogočna zaščitnica [ Glede organizacije ministrstva pro- ;em ne oškodnje na pravicah in prejem in nar. poslancc v Ljubljani, Rimska c. 9. jn podpornica, kot je bila v preteklosti, i meta se konstatira predvsem, da, so ^¡h, ki so si jih priborili in jih uživajo se- • «' •• prometna sredstva sreča ali nesreča : ,]aj pri južni železnici. vsega narodnega gospodarstva. V naši j ¿lasti bodo pazili izvoljeni poslanci de Namestnik: Franc tehnik v Kranju. Okraj Krško: Kandidat: Ivan Poi&vič, dimnikarski mojster, Kostanjevica 49. Namestnik: Vinko Mergole. nosestnik na Stritu, obč. Bučka. Okraj Lilija: Kandidat: Franc Cenceij, posestnik in župan v Aržišah. Namestnik: Ognjcslav Fin einher, kovač, Šmartno pri Litiji. Okraj Logatec: Kandidat: Franc Homovc, posestnik in gostilničar v Cerknici. Namestnik: Franc Primožič, mizar In posestnik v Novi vasi, obč. Ziri. Okraj Novo mesto: Kandidat: Karel Müller, trgovec in posestnik v Črnomlju. Namestnik: Jožef Reisner, umfesor v Ljubljani, Rimska c. 9. Okraj Radovljica: Kandidat: Josip Ambrožič, carinik, Ljubno pri Podnartu. Namestnik: Franc Holzhacker, zobo-tehnik v Kranju. Zbor zaupnikov je spremljal čitanje kandidatske liste z živim odobravanjem ter prisrčno aklamira! nosilca liste in srezke kandidate, ki so bili na zboru po večini osebno navzoči. Kandidat za Ljubljano Dr. Kramer je nato podrobno poročal o aister n. r. v Ljubljani IL Zbor zaupnikov smatra za 6vojo iz najvišjih državnih in nacijonalnih interesov narekovano dolžnost na ves glas protestirati, da radikalna stranka, vlada in njeni eksponenti s političnim me. šetarjenjem v svrho pridobitve nekoliko tujerodnih glasov, spravljajo v opasnost naše dragocene nacijonalne pridobitve, ki so nam tem dražje, ker so one edino zadoščenje, ki jih ima naš del naroda za krute stoletne krivice, povzročene po naših mestih od nasilnega nemško-habsburškega režima. S tem nemoralnim političnim barantanjem se stavija v opasnost naša severna granica, zavedno ljudstvo samo na spravlja v obup. Svarimo sodržavljane nemškega roda, naj so ne dajo zapeljati po zvijačnih vabah v panger-manske politične vode. Jugoslovani smo močni dovolj, da s pomočjo parlamenta in izven njega, kot ujedinjeni nacijonalni element zajirečimo vsak poizkus izvedbe take politike, ki bi ogrožale naše nacijonalne interese. Svarimo vlado in Nemce, naj v svoji nepremišljenosti in neprevidnosti ne kličejo nazaj nacijonalnih bojev, ker ti drugače končati ne morejo, kakor z najobčutnejšim porazom vseh sovražnim nam tujerodnih elementov, ra. Zbor zaupnikov JDS naiodločnejše protestira proti zlotipotrehl, ki jo uganja nad uradništvom režimsko radikalska vlada s svojimi eksponenti. Za priti?':, ki ga izvajajo kompetentna mesta nad uradništvom v volilne svrhe, za preganjanje uradništva iz zgolj političnih ozirov, ne najdemo le besede obsodbe, marveč zahtevamo tudi. da se krivci zloglasnega režima brezpogojno stavijo pod obtožbo, da jih zadene zaslužena kazen. Istočasno protestiramo, da je radikalska vlada odklonila v finančnem odboru vse predloge za vceje izboljšanje materijelnega položaja državnih nameščencev. Zbor zaupmkov JDS naroča vodstvu stranke, da omogoči v Ljubljani na vsak način kandidaturo zastopniku državnih uslužbencev, ker je v danih razmerah edino ta- ... ,, ko mo<*oče da dobi uradništvo v novi pogajanj,h ki so se na inicija ivo JDS : ; ° in sposobnega zago- pričela v Ljubljani za napredni «ol.hu tXa niS teženji ti v boju za neodložljivo sprejetje službene pragmatike. IV. Zbor zaupnikov ugotavlja, da je JDS z velikimi napori, z nepopisnim samozatajevanjem in podrejajoč napredni stvari eininentno strankarske interese storila vse, da bi ee omogočil 1 svojemu namestniku. kraljevini je slaba železniška uprava eden glavnih krivcev vsakoletne nove dinarske katastrofe in z np združene draginje. Eksponenti radikalne stranke so bili I mokratske stranke, da se novo službene i razmerje južnih železničarjev nasprot: : novemu delodajalcu — državi ne uredi | samovoljno s strani ministrstva saobra ! čaja, temveč v spors7-?mu « rvri-adetim do danes skoro izključno gospodarji te- j osobjem. Popoldanska debata Skupno kosilo Ob 13. je predsednik Rebek prekinil zborovanje. V sijajnem razpoloženju je naenkrat zadonela borbena himna «Hej Slovani» po dvorani. Zaupniki so se nato podali v povorki, ki je vzbujala po ljubljanskih ulicah mnogo pozornosti v Kazino, kjer se je v veliki dvorani vršilo skupno preprosto kosilo, ki ga je okusno pripravila izborna kuhinja Krapeževe restavracije. Med obedom se je razvil prisrčen prijateljski razgovor. Kot kučegazda Kazine je pozdravil zaupnike njen ravnatelj dr. Kramer, povdarjajoč historični pomen Kazine, kjer so se kovali svoječasno najhujši načrti nemške ln nemškutarske jare gospode proti nagemu narodu, danes pa so zbrani v nekdanji nemški dvorani kot gospodarji reprezentanti ravno one stranke, ki bije sedaj zopet najneizprosnejši boj proti dvigajočemu se nemštvu. Radi-kaisko-nemški paki predvideva menda tu-di vrnitev Kazine nemški gospodi, a mi, položaju stranke v PieKmurju, ki je ze se ne umaknemo nikdar več iz teh pro- j ugoden. štorov. (Burno odobravanje.) Napijmo j Blejski žnpan Herman Tome ki je pravkar izvojevalo eno rajsijsme-ših zmag proti klerikalcem pri volltva' za višji šolski svet. Demokratska stranka se dobro zaveda velikega kulturnega po slanstva našega učiteljstva in zato bc učlteljstvo imelo v njej vedro najkrepkei-šega zagovornika svojih ;c:cnj. Diskusija Po kosilu se je razvila živahna disku sija. Dr. Kukovec je naglašal. kako ne dopustnih sredstev se js posluži! pokr? jinski namestnik Hribar proti nekaterim našim kandidatom, da bi jih pregovoril za radikalno liste A kandidati "se niso ustrašili nobenD-groženj in so odločno zavrnili te atentati; na svojo čast in poštenje. Ostati hočejo zvesti demokratski stranki. Dr. Kukovec je govoril tudi o važnosti demokratsker-tiska. Delegat Josip Rožič I iz Murske Sobote je podal kratico sliko <■ vsem dragim prijateljem! Dr. žerjav je dvignil čašo in napil naši ujedinjeni domovini in Njegovemu Veii-čanstvu kralju kot simbolu naše države, kar je bilo sprejeto z burnimi Zivio-klid. Dr. Puc se je spominjal onega, ki stoji junaško v ospredju naše borbe in proti kateremu so naperjene vse puščice nasprotnikov, ki bi ga radi uničili za vsako ceno, ker se zavedajo, da bl zadali s tem najhujši udarec demokratski stranki, to je našega prvoboritelia Žerjava. Mi nočemo malikov in svetnikov, odklanjamo tudi bivšo dobo prvaštva, v našem vodji vidimo ln častimo zdravo, moderno, pošteno demokracijo, ki ne pozna ne častihlepja, ne demagoštva, ampak le delo in popolno enakopravnost vseh stanov. (Zbo rcvalci sc dvignejo raz sedeže in izkazujejo voditelju stranke najprisrčnejše dokaze ljubezni in neomajnega zaupanja v je slavi! s prisrčnimi gorenjskimi izra:'* skromnost in poštenost strankinega vc ditelja. prvega očeta demokratov, doktorja Žerjava. Ravno napadi na njegs še bolj strnili vrste zdravih Gorenjce' okrog tega častivrednega prvoboritei;:i slovenske demokracije. Župan Tome mu kliče Se mnoga leta in obljublja, da br zastavil vse sile, da, mu pomore do čir častnejše zmage. Notar dr. Manref i» Kočevja je med splošnim odobri vanjem predlagal udanostno brzojavk.-, izrednega zbora zaupnikov demokratske stranke" Njegovemu Veličanstvo kraih Notar Tavzes iz Logatca je poudarjal, da na deželi t: nobene nevarnosti za razcep stranke. Na-prednjaki na deželi sploh ne poznajo is tudi ne bodo nikdar priznali kake narodne napredne stranke. Oni stoje strnjeno za voditelji jugoslovenske demokracij njegovo poštenost. Dr. Žerjav se je zahvalil za prisrčne £andhuT» l^bl"ansk7"okoUw ovacije in se pri tej prilik! spomnil entn činiteljev, kl vrše ne samo v našem narodu, ampak tudi v naši stranki najtežje delo, to iQ našega naprednega učiteljstva. Josip Türk je opozarjal na naloge in dolžnosti stran-kinih kandidatov, Eot izkušen napredea borec ne bo slepi! svojih voltlcev z~o6TJu--{ Zagrebški denarni zavodi za podaljšani sezonskih kreditov. Iz Zagreba Tedensko poročilo Z Žitnega trga, javljajo, da so ob priliki bivanja ravna- smo slabi. Pokazali jim bomo, zmoti. Adolf Ribnikar ¡voditelji čim večkrat med narod, ki jih ' bo z veseljem sprejel. Govorila sta še pro-i fesor Reisr.er in delavec Žura iz Kandije, Je podal kratko sliko zgodovfme bivSe. na- j je imenom naprednega delavstva po- \ zdravil, demokratski zbor. Bilo je že pozno popoldne, ko je pred-J sodnik dr. Žerjav zaključil zborovanje, pozivlajoč vse, naj za bližajočo se vo- predne stranke, katere nakonita naslednica. na podlagi modernih idej je JDS. | Kamniški žtman dr. Karba ±'iitve izvrše svojo dolžnost, da bo zmaga I ^«nsKe klici: Živela JDS. i mesnatih svinj zlasti spomnil tihe in skremne delavke soproge našega Žerjava. Ivan Rebeit J» ironiziral ljubljansko terminologijo ¿starin» in «mladin». Sli flvolasni politič- ! oi delavci se čutimo mbide v borbi in ■ smo pravi «mladini»! (Buijno pritrjevanje.) ; Jerko Matu!« vič Je med viharnim odobravanjem imenom akademske demokratske mladine pozdra-vil zborovanje in poživljal vse za naj-energičnejši boj za. zmago stranke. Aka-! 260 I čim častnejša. Živio Žerjav!) (Burni klici; Živela JDS. Iz Zagreba poTočajo: Prošli teden so radi učvrščenja dinarja cene nekoliko nazadovale, k čemer je pripomoglo tudi pomanjkanje gotovine. Izvoza ni bilo. Plenica se le tržila koncem tedna po 430 — 450 z utovorne postaje. Rž se je zelo malo tržila. Ječmen ie notlral 325 — 400, oves slavonski in vojvodinski 287.50 — 300. koruza franko Za«reb 295 — 300, moka št. 0 po 700 z mlina. Mali mlini so moko ponujali po nižjih cenah. Zagrebški tedenski sejem (17. t m.) i Sejem zelo slab. Konj in goveje živine ni; bilo. Sremske pitane svinje 26 — 26.50; ni bilo. Teleta 1330 — 14.50; seno se je tržilo po 175 — 212.50, ; detelja 225; slame nI bilo. telja Narodne banke g. Novakoviča v Zagrebu zaprosili denarni zavodi za podaljšanje sezonskih kreditov. O tej zadevi bo razpravljal upravni odbor Narodne banke na svoji prvi seji. = Nova sladkorna tvornica. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo za trgovino in industrijo odobrilo osnovanje velike tvornice sladkorja v Somboru. d. d. Glavnica znaša 15 milijonov Din. NaSa žetev v letu 1922. Po «Almanahu novosadske berze» se je pridelalo ■= Nazadovanje obtoka bankovcev * Avstriji Po izkazu 7. t m. je od 1. do 7. t. m. nazadoval obtok v Avstriji v 37 milijard na 4073 milijard. = Vrednost zlatnikov v Madžarski V Madžarski se plača sedaj 20kronski zlatnik po okoli 16.000 mK, kar odgovarj» 2000 milijonov nK. za kg čistega tlata Zlatniki se zelo nakupujejo. Češka krona stoji nad .Jnarjem zelo visoko, toda »a vedo."1 mnogo ni%je kot frank in lira. Nakup iz Ohoiloinžk« je vsled teira preje mogoč, kot iz katerekoli druge jriate. Cešli industrije žele z nami trgovskih zvez, »sled resar žujejo oene t*ko daleč, da je našim trgovcem mogoč nakup. — Obiščite jih ca VI. MEDNARODNEM VZORČNEJ3 VEL.E8EJUU V FE&GI. ki se vrši od 11. do 18. marca t. L Le-giiimacije za poset izdaja Če'ioslnvašbi kon zulit in Telesejmski zastopnik Atoma Cott pat>y, aDon^na iu reklamna drožlia t o. z. ! jubljaua, Kongresni trg 3. 252 va. Podpisani preklicujem žaljive besede i napram go»podn nadpazniku Francu Žcle<-niku (dtieviii kop) v Trbovljah in se mu zahvaljujem, ker ie uinakiiil kazensko postopanju a»prasn meni Andrej Daiselak. i 90 «Medt C« S1—, ««»k «ide ua upravo tJutni>> pod «Ceboslovak». gnj Prodam 619 "eV-j vagonov originalnega bosanskega ovsa po ceni K 13 -pariteta Grosuplje ali Zidi-umio>t. Bor. Sbil, Kočevje, telel. nterurban št 4. Dijakinja 599 » sprejme na stanovanie in dobro domačo hrano. Plača po dogovoru. — Našlo» pove Ujirava «Jutra» pod «Zračna soba». Prodam 513 za vsak obrat, zlasti za stro-jarijo, pripravno staro tvor-nico. Več so poi/.ve pri Karclu Bohu, Trbovlje 1. 8troJ?plsko t«S?o slovenščine in popolne italijanščine, pomoinosti mora inati tudi nekoliko knjitro vodstva. Nattop s 1. ali 15. marcem, proti dobri plači. Ponudbe z navedbo referenc la zahtevkov je poslati pod «St. 171» poštnoleieče Novo mesto. 695 Ve5 vagonov lepega konjskega sena in dva vagona sladkega sena ima naprodaj Kratijo Mastnak Sv. Jurij j. t. 627 Brivski nčeneo, 684 priden in ubogljiv, se sprejme. Rr na, stanovanje in perilo v hiii. jSaslov: Josip Riker, brin» « Bnstaikn. ob Sari. Kovaiko orodje, kompletno, kakor stroji, it • Ie£je, voz in saui, se po i niaki eeui proua. 6pwi»js j HodiM it 7 Bri CeUn, 6061 Papirna ln maanf&k-tarna trgovina v večjem industrijskem kraju, dobro vpeljana, poleg večjih Mil, se proda. 1'onudbe pod «Trgovina» na uprarništ™ «Jutra». 651 DOBAVE Dobava mesa. Dne 26. februarja t 1. ob 10. dopoldne se vršijo pri Intendanturl Savske divizljske oblasti v Zagrebu in pri komandah mest v Karlovcu, Fužinah, Martinščici, Varaždinu, Cakovcu. Dolnji j Lendavi in Murski Soboti ofcrtalne licitacije glede dobave mesa za posamezne j gamizije za čas od 1. aprila do 30. junija 1923. Predmetni oglas Je v pisarni tr- j govske in obrtniške zbornice v Ljubljani j interesentom na vpogled. Dobava drv. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši 27. t. m. Lola! 259 z električno napeljavo in z inventarjem proda ta ko j Fani Jakolifi, Jenkova «lica 6 (Schwar^ga?se), Maribor. V globoki žalosti naznanjamo, da je nai ljubljeni soprog oče, brat, svak, stric, gospod okrajni šolski nadzornik ▼ pokoju v nedeljo 18. februarja po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal Pogreb predragega bo v torek 20. februarja ob 10. uri T^ntraj iz hiše žalosti ca Gočah na tamkajšnje pokopališke. Coča pri Vipavi, dno 18. februarja 1923. Žalujoči ostali: Zofija roj. Ferjanči6, soproga. Javoslav, Zvonirair, Bognmil, Henrik, Boris, sinovi. — Fran Lasič, vladni svetnik, Henrik Lasi6, dvornosodhi svetnik, brata. — Josipina, Karla, Ivana 3Iozetič. Amalija Pahor, Terezija Trpin, sestre. ssi t Prevzamem trgovino s mešanim blagom na deželi v prometnem kraju ali kupim hišo, primerno za trgovino. Ponudbo ti a n pravo «Jutra» pod «Trgovec». 605 i *£ » ' Posojilo ali nagrad» dobi kdor mi ods-opi pra'no j I sobo za malo časa. Ponudbe pod «Nagrad .» na uprarništvo «Jutra». 612 Eno ali dve sobi s dvema posteljama so iiče za takoj. Ceujeu« ponudbe aa upravuištvo «Jutra» pod i «Takoj 621». Globoko ginjen naznanja odoor odvetniške zbornice za Slovenijo, da je njen velengledni in prezaslužni član, gospod dr. Ivan Tavčar star« danes izdihnil svojo veliko in blago dušo. Naša zbornica je bila vedno ponosna, da je blagopotrojnega znamenitega moža štela med svoje člane, in mu tudi za vedno ohrani časten in zvest spomin. P. n. tovariši se polnoštevilno udeleže pogreba, ki se vrši dne 22. t. m. ob 4. nri pop do cerkve pri Sv. Krištofu. V Ljubljani dne 19. februarja 1923. Stanovanja, 685 ječe iz dveb. event. treh ! sob, kuhinje in priti.linami; se iS o za takoj. Ponudbe prosim poi «Takoj 585» na i upravo «Jutra». o nm® usfianovlh ANIL tovarni fcar&difiov 6000 kron nagrada d..bi, kdor odstopi dve prazni j sobi takoj ali pozneje. l'o-; nudbe na upravo «Jutra» pod j «Srcdiui mesta». 589 Noblova nagrada 610 se podeli tisti 20 letni go»po- ! dičui. ki bo najzanimivejše; pričela korespondirati z mladim inteligentom. I e res nehaj vredni spsi naj se pošljejo najuesneje do 28. februarja pod «Ume nost», poštnoležeče Ljubljana 1. Z vaoto 50.000 K, kateri bi razpolagal, kot kom-panion dobro idoč; obrti, bi dobival od indelmih predmetov dobre obresti in tak« j tisti denar za kolikor je blaga v izdelanih pre Imetih. Na-taneua pojniuil* dam temn sam pi.-meno ali u^no. — Nas'ov pri upravi «Jutra» pod «Dobro Idofa obrt, 1^-torUč«. Geienjske». 611 Cenjene gg. trgovce vljudno obveščamo, da smo ustanovili v Ljubljani. Gradišče št. 17 in Rimska cesta št. 6, tovarno kanditov pod imenom d. z o• z. Zagotavljamo cenjene odjemalce najsolidnejše postrežbe, tor so priporočamo za cenjena naročila z velespoštovanjem „NUNA" tovarna kanditov in nilenje dišav in eoli družba z o. z. v Ljubljani -m j £L Zevaco» „Krvavi kardinal" Zgodovinski roman In zopet hrope v bolesti Lasje so jcu razmršeni, znoj obliva čelo. «In vendar vas ljubim! Nikdo vas se bo nikdar bolj ljubil!» «Naprej!» odvrne ona mrzlo. «Izpolnite, kar vam je naročeno. Kardinal čaka vašega poročila!» Pod tem udarcem obstoji Saint-Priac nekaj časa negiben. Potem ga prevzame jeza. Mirno zaničevanje, ki mu je izkazuje junaška dcklica, mu postaja na vsem svetu edino m najbolj neznosna muka. In višek Ijubav-ne strasti se v njem izpremeni v sovraštvo. «Ce ne v ljubezen, vas bom prisilil, da me boste sovražili!» za-hrope. Ona zanika z glavo, ne da bi iz-pregovorila besedico, strašna mirnost je ne zapusti. «Hej!» hrope Saint-Priac. «Prisilil vas bom, da boste porabili proti meni ta meč. ki ga držite. Hočem, da vidite barvo tiste krvi, ki zaman gori za vas!» Namesto drugega odgovora potegne Annais meč, ga zlomi čez koleno in vrže kosa Saint-Priacu pod noge. Saint-Priac si pokrije obraz z rokama. Potem otrpne, le v očeh mu sijejo krvavi bliski. In naenkrat izbruhne: «Pa ne, torej!» zarjove. «Tudi to zaničevanje mi ne prinaša smrti! Umrl bom trpljenja pod tem vašim sovraštvom, če sc mu že ne morem rogati, toda prisilil vas bom!» «Končajva! Nikdar vas ne bom sovražila !» «Boste me! In to bo moje veselje, že že ne dosežem drugega!» renči j Saint-Priac. «Vaša mati...» I In utSrae, nejotov. Groza se polasti Annais. Kakor da jo je popadel krč, zavpije nad njim: «Moja mati?... Kaj ste * hoteli reči ?» Saint-Priac začuti, da je zadeta. Sunek je treba poglobiti, takoj sedaj, brez obotavljanja, da bo rana globoka. Zato izda sedaj svojo strašno tajnost, ki napolnjuje to črno dušo: «Vaša mati?... Bila je doslej velika zapreka med nama... Se preden je Richelieu mislil na njeno smrt, sem to sklenil jaz!» Annais posluša s skoraj histerično napetostjo to izpoved. Saint-Priac trepeta in hrope: «Prišel je človek iz Angersa... posla! ga je kardinal. Ta človek mi je priznal... Tako sem zvedel, da se Riclielieuova namera strinja z mojo lastno... Dogovorila sva se, da se bo dotičnik pohvalil, da je opravil svoje delo...» In Saint-Priac se nakloni pred Annais ter konča: «Opravil pa sem le jaz! Jaz sem jej zavdal!... Jaz sem ubil vašo mater! ... Hejl Dotičnik bi si ne bil upal! Jaz sem si!... In sedaj recite še enkrat, če morete, da jaz ne zaslužim vašega sovraštva, če že ne morem zaslužiti vaše ljubezni!» Annais pogleda konico svojega meča na tleh. «Zlomljen jc!» krikne Saint-Priac. «Sicer pa je tudi prekasno! Sedaj, ko veste vse, nočem več pasti od vaše roke! Čutim, da je naperjeno proti meni vse sovraštvo, ki ste ga sploh zmožni! Doli s krinko! Jaz sem tu gospodar! Moja ste!... Hej, dečki, semkaj! Hej, vi tam!» Prihodnji hip pridrvi njegova de-setorica. Annais je skoraj brez zavesti. Le izdaleka čuti, da so se je polastili in da jo nekam vodijo. Sliši brez prave zavesti, da jim daje Saint-Priac nekakšna povelja, in sicer pol- glasno, grozeče, odločno ... Naenkrat se zave, da je že na konju, obdana od vseh strani. Saint-Priac jaše na če!u oddelka in ukaže: Sledite mi! Vsa četa se odpravi proti severu ter se izogne Parizu v velikem pol krogu. Bilo je baš v trenutku, ko je Trencavel zapuščal mesto skozi montmartska vrata. • ••••••••• Tri ure pozneje zapušča Saint-Priac grofa de Chalais ter sc v galopu vrača od njega na Place Royale, odkoder se takoj odpravi h kardinalu v avdijenco. Kardinal ga gleda presenečeno. Njegov plačanec razume to presenečenje in se nasmehlja. «Niti luknjice nima vaš plašč, monsinjor!» mu poroča zmagoslavno. «Nikdo ni skušal suniti svoje «miseri-cordije» v moje grlo ali hrbet. Vračam sc na najenostavnejši način, od vseh strani me je celo pozdravljala množica, ki je mislila, da jašete Vi po ulicah...» Kardinal opazuje te poteze, ki so kakor okamenelc, to spačeno lice in ustnicc, in si misli: «Nekaj se je moralo pripetiti, česar še ne vem, izvedeti pa moram...» «In grof de Chalais?» vpraša. «Me je sprejel zelo ljubeznivo. Sam je bil, monsinjor, povsem sam, samo odgovoril mi je, da hoče poslu-žiti Ie Vašo cminenco osebno in da mi zato ne more ničesar povedati, ker so njegova razkritja namenjena le za Vaša lastna ušesa... Obed jc bil pripravljen...» «Hej!» si misli Richelieu in poblc-di. «Strup? Nanj nisem mislii...» Toda, kakor da je uganil njegovo misel, nadaljuje Saint Priac mimo: «Priznati moram Vaši eminenci, da mi je jutranja ježa napravila dokaj teka. Gospod grof je ljubeznivo prigovarjal in vabil, tako da se nisem mogel ustavljati. Sedel sem k mizi, pospravila sva okusni obed, zares f okusni, in peten: sva izpraznila na Vaše visoko zdravje do zadnje vse pripravljene steklenice .. Na kardinalovo kretnjo se Saint-Priac odstrani z mislijo: «In vendar, sedaj je ona moja, samo moja! Ugrabil sem si jo in obdržim jo vkljub vsemu!» «Nekaj se je pripetilo, kar moram doznati!» si misli Richelieu. Trencavel je med tem veselo jahal svojo pot dalje. Ko prijaha do samostana Saint-Lazaire, se ustavi in se zravna v stremenih. Od daleč, iz smeri Templa, prihaja po cesti oblak prahu, kakor od jezdecev. Nepremično jih opazuje Trencavel od daleč in neka tcZka slutnja ga obide, čeprav si ne vč razlagati njenega postanka. Opazuje tako oni oblak prahu ia se vpraša: «Kdo so? Kam gredo?» Četa, zavita v rdečkast prah in obsevana od solnca, se oddaljuje, postaja manjša in kmalu izgine. Trcn-cavela srce zaboli. Toda kmalu se zavd, da so vse to najbrž prazne marnje, ter nadaljuje svojo pot Kmalu je na cilju ter razjaše. Vrata so odprta. Zakaj? S stisnjenimi ustni vstopi. Toda vse jc v najlepšem redu. Sedaj se nasmehi ja. «Dobro! Prihajam prvi!» To jc bilo v trenutku, ko se zapro v Parizu vsa vrata razen onih dveh, ki služijo za past. Na vsakih teh dveh vrat čaka po cn častnik z dvajset stražniki. In vsakdo med njimi si ponavlja: «Naš možakar lahko sedaj pride. Vse je zanj pripravljeno.» Da, vse! Celo vislicc! XX. Vadlteli MontarloL Nekoliko moramo poseči nazaj, da vidimo, kaj so delale med temi dogodki tri osebe, ki imajo dokaj važno ologo v naSI povest L Ti trije so: Co-' rignan, Rascasse in Montariol, vaditelj Tiw..cave!ove borilske akademije, njegov drug in prijatelj. Proti jutru je Rascasse zapusti! beznico, v katero smo ga videli vsto« piti, prcccj bled, razmršen, slabe vo« lje in preklinjajc. Dobro vino, pr! katerem sc jc Rascasse rad «nazaj držal», uiu je odplavilo dve ali tri zlate pištole, kocke so potem še huje gospodarile po njegovem zakladu. Okrog cl;sete ure zjutraj sc je šele možakar odpravil s težko glavo in prazno »...šnjo iz bern^e proti Oomu. Stanoval je v ulici Saint Antoine. v bližini katedrale Svetega Pavla, to je v bližini Kraljevskega trga, kjer je doma Richelieu. Bilo jc v majhni, na samem stoječi hišici, pravem brlogu. Temu povsem osamljenemu bitju n! moglo niti na misel priti, da bi imel ženo in dcco, da bi žive! rodbinsko življenje. Nekoč je poizkusil najeti služkinjo, toda zdi sc, da je v spanju govoril, in ona mu je to povedala, na kar jo je takoj odpustil, da bi ne izdal kdaj v spanju svojih malenkostnih ali morda tudi večjih tajnosti. Posebnih napak možakar ni ime!, bil je le nekoliko pijanca in kockača, lažnivca, požeruha in nečistnika vrhu tega pa nekoliko oderuški in denarja lačen. Vendar v dnu srca ni bil napačen. Dodati moram, da je bil zelo, zelo neznatne postave. Vedel jc, da ni dobro raščen, in je zamerjal svoji materi m vsemu svetu. Odtod je izviralo njegovo veselje, katero jo občutil, kadar je mogel kogarkoli prijeti za vrat. ÜUK aFeSSS*SSS5SSff£ES3 >miDOH¿< I— 1 ÜiÜliMiil THWIMKr SiSHWÛËHl^ilM^ PAL K at* č ule pot pe tniKe in potpiate !lilllIUIIIÜli!lllll!UII!illUlUllilBIll!III!illi!llllJl]l ^Prednosti!, Ceneje ia s ti a t n o trajni je nego od lož«! I Varstvo' proti vlagi « mraza I krojaški stroj, lovska puška in samokres, r*e dobro ohranjeno — Cena po dogovrrn. — Več se izve t Ljubljani ▼ Škofji ulici St 15 (prit ičje). Razno perilo za dame, gospode In deco 8*'l priporoča tvrdka (U E.Skob rnc «¿mÜ?» ta Oglasni cenik „Jutra" Dnevnik «Jutro» ima trikrat na teden prilogo 4 strani List prinaša: Narodno - gospodarske danke na podlagi izvirnih informacij. Politične članke, v prvi vrsti one, ka-feri se nanašajo na gospodarski položaj naše države. Podučne spise tudi za najširše sloje. Najnovejše telegramske vesti in borzna tjoročiia. Originalne leposlovne spise in prevode romanov svetovnega slovesa. Poročila o književnosti in druge zani-fnivosti Mali oglasnik omogoča oglaševanje s prav majhnimi izdatki ter je posebno zanimiv vsled svoje raznoličnosti. Posebno priporočljiv za službe, stanovanja, nakup, prodajo itd. Ker prekaša tudi v številu vsakodnevnih iztisov vse druge liste v Sloveniji in, ker ima mnogo naročnikov tudi po Hrvatski in Srbiji, je uspeh oglasov nad vse ugoden. Oglase v «Jutru» 5e nemogoče prezreti, ker so uvrščeni vedno med tekstom ali pa na zadnji strani. Nizka naročnina, 10 Din mesečno, omogoča naročitev lista tudi najrevnejšim. Kljub izrednim prednostim Usta niso oglasi nič dražji kot v drugih dnevnikih, in sicer stane: 3/t stran Din 1.550. strani Din 775. Vi strani Din 387.50. Stran je visoka 45 centimetrov, široka 30 cm ter razdeljena na 5 oglasnih stolpov v širini po 60 mm. Osnovna oglasna cena ie 2 Din za petitno oglasno vrsto (t. j. za 3 mm visok in I stolp (60 mm) širok prostor). Popusti se dovolile le pri takojšnjem plačilu pri naročilu, in sicer pri priobče-nju od 13 do 24 krat 5%, cd 25 do 36 krat 10%, od 36 do 52 krat 15%, za več kot 52 krat 20%. Inserati, kateri niso plačani v naprej, so podvrženi vsem premembam cenika, t U ako se cene zvišajo, se zviša tudi cena oglasu od dneva zvišanja naprej. Cene so stalne ter se ne smejo na podlagi medesebojnih pogodb svojevoljno znižavati ali zvišavati. Oglasni zavodi, kateri bi se določenih cen ne držali, izgube pravico zbiranja oglasov. Za zbiranje oglasov so pooblaščeni: Aloma Company, anončna in reklamna družba z o. z. v Ljubljani. Kongresni trg 3 In njena podružnica v Beogradu, Sremska ulica br. 9 ter ostale anončne ekspedicije, katere imajo od nas izstavljena pooblastila za zbiranje oglasov. EIiIN, družba za električna Industrijo d. s o. s. gradi električne centrale. proizvaja in dobavlja vse električne stroje ln elektrotehnična aparata in izdelke. prolektlra brtrplačno vse naprave ta ob?j>te, ki so v »vesi s elektrotehniko. Tehnične pisarne In zaloge: I^UBLJ&BA. Dunajska cesta, palača LJjbljasske kredita« banka M ARI BOB, Vetrlajska ulica ll. 11 ElalN BUN EL IN Najboljšo in najcenejša streho pravi, zajamčeno prfatnl s« ssfeesS sksril. Fpan Hooevap Ž »¿nožis, in m >-tvu, ki ga je n>-sl.> do začasn.-ga groba, na hribčku. Iskreoa hvala posebno tistim pe čistmkom, ki to bili v dneh nsibridbejSe žilosti nl>ogi materi r opori •■n tola,'bo. Hvala g. štabnemu zdravni - a, ki je ►toril vse. kar bi moglo olaišati 6tanje l>»lniita in njegove mame v !»>laici. ILala vsem io vsakomur, ki se nas je kakorkoli prijazno in sočutno spomnil v dneh nate žalosti. Andrej Oaberifiek, L;nbljan*. oče: Metod in » da, Dunaj, brat m ia teatra; Ivanka Oaberičak, üiceguuvi, mati.