druge seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 3 5. septembra 1892.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar Oton Betela.— Vladni zastopnik: e. kr. vladni svetnik Josip Bralka. — Vsi članovi razim: ekscelenca knezoškof dr. Jakob Missia, Robert Braune, Primož Pakiž, Viljem Pfeifer, ekscelenca baron Josip S c h wag el'," Luka Svetec. — Zapisnikar: deželni tajnik Josip Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika I. deželno-zborske seje dne 9. septembra 1892.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva.
3.	Priloga 7. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep gledališkega zaklada za leto 1891.
4.	Priloga 8. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo ustanovnih zakladov računski sklepi za leto 1891. in proračuni za leto 1893.
5.	Priloga 9. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep zaklada prisilne delarnice za leto 1891.
6.	Priloga 10. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun zaklada prisilne delarnice za leto 1893.
7.	Priloga 11. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep deželne vinarske, sadjarske in poljedelske, šole na Grmu za leto 1891.
8.	Priloga 12. Poročilo deželnega odbora glede uvrstitve v cestnem skladovnem okraji Ljubljanska okolica se nahajajoče iz Dravelj na Ljubelsko državno cesto držeče občinske ceste med okrajne ceste.
9.	Priloga 13. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep deželno-kulturnega zaklada za leto 1891.
10.	Priloga 14. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun deželnega kulturnega zaklada za leto 1893.
11.	Priloga 15. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep bolniškega zaklada za leto 1891.
12.	Priloga 16. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun bolniškega zaklada za leto 1893.
13.	Priloga 17. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep blazniškega zaklada za leto 1891.
14.	Priloga 18. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun blazniškega zaklada za leto 1893.
15.	Priloga 19. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep porodniškega zaklada za leto 1891.
16.	Priloga 20. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun porodniškega zaklada za leto 1893.
der zweiten Sitzung
des kritini sdjrn Landtages
in Kaibach
am 15. September 1892.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Detela. — Vertreter der k. k. Regierung: Regierungsrath Josef Dralka. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Sr. Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Robert Braune, Primus Pakiz, Wilhelm Pfeifer, Excellenz Josef Baron Schwegel, Lukas Svetec. — Schriftführer : Landessecretär Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der I. Landtagssitzung vom 9. September 1892.
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 7. Bericht des Landesausschusses, womit der Rechnungsabschluss des Theaterfondes für das Jahr 1891 vorgelegt wird.
4.	Beilage 8. Bericht des Landesausschusses, womit die Rechnungsabschlüsse der Stiftuugsfondc für das Jahr 1891 und die Voranschläge für das Jahr 1893 vorgelegt werden.
5.	Beilage 9. Bericht des Landesausschusses, tomnit der Rechnungsabschluss des Zwangsarbeitshausfondes für das Jahr 1891 vorgelegt wird.
6.	Beilage 10. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag des Zwangsarbeitshausfondes für das Jahr 1893 vorgelegt wird.
7.	Beilage 11. Bericht des Landesausschusses, womit der Rechnungsabschluss der Laudes-Wein-, Obst- und Ackerbauschule in Stauden für das Jahr 1891 vorgelegt wird.
8.	Beilage 12. Bericht des Landesausschusses wegen Einreihung der im Straßenconcurrcnzbezirkc Laibach Umgebung vorkommenden, von Draule zur Lvibler Reichsstraße führenden Gemeindestraße in die Kategorie der Bezirksstraßen.
9.	Beilage 13. Bericht des Landesausschusses, womit der Rechnungsabschluss des Landesculturfoudes für das Jahr 1891 vorgelegt wird.
10.	Beilage 14. Bericht des Landesausschusses, womit das Präliminare des Landesculturfoudes für das Jahr 1893 vorgelegt wird.
11.	Beilage 15. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Rechnungsabschlusses des Kraukcnhausfoudes pro 1891.
12.	Beilage 16. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Voranschlages des Krankenhausfondes pro 1893.
13.	Beilage 17. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Rechnungsabschlusses des Jrrenhausfoudes pro 1891.
14.	Beilage 18. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Voranschlages des Jrrenhausfoudes pro 1893.
15.	Beilage 19. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Rechnungsabschlusses des Gebärhausfoudes pro 1891.
16.	Beilage 20. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Voranschlages des Gebärhausfoudes pro 1893.
2
II. seja dne 15. septembra 1892. — II. Sitzung am 15. September 1892.
17.	Priloga 21. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep najdenškega zaklada za leto 1891.
18.	Priloga 22. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun najdenškega zaklada za leto 1893.
19.	Priloga 23. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun glediškega zaklada za leto 1893.
20.	Priloga 24. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun zaklada deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1893.
21.	Priloga 25. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1893.
22.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za leto 1891. (k prilogi 1.).
23.	Ustno poročilo finančnega odseka glede izkaza o gospodarjenji s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za leto 1891. (k prilogi 2.).
24.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih pokojnin za leto 1893. (k prilogi 3.).
25.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1891. (k prilogi 4.).
26.	Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada za leto 1893. (k prilogi 5.).
27.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji odgonskega sprevodnika Karola Novaka pl. Giftberga v Ljubljani za zvišanje plače.
28.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji več posestnikov iz Smartna pri Litiji in drugih za odškodnino povodom preložitve ceste čez Wagenšperg.
Seja se začne ob 10. uri 30 minut dopoldne.
17. Beilage 21. Bericht des LandesausschuHs mit Vorlage des Rechnungsabschlusses des Findelfondes pro 1891.
18.	Beilage 22. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Voranschlages des Findelfondes pro 1893.
19.	Beilage 23. Bericht des Landesausschusses, womit der Voranschlag des Theatcrfoudcs für das Jahr 1893 vorgelegt wird.
20.	Beilage 24. Bericht des Laudesausschusscs, mit welchem der Voranschlag der Ltlndes-Wein-, Obst- und Ackcrbauschule in Stauden für das Jahr 1893 vorgelegt wird.
21. Beilage 25. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Norinalschulfvndsvorauschlages pro 1393.
22.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungs-abschluss des Normalschulfontzes für das Jahr 1891 (zur Beilage 1).
23.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über beit Gebarungsausweis des krainischen Volksschullchrer-Pcnsiousfoudes für das Jahr 1891 (zur Beilage 2).
24.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Lehrer - Pensionsfondes für das Jahr 1893 (zur Beilage 3).
25.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesanlehensfondes für das Jahr 1891 (zur Beilage 4).
26.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag des Landesanlehensfondes für das Jahr 1893 (zur Beilage 5).
27.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Schubsührcrs Karl Nowak von Giftberg in Laibach um Gehaltsaufbesserung.
28.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition mehrerer Insassen von St. Martin bei Littai und anderer um Zuerkeilunug einer Entschädigung aus Anlass der Umlegung der Wagensbergstraße.
Zegiuu der Sitzung um 10 Uhr 30 Minuten Vormittag.
II. seja dne 15. septembra 1892.
II. Sitzung mn 15. September 1892.
3
Deželni glavar :
Potrjujem sklepčnost visoke zbornice in ot var j am
sejo.
Cast mi je predstaviti visoki zbornici gospoda vladnega svetovalca Jožefa Dralka, ki bode zastopal visoko vlado, ker je gospod deželni predsednik zadržan, udeležiti se današnje seje.
Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje.
1. Branje zapisnika I deželno-zborske seje dne 9. septembra 1892.
1.	Lesung des Protokolles der I. Londtagssitzung vom 9. September 1892.
Tajnik Pfeifer:
(bere zapisnik I. seje v slovenskem jeziku — liegt das Protokoll der I. Sitzung in slovenischer Sprache.)
Deželni glavar:
Želi kdo gospodov kak popravek v ravnokar prečitanem zapisniku ?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
2.	Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
Deželni glavar:
Došle so mi sledeče peticije:
Županstvo v Šmartnem pri Litiji prosi za uravnavo ceste od Kamna do Šmartna.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Podobnik Marija, učiteljska udova, prosi za zvišanje pokojnine letnih 140 gl d.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
Verein zum Schutze des üsterr. Weinbaues in Wien bittet um eine Subvention Pro 1893.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Zanoškar Uršula, udova deželnega kancelij skega oficijala v Kranjski Gori, prosi za dosmrtno podaljšanje in zvišanje dosedanje miloščine letnih 120 gld.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird beut Finanzausschüsse zugewiesen.)
Leitung des Vereines zur Pflege kranker Studierender in Wien bittet um einen Unterstützungsbeitrag.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Dr. Anton Jare, Vorstand des «Vineenz-Vereines» und des «Collegium Marianum», bittet um Erhöhung der bisher für die Schule im «Collegium Marianum» angewiesenen Schulsubvention.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Vodstvo trirazredne ljudske šole v Liehtenthur-novem sirotišči prosi podpore za nakup šolskih učil.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Landesschulrath hier übermittelt das Gesuch des Pens. Lehrers Batholmä Vraneie um eine Krankenaushilfe.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Odbor za slavljenje 25letnice bitke pri Custozzi prosi podpore za postavo vojnega častnega spomenika.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Šuklje izroča sledeče peticije:
Odbor društva v podporo revnih dijakov novomeške gimnazije prosi podpore.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Pedagogiško društvo v Krškem prosi uravnave kranjskega meščanskega šolstva.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Pedagogiško društvo v Krškem prosi podpore za izdajo pedagogiškega letnika.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Klun izroča prošnjo Karoline in Ane Malenšek, učiteljskih sirot, za podaljšanje miloščine.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec dr. Vošnjak izroča prošnjo opravilnega odbora «Podpiralne zaloge slovenskih vseuče-liščnikov» v Gradci za podporo.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Lavrenčič izroča prošnjo Andreja Rovana star., posestnika in lastnika gozdne drevesnice v Colu, za podporo.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Luckmann izroča sledečo prošnjo:
Verein zur Unterstützung dürftiger und würdiger Hörer der k. k. Bergakademie in Leoben bittet um eine Subvention pro 1893.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
l*
4
II. seja dne 15. septembra 1892. — II. Sitzung am 15. September 1892.
Prestopimo k daljni točki dnevnega reda, to je:
3 Priloga 7. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep gledališkega zaklada za leto 1891.
3.	Beilage 7. Bericht des Landesallsschusses, womit der Rechnungsabschluss des Theaterfondes für das Jahr 1891 vorgelegt wird.
in k točki:
4. Priloga 8. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predlagajo ustanovnih zakladov računski sklepi za leto 1891. in proračuni za leto 1893.
4.	Beilage 8. Bericht des Landesausschusses, womit die Rechnungsabschlüsse der Stiftungsfonde für das Jahr 1891 und die Voranschläge für das Jahr 1893 vorgelegt werden.
Naznaniti mi je tu, da sein vsled sklepa visokega deželnega zbora zadnje seje, ti dve prilogi že izročil finančnemu odseku.
Daljna točka dnevnega reda je:
5 Priloga 9. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep zaklada prisilne delarnice za leto 1891.
5.	Beilage 9. Bericht des Landesausschusses, womit der Rechmngsabschluss des Zwangsarbeitshaus-fondes für das Jahr 1891 vorgelegt wird.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bem Finanzausschüsse zugewiesen.)
6.	Priloga 10. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun zaklada prisilne delarnice za leto 1893.
6.	Beilage 10. Bericht des Landesansschnsses, womit der Voranschlag des Zwangsarbeitshausfondes für das Jahr 1893 vorgelegt wird.
f Izroči se finančnemu odseku. — Wird betn Finanzausschüsse zugewiesen.)
7.	Priloga 11. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1891.
7.	Beilage 11. Bericht des Landesansschnsses, womit der Rechnungsabschluss der Landes-Wein-, Obst-Ulld Äckerüauschnle in Standen für das Jahr 1891 vorgelegt wird.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
8.	Priloga 12. Poročilo deželnega odbora glede uvrstitve v cestnem skladovnem okraji Ljubljanska okolica se nahajajoče, iz Dravelj naLjubelsko državno cesto držeče občinske ceste med okrajne ceste.
8.	Beilage 12. Bericht des Landesansschnsses wegen Einreihung der im Straßeuconcnrrenzbezirke Laibach Umgebung vorkommenden, von Dranle zur Loibler Reichsstraße führenden Gemeindestraße in die Kategorie der Bezirksstraßen.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird bent Ver-waltuugsausschusse zugewiesen.)
9. Priloga 13. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep deželno-kulturnega zaklada za leto 1891.
9.	Beilage 13. Bericht des Landesansschnsses, womit der Rechnnngsabschluss des Laudescnltnrfondes für das Jahr 1891 vorgelegt wird.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bem Finanzausschüsse zugewiesen.)
10. Priloga 14. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun deželnega kulturnega zaklada za leto 1893.
10.	Beilage 14. Bericht des Landesausschusses, womit das Präliminare des Landescultnrfondes für das Jahr 1893 vorgelegt wird.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
11.	Priloga 15. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep bolniškega zaklada za leto 1891.
11. Beilage 15. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Rechnungsabschlusses des Äranken-hausfondes pro 1891.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird bent Finanzausschüsse zugewiesen.)
11. seja dne 15. septembra 1892. — II. Sitzung am 15. September 1892.
D
12.	Priloga 16. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun bolniškega zaklada za leto 1893.
12. Beilage 16. Bericht des Landesausschiisses mit Vorlage des Voranschlages des Kraukeuhansfondes pro 1893.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dom Finanzausschüsse zugewiesen.)
13.	Priloga 17. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep blaz-niškega zaklada za leto 1891.
13. Beilage 17. Bericht des Landesausschiisses mit Vorlage des Rechnnngsabschlnsses des Jrrenhans-fondes pro 1891.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
14. Priloga 18. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun blazniškega zaklada za leto 1893.
14.	Beilage 18. Bericht des Landesausschiisses mit Vorlage des Voranschlages des Jrrenhausfondes pro 1893.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
15.	Priloga 19. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep porodniškega zaklada za leto 1891.
15.	Beilage 19. Bericht des Landesausschiisses mit Vorlage des Rechnungsabschlusses des Gebärhans-fondes pro 1891.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
16.	Priloga 20. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun porodniškega zaklada za leto 1893.
16.	Beilage 20. Bericht des LandHansschnsseö »lit Vorlage des Voranschlages des GebärhnnsfondeS pro 1893.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
17.	Priloga 21. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži računski sklep naj-denškega zaklada za leto 1891.
17.	Beilage 21. Bericht des Landcsansschusses mit Vorlage des Rechnnngsabschlnsses des Findelsondes pro 1891.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
18.	Priloga 22. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun najdenškega zaklada za leto 1893.
18.	Beilage 22. Bericht des Lnndesansschnsses mit Vorlage des Voranschlages des Findelsondes pro
1893.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
19.	Priloga 23. Poročilo deželnega odbora, 8 katerim se predloži proračun gledališkega zaklada za leto 1893.
19.	Beilage 23. Bericht des Landesausschiisses, womit der Voranschlag des Theaterfondes für das Jatzr 1893 vorgelegt wird.
Deželni glavar:
Omeniti mi je, da dotična priloga še ni prišla iz tiska, prosim pa dovoljenja visoke zbornice, da jo izročim, ko pride iz tiska, finančnemu odseku.
(Pritrjuje se. — Zustimmung.)
Isto tako predlagam, da sc izroči priloga 24., to j c :
20.	Priloga 24. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun zaklada deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za leto 1893.
20.	Beilage 24. Bericht des Landesausschiisses, mit welchem der Voranschlag der Landes-Wein-, Obst- und Ackerbanschule in Standen für das Jahr 1893 vorgelegt wird.
ki tudi še ni prišla iz tiska, finančnemu odseku. (Obvelja, — Angenommen.)
6
II. seja dne 15. septembra 1892.
II. Sitzung mn 15. September 1892.
21.	Priloga 25. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži proračun normalno-šolskega zaklada za leto 1893.
21.	Beilage 25. Bericht des Landcsausschnsses mit Borlaae des Normalschiilfonds- Voranschlages pro 1893.
(Izroči sc finančnemu odseku. — Wird betn Finanzausschüsse zugewiesen.)
Sedaj prestopimo k 22. točki dnevnega reda, ter prosim gospoda poročevalca, da uvede poročilo.
Točka 22 je:
22.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za leto 1891. (k prilogi L).
22.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Normalschulfondes für das Jahr 1891 (zur Beilage 1).
Poročevalec Klun:
Visoki zbor! Finančni odsek je rešil nalogo, dano mu v prvi seji visokega deželnega zbora in je izbral mene, da poročam o računskem sklepu normalno-šol-skega zaklada za leto 1891. Kakor visoki zbor razvidi iz pridejanega poročila, bili so dohodki mimo proračuna večji za 7534 gld. 48 kr.; nasproti pa troski manjši za 6126 gld. 291/2 kr.; torej je bilo prihranjenega pri tem zakladu 13.660 gld. 77 ',2 kr. Deželni zaklad je imel dodati temu zakladu 136.602 gld., ali ker se je prihranilo 13.660 gld. 77 '/2 kr. mu ni bilo treba dodajati vsega zneska, temveč le 126.696 gld. 87 kr., prihranilo bi se pa bilo lahko celih 13.660 gld. 771l,i kr. Vender pa je zaradi poravnavanja zastankov treba, da je nekaj denarja v blagajnici, zato je deželni zaklad vplačal le 9905 gld. 13 kr. manj nego bi bil moral vplačati po proračunu. Prihranilo se je torej 3755 gld. 64V» kr. Po moji sodbi bi bilo treba ta znesek 3755 gld. 64V4 kr., ki se je prihranil, dejati v proračun prihodnjega leta, ker bode skoraj prišel čas, ko bodemo morali iskati vsakega krajcarja, kajti naše šolske potrebščine silno naraščajo leto za letom. Ali po dosedanji navadi pridejali so ga imovini, ki se je vsled tega pomnožila za 3755 gld. 64*/,2 kr.
Glede drugih številk, ki se nahajajo v izkazu, imam le omenjati, da so se bili doneski od zapuščin proračunih na 14.000 gld., da je bilo pa v istini vplačanih le 12.077 gld. 81 % kr., torej za 1922 gld. 18‘/e kr. manj, nego je bilo proračunjeno, ker ni bilo toliko obilnejših zapuščin, da bi se bil dobil ves proračunjeni znesek.
Glede doklade na davke omenjam, da je bila proračunjena na 150.000 gld., daje bilo pa v istini vplačanih 158.863 gld. 70‘/2 kr., torej za 8863 gld. 701 /„ kr. več, ker so se davki med letom pomnožili
in se začetkom leta nikdar ne more natanko določiti, koliko bodo znašali cesarski davki, na katere je treba plačevati doklado za normalno-šolski zaklad.
Pri troških za aktivitetne užitke učiteljev se je prihranilo 9478 gld. 39 */a kr., ker je bilo tekom leta več služeb izpraznjenih ali pa s provizoričnimi učitelji nameščenih in so toliko znašali interkalari. Omenjati je le, da so bili interkalari zaradi tega toliko visoki, ker so se mnogi nadomestovalni učitelji plačevali tudi iz troskov v III. rubriki, «nagrade», pri katerih je deželnemu šolskemu svetu dovoljen revirement. Zavoljo tega so se prihranili interkalari, iz katerih bi se bili morali sicer plačati ti troški.
Drugega nimam omenjati ničesar in v imenu finančnega odseka predlagam:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Računski sklep normalno - šolskega zaklada za leto 1891. se potrjuje, razkaz skupne imovine tega zaklada koncem 1. 1891. pa se jemlje na znanje».
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo. Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich).
Ako ne, preidemo na glasovanje in prosim gospode, kateri sprejmö predlog finančnega odseka, naj blago-vole vstati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Preidemo k daljni točki, to je:
23.	Ustno poročilo finančnega odseka glede izkaza o gospodarjenji s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za leto 1891. (k prilogi 2.).
23.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Gebarnngsausweis des krainischen Volks-schullehrer-Pensionsfondes für das Jahr 1891
(zur Beilage 2).
Poročevalec Klun:
Deželni šolski svet je deželnemu odboru izročil izkaz o gospodarjenji s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za leto 1891., iz katerega je razvidno, da deželnemu zakladu zopet ni bilo treba toliko doplačati temu zakladu, kakor je bilo proračunjeno, temveč manj za 2604 gld. Proračunjeni so bili namreč doneski deželnega zaklada v pokritje primanjkljaja pri učiteljskem pokojninskem zakladu za leto 1891. na 16.004 gld., doplačalo pa se je v istini le 13.400 gld.
Glede tega zaklada nimam drugega omenjati, nego šolskih glob, glede katerih smo vsako leto visoki vladi priporočali, naj pazi na to, da jih okrajni šolski sveti nalagajo previdneje; ako jih pa že nalože, naj jih tudi iztirjavajo, ali pa naj se poslužujejo drugega sredstva, katero je dovoljeno po postavi, namreč zapirajo naj zanikerne stariše, ki svojih otrok redno ne pošiljajo v šolo. Nakladati globe, potem jih pa ne izterjavah, gotovo
II. seja dne 15. septembra 1892. — II. Sitzung am 15. September 1892.
7
ne pospešuje šolskega obiska, kajti stariši si mislijo: «otrok nismo pošiljali v šolo, kazni ni treba plačati, zaprti tudi nismo bili — obdržali bodemo otroke zopet doma». Treba je na vsak način, da se šolske globe strogo izterjavajo in malomarni stariši silijo, svoje otroke redno pošiljati v šolo. Iz priloge 2. je razvidno, da so pri šolskih globah pričetkom leta 1891. znašali zastanki 4759 gld., koncem leta 1891. pa so se pomnožili na 5426 gld., to je za 667 gld., dasiravno je bilo v istini vplačanih 685 gld. Finančni odsek je torej mislil, da moramo naročilo, katero smo že prejšnja leta dajali deželnemu šolskemu svetu, oziroma visoki vladi, tudi letos ponoviti in zato bodem imel čast, v tej zadevi predlagati visokemu zboru neko resolucijo.
Glede drugih številk nimam ničesar omenjati, samo to še prosim, ds gospodje pod št. 19. popravite malo pomoto. Izkazano je namreč tu končno čisto aktivno imetje v znesku 36.115 gld. 17kr., v istini pa je znašalo 36.115 gld. 16'/2 kr. in ravno tako pod št. 23. ne znaša pomnožitev imetja 1057 gld. 14V» kr., temveč 1057 gld. 131/2 kr.
Drugega nimam pristavljati ničesar, ampak le priporočam predlog finančnega odseka, ki se glasi:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Izkaz o gospodarjenji s kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za 1. 1891. se jemlje na znanje».
Poslanec Stegnar:
Izprosil bi si besedo k točki 2., akoravno spada stvar prav za prav v špecijalno debato.
Poročevalec Klun:
Prečita! bodem še resolucijo, katero priporoča finančni odsek glede šolskih glob.
Resolucija se glasi:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Z ozirom na to, da so se 1. 1891. zopet izredno pomnožili zastanki pri šolskih globah ter da dejanski vplačana svota doti enih glob v nobenem razmerji ni nasproti zaostalemu znesku, kar škoduje deželnim financam, ob jednem pa tudi rednemu šolskemu obisku, poživlja se visoka vlada, naj skrbi za to, da se strogo iztirjajo šolske globe».
Deželni glavar:
Otvarjam debato o nasvetu in o resoluciji finančnega odseka.
Gospod poslanec Stegnar oglasil se je k besedi.
Poslanec Stegnar:
Visoka zbornica! Resolucija, katero je častiti gospod poročevalec v imenu finančnega odseka prečita!, ima prav dobro namero, in če bi se izvedla, bila bi v dvojnem oziru koristna. Prvič bi dobil učiteljski pen-zijski zaklad precejšno svoto in drugič bi se naše ljudsko šolstvo glede rednega obiskovanja krepko podprlo. Vender pa je to, kar se povdarja v resoluciji, nekoliko dvomljivo, kajti globe segajo večinoma za deset let nazaj. Te globe se ponavljajo leto za letom in se prepisujejo
iz jednega računskega sklepa v drug proračun in tako je nastala ta velikanska svota. Ne smete pa misliti, da je ta svota razdeljena na vse šolske okraje na Kranjskem, marveč izvira največ teh zastankov iz postojnskega okraja. Tam je bilo okolu 4000 strank kaznovanih večinoma po goldinarji, in le redkokatera je morala plačati, ako je bila imovitejša 2 do 3 gld. Naj še opomnim, daje več strank po večkrat prišlo v kazni, ki se pa niso zvrševale; narekavale so se, iztirjale pa ne in vsled tega je narastla ta velika svota. Krivde torej ni toliko pri ljudeh, da glob niso plačali, temveč okrajnih šolskih svetov, ki jih niso izterjevali. Naglašati moram, da okrajni šolski sveti sedaj večinoma prav korektno postopajo in zaradi tega pri drugih okrajnih šolskih gosposkali tudi skoraj ni kakih zastankov ni izkazanih. Vsi ti zastanki izvirajo, to povdarjam še jeden-krat, večinoma iz postojnskega okraja. Čuditi se je, da so pri tolikem številu «4000 kaznovanih strank» od leta do leta zastajale narekovane kazni.
Po mojem mnenji se je občinstvo vender le nekoliko oziralo na predpise gosposkine. Naši ljudje imajo navadno toliko rešpekta do gosposk, da vestno izpol-nujejo, kar se jim naročuje; zaradi tega mislim, da je nekoliko strank vender le pošteno plačalo naložene kazni, a kakor se vidi iz računskih sklepov in kakor bi se morebiti moglo poizvedeti pri računskem oddelku deželne vlade niso se te kazni menda nikjer uknjiževale. Krivda je torej pri okrajni šolski gosposki in zato mislim, da s to resolucijo ne bodemo dosti dosegli. Dobila bode vlada našo prošnjo, naj gleda na strogo zvršitev kazni, ali kadar se bode začela preiskava, kdo in zakaj je zaostal, izkazalo se bode, da so to večinoma le siromaki, kateri svojih otrok zaradi tega niso pošiljali v šolo, ker so jih potrebovali doma in jih nihče ni silil v šolo. Pa če bi se bili predpisi zvrševali in kazni izterjavale, prepričan sem, da bi ne bilo narastlo toliko zastankov, temveč ljudje bi bili redno pošiljali svoje otroke v šolo, šolsko obiskovanje bi bilo, če ne uzorno, pa vsaj povoljno in uspehi šolskega pouka bi bili gotovo boljši, nego seje to lani z neprijazno besedo tu ožigosalo. Jaz sem mnenja, da kakor je dobra ta resolucija, vender ne bode imela zaželj enega uspeha. Pokazalo se bode, da ljudje ne bodo mogli plačati zastankov, ker so presiromašni. Dalje pa te zastarele kazni tudi ne bodo imele nobenega pomena, kajti zamude se ne dajo popraviti in kako naj stranke sedaj plačujejo za grehe, katere so storile pred 8 ali 10 leti ? Torej sem mnenja, da bi se te kazni izbrisale kot ne-iztirljive in toplo priporočam, da bi se resolucija v tem oziru modifikovala in pridejalo, da naj se neisterljive kazni dotičnikom odpuste in le one iz novejše dobe vzdržujejo ter iztirjajo. V tem zmislu želim, da bi se resolucija predrugačila, ker ni pričakovati uspeha in bodemo prihodnje leto zopet na tem stališči kakor letos. Predrugačeno resolucijo bodo Postojnčani gotovo z velikim veseljem pozdravili; z druge strani pa še enkrat naglašam, naj se strogo gleda na to, da se točno izterjujejo vse nove kazni in dovajajo redno učiteljskemu pokojninskemu zakladu, čegar dohodki se bodo tako za precejšno svoto povišali, dokler ne bode šolsko ob-iskovenje popolnoma v redu.
8
II. seja dne 15. septembra 1892. — II. Sitzung mn 15. Srptmbcr 1892.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Stegnar sta vi j a dodatni predlog k resoluciji finančnega odseka. Prosim, da spiše predlog.
Poslanec Stegnar:
Prosim gospoda poročevalca, naj blagovoli še jeden-krat prečkati resolucijo finančnega odseka.
Poročevalec Klun:
(bere resolucijo — liest die Resolution. Poslanca Višnikar in Šuklje kličeta: — Die Abgeordneten Višnikar und Suklje rufen: «Dobro, dobro!»)
Deželni glavar:
Gospod poslanec Stegnar sta vi j a dodatni predlog, naj se zastale globe izbrišejo. Zeli še kdo besede k resoluciji finančnega odseka? Gospod poslanec Lenarčič se je oglasil k besedi.
Poslanec Lenarčič:
Visoka zbornica! K 2. točki si dovoljujem nekatere opazke, ki se tičejo domačega vrhniškega okraja. Kakor so meni razmere znane, bi morala svota, katero preli-miniramo za šolske globe, biti mnogo večja, ako bi se strožje postopalo s temi šolskimi globami, kajti ravno pri nas je vse polno nedostatkov v tem oziru. Obiskovanje šole je tako slabo, kakor težko kje drugod. Komaj tretjina vseh všolanih otrok hodi res v šolo. Šolsko ošobje se trudi, napravlja izkaze, predlaga jih krajnemu šolskemu svetu, ali vse zaman. Krajni šolski svet dosedaj ni storil svojih dolžnosti, v sled tega je reč zaostala. Učiteljsko osobje se jezi, da poročila nimajo uspeha. Mislilo se je, da se bode zadeva predrugačila in da se bode drug krajni šolski svet izvolil in res se je izvolil mesca aprila, ali vanj je zopet prišlo nekoliko gospodov, ki so že v prejšnem sedeli in ki svoje naloge niso storili. Ker se je vršilo nekoliko nepravilnosti pri volit vi, vložila se je pritožba proti vo-litvi, toda od aprila do sedaj še ni prišla nikaka rešitev, tako da je Vrhniška šola brez krajnega šolskega sveta. Jaz mislim, da je bilo v tej dobi vender časa dosti, da bi se bila pritožba rešila v pozitivnem ali negativnem zmislu. Usojal bi si prositi slavno vlado, da bi nekoliko vpijivala na to, da krajni šolski svet stori svoje dolžnosti, ako pa ne, naj se potom okrajnega glavarstva postopa strožje.
Deželni glavar:
Gospod poslanec Lenarčič ni stavil nobenega predloga, temveč lev priporoča visoki vladi, da se ozira na izraženo željo. Želi še kdo besede? — Gospod poslanec Kavčič se je oglasil k besedi.
Poslanec Kavčič:
Ker so meni stvari, katere je omenjal gospod poslanec Stegnar, še bolj znane kakor njemu, moram v istini prav toplo priporočati njegov predlog. Da je toliko zastalih kazni ravno v postojnskem okraji, je
popolnoma istinito, to pa izvira od todi, ker je prejšnji načelnik politične oblasti, katerega, hvalo Bogu, ni več na Kranjskem, zakrivil vse to. Celo računi so zastajali 3 do 5 let in nobeden šolski svet ni dobil računov odobrenih. Oe se je tako godilo pri računih, bilo je še slabše pri izterjavanji glob. Ako sedaj finančni odsek pravi, naj se kazni strogo izterjavajo, je to toliko, kakor mrtve iz grobov klicati. Mnogo prizadetih ni več na svetu, nekateri so šli v Ameriko, pri nekaterih posestvih so drugi gospodarji, torej ti bi morali plačati, kar so drugi zakrivili (poslanec Višnikar — Abgeordneter Višnikar: «O ne!»). Sedanji okrajni šolski svet je že sklepal, da bi se zastarele kazni popolnoma opustile; kar jih pa v novejšem času nastane, te naj se strogo in redno izterjujejo. Na nekatere gospodarje bi prišlo 16 do 20 gl d. To je za reveže že nekoliko denarja in če prej niso mogli plačati, kako bodo plačali sedaj ? Torej prav toplo priporočam nasvet gospoda poslanca Stegnarja, naj bi se stare zastale kazni popolnoma odpustile, novejše pa naj se leto za letom strogo izterjavajo.
Deželni glavar:
Prosim gospoda poslanca Stegnarja za spisani predlog. — Resolucija gospoda poslanca Stegnarja se glasi (bere — liest:) «Ker stroga izterjava zastarelih šolskih glob ne bode imela nikakoršnega uspeha, naj se torej globe iz prejšnjih let izbrišejo, v prihodnje pa redno izterj avajo».
Prosim gospode, ki podpirajo to resolucijo, naj blagovolijo ustati.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Predlog je zadostno podprt in torej v razpravi. K besedi se je oglasil gospod poslanec Suklje.
Poslanec Šuklje:
Gospoda slavna! Jaz za svojo osobo se ne morem strinjati z resolucijo gospoda kolege Stegnarja in se čudim pred vsem temu, daje ta predlog izviral ravno od gospoda tovariša, ki sam pripada učiteljskemu stanu in ki bi moral znati, kolike važnosti za prospeh ljudske vzgoje je redno obiskovanje šol. (Poslanec Stegnar — Abgeordneter Stegnar: «Saj sem naglašal to!») Gospoda moja, s takim postopanjem, kakor je priporoča on, ne pridemo do rednega šolskega obiskovanja. Uspehi našega ljudskega šolstva so slabi, ker je šolski obisk v toliko krajih nereden. Da tu gosposke niso postopale popolnoma pravilno, o tem nas prepriča računski sklep učiteljskega pokojninskega zaklada, kajti to je nekaj ne-ču ven ega, da morejo zastale šolske globe v z rasti do horendne svote 5426 gld. Vsaj je stvar jasna. Šolska globa se naloži onemu, ki jo more plačati, kdor je plačati ne more, kaznuj se s zaporom. Neko nasilstvo mora biti (Poslanec Stegnar — Abgeordneter Stegnar: c Pa se ni nič storilo!»), ako se hoče doseči redni šolski obisk.
Gospod kolega Kavčič, ki je priporočal predlog gospoda poslanca Stegnarja, se mi vidi v neki čudni pomoti, ker se naslanja njegovo priporočilo na to, da on pravi: «Sedaj bodo morali plačati tudi drugi po-
IT. seja dne 15. septembra 1892. — II. Sitzung am 15. September 1892.
9
sestniki». Ne, gospoda! Vsaj to ni realno breme, ta globa ne zadeva posestnika, temveč očeta, ki je zanemaril svojo dolžnost nasproti postavi. Sicer pa vidimo, da ti zastanki ne segajo vsi tako daleč nazaj. Mi vidimo tudi v tekočem letu nekoliko zastankov. Leta 1891. znašale so globe 1307 g Id., opravilo seje pa le 685 gld. Vidi se torej, da so tudi v naj novejšem času stariši zanemarjali svoje dolžnosti.
Ker ni absolutno potrebno, da se globa odrajta v denarjih, ampak je gosposkam tudi eventualiteta dana, siromašnim starišem premeniti kazen v zapor, mislim, da je veliko bolj primerna resolucija finančnega odseka, in zato prosim, da se sprejme ta resolucija (poslanec Stegnar — Abgeordneter Stegnar: «Le jo sprejmite!») in odkloni nasvet gospoda tovariša Stegnarja. (Klici na levi — Rufe links: «Dobro! Dobro!»)
Deželni glavar:
Želi kdo besede? Gospod poslanec Hribar ima besedo.
Poslanec Hribar:
Visoka zbornica! Podpiral sem sicer resolucijo, katero je stavil gospod poslanec Stegnar, vender pa za tako, kakor se glasi, ne bi mogel glasovati, kajti resolucija pravi, da strogo izterjevanje šolskih glob ne bode imelo nikakega uspeha. Jaz nisem in ne morem biti tega prepričanja, ker mislim, da bode strogo izterjevanje šolskih glob imelo uspeh, da se bodo otroci redneje nego dosedaj pošiljali v šolo. (Poslanec Suklje — Abgeordneter Suklje: «Tako je!») Vender pa rad priznavam, da je mnogo neopravičenih zastankov v postojnskem okraji, kakor je omenil gospod poslanec Kavčič, nastalo vsled malomarnega postopanja nekdanjega političnega načelnika tega okraja in priznavam, da se mnogo, kar se predpisuje v postojnskem okraji, ne bode moglo izterjati.
Da se torej ustreže želji gospodov poslancev Kavčiča in Stegnarja in ob jednem tudi sprejme resolucija finančnega odseka, stavljam posredovalni predlog, da se pristavi resoluciji finančnega odseka samo še dostavek (bere — liest:) «ali pa konštatuje, kaj je neizterljivega, da se odpiše».
Sicer se vsako leto konštatuje, kaj je neizterljivega; v postojnskem okraji pa so veliki zastanki in misliti je, da bode mnogo takih, o katerih danes še ni dokazano, ali se jih more izterjati, ali ne. S tem ne vstvarjate nikakega prejudica in ob jednem sprejmete resolucijo finančnega odseka. Zaradi tega priporočam ta dostavek k resoluciji.
Deželni glavar:
Prosim gospode, ki podpirajo dodatni nasvet gospoda poslanca Hribarja, naj blagovole ustati.
(Se ne podpira. — Wird nicht unterstützt.)
Predlog ni zadostno podprt in torej ne pride v razpravo. Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, ima besedo gospod poročevalec.
Poročevalec Klun:
Zal, da mopm nasprotovati predlogu gospoda poslanca Stegnarja, ker se meni zdi nepotreben. Ako se držimo njegovega nasveta, nastane vprašanje, katere so stare in katere so nove globe, kedaj naj se prične z odpisavanjem, kedaj naj se neha. Nekoliko glob je šele letos nakazanih, pa še ne izplačanih, zato ne vemo, ali bi bilo opravičeno, odpisati jih ali ne. Sicer pa imamo v izkazu deželnega šolskega sveta vse to že našteto, kar je omenjal gospod poslanec Stegnar in kar je pozneje poudarjal tudi gospod poslanec Hribar. Pred saboj imam izkaz deželnega šolskega sveta, v katerem stoji o šolskih globah opazka:
«An rückständigen Schulstrafgeldern wurden als uneinbringlich ausgewiesen vom k. k. Bezirksschulrathe in
Adelsberg.........................................19 fl.
vom k. k. Bezirksschulrathe in Gurkfeld .	. .	. 40 »
zusammen .	. 59 fl.
Te globe so se odpisale in kakor je povedal gospod poročevalec deželne vlade pri deželnem šolskem svetu, izkazalo se je letos v postojnskem okraji zopet jako veliko glob kot neizterljivih, ki so se odpisale in jih bodemo v prihodnjem računskem sklepu videli odpisane. Ge je gospod poslanec Kavčič rekel, da finančni odsek zahteva, naj se globe strogo izterja vaj o, omenjam, da tega ne zahteva finančni odsek, ampak da to zahteva zakon; finančni odsek pa le priporoča, naj se izterjavajo, ako se narekujejo, ali pa da naj se poslužujejo drugih postavnih sredstev, ker nikakor ni koristno za šolstvo, ako se kazni nakladajo, ne da bi se tudi zvrševale. Ob jednem pa je to jako velika škoda tudi za deželne finance, kajti čim več glob se plača, tem manj je treba deželnemu zakladu dodajati (poslanec Kavčič — Abgeordneter Kavne: «To je krvavi denar!») učiteljskemu penzijskemu zakladu. Po moji misli ni treba nobene spremembe, temveč v ta namen zadostuje resolucija, katero predlaga finančni odsek. Omenjam pa, da je morebiti postava sama pomanjkljiva, ker priznava kazensko pravico okrajnim šolskim svetom. Ako bi krajni šolski sveti imeli to pravico, bi bilo to morebiti boljše. (Poslanec Stegnar — Abgeordneter Stegnar: «Bog varuj!») Krajni šolski svet bi ložje prevdarjal, ali dotični stariši zaslužijo kazen ali ne, ali se bodo dale globe izterjati in če ne, ali je umestno premeniti kazen v osobni zapor; potem bi gotovo ne bilo toliko zastankov kakor sedaj. Ako sedaj resolucijo finančnega odseka sprejmemo, mislim, da bode zadostovala za vse okrajne šolske svete in da bodo oni že vsled nje izkazali neizterljive globe, ki se bodo odpisale, kakor seje to godilo že zdaj.. Tam, kjer nič ni, po nekem prigovoru še cesar izgubi pravico. Nasvetujem torej, da sprejmete resolucijo, kakor jo predlaga finančni odsek.
Deželni glavar:
Glasovali bodemo najprej o resoluciji gospoda. poslanca Stegnarja in potem o resoluciji finančnega odseka.
10
II. seja dne 15. septembra 1892. — II. Sitzung ant 15. September 1892.
Poročevalec Kirm:
Po moji misli si te dve resoluciji ne nasprotujeta tako odločno, da se ne bi mogli sprejeti jedna poleg druge. (Poslanec Hribar — Abgeordneter Hribar: «Pač, pač, sta jako nasprotni!»)
Deželni glavar:
Menim, da glasujemo v prvi vrsti o predlogu gospoda poslanca Stegnarja, potem o predlogu in o resoluciji finančnega odseka.
Prosim gospode, ki se strinjajo s predlogom gospoda poslanca Stegnarja, naj blagovolijo ustati.
(Se odkloni. — Wird abgelehnt.)
Predlog je padel. Prosim glasovati o predlogu finančnega odseka in prosim gospode, kateri pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovole ustati. (Obvelja. — Angenommen.)
Predlog finančnega odseka je sprejet. Sedaj glasujemo še o resoluciji finančnega odseka, in prosim gospode, kateri pritrde resoluciji finančnega odseka, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Resolucija je sprejeta in s tein rešena ta točka. Preidemo k sledeči točki, to je:
Poročevalec Klun:
Predno prestopim k proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1893., treba nam je rešiti tri peticije, katere so s tem predmetom v tesni zvezi, ker se po tem, ali se uslišijo te prošnje ali zavržejo, ravnajo številke tega proračuna,
(Pritrjuje se. — Zustimmung.)
a) Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Antona Jereba, upokojenega učitelja v Zalogu, za povišanje pokojnine od šest na sedem osmin.
a) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Gesuch des Anton Jereb, pension. Lehrers in Zalog, mit Erhöhung seiner Pension von sechs auf sieben Achtel.
Poročevalec Klun:
Prva je prošnja učitelja Antona Jereba za povišanje pokojnine. Anton Jereb je dovršil preparandijo leta 1852. v Ljubljani, potem pa je 1. oktobra 1. 1855. napravil učiteljski ali tako imenovani konzistorijalni izpit. Služboval je v več službah na Kranjskem, poslednjič v Lovskem, leta 1889. dne 1. decembra pa je bil uradno umirovljen in nakazala se mu je pokojnina šestih osmink njegove plače, namreč 450 gld., ker je služil nad 30 let. Pritožuje se pa, da mu je bila odmerjena premajhna pokojnina in da mu grč za nad 35letno službovanje pokojnina sedmih in ne šestih osmink. Znano pa je, da dela dotične razsodbe deželni šolski svet. On ve, kedaj je vstopil učitelj v službo,
koliko let se mu ima vštevati in koliko ima1 dobiti pokojnine; deželni odbor pa ne more vedeti, ali se je omenjenemu učitelju štela prva skušnja iz leta 1852., ali pa druga iz leta 1855. Ge velja prva skušnja, potem se mu je v istini zgodila krivica, ker potemtakem služi od leta 1852. do leta 1889., torej 37 let, in pokojnina njegova bi morala znašati sedem osmink; ako pa velja šele drugi izpit od leta 1855., potem se mu ni zgodila krivica, temveč bil je upokojen popolnoma postavno. Tega pa, kakor sem rekel, ne moremo razsojevati mi, kajti višja instanca deželnega šolskega sveta ni deželni zbor, marveč ministerstvo. Ce je torej deželni šolski svet kaj zakrivil, se ima pritožba poslati učnemu ministerstvu ne pa deželnemu zboru, ki za reševanje takih pritožeb ni kompetenten; zato je sklenil finančni odsek predlagati, naj se ta prošnja odkloni. Prosilec naj se obrne do ministerstva, in ako tam razsodijo, da se mu je zgodila krivica, prepričan sem, da mu bode tudi deželni zbor izplačal postavno pokojnino tudi za pretekla leta.
Zaradi tega finančni odsek predlaga:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Prošnja učitelja Antona Jereba za večjo pokojnino se odklanja.»
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Prosim torej gospode, kateri pritrde temu predlogu, naj blagovole obsedeti.
(Obvelja. •— Angenommen.)
b) Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učitelja Josipa Leinerta v Planini za pokojnino.
b) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses Über das Gesuch des Volksschullehrers Josef Minert in Stockendorf »in eine Pension.
Poročevalec Klun:
Druga je prošnja učitelja Jožefa Leinerta na Planini (Stockendorf) na Kočevskem. Ta učitelj je 1. 1832. dovršil pripravnico nekje na Češkem, napravil izpit 1. 1835. in je potem 8 let služboval na Češkem. Leta 1841. je prišel na Kranjsko in je bil do leta 1844. provizorični, od leta 1844. do 1852., torej vsega skupaj 11 let, definitivni učitelj v Cermošnicah. Tega leta je zapustil učiteljsko službo in se je podal na Hrvaško, kjer je opravljal do 1. 1870., torej 18 let, davkarško službo. Leta 1870. je zopet prišel na Kranjsko in je bil najprej privatni učitelj v Posterici (Steinwand) na Kočevskem, leta 1871. pa je postal provizorični učitelj v Morovci. Leta 1872. je prišel v Poljance, kjer se je leta 1876. izvedelo, daje kot davkarski uradnik nekaj izneveril na Hrvaškem; prišel je torej pred porotnike
II. seja dne 15. septembra 1892. — II. Sihung tun 15. September 1892.
ll
in je bil obsojen na nekaj mescev zapora in v sled tega odstavljen od učiteljske službe. Leta 1877. je bil od cesarja pomiloščen od nasledkov kazni in je prišel zopet za učitelja v Planino, kjer je še sedaj.
Mož je 77 let star in je poprej, kakor kažejo njegova pričala, prav dobro in marljivo poučeval. V Morovci poučeval je deco tudi v slovenščini, dasi-ravno je šola popolnoma nemška. Sedaj je oslabel, šolski uspehi so nezadostni, ljudje sami si žele drugega učitelja; ali ker se ga ne more tako odpraviti, da bi moral kot nedomačin, ki nima nobenega svojih tukaj, kruha prositi pri tujih ljudeh, zato seje obrnil do okrajnega šolskega sveta, naj mu milostnim potom pridobi pri deželnem šolskem svetu, oziroma pri deželnem zboru pokojnino. Okrajni šolski svet je uslišal njegovo prošnjo ter predlaga, naj se mu da pokojnina 360 gl d. in deželni šolski svet je pritrdil temu predlogu in priporoča dotično prošnjo visokemu deželnemu zboru. S tujim denarjem je seveda lahko biti radodarnim, ali pri reševanji te prošnje moramo pomisliti, da mož prav za prav ne zasluži nobene pokojnine, kajti kot nekdanji definitivni učitelj je izgubil pravico do pokojnine, ko je bil iz šolstva izstopil, sedaj pa služi le 21 let, in še teh se mu postavno ne more všteti, ker je nameščen le provizorično, ne pa definitivno. Finančni odsek je pa vender z ozirom na to, da mož službuje kot učitelj vsega skupaj že 39 let, da je star 77 let, da bi ga morala preživih kaka občina na Dolenjskem, bodisi Planina ali Cermošnica ali ktera druga, da bi morda nastali celo prepiri, kam je pristojen in kje ima domovinsko pravico, sodil, da mu je glede na vse to odmeriti milostno pokojnino, katere, človeško soditi, tako ne bode več dolgo užival. Ge uslišimo njegovo prošnjo in mu vštevamo provizorna službena leta tako, kakor da bi bil služil definitivno, se mu mora odmeriti pokojnina za 20 službenih let s štirimi osminkami, ali s polovico njegove sedanje plače, to je z 240 gld.
Finančni odsek torej priporoča:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Učitelju Jožefu Leinertu na Planini dovoli se milostna pokojnina letnih 240 gld. iz učiteljskega pokojninskega zaklada pričenši s 1. januarjem 1. 1893.»
Deželni glavar:
Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, prosim gospode, kateri pritrde odsekovemu predlogu, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
c) Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji učiteljskih sirot Karoline in Ane Malenšek za podaljšanje miloščine.
c) Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Gesuch der Lehrerswaisen Karoline und Anna Malenšek mit Verlängerung der Gnadengnbc.
Poročevalec Klun:
Dalje imamo rešiti prošnjo učiteljskih sirot Karoline in Ane Malenšek. Te dve učiteljski siroti sta dobivali že več let miloščino, katera jima pa poteče 1. avgusta prihodnjega leta; zato prosita za podaljšanje. Prošnja je toplo priporočana od mestnega magistrata, ki pravi, da sta prosilki brez premoženja, lepega vedenja ter vredni in potrebni podpore. Ravno to potrjuje tudi farni urad Sv. Petra in priloženo zdravnikovo pričalo pravi, da sta bolehni in slabi, ter si ne moreta služiti vsakdanjega kruha.
Prošnja za podaljšanje miloščine je torej opravičena in radi tega predlaga finančni odsek:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Učiteljskima sirotama Karolini in Ani Malenšek podaljša se dosedanja miloščina za daljša tri leta, t. j. od 1. avgusta 1893. do 31. julija 1896.»
Deželni glavar :
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, prosim gospode, kateri pritrde temu predlogu, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
24. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu zaklada učiteljskih pokojnin za leto 1893. (k prilogi 3.).
24. Mündlicher Bericht des Finanzansschnsses über den Voranschlag des Lehrerpensionsfondes für das Jahr 1893. (Zur Beilage 3.)
Poročevalec Klun:
Sedaj prestopim k proračunu učiteljskega pokojninskega zaklada za 1. 1893. v prilogi 3.
Pri naslovu I. «pokojnine za učitelje» nasvetuje deželni odbor 17.000 gld., in ravno toliko nasvetuje finančni odsek, ker so umirovljeni učitelji vsi našteti in zneski za nje določeni, za neprevidne slučaje pa je vstavljenih 800 gld., to je za 300 gld. več nego za letošnje leto. Omenjam pa, da smo pri sklepanji proračuna za 1. 1892. prebili že štiri mesece in torej je primerno, da letos vstavimo v proračunu 800 gld. nasproti
2*
12
II. seja dne 15. septembra 1892. — H. Sitzung am 15. September 1892.
prejšnjim 500 gieb, kateri so veljali prav za prav le za osem mesecev. Lani so znašale te pokojnine 16.300 gld., letos pa 17.000 gld., torej za 700 gld. več. Finančni odsek torej predlaga pod naslovom I. 17.000 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pri naslovu II. se predlaga za pokojnine učiteljskih udov in sirot 7000 gld., kakor za letošnje leto. Za slučaj, ako bode treba odmeriti novih pokojnin, vstavljenih je 500 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pri naslov u III.,« vzgojnine predlaganih», je 1300 gld., torej 30 gld. manj nego za tekoče leto, ker vzgoj ni ne odpadejo, ako podpirane sirote dospejo do postavne j starosti.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pri naslovu IV.,«miloščine», nasvetuje deželni odbor 2100 gld. V teh miloščinah so zapopadene tudi miloščine za Heleno C uk in Matildo Kokalj, katerima potečeta miloščini koncem tega leta. Te dve učiteljski udovi pa še nista vložili prošenj za podaljšanje svojih miloščin, in zaradi tega v finančnem odseku nismo mogli vstaviti dotičnega zneska. V sled tega se zmanjša svota za 200 gld. Nasproti pa se pomnoži ta potrebščina za 240 gld. vsled prej storjenega sklepa, s katerim smo dovolili učitelju Jožefu Leinertu milostno pokojnino 240 gld. Odpade torej 200 gld., priraste pa 240 gld., zato se potrebščina pod naslovom IV. poviša za 40 gld. Nasvetujem, da se vstavi 2140 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pod naslovom V. «odpravnine» priporoča se 300 gld., kakor za letošnje leto.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pod naslovom VI. «pogrebnine» predlagam 200 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pod naslovom VII. «uradne in pisarniške potrebščine» priporočam 50 gld., kakor za letos.
(Obvelja. — Angenommen.)
Skupna potrebščina se torej pomnožuje za 40 gld. in znaša 27.950 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k zakladi.
Pod naslovom I. «presežek gospodarjenja z zalogo šolskih knjig» proračunjenih je, kakor letošnje leto, 900 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pri naslovu II., «šolske globe», je bilo za letos v proračun vstavljenih 900 gld., ali ker je bil uspeh, kakor smo videli iz računskega sklepa 1. 1891., jako slab, vstavili smo za letos po triletnem presežku le 800 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pod naslovom III. so «12"/g in 2°/0 odtegljeji za pokojninski zaklad» proračunjeni na 7000 gld., torej za 1000 gld. več, nego za letošnje leto.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pod naslovom IV. so «obresti glavnic» proraču-njene na 1346 gld. , kakor letos, ker je to nepremakljiva številka.
(Obvelja. — Angenommen.)
Vsega skupaj znaša torej zaklada 10.046 gld., in ako se odšteje od skupne potrebščine v znesku 27.990 gld., preostaje primanjkljej v znesku 17.944 gld., katerega bode treba pokriti iz deželnega zaklada.
Predlagam torej v imenu finančnega odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Proračun zaklada učiteljskih pokojnin za 1. 1893. se odobruje
I	s potrebščino........................... 27.990	gld.
z zaklado............................... 10.046	»
in primanjkljejem....................... 17.944	gld.,
katerega je pokriti iz deželnega zaklada».
Omenjati mi je, da se prav za prav pomnoži končna številka v primeri s proračunom za 1. 1892. samo za 44 gld., ker smo za letos imeli iz deželnega zaklada dodati 17.900 gld. To prihaja večinoma od todi, ker se je 12",§ odtegljej za pokojninski zaklad pomnožil za 1000 gld.
Deželni glavar:
Zeli kdo besede o predlogu finančnega odseka? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, prestopimo na glasovanje in prosim gospode, kateri predlogu finančnega odseka pritrde, naj izvolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet in s tem rešena ta točka. Prestopimo k daljni točki, to je:
25. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1891. (k prilogi 4.).
25. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesanlehensfondes für das Jahr 1891 (zur Beilage 4).
Poročevalec Hribar:
Visoka zbornica! Računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1891., katerega imate pred saboj v prilogi 4., sestavljen je tako, kakor je lanskega leta visoki deželni zbor dal navodilo deželnemu odboru, respektive deželnemu knjigovodstvu. Pri naslovu II. na 4. strani priloge 4. je pri obrestih od aktivnih obligacij in vrednostnih papirjev aktivnega zaklada in pri naslovu III., pri raznih dohodkih izčiščen račun tako, da so zastanki, ki so se izkazavali poprej pri naslovu II. in ki so se v prej Snih letih v blagajnico deželnega posojilnega zaklada uplačevali pri naslovu lil., čisto izostali. Pri naslovu ll. je bilo zastalih več poravnalnih obresti, ki bi se bile morale prav za prav izkazati kot prekajalni dohodki. Ker so te obresti odpisane, je račun
IT. seja dne 15. septembra 1892. — II. Sitzung am 15. September 1892.
13
popolnoma v redu in se letos deželnemu knjigovodstvu ničesar očitati ne more. Toliko sem imel omeniti v splošnem oziru; sedaj pa takoj prehajam k posameznim naslovom tega računskega sklepa.
Prihodki, in sicer redni, so znašali leta 1891. pri naslovu I. «vplačila države», namreč «pogojeni državni donesek», 127.227 gld., torej ravno toliko, kolikor je bilo proračunjeno, kar ne more biti drugače, ker je stalno določen ta znesek.
Pri naslovu II. so znašale obresti od aktivnih obligacij in vrednostnih papirjev aktivnega zaklada 881 gld. 60 kr., torej za 400 gld. več nego se je prora-čunilo, to pa zaradi tega, ker so se vse zastale obresti iztirjale leta 1891., med tem ko se je pri sestavljanji proračuna mislilo, da se bode iztirjalo samo 400 gld.
Pri naslovu III., «drugi dohodki», so znašali 1001 gld. 80 kr. manj, in sicer zaradi tega, ker je bilo prora-čunjenih lani 1004 gld., prejelo pa se je le 2 gld. 20 kr. Proračun lanskega leta je bil napačen, ker so se za-računile med raznimi dohodki tudi poravnalne obresti, ki so sedaj zaračunjene pri naslovu II.
Pri naslovu IV. se je prejelo za izžrebane svote aktivnih glavnic od posojilnih obligacij 300 gld., kakor je bilo proračunjeno, pri povrnenih glavnicah iz drugih plodonosnih naložitev pa namesto 9700 gld. kakor se je bilo proračunilo, le 7831 gld., torej manj za 1869 gld., in sicer zaradi tega, ker za leto 1891. ni bilo ostalo toliko obligacij, da bi se bil ves znesek 9700 gld. docilil, ampak se je prodalo več obligacij že v prej Snem letu.
Izvanredni prihodki, za katere ni bilo ničesar proračun] enega, znašali so faktično pri naslovu V. pri dokladah na direktne davke za zemljiško odvezo 480 gld. 38kr. Tukaj je bilo lani zastankov v znesku 1368 gld. 65’/,2 kr., ker se je pa izkazal koncem leta 1891. le zastanek 888 gld. 27 kr., vidno je, da se je od vsega zastanka odpisalo 100 gld. 31 kr. Ta zastanek se tiče davkov, ki od prejšnjih let niso bili plačani. V tej meri, kakor se davki plačujejo, plačujejo se tudi doklade za zemljiško odvezo, in kakor se odpisujejo davki, odpisujejo se tudi doklade. Od lani je bilo na račun zemljiške odveze odpisanih 100 gld. 91 kr.
Razni dohodki pri naslovu VI. so znašali 75 gld. 59kr. za predplačilne obresti od izžrebanih obligacij.
Dotacija deželnega zaklada pri naslovuVII. je znašala 81.861 gld. 07 kr. Tukaj moram pripomniti, da je na strani 6. pri naslovu IX., «oddaja preostankov deželnemu zakladu», zaračunjenih 1440 gld. 36l/,2 kr., tako da je faktično dotacija od deželnega zaklada znašala le 80.420 gld. 70‘/2 kr.
Kar se tiče prehajalnih dohodkov, omeniti je pri naslovu VIII.,«povrnena predplačila posojilnega zaklada», 20 gld., da so to naprej plačane obresti od novo izžrebanih obligacij in na strani 6. zaračunjena so pri naslovu X. dana predplačila posojilnemu zakladu v znesku 20 gld., tako da se te dve točki popolnoma poravnata.
Pri naslovu IX. prejelo se je od povrnenih predplačil zemljiško-odveznega zaklada 97 gld. 13 kr., in zastankov koncem leta 1891. je bilo 8789 gld. 30 kr. Ker je bilo prejšnje leto zastankov 8824 gld. 65 kr., vidno je, da se je poravnalo na račun starih zastankov
samo 35 gld. 35 kr. Razloček 61 gld. 78 kr. bil se je dalje predplačal, kakor vidimo na strani 6., še leta 1871. in je bil v istem letu tudi povrnem Nenavadno velik znesek zastankov pri tem naslovu je bil povod, da se je vprašal finančni odsek, kako je moglo zastati 8789 gld. 30 kr., in odgovarjajo si na to vprašanje je prišel finančni odsek do prepričanja, da deželna komisija ne pazi strogo, da bi lokalne komisije izterjavale zastanite od strank, na katerih račun so se predplačila izplačala. Zaradi tega seje finančni odsek združil v jednoglasnem sklepu, da stavim na konci svojega poročila neko posebno resolucijo o tej stvari.
Potemtakem prosim, da se po teh pojasnilih preide k troskom, in sicer k rednim. Redni troski pri naslovu
I.	«izplačilo izžrebanih deželnih obveznic» so znašali za 1. 1891. 45.600 gld., kakor je bilo proračunjeno; to pa za to, ker je to v pogodbi opravičeno in se je po amortizacijskem načrtu postavil ta znesek v proračun. Ravno to velja glede troškov pri naslovu II., «plačilo obresti obveznic deželnega posojila», 156.568 gld. in pri naslovu III., «dohodarina zemljiško-odveznega dolga»,
II.	992 gld. 68 kr.
Pri naslovu IV. so znašali razni trošiti za različna objavljen)a, za notarja, za dečka, ki vleče srečke, potem drugi taki troski in '/10 opravnine union-banki 217 gld. 60 lir., torej manj za 781 gld. 12 kr., nego je bilo proračunjeno. Zaostalo je koncem leta 1891. še 1 gld. 28 kr., in se mora toliko še izplačati union-banki.
Izvanredni dohodki so znašali, in sicer pri poglavji V. za deželno komisijo 1056 gld. 74 kr., torej mimo proračun) enih 1092 gld. 75 kr. manj za 19 gld. 11 kr. in za lokalne komisije 586 gld. 621/2 kr. mimo pro-računjenih 360 gld., torej več za 346 gld. 47 '/2 kr. V proračun sta se postavila zneska za deželno komisijo in za lokalne komisije na podlagi izjav deželne komisije. Kakor vidimo, deželna komisija takrat še ni mogla vedeti, da bodo lokalne komisije prizadele večjih stroškov, ko nam je podala svoje izkaze. Skoro vsi ti stroški zadevajo izključno le Radovljiški okraj, v katerem operati za zemljiško odvezo provzročujejo veliko troškov, ki naraščajo vsako leto.
Pri naslovu VI. mi je opomniti, da se je izplačalo pod točko 1. po žrebovanji obligacij 1543 gld. 50 kr., zastankov pa je ostalo koncem leta 1891. 6562 gld. 30 kr. Vsi ti trošiti se tičejo starih izžrebanih zemljišlto-odveznih obligacij, za katere dosedaj še ni vzdignen denar.
Pri točki 2., «po pobotanji glavnice», v gotovini izkazani znesek 814 gld. 10 kr. se tiče zastale desetin ne in pripisnine dveh graščin, namreč graščina Jörgenhof ima dobiti desetnino in pripisnino, Janez Križner pa samo desetino. Od zadnjega se ne ve, kje daje, edikt je bil proglašen v uradnem listu in ko bode doba za edikt pretekla, mogoče bode odpisati ta znesek, toliko časa pa je to treba smatrati kot dolg deželnega posojilnega zaklada.
Od 5°/0 premije, ki je znašala 77 gld. 17 l/,2 lir., omeniti je tisto, kar velja o obligacijah, nekoliko te premije je nevzdignene.
14
II. seja dne 15. septembra 1892. — II. Sitzung am 15. September 1892.
Pri naslovu VII. imajo upravičenci, katerim se je izplačalo dejanjski 62 gld. 87 '/„ kr., dobiti še 37.072 gld. 28 kr. Ves ta ogromni znesek se tiče obresti, katere niso bile vzdignene od obligacij. Ta račun se bode vodil še do leta 1895;, leta 1895. pa bodo vse te obresti zastarale in pripadle deželnemu posojilnemu zakladu na korist. Ne obrestujejo se pa že od prvega julija leta 1889. več. O pretiajalnik izdatkih sem že govoril, ter sem pozamezne točke pri troskih in dohodkih postavil nasproti. Zaradi tega nimam sedaj o njih ničesar več omeniti.
Predlog je sprejet. Prosim gospode, ki se strinjajo z 2. nasvetom finančnega odseka, naj izvolijo obsedeti. (Obvelja. — Angenommen.)
Tudi 2. nasvet finančnega odseka je sprejet. Prestopimo k daljni točki, to je:
26. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada za leto 1893. (k prilogi 5.).
Glede na to poročilo in na to, kar sem omenil j pri posameznih točkah računskega sklepa, predlagam | sledeče:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«1.) Računski sklep deželnega posojilnega zaklada za leto 1891.
pokritjem: rednim .	.	135.360	gld. 20		kr.
izrednim	81.889	»	62 V,	V
prekajalnim .	81		38	
. s potrebščino: redno. .	214.379	»	56	»
izredno .	3220	»	48	»
prehajalno .	81		78	»
dejanjskimi dohodki:				
rednimi.	136.241		80	»
izrednimi .	82.417	»	05	»
prehajalnimi .	97		13	»
dejanjskimi izdatki:				
rednimi	213.904	»	28	
izrednimi .	4767	»	28	»
prehajalnimi .	84	»	42	»
r s zastanki a) dohodkov:				
izrednih .	888	T>	27	
prehajalnih	8813	>	30	»
b) stroškov:				
rednih	4277	T)	28	»
izrednih .	44.993	»	36	»
prehajalnih	17	»	83	.
: odobri.				
2.) Visoka vlada se naprosi, naj glede na izredno veliki zastanek dohodkov pri IX. naslovu naroči deželnej komisiji zemljiško-odveznega zaklada, da s posredovanjem lokalnih komisij tega zaklada strogo iztirja od dotičnih strank zanje predplačiloma izdane troske ali pa, da izkaže, koliko teh troskov je neizterljivih».
Deželni glavar:
Otvarjam splošno debato.
Zeli kdo besede?
26. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Boranschlag des Landesanlehensfoudes für das Jahr 1893 (zur Beilage 5).
Poročevalec Hribar:
Naslednja točka obsega proračun deželnega posojilnega zaklada za leto 1893. in ima v potrebščini sledeče naslove:
Troske, in sicer redne, predlaga deželni odbor pri poglavji I. za izplačilo glavnice v gotovini povodom rednega izžrebanja v znesku 49.200 gld. Za leto 1892. proračunjenih je bilo 47.300 gld., za 1. 1893. se predlaga 49.200 gld. strogo po amortizacijskem načrtu. Zaradi tega osvaja si finančni odsek predlog deželnega odbora in prosi, da si ga osvoji tudi visoki deželni zbor.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pri poglavji II. se je proračunilo za leto 1892. 154.744 gld., za leto 1893. pa se proračunava manj, namreč 152.852 gld., ker se je dolg v kapitalu že pomanjšal in se za to pomanjšajo tudi obresti. Tudi ta znesek se strinja z amortizacijskim načrtom, in zaradi tega predlaga finančni odsek, naj ga odobri visoki deželni zbor.
(Obvelja. — Angenommen.)
III. Izplačilo dohodarine državi od starega zemljiško-odveznega dolga znaša po načrtu za leto 1893. 7215 gld., in torej se mora ta znesek med redno potrebščino postaviti v proračun. Finančni odsek predlaga v tem poglavji, da se odobri svota 7215 gld.
(Obvelja. — Angenommen.)
Razni trošiti pri poglavji IV., redni, se preračunavajo na 230 gld., in sicer za predplačilo obresti od neizžrebanik obligacij. Lani se je proračunilo 250 gld. ali potrebščina za leto 1891. je bila manjša, in zaradi tega je mislil deželni odbor in ravnotako tudi finančni odsek, da letos ni treba postaviti v proračun celih 250 gld., ampak le 230 gld. Po sedanjih skušnjah bode toliko zadostovalo in za to predlaga finančni odsek, da se sprejme postavek deželnega odbora.
, (Obvelja. — Angenommen.)
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, prestopimo na glasovanje.
Prosim gospode poslance, ki pritrde 1. nasvetu finančnega odseka, naj blagovolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pri poglavji V. se preračunava v extraordinary! za deželne komisije 1093 gld. in za lokalne komisije 150 gld. Lani se je proračunilo za deželne komisije 1034 gld. in za lokalne 330 gld. Letos je deželni odbor spremenil te postavke, ker je deželna vlada, respektive deželna komisija nasvetovala, da naj se skleneta ta dva
II. seja dne 15. septembra 1892. — II. Sitzung am 15. jScptcinbcr 1892.
15
postavka. Gospod zastopnik deželne vlade je v finančnem odseku utemeljeval ta predlog, in finančni odsek se je prepričal, da je nasvet utemeljen in zaradi tega predlaga, da se sprejmeta ta dva postavka v skupnem znesku 1243 gld., kakor jih je priporočala deželna vlada.
(Obvelja. — Angenommen.)
Potemtakem se preračunava za potrebščino, in sicer redno 209.497 gld., za izredno 1243, torej skupaj 210.740 gld. Prosim, da se ta skupna svota odobri.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pokritje pa se preračunava, in sicer pri poglavji I. kakor lani, na 127.227 gld., kakor je z državo pogojeno. Predlagam, da visoka zbornica odobri ta postavek.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pri poglavji II. odpade, popolnoma vsako preračunavanje , ker so to obresti od vrednostnih papirjev, katere je deželni posojilni zaklad izkazoval le per nefas kot svoje premoženje in so se sedaj že spečale v denar ter se zato ne bode več prejelo obresti od njih. To spada prav za prav k deželnemu zakladu. Potemtakem odpade ta naslov in kaže, da se v bodoče popolnoma izpusti.
Pri poglavji V. so se proračunile takse za blankete lani na 4 gld., letos pa se preračunavajo le na 3 gld., in sicer za pokladne liste. Kakor je skušnja pokazala, izhajalo se bode lahko s tremi goldinarji, ker se več blanketov ne potrebuje. Za povračilo nedostatkov se ne preračunava ničesar. Razni dohodki so bili lani pro-računjeni na 100 gld. in ravno tako tudi letos. Ti dohodki so vedno premenljivi, skušnja pa kaže, da utegnejo znašati 100 gld. Skupno pokritje pri poglavji III. znaša torej 103 gld. Predlagam, da se -sprejme svota 103 gld. kot redno pokritje.
(Obvelja. — Angenommen.)
Pri poglavji IV. deželni odbor ne preračunava ničesar, in tudi finančni odsek nima vzroka, kaj predlagati, in zaradi tega si dovoljujem predlagati:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Proračun deželnega posojilnega zaklada za leto 1893. s potrebščino:
redno............................... 209.497	gld.
in izredno............................ 1.243	»
ter z rednim pokritjem.................... 127.330	»
tedaj z nedostatkom:
rednim............................... 82.167	»
in izrednim........................... 1.243	»
torej vkup..............................83.410 gld.
se odobri».
Deželni glavar:
Otvarjam razpravo. Zeli kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, prestopimo na glasovanje, in prosim gospode, ki pritrdijo predlogu, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Prestopimo k daljni točki to je:
27. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji odgonskega sprevodnika Karola Novaka pl. Giftberg v Ljubljani za zvišanje plače.
27.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition des Schubführers Karl Novak von Giftberg in Laibach um Gehaltsaufbesserung.
Poročevalec Žitnik:
Visoki zbor! V 9. seji dne 29. marca tega leta je visoki zbor trem glavnim odgonskim sprevodnikom povišal plače od 360 gld. na 400 gld., toda s1 tem pogojem, če temu vzvišanju pritrdita deželna odbora štajerski in koroški. Opirajoč se na ta sklep visokega deželnega odbora, vložil je odgonski sprevodnik Karol Novak pl. Giftberg prošnjo, da naj bi se tudi njemu povišala plača od 360 gld. na 400 gld., češ, da ima še težavnejši posel, nego oni trije glavni sprevodniki. Finančni odsek je uvaževal vzroke, katere navaja prosilec, in je tudi sklenil končno, da se njegova prošnja usliši, pa z dostavkom, da se mu zviša plača od 360 gld. na 400 gld. le tedaj, kadar se bode zvišala plača tudi njegovim trem tovarišem. Onim trem odgonskim sprevodnikom se doslej še ni pomnožila plača, ker je pač koroški deželni odbor že pritrdil zvišanju, štajerski pa še ne. Kadar pritrdi tudi štajerski deželni odbor, stopi v veljavnost dotični sklep visokega deželnega zbora glede onih treh odgonskih sprevodnikov, in takrat stopi v veljavnost tudi letošnji sklep, da se tudi Novaku pl. Giftbergu poviša plača na 400 gld.
Cast mi je torej predlagati:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Plača odgonskemu sprevodniku Karolu pl. Novaku se zviša od letnih 360 gld. na letnih 400 gld., in sicer tedaj, kedar se bode zvišala tudi trem glavnim odgonskim sprevodnikom».
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, prestopimo na glasovanje in prosim gospode, kateri pritrde temu predlogu, naj blagovole ustati. (Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Preidemo k daljni točki, to je:
28. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji več posestnikov iz Šmartna pri Litiji in drugih za odškodnino povodom preložitve ceste čez W agenšperg.
28.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über die Petition mehrerer Insassen von St. Martin bei Littai und anderer mit Zuerkeuunng einer Entschädigung ans Anlass der Umlegung der Wngcusbergstraße.
Poročevalec Žitnik:
Visoki zbor! Nadalje imam čast poročati v imenu finančnega odseka o prošnji štirih posestnikov iz Javorške
16
11. seja dne 15. septembra 1892. — II. Sitzung am 15. September 1892.
fare v Sinartenski občini. Ti posestniki trde, da se jim je storila škoda pri gradenji ceste čez Bogenšperk, in sicer vsled tega, ker se cesta ni delala preko pašnikov, kakor je bilo projektovano, temveč preko njiv, travnikov in vinogradov in se jim je mnogo sadnih dreves uničilo, dednemu posestnikov se je uničilo 37 odraslih sadnih dreves, drugemu 15, tretjemu 36 dreves in poleg tega še 276 trt in četrtemu 18 dreves razne visokosti, starih od 5 do 10 let. Ti posestniki so torej vložili opravičeno prošnjo, naj se jim povrne škoda.
Jaz kot zastopnik tamošnjega kraja posebno toplo priporočam to prošnjo, ker je deželni inženir sam priznal dotičnim posestnikom v obraz, da se jim je res škoda zgodila. Torej je njihova terjatev do odškodnine opravičena in tega mnenja je bil tudi finančni odsek, kateri zaradi tega predlaga, da naj se prosilcem povrne škoda in naroči deželnemu odboru, da se pri obravnavi, ki se bode pa še le razpisala, uvažuje ta prošnja. Upam, da prošnja ne bode ostala glas vpijočega v puščavi in torej priporočam v imenu finančnega odseka:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Prošnja se odstopi deželnemu odboru v rešitev».
Deželni glavar:
Želi kdo besede?
Gospod poslanec Hribar se je oglasil k besedi.
Poročevalec Hribar:
Nasvetujem, da bi se naročilo deželnemu odboru — obseženo v predlogu — spremenilo tako, da se reče:
«Prošnja se odstopi deželnemu odboru v primerno ugodno rešitev».
Deželni glavar:
V prvi vrsti prosim gospodo, ki podpirajo dodatni predlog gospoda poslanca Hribarja, naj blagovolijo ustati.
(Se podpira. — Wird unterstützt.)
Predlog je dovolj podprt in pride na glasovanje.
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne, prestopimo na glasovanje. Prosim gospode, ki pritrde predlogu finančnega odseka, naj blagovolijo ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Predlog je sprejet.
Prosim sedaj gospode, ki odobre dodatni predlog gospoda poslanca Hribarja, da se v predlogu finančnega odseka nad besedami «odboru» in rešitev vstavijo besede: «v primerno ugodno», da obsede.
(Obvelja. — Angenommen.)
Dodatni predlog je sprejet. S tem smo končali dnevni red.
Prihodnja seja bode v sredo 21. t. m. Dnevnega reda prihodnje seje danes še ne moreni naznaniti, ker gospod načelnik finančnega odseka ni navzoč in mi ni objavil, kaj bo do prihodnje seje finančni odsek rešil. Prosim torej, naj dovoli visoki zbor, da pride na dnevni red prihodnje seje, kar bo finančni odsek do tj e izgotovil.
Seja finančnega odseka naznanila se bode v kratkem.
Upravni odsek zboruje v sredo ob polu 10. uri dopoldne.
Sklepam sejo.
Konec seje ob 12. uri 15 minut popoldne. — Schluss der Sitzung um 12 D hr 15 Minuten nnchmittngs.
Založil kranjski deželni odbor. — Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani.