II. leto. Štev. 52. 1915. December 25. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. V Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v Čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. ,,Reč je s telom včinjena“ — Jo. I. — Za koga je Adam Jokao, za kem so si zdihávali prorocje, komi so se naprejveselíli očácje, koga je teško čakao ves svet, on se je prikázao nam z neskončane smilenost! bože: Reč je s telom včinjena i prebíva od tistih mao med nami, Kral míra, kral vesélja, kral našega pokoja je prišeo na zemlo pa je prinesao mir v zmau-trána, nemirovna človeča srca. Národje so -bili p:re4 ,.njini pemi- Ujlni" znao povedali, ka čáka na njé na ovom sveti. Nišče njim. ne znao raz-; ločiti, Štera je gotovo, pot.vu večno veselje. Zátososi napravili; vnogo bogov, ka Či eden ne, konči drűgi, trelji/ štrti je naj reši. Jezuš je prišeo pripovedávat od lübéčega i lübéznivrednoga Bogá pa nas je tak včio, ka lübav srcá je, ka Bog žele, ár je on sám edna sama lübav pa či mámo to lübav te smo na gotovoj poti v nebésa. ‘vpHlírpdje so bili tužni v srci vnoge leta. Od časa, ka je Ádam z paradí-žoma ; pregnáni zbrísao prvo britko skuzo z očíh pa do piíhoda Jezušovoga se je zéžgalo bogom na část na millkme stvárí. Jünci, krave, teoci, ovcé, šče celo deca človeča so se metala v grozen plamen, naj zgorijo na část bogom ino naj správijo človeki spravíčanje i düŠevoo vesélje. Pa je ne moglo spravili, ár je človek čűto ▼ srci, ka cela bogástva zežgána ne morejo popravití krivice, Štero eden saméren greh naprávi vekivečnoj praviti. ‘ Jezuš je pa prišeo darüval nedužne krv nebeskoga Ágnjeca, svoje iastivno srcé je dao odpreti z špicov, naj stečé z . njega ves dár na díko nebeskomi Oči za grečnike pa si je lužen svet odejhno vidivši to krv, ár je zarazmo, ka je ona zadosta močna zbrisati celoga sveta vse grehote ino spravili nam žítek vekivečni. Žalost vernih je minola pa risálsko vesélje živé od tistoga mao vu vseh njega vervajočih srca j. Národje so ne najšli pokoja na sveti pred príbodom njegovim. Van-drali so od mesta do mesta, Iskali si domovine, kde bi bilo bolše, vojska-vali so se pa odkod so stirali koga, tam so ostali samí. Pa z novov do- nova nebésa pa nove dárove za njá v dvojnosti svoje dűše. Jezuš je mogeo priti ino potrditi reči sv. Dühá, ka polüváoje je živlenje človeka na zemli, tü stálnoga bláženstva nega, blážeui so siromácje ino pregánjaui ino Irpéči, právo blá-ženstvo pa tam gori Čáka na nas. Pa ki so njemi verni, so se spokojilí, že ne iščejo več na zemli zgüblenoga raja, .nego se verno priprávlajo med prenášanjom vseh zemelskih nevol na tisti vekivečen pokoj, Šteri je tam gori na náročaj našega jedínoga, večnoga Bogá. Pa tak prebiva zdaj Reč nad nami, Štera je s telom včinjema, v svojem vesélom mir dávajočem návuki, v svojih z miloščo v nas podpirajočih sve-stvaj, v svojoj nás na pravico i k blá-ženství vodéčoj sv. matericérkvi. Med vsem! nevolami, vu vsoj ne-sreči, vu vsakom trplenji nam dá on pomoč — či ga verno poslűšamo —, ka se ne moremo vkanilí vu vüpanji našem. Od bojne na svétek mirű ne bomo pisali. Istina, ka se je tüdi nikaj posebnoga ne zgo-dilo na bojiščab, pa če bi se, bi za- Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto: domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . . 8 K. mučali té dén vojne dogodke, Šteroga je, Jezušek mir pri neso na svet. Zadosta smo čöli celo leto od bitja i krvi, dnes pri jaslicah pozabimo na vse to i poslüšajmo raj angelsko pesem „Dika Bogi na visini i mir na zemlji dobrom ljüdem“ pa jo spevajmo mi ž njimi vred, prosimo mir i dičimo Jezušeka, ka nam je teliko zmage dao pa njemi obečajmo, ka ga bomo zato odsehmal ešče bole lübili ešče raj trpeli za njega pa se skrbeti, naj drügi tüdi ga vsikdár bole goreče lilbijo. Mesto boja mo pisali od Bethle- lici i je molili. Bethlehem je pa tüdi naš tabernakl, Tü mo se té blažene svétke zato tüdi radi zdržávali i molili Dete Bože pa prosili* srčno-milo, naj se ono odičj, nam pa blaženi mir po-deli. Kda je to Dete na svet prišlo, so je lüdje ne spoznala nego stirali. Pa je njiv stvoritei biIo. Naj je osramoti, je nemoj stvári dovolilo po svojoj drá-goj njaíeri, ka je je tá molila i po« častila. Lepo nam popiše té dogodek ča-stitljiva sestra Marija iz Agrede, Šteroj je dober Bog celo ^Marijino živlenje nazvesto i poka za čl Ona nam te dogodek v drügoj vtnjigi „Skrivnoga Mesta Božega* etak popiše: „Prišo je Čas, da bi ta najmodrejša previdna Gospa svojega najvemešega zaročnika zvála. Té se je nahajao v velikoj zameknjenosti, v šteroj so se njemi nazvestile vse skriynosJti pre-svetoga rojstva, Štere so se to noč godile. Dostajalo se je pa, naj on z te-lovnimi čütili tüdi vidi Reč, štera je meso poslala, se je dotekno, jo moli i časti prle kak Štokoli drügi bi to med mrtelnimi smeo včiniti; on je bio naime jedino zebráni z med vseh za vernoga Oskrbnika te zvišene skriv-nosti. Na volo svoje oebepke zaročnice 2. NOVINE 1915. december 26. je stano iz zamaknjenosti i to prvo, kaj je po tom, zagledno ka je nazaj prišo k zavesti je bilo Bože Dete na naročaj svoje deviške matere, nagnjeno na njene prsi i njeni obraz; zdaj je je jočič molo z najglobšov poniznostjov, küšüvao njemi je nogé z takšov radostjov iz takšim začüden- jom, ka bi v tom mreti mogeo če ga Boža vsegamogočnost ne bi pri žrtki obdržala i spadno bi v nezavest, če njemi ne bilo trbelo čütov rábiti pri toj priliki. Kda je sv. Jožef molbo Deteta opravo, je prosila najmodrejša maté njé za dovoljenjé, da si sme sedsti; dotogačasa je naime klečala. Sv. Jožef njoj je v roke dao prinešene pienice; v. té je zavila Marija Dete z, nedopovedljivim češjčenjom, pobož-nostjov i skrbljivostjov. Na Bože nav-dehnenje je je povito položim v jasli, kak sv. Lukač evaugelišia pravi (Luk. II. 7.), na eden kamen, na šteroga je prle malo, slame i Sena vrgla, naj Bogi i človeki tak prvo postelko na-radi, štera njemi je stala .na zemli poleg naročja svoje matere. Na božo odredbó je z silnim . bežajom prišeo zdaj iz sosednih pašnikov en jünec; šo v votlino i se je bližao osleki, šteri je noso Marijo. Marija je. zapovedála obema živinčetoma, naj z tistim poš-tenjom, na štero sta roogočíva, molita svojega Stvoritela í se njemi vklonita. Pcnizni živinčeti bogata zapoved nji^jne zapovednice, na tla se vržeta pred Detetom, je z svojov sapov segre-vata i njemi skažüjeta vklánjanje, štero so njemi ljüdjé odpovedali. Bog, ki je z človekom postao, je v pienice po-vit i v jasli položen ležao tak med stvarami i na Čüden način se je spu-nila prorokba; „ Vol spozna svojega lastnika i osel jasli svojega gospoda; Is- rod ga je pa nej jjjgoznao^i njegovo Jjü stvo ga je nej razumelo* (Isaija prbro I. 3.)“ S j ÜlSÍÉÈp Dom i svet. Grčko. Grčka vojska je odpóslana z tistih krajov, k de bi naše čete nnal$ sovražnike napadndti, /to je tyoÍQ' z cele Shodpe-Macedonije. V §>oIuni je samo eden bátalijon ostaos znamenja,; ka je to mesto grčko. Naši zavezniki so Solun močno obtrdili t se prijJravt lajo tla sprejem našega napada.— Srbija. Bolgarski kralj je poslao Čapračikov ministra v Niš za králje-skoga namestnika. Albanija. Talijani so prišli v Va-lono, sem správljajo vojski}*,,!...dosta« živeža na pomoč srbom v Albaniji se nahajajočim. Železnico tüdi delajo tü odnet daleč notri v deželo. Angležko. Angleži vojaški poveljnik na francozko - belgijskom bojišči French je z svoje slüžbe odstopo. Njegovo čast je prevzeo Sir Douglas Haig. Kralj ga je odlikovao z viscount — skov častjov (grofovskov). . Nemčija, Nemški casar je dovolo, da so ruski zevzetniki smeli obhajati god carov dec. 19-ga, Z tem pogojom, da do nemški pá smeli njegovoga na Ruskom. Talijansko. Peter, sbrski krao, je dobo za prebivanje kralesko palačo v Caserti pri Neapli. Nato so že tüdi vse priprave k rédi, če de mogo i črno-gorski kralj pobegnoti. Kitajsko Juanksihkg- ja, bivšega predsednika kitajske Ijüdovlade so za casara proglasili, ki je to čast tüdi sprejeo. Svicarsko. Švicarska Ijüdovlada je zvolila novoga predsednika v osebi Camillo Decoppe-ja, 53 leta staroga moža. Za podpredsednika je Schulthess odebráni. mogli sto- piti meseca januara 44, 45 i 46 let stari črnovojniki. Tak se glasi, ka do ti starejši šli na straže, v pisarne, ti mlajši pa, ki, so dozdaj tam bili, na bojišča. Za božičnidar naši^ .vojakom darüjmo edno Zdravo-mali jo. Vsaki slovenec, je stari ali" mládi, vsako, dete. naj .zna samo že gučati, naj zraoli * na svéti dén pdqo Zdravomarijo na čast deteti jezuŠa "ki e* . . .!Cí) o j Ntfpj za naše vojake, ka do znalibrezgrešno živeli v Svojih sltížbaj, j.cka tiáskóri prido“z”hlažentto vnirom'na milivkrai nazaj,..., Glási. Od naših vojákov. Mrtev je: An-tolin Ivan (Balažov sin) z Lipovec. Na znanje dáo Štefanec Matjaš z1 Bratóhec z temi rečmi. „ Predrágo '111036 slovensko lüdstvo, dájem vam na znánje, ka je z Lipovec pokojnoga Antolin Balaža sin, Ivan, jako véren 'bio v vojaškoj sliižbi, ali mogo je z sveta: iti od dum-dum krugle (v kalendar! Srca Jeztišo-voga so narisane, kakše so) oktobra 19-ga. Té dén nas je pozdravo sovrat-ni ruš z' tak góštlmí krűg^lami, ka smo razčrknoli, kak vrábli, kda je jastreb razžene. V tom časi pride k meni Ivan Antolin pa me pozdravi z pozdravo!« Hváljen bodi Jezuš KristuŠi pravi „ Matjaš, kaj de z nami ešče dnes?* Jaz njemi odgovorim »kak! de Bogi povoli, tak bode.* On pa nato. »Znata Matjaš, meni se mojá drága mati nájbole mi Dete. Mati, gda nam oča pride? Mati, gda mihé že boj? — Skoro bo že delo moje, Ti li mali si ček moj! Mati, či bom lepo melo, Ka mi oča prinese? — Puško, šábld, dete moje, Pa šče konja pod tebé. Mati, jeli moj’ga očo Kvugla ranila ne bo? — Ne de, ne de dete moje, Zdrav nam pride on domo. Mati. gda bom jas že velki, Te bom tüdi jas voják! — Sküžnato si zde’tine mati: BoS, kak oča tvoj,' junák... Vsaki dén spitávle mater Sinek srčni tak lübp. — Ah ne sluti šče sirbče Da očeta več ne bo. Mirosláv. Božične návade. Božič je eden z nájlübezneših svét-kov krščanstva. Skoro nieden svétek ne gene tak človeka čütenja, kak té. Záto ne čüdo, ka so se okoli božiča vnoge návade razšírile tüdi med nami, štere so se tak vkorenínile tü i tam, ka bi ništerna hiža za greh mela, či je ne bi obdržála. Znáno nam je vsepovsédi božično drevo, jalič, ali konči jaličova veka na steno pribita, na štero se malo zlátoga dima namáže pa ništerne jaboko, vrih, lešnjek i t. d. pozlačeno obesi za dece. Máli Jezuš je prej prineso té dáre, pa je istina. Či máloga Jezuša ne bi bilo, komi bi se mi dnes véselíli ? Što drügi bi nam Spravo takše vesélje, kak je Spravo on celomi sveti z prihodom svojim ? Právijo, ka je návada božičnoga dreva na sredi zime, ;že pri poganskt nemcaj razširjena bila — pa ka je nam to. Či so poganje meli tistoga hipa se veseliti nad kakšim zrokom, stokrát vékše je naše vesélje dnes,'. ár naši dári so za istimo od tistoga, komi se mi veselimo na božič. Razmi se, ka je že ne lepa návada kradnoti jaliče .za božič, ár čistoga vesélja vkrádjeno blágo ne dá. Ráj naj bo zadosta edna veka, kak vkrádjeno blágo to nájlepše. Lepa je návada po ništeri krajaj, kde botrina dáva svojim zétecom i zé-ticam božičnice : Iepa, prebrána jaboka. Lepo ruDieno, smejéče jaboko svedoči srčno lübézen darüvalca pa nihá v srci deteta pa odraščenoga stálen spomín.. Tá darovitost je. tüdi podoba darovitosti bože. ki je nam té dén to nájdragše dao, ka je meo: Svojega jedino rodje-noga siná. Pa je tüdi spomín onih dá- 1915. december 26. NOVINE 3. lijo. Če znam jaz zdaj spádnoti, ka do si te uboga sirota začnoli domá ? “Zdaj prileti drüga Šrapnela. Beživa kak mo-rcva eden od drügoga i sva živiva ne več vküpprišla. Večer najdem drágoga Ivana mrtvoga z razbttov glávov.* — Srce Jezušove naj-bo smileno. Lepa Skrb za ostale. Gaber Ferenc z Srdice nam piše: „Prečastiti Gospod plebanoš to naročnino (8 kor.) pošlem Za Novine iia 1916-to leto. Jaz morem zdaj tüdi pod orožje stopiti i zato se poskrbim »a tolaibo mojim ostanim. Z Bogom ostanemo — To je zaistino lepa, nasicdüvanja vredna ljübézen. Veseli nas, da se te lepi düh ‘našega ljüd-stva na vse kráje zača kazath To je požrtvovalnost. 'Z Doliča Sesíč Štefan, rhladi mož, desetnik, že edno leto leži v teškom betégi v Beči. Nikak je prišo naš List 'njemi do rok. čte ga i gene se, géne se tak, ka nam posle iz svojega airomaštva 2 K naj dragoj tivarišci, z šterov sta se samo láni vzela i tak samo v žalost zaspala, na tolažbo pošilamo Marijin List. — Lepa požrtvovalnost drági džündž je to člevečega srca, štero je trplenje Ščiatilo. Nered. Iz Spodnjih-Slaveč nam glasno,. Jta se tam ništerne dekle po, nedelaj zaodvečara vküpsprávijd i "ítič-karijo na tiste z drügih veenic, štere k tíavuki iilejo. Opominamo stariše, naj toga conanja več ne dopüstijo svojoj deci,. da če samo edna düŠa za njega volo od navuka zaostáne, de strašen račun jemáni’od i njih pe njuve decé. Za edno leto najdeni pokrovec. Grof Batthiány Sigismund tišinski ve-leposestnik se je pelao v Bakovce na svoje ima nje. Ne daleč od doma je srečno ednoga črnčara i pri njem ova- rao svojo že pred letom zgübljeno günjo, v štero je ime njegovo všito bilo. Potom jo je včasi spoznao. Skoči zdaj dol z kočij i vzeme vkraj svoje pošteno blago, čeravno se te drügi lastnik opirao tomi. — Vsakomi svoje. Najdena reč je vkrádjena i more se povrnoti, če se obdrži. Ogenj. V Frankovcih pri Cár Mihdli je bio ogenj. Mogla so ga deca zakü-riti, ar so predtotem že tüdi vužgala ednok kukuriŠče, drügoč pa slamo. Novoletni pozdráv z bojišča. »Srečno novo leto vam Želemo, ki ste doma. Želemo pa vam i nam ednako zadobiti po prošnjáh BI, D. Marija od Srca Jezušovoga to, da bi se k vüzmi že v blaženom miri sešli v miloj domáčiji.* (Kramar Jožef z Trnja, Nemec Jožef, z Filovec Staus Auguštin z Beltinec, Toplak janoš z Bükovnice, Végi Ferenc z Strehovec, Tkálec Štefan z Melinec, Rengeo Ivan z Gančan, peŠci 71-ga ppolka.) Za podporo bita. Podporo je za-pila v Štrigovi edna .sirota* z Šan-tavca. Ka de njej piti bole k téki ka-palo si je vzela pajdašico no pa paj-daše tüdi. Ta lepa drüžba je pa začéla te takše nespodobno obnašanje kazati, ka je prisiljena bila edna pošteni Ženska, Štera je po" posli sem prišla, — Krčmár je naime tüdi stolár, — lato vzéti i samico dobro namazati t njov. Tá na hrbet dana podporo jo vendar kaj ztrezni i Še drüge poleg njé. Zdravejšl bi bio Vnogi človek če bi bole pazo na prebavo. Vnogoga mántra želcčna bolezen, opeklina v obisti, riganje, stávlanje, za pri ime i drüge prebavske zmote. Drügi pa rábijo v znemirj joči sredstva za poganjanje, štera Čreva slabijo pa se njim človek tak pri-vadi, ka vsikdar več jih more vzeli notri. Zato preporaèamo Fellerove želodec krepčt- joče, ráhe rebirbarske nElsapi'ujeu. Tem ee ne privadimo, tók povikšávajo, krče odprávijo, prebavo pomágajo, napravo stolec. — 6 ška-tlic franko á kor 40 t, 12 ikailio 8 kor. 40 fil. Jedajo je Fttller V. Eugen lekarnik,dela Sta-bica, Centrale 146. (Zagreb. Žup.). Felierova „Elsa« náprave so vnogokral odbkovaoe z zlü-timi i srebrnimi svrtinjami. Pozdráv našim vojákom. „Oj mili dorn, oj mili dom, pozabo te nikol* ne bom*. Vsikdar so nas genole te reči, uikdár pa ne tak, kak kda smo od doma daleč bili. Daleč od njega smo bliže vidili tisto ljübézen, štera je sijala toplo, da, celó vroče na nas z rojstnoga krája. Mila Slovenska hišica z svojim božičnim drevom „Betblehemora“, sladke pesmi kolednih svétkov, šege sveta noči, pobožnost svetoga dneve i vsi drügi sporoini so globoko orali v našem srci i z orali t njega pomirilne suzé, bolečiuo zgübe nad blažeastvom, šteroga nam doma-čija ponüjala. Vsi smo to sküšavali, ki smo kda od doma vkraj bili. Vojáki drági, vi tüdi čütite to bolest i čütite jo bole, kak što koli drügi jo je kda. To pa zato, ar je vaše potüvanje vkraj od doma v nevaruost položeno, ka ga zuabiti nikdár več ne bodete vidili. Ta okolščina podvojí kašo žalost, Razurojtn i visoko; ceniti1 vaša člístvÍčdK^^e ibi se geno nad vašim hrepenenjom za"-"' konski vojáki, ki mate doma 'v svojoj drüžini malo nebó! Keliki ste povrgli dobre tovariŠíce, Ijübljéno déčicol Keliki je zapüsto malo hčerko, giogavoga sinka, šteriva ajteka nesta še poznala, ne še po irneni zvali znala. Zdaj že znata pravité „ajtek“, a neveta ga komi. Áfek je .ne doma*-v bpjj, ali v drügoj tvojaŠkoj slüžbí. Kak ne bi rov. Štere to siromaški. pastirje prinesli málomi JezuŠi. , : Po vnpgom kraji jev návadi .v, leti vsakoga silja niŠteren snop nezmlačeni k stráni djásti pa zdaj se to snopje naprejvzeme, se na močno kolje;tpopíjči Z vlatovjom vuiška za ftice, ka naj májo siro mačke ftičice tüdi vesélje na té svéti den. Tá návada je prav lepa pa bi se alobodno šče dale širila tüdi po takših okolicaj, kde je dozdaj.ne vidili. Poleg teh návad so takše tüdi, štere so oslánki stárodávni časov po ganstva pa so se kak šatringa obču-vale med nami do denésnji dnévov. Takša je ta, ka na božič opodné pod što denejo v .sčiščeno tikev Zrnje pa seménje, pod njo pa pliižno železo. Právijo, ka de od toga novo leto bole rodno. So že pozábili, ka so vsako leto tak delati pa je li ne vsako leto rodno bilo. Té pod moloüi lcžéči dár je nikda bogi zemlé i polodelstva bio darüvani pa dnes je že samo Šatringa celo delo. Ešče bole šatanska je miseo, ka obolnoči, kda je pri polnočnici podigá-vanje, mára v štali gučati začne. Vnogo ládih je že zanemárjalo polnočnico za toga.'volo, ka bi radi Čüli té guč •— liki čüti ga ne čüo nišče, ár ga ne bilo pa ne bode. K polnočnici idejo dečki pa dekle, šteri na bližánji fašenek kaj namerá-vajo. Ka bi lepšega dobile pa ka naj gvüšno bo, se postávijo tam, kde dü-hovnik k oltári ide pa ga čakajo za méšno obleko. Nesrečna je, Štera ne more do njé, ár ne bode mela srečo to zimo, či se njoj ne posreči drüga pri-lika, štera v tom stoji, ka kda vöride z cérkve, potégne na nágloma zvonec méšni pri segeštiji. Či je dobro potég-nola, se zvonec oglási pa je Sreča po-právleua. To je ne dobro, ka zdaj že tak zídajo cérkve, ka dühovnik z segečtije ne ide med vnožinov, tak ka ne morejo do njega, niti do zvonca, pa ešče itak jé edna pomoč. Odzaja trbe vö iti, kde voža visijo od zvonov pa tam poskušati srečo, kak dečki. Kde pa tá prilika tüdi fari, tam se pa znán tak nikdár nišče ne mere oženiti. Jas konči ne vera, kak se tam more. To je za božične noč. Na sam den je vsaki trüden, pospáni, komaj čáka, ka se spát správi. Liki drügi den na Števanje, kda črstev stáne, je drüga šatringa; te praj naj vzeme nájbole rdéče jaboko pa naj beži k stüdenci, si zájmle z vedrom vodo pa se naj muje pa z rdéčum jabokom dobro na-riba po obrázi, te de lepi rdéči pa ok-rogeo, kak jaboko, celo leto dni. Vredno je skudati konči tistim, ki ne verjejo 4. NOVINE 1915. december 26. celo srce očinsko po peroti svetih, Ijü-bavipunih žel íetalo k tem nedužnim domo 1 I ledični vojaki? Oča ino mati, sestre, brati rod, oj kak ljübo so vam pred oörni zdaj, kda jih ne vidite, oj kak Žarjavo kipi zdaj detinska i bra-tovska ljübézen v vašíh srcah i vleče vas med náročje svojih dragih z vso v BiIo v 1. Pa vaša žela se ne more spuniti. Ledični i zakonski vojaki ne ino-rete še domá, ne ga Še mirű, čeravuo so denešnji deli ga angelje glasíli: „Dika Bogi na visini i mir na zemli dobrim lüdem.* Tam ostanite po Strel-nih járkah, zakopah, ali na stražaj, po vojášnicah, bolnišnicah, skladališčah, k nam domo pa pride" samo vaša žalostno domoželna ijübav, poslüšat slovenskoga doma srčno bitje i dihat düb božični vaéih ostalih. Düh vaš more k nam, naš pa tüdi k vam. Ne peroti ga püstimo mi tüdi pa idèmo obiskávat vas. Dol si pokleknemo pred Jezušeka pa od njega se zdignemo v ètrelne jarke, v vojaške, bolnišnice i pohodimo vse do slednjega naših vojákov. Pridemo do vsakoga, do tistih sirot .tüdi, ki nema doma več, komi njegove dráge grob pokríva že, ki ne ve nikomi domo pisali i, od doma njemi nišče ne, ob vse té pohodimo — ali ne sami, poho-..dimo je z Jezušekom. Jezušeka, toga • in. ••• .»| .s.t,'-'-" S ' - j uajlepSega najsmilenejšega njemi pri-nesémo za dár. K Jezušeki pokleknemo, njega si na haročje svojega srca močno sbsnémo pa tak priklonkamo na dveraj vsakoga slovenskoga vojaka na svéti večér pa ga pozdrávimo z temi rečmi: Jezušek, blagosiovi ti naše vojake, reši jih grehov i pripelaj je domol Lübečiva se neprijátla. Nadporočnik Mlákar je čemerno pogledno jJáuoŠa, svojega slugo, gda se té v hižo postave), pa kak se dostája, vkttpvdaro z petámi. . Gospon nadporočnik ponizno vam jávim, eden: orožnik žele z vami gUČati. c .a. l; ... so. '• . — G. nadporočnik bi nájráj stre-skao Jánoša nai té reči, pa ga tak pogledno, ka té včasi za kvako ségao. MláKar se že vse navolo. .Več en mesec, ka je V toj nevolnoj srbskoj vési, pa té celi mesec je ne meo drtigoga dela, kak na veke preiskáve meti nad vlovlenimi stanovniki. Paziti je mogeo na réd i mir, ka se razžaljeni stanov-nicje ne bi nespametuo opirali proti novpj vlódi. Dnes je že tri obtožene meo pred sebov. Te sledjen, eden si-volasni starec je komaj pol vöre od-püščeni, gda se po dugoj preiskávi prepričani, ka je štiri samo z zmote obtoženi. Popoldné ob 4. je bilo, gda je Jánóš znova ednoga žandára gláso. Mlákar je že znao, ka to pomeni. Ne njemi povoli bilo. Trüden je bio, malo počítka si želo. Tak si računao, ka té večér mimo tá preživé, pa se rávno v globoke misli zatopo. Približavao se sv. Večér. Na pamet njemi prišla do-máča hiža, oča, mati, sestra. Kak pri« jázno je bilo negda té večér domá, okoli božičnoga dreva. Mládi je Šče bio, ne čüdo, ka so ga té reči v tak sladko polospánje zazibale. Pa s teh misli ga predramo Jánoš. Nevolno si zdehno, pa si hitro premislo kak bo. Priženéjo pá kakšega starca, do pol-noči de se ž njim mantrao, te ga pa odpüsti, ár práve priče ne nájde. Ne-volno je velo notripriti žaudári. Jánoš je odišeo, Mlákar pa k okni stopo, pa nemirno trkao s prstmi po glažovini ino zamišleno glédao, kak pomeče veter gosti sueg. Za en krátek čas je notri stopo orožnik, sigurnoga pbráza mož, z vel-kimí mustáči, z Šterih so ledene cin-celíce visíle na dvá kraja. -PokIoüo se po vojaškom pa začno: — Gospon Nadporočniki ponizno jávim, ka sva z mojim pajdáŠom edno Srbsko deklo prígnala, Štero sva pri vojaškom skladišči najšla v . . . vési. Najšla sva pri njoj eden samokres pa tá pisma. — Z tem ja na što položo nekelko pisem. — Dekla je namržnjena, pa Slaba, záto jo zdaj ne moreva sem spravili. Tü vu vési je pri ednoj hiži. Gda se pomore, jo na vaŠe povelje priženéva. Mlákar je brez reči poslüšao té reči, na konci pa samo z rokov kimno, ka lehko odide. Že je privčen bio tomi. Šteo je, ka se niti ne bi brigao zato, dokeč deklé ne de pred njim. Znova si v eden kot Šteo sesti, pa tam tiho dale senjati svoje senje. Kak je kre stola stopao, se skoro nedovedoč zgledno na pisma, jštera je rávno prle djáo tá te žándár. Dve reči sta ga stavili. Tevi dve reči sta pa nájzgoranjem pismi stala, pa edno iraé bilé: Vukovič Milica. Hitro je ségno za písmami pa je začno čteti. Niti je na pamet ne vzeo, ka se tmičí. Gda je to zádnje prečteo, je zé-zvao Janoša, pa na velo to deklo včasi k sebi prignati, Či je mogoče. Mald je ne kam bio od radoveduostí. Z preb-ráoih pisem je telko zvedo, ka so tá pisma tiste srbske dekline lást, ki šče pred dvema letoma pri njih bila na Vogrskom, ka tam v šolo hodila. Samo to šče ne znao, či je obloženka rávno j njihova Milica, ali kakša drüga, štera je po kakšoj nepriliki prišla do teh pisem. Za celo delo se jako zanimao, tak, ka pozábo na sv. Večér pa na vso nezadovolnost. Vužgao je posvet, pa tak Čakao. Nekáe posebno čüvstvo je vzelo moč nadnjim. — Či je res njihova Milica 1 Pa so njemi napamet prišli tisti blági dnévi, gda se veselo zmenjao domá z Milov * pa poslüšao tiste milodonéče srbske pesmi, Štere je ona tak lübo znála spevati. Celó nedovedoč je začno edno, gda so se odprta dveri. Med dvema orožnikoma je v hišo stopila obtožena dekla. Srednje visokostí, gibke postave samica z voli-kimi sivimi očmi. Oblečena je bila prosto, kak se srbske kmečke dekle návadno nosijo, Mlákar je na prvi pogléd spoznao Milico. Spremljeválcoma je velo oditi. Sám je ostao zdaj ínjov v hiži. Vido je, ka dekle niti ne aluti, pred kem stoji. Gda sta orožnika odiSla je na eden širokl stolec kázao, rekši naj si séde, on sám si pa na drügoga seo. Deklina. si brez reči sela, vidlo se, ka je Slaba, zmantrána. Mlakar je pretrgno tihoto. — Gospodičina, vás so pred mené prígnali, kak osebö, štera je z. nepoz-nánira nakaneojom okoli, naših skla-dišč hodila. Moja dužnost je presoditi zdaj, ste U nedužni, ali ne. Prosim vas, da mi očitno dáte odgovor na moja. pitao ja. .,.—; Kak se zovétel yyr- j;..: 1' Vukovič Mila — je bio krátkí i hladen odgovor. — Odket ste! — Z Beográda — odgoviri znova mimo, ali z nekšira posebnim glásom. — Kak ste sem prišli t — Gospon nadporočuik — odgovor Mila — to je malo težko povedali, pa mislim, ka je ne vsakojački potrebno pri preiskávi. — Prav je — dene na to Mlákar — ne je potrebno, záto vam včasi drügo pa tüdi to nájvažneSe Pitanje naložim, na štero mi odločiino morete odgovoriti. — Ka ste Iskali, ali őteli okoli skladišče ? — Ka sam iskalat — si zdehnè i navelicí odpré veliké oči, iz Šterih je nekši poseben ogenj sekao. — Ka sam iskala? Živlenje! Znáte! Živlenje sam iskala. Živlenje sam si štela rešiti, svoje mládo živlenje. Lačna sam bila, tri dni sam ne jela, niti skorico čarnoga krüha ne, jaz, ki sam gladű nígdár ne poznala. Tam samsi iskala živež, ár prositi sam ne štela od neprijátla. To je moj grehl Kaštigajte me! Hah! Kaštigajte me s smrtjov! vse sam zgübila, dora, očo, mater, vse, vzemte mi šče titek, več ne trepečem za njega 1 Z silov je gučala. Lice njoj rdeče bilo, 1915. december 26. NOVINE 5 oči so njoj pa v posebnom ognji gorele. Zmantrána, trüdna je bila zdaj v stolci. Mlakar je na to gorstano pa bliže stopo. — Li mirno gospodična! Vašim rečám verjem, ár sam v pismah od vas vzetih tüdi nikaj sumlivoga ne najšeo. Preiskáva je s tem dokončana, Vi ste slobodni. Dopüstite mi pa, da šče nekaj pitam, ne kak uradnik, nego kak privatna oseba. — Znáte vogrski? — Znám — je odgovorila Mila. — Ste bili gda v Sobotici! — Tri leta sam hodila tam v šolo. — Ste poznali tam nekšo Mlákarovo rodovino? — Pri njih sam bila na stáni — Bi poznali zdaj koga z tiste rodovine? — Gotovo bi — je odgovorila pa radovedno, začnola glédati po mládom častniki. — Pa ste ne! Poglejte me bole! dene zdaj z veséljom Mlákar. Milica ga gléda, gléda pa ednok samo skrikne — Dragotin! Malo ka ga ne obimnola, samo ka njoj šče za časa napamet prišlo, ka sta že ne deca. Mlákar .njoj ba r to Veselo : pripo-vedáváö,* kak je z pisem zvedo za njo. Bojao: Še, i.ka ga ona spozna, te bi njemi pa tèžka bila preüskáva. Zdaj je že red, zdaj sta ší že brat^pafv sestra« — Ali nebájva zdaj to — je djáo na slednje —'Sveti večér je dnes. Po ne-priliki ga srečo máva vküper s ve biti, kak negda domá. Rédila va božičnico! De dobro? — Dobro, dobro —- je odgovorila Milica, ki je od veselja, da se z svojim stárim znáncom, na koga je tak dosta-krát mislila, znova zišla, en čas skoro reči ne mogla spregovoriti, pa pozábila na vse, ka se okoli njé godilo. Mlákar je zdaj notri pozvao Jánoša, pa njemi uaročo, naj dobro večérjo prinese za dve osebi, potom pa tisto, ka je z domi prišlo na božičoo drevo. Játioš je navelci pogledno svojega* go-spoda. gda je vido, kak prijázno si dene z vlovlenov srbkinjov. Mlákari je zdaj* nápamet prišlo, ka šče orožnika izdaj čáka ta na njegovo Milico. Velo njima oditi, potom si pa znova del seo poleg njé, pa poslüšao njeno zgodbo. Oča' ínjoj šče prettlintičo 'jèèén5 spadne. Mater je zasipala podrtina domáče hiže, štero- je edna granáta na Ma. Ona od tistoga máo blodi. Za vojakami je hodila pa njim dvórila.’’ Zdaj- jef za-blodila od njih pa tak prišla sem.. Zdaj je Jánoš stopo notri z večér-jov. Pá üčérji i sta začnola I božičnico . réditi4» popsábivša .gde sta, - sta z istov radostjov krasila málo drevesce, kak negda domá, šče spevala sta, mile božične pesem. Po dugom, lübom zabá-vanji se Mlákar nájprvle spoto, ka sta bötrflič ne domá. Začnola' Ka trápití miseo, 'ka de z'Milicov. Pri ’sebi je ne-mére meti dugši čaš. Ali hitro se odločo. Domo jo pošle, k svojim starišom. Tam jo radi sprimejo, pa tam te po-Čáka konec boja, ipri jtom nameni je pa tüdi na sebé mislo. Čülo je, ka njemi Milica nekaj ve£, kak samo spoznánka. Svoj namen je včasi naziiano Mjliei. Mislo je, ka njoj s tem velike vesélje správL Ali vkano .se je, Gda je Milica zvedila, ka ščé ž njov, je znova z tistim ryilptožoim, čüdnim poglédom. strnpela na 'njega, kak gda je v hižo stopila. Oči so pjoj znova v posebno ni , ognji gorele. t .i.@ •* . @ .. — Gospod nadporočnik — je djála z trepetajočim i znova hladnim glásom — pozábite, ka sva si neprijátla. Zahvalim se za Vašo dobroto, a vživati je dale ne smem. Znám, ka me lübite, pa jas tüdí ne tajim, ka me od návadnoga prijátelstva vékše, globše čütilo véže k vam. Ne sam vas pozábila v preminolih letaj, pa vas tüdi nepozábim, a náj vsaki má dužnosti, štere dužnosti nama prepovedávlo zdaj nešterne reči. Vaša ponüdba je lepa, ali jes je ne sprimem. Nájne poti se zdaj ločijo pa mislim na veke. Nigdár. o nigdár neščem vživati dobrote, sovražnika svojega roda, či rávno ga z celim srcom lübim. Pred menov je do ni to prvo, brez njega jaz. tüdi ne-ščero jblážena biti. — Z navdüšenost-jovj iz gorečim liqom je_.gučala,nak ka Mlákar niti reči nej znao, pajj.vüpao priti povedali. Gor je stánola pa proti dveram Šla . . . — Dragotin — .je djála jočéč, z mehkim glásorq, hvála ti na dobro ti. Pozábi me! *L Bogom! — Z tov rečjov je vö stopila (nad. dveri pa preminola v tmičnoj noči.. Mlákara je té nágeo odhod tak zmešao, Milicine reči so pa tak močen vpKv mele na njega, ka zaprya ne znaq, ka bi delao. Tam je sedo na stplci, pa se začno skuzi^j, kak málo dete. — Svojo lübav je objokávao. —■ Že dávno je miuolo polnoči, gda je j k sebi, prišeo. Pol si |^geo. Zajtra se kesno prebüdo z nemirnoga spánja. iJánoš ga .stem pozdravo, -ka so tisto Srbsko deklo, ka Včera1 tü: bila z mržnjenó najšli na poti proti- Beo-gčádí.v '* k5' vYktbfQ8< Mlákar. se k steni obrno na té glás ino Jbritko razjokao. Mirofláv. Strah nas obide, če nam krv sili v glavo, če jjütUno glavobol, nekronost, mrzloto, telovne boleèine kré, napjenost. Vse to shaja navadno iz pró-bavskih zmót.Večkrat potrovšimo slabo, napln-jajočo, žmetno prebávlajočo hrano, se pripeti, ka si. želpdec z premrzlimi pijdčgmi prebladimo j večkrat zamüdimo pravočasno svoja droba sprázniti. Če zato nastopijo neprijétne, bojne, rčovitc i nemirne razmere, potrebno je, naj tburkano prebavo, hranenje i krvotok kak náj hitrej v red denemo. Vnogo jezór priznsnic trdi, da v tej siučájaj izvrstno pomaga močna svedska linktura (tinctura svedicaj, štera se i za Životni essenc ali balzam zovó. Vtiša bo-leéino, oživlja i pomirja živctí, etolec naprávi, 6Í9tÍ/pripotnorei' krvotoK 1 bdpirivT' vnogöt be-tegov. všikdár bi jo öíSgll pri-biti inen-ptóir* naglim slabim èütenjom pomaga proti naglim slabim èütenjom. Pomága proti krči, napib-njenosi. riganji črvoboli, bojazni, krvoslávljanji, metanici, mržnji i drügim prebávskim zmotam če je včasi pri rokah. Pomaga prebávo i zato povekšiva krv, to krepi i z&tog&volo je iz-vrstno sredstvo za slaboservne i oslabljene I Ka si ž njov hranenje v red postavijo.- Vnogo snovi otopi v našoj hráni, šteri bi ovak nep-rebavnose vrgli vü z našega tela. Močno svedsko tinkturo moremo pri Feller V. Fugen lekar-niki mročiti, Stubica, Centrale 146, Zagr. žup: S velike kantpqštnioe prosto za 5 K, Ali 12 malih kautic poštnin^ prosto za 4 krona. Odpraviti škodljivi vpliv, šteroga z nepoštenoga namena raz-glašena ponarejenja napravijo, ne pa nepotrebni rek-lám delati èčéjo te vrsta. Zato znova povdarjamo, ka je dobrodišeči ,,Elsa-Fluid,te právi, če ma znamek ,,Elsa." če što ne bi poznao z med naših ötevcov toga stárodavnoga, dobroga vrastva, naj opita svojega vračitela, ka dobro dene, boleèino vtiša i vnogo-krát je potrebno to sredstvo proti telovnim boleèinam, glavoboli, zobbboli, protirskim betegom i drügim bo- jeznostam. Ne vzemino spodobnoga imena rakij, tekočin, elikserov itd., nego pravogi si naroči ino pri Eeller V. Eugen lekarniki, Stubica Centrále 146. 11 malih ali 6 dupliš-kih ali 2 epeeialniva glaikeca poštnine prosto za 6 kron, 60 malih ali 30 dupliŠkih ali 10 specialnih kanticpoštnine prosto za 24 koron. (Poganjajoče „Elsa-pilule* so samo' ,,Elsa“ znakom prave, ékatlia poštnine prosto 3 kor. 40 iti.) 6. NOVINE 1915. december 26. Raznoteri reči. Kak se naj človek hrani. Što šče zdrav biti pa si zdravje ohraniti, naj naslednje te navuke: Lüdje, ki majo ylab ték, naj jejo samo te, gda so lačni, vseh malo, liki lejko večkrat na den. Gda jemó kaj vročega ali pa kaj jako mastnoga, ne pijmo mrzla vode. Po okpdi pa po večerji pojejmo Šče vseh snáli žaloá krüha, zato ka je to dobro: za prebavlanje pa nam Sčisti zobe, 'Gda smo čemerni, razburkani ali prestraSeni, te ne zavtivümo nikaj. Med jedjov morejo düSevne moči počivali, zato ne Ötimo, ne premišlavlimo nikaj, pa si niti ne pogovarjajmo od takših reči, štere bi nas zneinirile, lehko si pogovarjamo kaj pobožnoga i nedužno veseloga, ka nas razvedrt. Po o.bedi je potreben, Či več ne mogoče, konči eden četrt vőre dugi počínek. Ogiblirao se čemerov pa kreganja tüdi po obedi. Ne zavživajmo nikaj takšega, ka naš žalodec ne prenaša, zato ka takša hrana ne prinaša našemi teli nikšega tiaska, - nego šče bole oslabi žalodec, človek naj tüdi higdar ne je telko, ka več nikaj nebi mogeo zavžítí, to je ka bi se »do guta Dajo.*. Najvišiša hiža. To si že lejko naprej. mislimo, ka do to hižo zidali v Atiiériki. v Novom-Yorki, gde so ví-sike hiže nekša prilüblena posebuost. To Velikansko bižo Ščejo posla v iti na Vogli ]Brodvay i osme ceste. Visika bo 273 metre pa bo mela 51 podov (nad-slropij ali štokov). Delali do jo z oceli. 1 toj palači de_ mglo svoje prostore diüšivp; t ^seamenta n sta* Vso cíacij a “. Na strah! de stao velikanski kep, šteri de predstavla o to drüštvo. Zidava je proračunjena na 63 miljone koroo, pa ta velka svnta šče brščas nanč ne dojde. Včelinja delavnost Nekši nemški vučeujak je zračuuao, ka morejo včelé posmrkjati Sedem pa pol miljona dete-ličoih cvetov, prle kak spravijo vküp edno kilo cukra. Za edno kilo medü, šteri ma okoli 75 odstotkov sladkora (cukra), njim potakšem trbej posmrkati ÜVOO.ÖOO deteltčnib cvetov. ' Peški okoli sveta. Eden Španski novínar Anton Giulien t Granate ščé prepotOvati 70 jezer j kilometrov dugo pot /okoli sveta. Pot; je- ijastopo dneva 1, oktobra 1908 v Petrogradi, pa, gda .je bio v Kormini, je že prehodo 52 jezero kilometrov prek Ažije, Oceana, Amerike; Portugalske, Španske, Fran-Soske ino Italije. Preostane njemi Šče . samo 18 jezer kilometrov duga pot. . Či prehodi celo pol v desetíh letíh pa brezi penez, dobi od nike drüžbe 300 jezer koron, Bio je že tüdi v Trsti. Kelko stanejo banke? Bar Se denejo banke z papera, pa njibovo re-jeujé zato li nekaj stane. Banka za l jezero koron stane; 10 filerov. Stotka Stane 9 filerov; banka za 20 koron i stane 7 filerov, banka za 10 koron pa stane celih pét filerov. Kelko bi stala vožoja na sunce. " Eden angležka vüčenjak je zraéunao, ka bi stáo vozni listek tretjega razreda t zemle na sunce 20 miljonov koron.: Či bi brzovlak vozo s hitrostjov 90 kilometrov na vöro, bi trpala tá votnja 17ő let. Svetloba pa napravi to dugo pot v 8 minotaj. To telko pomeni, ka sunčeni trák pride z sunca na zemlo v osmih minotaj. Pošta. Anton Boček. Št. Loois. Mo. Bog plati na poslanci Novinah. Zikaj ste mi ne prle nainanili, da ste premeniü hišne število? Zvér Ignac. Art pri Amitettenl. Dobo sem 2 kor. Bog lepo pl»u. Po pod i se. včasi kaj latepó, zato mi dajte glás, kda kaj ne dobile, ali pravoiasno, ka morem še ta vami poslati. Naednok se neima vse razdeli. J. L. Reč. Bog pláti na lepoj pódpori. Iz srca me veseli, da se držite svoje materne reči i krep-Koga verskoga düha. Obdríi vas v njem, mali Jezušek. Bačič Ivan. Magyaróvár. Dobo sem 7 kor. 14 fil. do rok. Bog lepo pláti vsem darovnikom. Máli Jezušek naj je blagoslovi, ka se ne spozabijo z našega dobroga slovenskoga tiska. Sakovlč Ivan. Zenkovcl. Od Po-rédoč Ferenca, šteri je rojen v Vadarcih 1.1876. je té glas prišo od regementa, da je premino. Navadno to pomeni, da je zgrabljen. Če bole toSen glás dobim, naznanim vam. Horvat Marija, MelincL Iz Srbija je zda jen čas ne-mogoèe nikaj zvedili. Kda bo, vam že drüžba naznani od mols. Vsém Želemo blažene božične svétke tak to doma,: kak na bojiáéah i če. vse prosimo, naj je mali Jezušek obilno Naraslo,vL 100 litrov domače pijača Elpis! vkrepčevülne, téčne in íejo gaaóče si more vsaki sam napravili za malo stroške. V talogisc: ananas, jaboka; gremtdina, maline, mui-katelka, meta, pomeran6e straínica in vi-ánja. Neuspeb. izkljoèen. Ta domsèa pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vreča namesto ruma. Snovi * nateoénim nsvodilom stanejo K 4.40 počtnine , prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deleíe? se dods ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarska, dela vničo, tovarne i. L d. je to sredstvo Velikansko vredncsti, ár se dela vči s tov pijaöov okrepSajo ne do bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delavsko j zmožnosti Janez Grollch, dregerijo »pri angelju* Brno Štev 85 Moravsko. En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko popijejo v štemplnah. Takši ksrtoni se dobijo za poskušnjo tüdi po vekših drogerijah. Dári šteri stalno veselje pripravijo i šteri 'so na pošteni« darovniki, se najbole dobijo-v Suttnercvoj svetovni] hiši, štere solidno, lepo blago je svetoznano. Ki v kakšem malovrednom baiár iküpi dar, samo dreseli obdarüvanca, sebi pa slab spomin postai i. Naj prosi na ednoj popianici ■ Veliki ILUSTRIRANI CENIK z več jezér slikami brezplačno i franko. 1816 št. Lepa minutna vüra...............K 10.50 1328 e Minutna vüra 14 Dni bodi .... , 20.— 136q , Lepa vüra na steno . . ... ... . 4.-.0 1376 , Fina kukovica vüra................17.— • 1203 % Dobra büdilnica ................... 3.60 1204 , Büdilnica z kazadom na shod . , . , 6,— 1216 i Fina büdilnica ......................7.80 4l0 , Roskopf žepna niklna vüra.... „ 4.10 513 . Tula niti vüra, dvoje pokrivalo . . , 9.80 1512 , Zenith nikl vüra 16 rubisov ... , 26.26 78l „ Srebrna tula vüra, dvoje pokrivalo .. , 21.— .1546 , Kožnata narokvioa z srebroov vürov , 17,— 916 , Masivni srebra lanček . . . . . . , 3.20 889 s Sr.brni masivni privek ..... . , 1.60 1022 , Srebrno Čislo • ........ , 5.70 119 , Doublé-zlata verižica na šinjek . . 6.80 463 „ Doublé-zlati križec . . . ... . , 1.60 212 ,, Srebrni prstan, lepo kamenje ... , 1.20 115 št. Doublé-zlati lanc na šinjek . . ..K 2.3b 845 , 14 karaten zlat! Inc, jako fici... . 32,— 97 ,, Doublé-zlati lanek za vüro .... . 7.— 2318 •, Srebrni masivni lanc . . . - ... . » 6.50 2706 % Srebrni privesek (sveta podoba) . , 2.30 25 , Križ, zlat na srebri , ... . . . . . ,, 2.70 828 , Doublé zlata narokvica, , .... , 2.70 1142 , Srebrni broš . , . . . ..... ,, 2.69 283 , Srebrni privesek . . . . . ... , 1.— 282 , Srebrni emajlirani privesek .... , 1.10 470 , Doublé-zlati privesek..................... 1.20 1665 , 14 haratni zlat! vühani ..... , 12,— 1677 „ Srebrni vühani . . , .. . .... ,, 1.— 1241 , Dalnogled táborski i za gledališde . , 13.— 2509 , Srebrna škér za 12 oseb ... . ... „ 19.— 211 ,, Srebrni prstan iz kamen;! . . . . , —.90 1063 , Prstan, zlat na srebri . , , , . . 8.70 182 „ 14 karaten zlat! prstan ..... „ 12.60 Vnogo jezér zahvalnih pisem ' je dopoelanih! Glejte edno ? Prevesela zavolo točnoga dobáljanjal .... prevesela sem blia najbole zatogavoío, ka ste mi za 1.9 vnttkov naročene vnoge mala dve tak točno poslali pred božičom :* Floegel Hermina, dovica inže-mrova, Klanjec T V glavnom ceniki se za vsaki posel najde prlpravni dár. Lastna vürarnica na Švicarskom Lástna ,,110“ marka svetoznana Krasni cenik brezplačno i poštnine prosto. Kaipošilaoje po povzetji ali če se naprej pláča Zlato vüro brezplačno lehko dobi vsaki küpec. Več poveglávni cenik. Kaj se ne vidi se k meni. Vsaka vüra je točno narovnana prav, naoljena i se zaplra brez prašine. Vsa zlatnlna t srebrnina je uradno označena. Suttner H. svetovna prodajalnica Ljubljana 945 št. Nyomatott ki Egyházmegyei Rönyvnyomdü körforgő fjoraeajlójáa S*ombatbelyen.