Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsaktorek dovkijučno17. decembra 2019. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izpLačiLo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. t: 02/ 7494 530 e: termalm.park@terme-ptuj.si TEDNIK Terme Ptuj SAVA HOTELS & RESORTS 2 Ljudje in dogodki Ptuj • Babica, ki je na svet spravila 5.332 otrok ... O Stran 15 V Štajerski Ptuj, petek, 26. julija 2019 Letnik LXXII • št. 57 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR Podravje Cirkulane • »Trajalo je več let, da smo starše prepričali, da je otrok drugačen« O Stran 5 V središču Središče ob Dravi • Zaprta ambulanta in povrhu še lekarna O Stran 9 Podravje Ptuj • Namesto v terme na kardiološko rehabilitacijo kar v bolnišnico O Stran 6 Podravje Na Ptujskem za študente največ dela v strežbi O Stran 5 Kronika Hrvaška • Največ tatvin v Splitsko-dalmatinski županiji in Istri O Stran 16 Leskovec, Gruškovje • Turisti s prometom zadušili Haloze, domačinom potrpljenje pojenja Vsega imajo vrh glave, napovedujejo protest Krajani Leskovca v občini Videm so naveličani prometa, ki ob poletnih koncih tednov zaduši dolino med haloškimi griči. Daje glavna državna prometnica, ki pelje skozi Videm, Varejo, Soviče, Leskovec in Malo Varnico do mejnega prehoda Zg. Leskovec ob poletni turistični sezoni postala dejansko preobremenjena, kažejo tudi uradni podatki o prehodu meje. V nekaj letih seje namreč promet na tem mejnem prehodu več kot podvojil! Več na straneh 2 in 3. Foto: Črtomir Goznik Podravje • Škode na kmetijskih površinah ni šest, ampak enajst milijonov evrov! o Strani 6 in 7 V središču • Je letos res kačje leto? o Strani 8 in 9 f p AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski TEDNIK 70 let Simonov zaliv Ob%k|enitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote J brezplačno uživali na morju! Več v notranjosti časopisa 26 Štajerski Aktualno torek • 23. julija 2019 Podravje • Letošnja bera bo ena najslabših v zadnjih 20 letih Tudi deset kil sladkorja pride prav Čebelarji opozarjajo na neenak položaj v primerjavi z drugimi kmetijskimi panogami, saj niso deležni nobene državne podpore. Če od pridelave medu živiš, po taki letini gotovo propadeš, pravi vitomarški čebelar Simon Fridau. Foto: SD Vitomarški čebelar Simon Fridau bo letos pridelal za vsaj 70 odstotkov manj medu. Čebelarji bodo letos pridelali bistveno manj medu kot prejšnja leta, saj jim vreme tokrat res ni naklonjeno. Na Čebelarski zvezi Slovenije menijo, da bo zaradi neugodnih vremenskih razmer letina v povprečju slabša za 60 odstotkov, čeprav dokončnih ocen še ne morejo dati, saj se pašna sezona konča avgusta. »Letošnja sezona bo verjetno celo najslabša v zadnjih dvajsetih letih, moj pridelek medu pa nižji za vsaj 70 odstotkov,« je povedal Simon Fridau, čebelar iz Vitomarcev in predsednik tamkajšnjega čebelarskega društva. »Vsega mogočega je bilo: visokih temperatur, pa nizkih, vetra, neurij, vlage... Maja je bilo treba čebele tudi hraniti. Še dobro, da je sladkor sorazmerno poceni, čeprav smo ga vseeno porabili za tisoč evrov. Običajno pridelamo štiri tone medu, tokrat ne bomo presegli tone. Slovenskega medu bo letos očitno bolj malo, mi bomo imeli svojega za stalne stranke, saj ga za poslovna darila sploh ne bomo ponujali. Hudo je, če si od tega odvisen, ker po taki letini zagotovo propadeš; sam sem na srečo v službi, in če bo šlo tako naprej, se bo treba preusmeriti.« So čebelarji kmetje ali ne? Fridau je pri tem opozoril na težaven status slovenskih čebelarjev, ki so in niso del kmetijstva. »Po eni strani seveda spadamo pod kmetijstvo, po drugi pa z drugimi kmetijskimi panogami nismo izenačeni, saj nismo deležni nobene podpore države in nobenih subvencij.« Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec je maja čebelarjem obljubila pomoč za ublažitev posledic slabe sezone, če bo ta res slaba ... Dejala je, da bo v primeru uresničitve slabega scenarija ministrstvo zagotovo priskočilo na pomoč. Pogovori o pomoči so zdaj že stekli, a bo treba počakati na konec pašne sezone in na končno oceno stanja. Čebelarska zveza je že dala predlog za znižanje DDV na zdravila in povračilo dela trošarin za energente za prevoze čebel. Znižan DDV bi namreč lahko pocenil zdravila večini čebelarjev in s tem zmanjšal vpliv izpada prihodka zaradi slabe letine. Kot so povedali, jim je kmetijsko ministrstvo ponudilo potrebno pomoč pri nadaljnjih pogovorih z ministrstvom za finance, kjer pa so se zadeve ustavile, saj so čebelarji izpadli iz tega predloga, kar znova kaže o njihovi neenaki obravnavi v primerjavi z drugimi panogami v kmetijski dejavnosti. »Čeprav sezone še res ni konec, je pa že povsem jasno, da bo letina katastrofalno slaba, zato me res zanima, ali bo ministrica držala besedo in nam priskočila na pomoč. Tudi če bo za deset kil sladkorja, bo prišlo prav, samo da ne bomo spet pozabljeni,« je še dejal Simon Fridau. Senka Dreu Leskovec, Gruškovje • Turisti s prometom zadušili Haloze, domačinom potrpljenje Vsega imajo vrh glave, Krajani Leskovca v občini Videm so naveličani prometa, ki ob poletnih koncih tednov zaduši dolino skozi Videm, Varejo, Soviče, Leskovec in Malo Varnico do mejnega prehoda Zg. Leskovec, ob poletni nekaj letih seje namreč promet na tem mejnem prehodu več kot podvojil! Razloga, da je videmsko-leskov-ška regionalka ob sobotah in nedeljah zabasana z razgreto pločevino, sta najmanj dva. Prvi je izogibanje plačilu cestnine, drugi pa gneča na mejnem prehodu Gruškovje. Zaradi vse večjega pritiska na mejo v Zg. Leskovcu pa potniki tudi tam čakajo več ur. Pred tednom dni se je zgodil popoln prometni kolaps. Domačini so zato na nogah in na- povedujejo protestni shod. Vsak poletni konec tedna je situacija na glavni cesti zanje nevzdržna. Minulo soboto so avtomobili na voznem pasu proti meji Zg. Leskovec stali v petkilometrski koloni. Po drugem voznem pasu, od meje v notranjost države, je promet potekal dvosmerno ali kakor se je kdo znašel. Težava je tudi, da ob cesti ni nekega manevrskega prostora, „Ljudje se še verjetno spomnijo, koliko tragičnih nesreč se je zgodilo na nekdanji hitri cesti skozi Podlehnik proti Gruškovju. Žal me vedno bolj daje občutek, da je sedaj cesta od Tržca do Leskovca postala nova haloška magistralka. Mejni prehod Zg. Leskovec ni bil grajen za takšne potrebe. Je preobremenjen in država bo morala v kratkem času najti ustrezne rešitve," zaskrbljeno razlaga videmski župan Branko Marinič. Foto: MZ 4,6 milijona potnikov v štirih mesecih Da domačini v Halozah ne govorijo na pamet, ko opozarjajo na prekomerno obremenitev cest, kažejo tudi uradni podatki policije o prestopu meje. Medtem ko seje število vozil in potnikov na mejnem prehodu Zg. Leskovec v zadnjih petih letih podvojilo, pa statistika na mejnem prehodu Gruškovje v špici poletne sezone v minulih treh letih beleži manj prometa kot v obdobju pred tem. Seveda je mejni prehod Gruškovje kljub temu še vedno zelo obremenjen, saj junija in septembra obdela po 900.000,julija in avgusta pa pol,4 milijona potnikov, skupaj v štirih mesecih okoli 4,6 milijona potnikov. V preostalih mesecih se število potnikov povprečno giblje med 400 in 600 tisoč (mesečno). Foto: Črtomir Goznik petek • 26. julija 2019 Aktualno Štajerski 3 pojenja napovedujejo protest med haloškimi griči. Daje glavna državna prometnica od izvoza z avtoceste v Lancovi vasi, ki pelje turistični sezoni postala dejansko preobremenjena, kažejo tudi uradni podatki o prehodu meje. V kamor bi se lahko vozila umikala. Pa tudi manjših lokalnih obvoznih cest, ki bi jih lahko ob prometnih zamaških uporabljali domačini, ni ... Zaradi stoječe kolone se Le-skovčani na cesto sploh ne morejo vključevati. Če ni nujno, raje sploh ne hodijo od doma. A v službo in po kakšnih drugih opravkih je treba iti tudi ob sobotah, ko je na leskovški cesti situacija najbolj nemogoča. V promet se zelo težko vključujejo kmetje s traktorji in traktorskimi priključki. Julija in avgusta je dela na kmetiji veliko, od žetve do košnje trave in manjših vsakodnevnih opravil. V Sovičah bi lahko bilo V» I»v v počivališče „Odkar je dokončana podravska avtocesta, je regionalna državna cesta od Tržca do mejnega prehoda Zg.Leskovec veliko, veliko bolj obremenjena s prometom. Podobna situacija kot pri nas v Leskovcu je v Rogatcu, zato so s prometom ob konicah preobremenjene tudi Žetale. Menim, da bi bilo v tej situaciji nujno aktivirati mejni prehod Meje v občini Cirku-lane ter preurediti mejna prehoda v Zgornjem Leskovcu in Rogatcu. Gre za širši in kompleksnejši problem, ki ga mora država začeti reševati: angažirati ministrstva za javno upravo, notranje zadeve in infrastrukturo ter vlado. Prometa, s tem pa težav, povezanih z njim, je iz leta v leto več. Zato vlado pozivam k ukrepanju," je poudaril videmski župan Branko Marinič. „Kot župana me pa seveda skrbi za naše občane in njihovo varnost v cestnem prometu. Cesta od Trž-ca do meje v Leskovcu ni sposobna požirati tako gostega osebnega prometa. Zato bo za povečanje varnosti na in ob cesti nujno izvesti nekatere ukrepe: zgraditi pločnike, cestno razsvetljavo, komunalno infrastrukturo . Občina Videm je pobudo za gradnjo pločnikov na državno direkcijo za infrastrukturo posredovala v začetku leta. Do danes zagotovila, da se bo projekt izvedel, nimamo. Pomembno je tudi vedeti, da so vozniki, ko so na poti nekaj sto kilometrov, že pošteno utrujeni in potrebujejo počitek. V sedanji situaciji se ustavljajo kar ob cesti, s tem pa ogrožajo svojo varnost in varnost drugih udeležencev v cestnem prometu. Na mestih, kjer se ustavljajo, za njimi ostanejo kupi odvrženih odpadkov, ki jih moramo počistiti, in to ob državni cesti, za kar pa občina sploh ni pristojna. A če želimo, da je okolje v naši občini urejeni, poberemo tudi te smeti. Predlog občine Videm je, da direkcija ob cesti proti Leskovcu, v Sovičah, nasproti nekdanje okrepčevalnice Vrček, uredi obcestno počivališče z vso potrebno infrastrukturo," je dodal prvi mož videmske občine. Župan pričakuje ukrepanje države V nadaljevanju je župan izrazil skrb za šolajočo se mladino. „Problem so varne šolske poti. Turistov na naših cestah je resda največ julija in avgusta, a tudi junija in septembra, ko so otroci v šoli, jih je veliko. V naselju Pobrežje cesta po lanskoletni rekonstrukciji zaradi gradnje kanalizacije visi proti hišam in jih pri večjih nalivih zaliva. Vse našteto smo nazorno predstavili vodstvu DRSI. Pričakujem, da bo država čim prej pristopila k ureditvi razmer. Nezadovoljstvo ljudi, ki živijo ob tej cesti, seveda razumem. Po eni strani se celo čudim njihovi dosedanji strpnosti. Če se bodo odločili za državljansko nepokorščino, jim tega zaradi nevzdržnih razmer ne morem zameriti. Ko bo prišlo tako daleč, bom na čelu občanov, ki jih predstavljam in zastopam. Državi bomo tako skupaj predstavili nujnost sanacije ceste in potrebne ukrepe na najbolj izpostavljenih odsekih, da se ne zgodi tisto najhujše. Vsi dobro vemo, da življenje nima cene, zato do reševanja težav na in ob tej cesti ne smemo ostati brezbrižni. Denar v tem primeru ne sme biti vprašanje. Ukrepati je treba nemudoma. Obljubljeno nam je bilo, da bo država za sanacijo ceste za prihodnje leto namenila 1,3 milijona evrov. Upam, da obljuba ne bo ostala samo pri besedah, ampak da se bo ta denar v državnem proračunu tudi zagotovil." Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Na mejnem prehodu Zg. Leskovec se je promet v minulem petletnem obdobju podvojil. Povečal se je v vseh mesecih leta, izstopajo pa poletni meseci. Lani je mejni prehod prestopilo 535.000 potnikov, od teh skoraj 200.000 julija in avgusta. Mejni prehod je lani skupno prečkalo 268.000 vozil, leta 2014 pa 152.000. Foto: Črtomir Goznik Junija se je število potnikov na MMP Gruškovje v primerjavi z lanskim letom znižalo za 60.000. Julija lani jih je bilo v primerjavi s predlanskim letom 120.000 manj, enako tudi avgusta. Mejni prehod Zg. Leskovec Junij 2014: 32.000 potnikov, 14.000 vozil Junij 2019: 65.000 potnikov, 33.000 vozil Julij 2014: 39.000 potnikov, 16.000 vozil Julij 2018: 93.000 potnikov, 47.000 vozil Avgust 2014: 54.000 potnikov, 20.000 vozil Avgust 2018: 100.000 potnikov, 50.000 vozil Vir: PU Maribor HDHFGD 4 Štajerski Podravje petek • 26. julija 2019 Ptuj • Namesto v terme na kardiološko rehabilitacijo kar v bolnišnico Kako zmanjšati umrljivost po srčnem infarktu? Primerna obravnava bolnikov po srčnem infarktu občutno zmanjša umrljivost. Prav zato, da se izboljša preživetje bolnikov, je v ptujski bolnišnici aprila letos začela delovati ambulanta za kardiološko rehabilitacijo. Trenutno jo obiskuje 26 pacientov. Iz prostorov nekdanje garderobe je nastala še kako pomembna ambulanta za kardiološko rehabilitacijo. V prihodnjem letu upajo na širitev prostorov. Interni oddelek Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je aprila letos začel novo dejavnost. Gre za ambulanto za kardiološko rehabilitacijo, nov program, ki je namenjen bolnikom po prebolelem srčnem infarktu in bolnikom s srčnim popuščanjem. „Dokazano je namreč, da rehabilitacija bolnikov po srčnem infarktu občutno izboljša preživetje oz. zmanjša umrljivost za kardiovaskularnimi boleznimi ter prav tako umrljivost za 20 do 25 %. Trend v zahodnih visoko razvitih državah in tudi v Sloveniji je, da se rehabilitacija bolnikov po miokardnem infarktu preseli iz klasičnega okolja termalnih zdravilišč v ambulantno okolje regionalnih bolnišnic, kjer lahko bolnikom nudimo bolj celostno in dolgotrajnejšo rehabilitacijo," je pojasnil Vid Cenčič, dr. med., spec. int. med., vodja ambulante za kardiološko rehabilitacijo. Program rehabilitacije traja tri do štiri mesece, odvisno od primera do primera. Kot pojasnjuje Cenčič, delajo s pacienti na različnih dejavnikih, ki izboljšajo njihovo zdravstveno stanje, od nadzorovane vadbe, svetovanja za zdrav življenjski slog, zmanjševanja dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni, prilagajanja odmerkov zdravil in laboratorijske kontrole krvi pa vse do psihološke podpore. Po končanem programu opravijo kontrolno ultrazvočno preiskavo srca ter obremenitveno testiranje. Celotna ekipa, ki skrbi za rehabilitacijo, se je pred začetkom dela na Ptuju strokovno izobraževala v Centru za preventivno kardiologijo v UKC Ljubljana. V ptujski bolnišnici so posebej za ta program morali zagotoviti tudi primerne prostore in nabaviti ustrezno medicin-sko-tehnično opremo. Dejavnost so aprila letos začeli izvajati na dveh sobnih kolesih trikrat tedensko, zaradi velikega števila bolnikov pa so že v prvih mesecih morali razširiti termine na vse delovne dni v tednu in nabaviti dodatno kolo. „Prihodnje leto načrtujemo ponovno širitev programa na štiri sobna kolesa ter selitev v večje, ustreznejše prostore«, je še dodal Cenčič. Po dolgem času razširitev programov na ptujskem internem oddelku Prva skupina pacientov, ki so rehabilitacijo začeli aprila, je že zaključila, trenutno delajo z novimi bolniki. 26 jih redno, trikrat tedensko prihaja v ptujsko bolnišnico. Ena izmed velikih prednosti je, da nenehno skrbijo za njihovo zdravje, nemalokrat s pomočjo opravljenih preiskav v sklopu rehabilitacije ugotovijo tudi druge bolezni in tako poskrbijo, da se začne hitrejše zdravljenje. „Čeprav je bil postopek pridobitve tega programa zelo zahteven, se je izplačalo, saj so naši pacienti zelo zadovoljni, in kar je ključno, izboljšujemo njihove možnosti za preživetje. Dober glas se hitro širi, in čeprav smo pred kratkim začeli, imamo veliko pacientov. Individualni pristop, celovita oskrba, pa tudi psihološka podpora in svetovanje tem bolnikom veliko pomagajo," je povedal vodja rehabilitacijske ambulante. Zadovoljni so, da je prav ta program po dolgem času prinesel razširitev dejavnosti internega oddelka ptujske bolnišnice. Seveda upajo, da jim bo uspelo izvesti načrtovane investicije in v naslednjem letu program razširiti. Dženana Kmetec Štajerski T ED NI K www.tednik.si ^Sstajerskitednik ■3 Stajerskitednik Videm • Nov most na cesti med Leskovcem in Cirkulanami Stari nevarni most podrli, gradijo novega Občina Videm v Leskovcu, na lokalni cesti, ki videmsko občino čez Okič povezuje s sosednjo cirkulansko, gradi nov most. Stari most čez reko Psičino je bil tako dotrajan, da bi lahko nekega dne klonil pod težo vozil. Župan Vidma Branko Marinič se je odločil, da je treba nemudoma ukrepati. „Konec maja po nekoliko večji povodnji sem bil na ogledu terena. Hudourniška voda je most še dodatno razmajala. Bil sem postavljen pred dejstvo, da bo treba čim prej nekaj narediti. Da smo vsaj delno omejili tveganje, smo čez most uvedli izmenični enosmerni promet. Most je predstavljal eno izmed največjih nevarnosti v cestnem prometu na tem območju. Odlašanje odločitve o sanaciji mostu več ni bilo možno. Kljub temu da smo vedeli, da bo projekt finančno in tehnično zahteven ter da bo gradnja vzela nekaj časa. Predvidevali smo, da bomo na temelje postavili zidove in nato nanje vpeli prečno konstrukcijo. Med izkopi se je izkazalo, da je nujno izvesti pilotiranje. Most bomo na obeh straneh naslonili na tri pilote, ki so vkopani v globino 11 metrov. Tako globoko smo namreč morali vrtati, da smo prišli do trdne podlage. Po drugi strani tako temeljito temeljenje pomeni tudi daljšo življenjsko dobo mostu in kar se da kakovostno izvedeno delo. Računamo, da bi most pre- živel nekaj generacij. Če že enkrat delamo, potem naredimo tako, kot pravi stroka. Seveda je gradnja mostu drag poseg, ki zajeda v naš klavrni občinski proračun. A bomo projekt izpeljali, kot je treba. Četudi se bomo na ta račun odpovedali kakšni drugi stvari, ki ni tako nujna," je pojasnil župan Marinič in poudaril: „Nismo upali tvegati. Most, kakršen je bil, bi se lahko kadarkoli zrušil. Čezenj vsak dan vozi šolski avtobus. Ko gre za vprašanje življenja, je treba ukrepati nemudoma. Takoj po koncu šolskega leta smo cesto zaprli za ves pro- Župan Branko Marinič se nadeja, da bi gradnja mostu lahko bila končana do konca šolskih počitnic. Vrednost projekta je 128.000 evrov, v ta znesek niso všteti stroški pilotiranja. Dela na projektu izvaja domače gradbeno podjetje Nival s Pobrežja. met, javnost obvestili o obvozih in zagnali delovne stroje." Reka, ki se spremeni v hudournik Župan Marinič reko Psičino, čez katero bo do jeseni zgrajen novi most, ocenjuje kot eno najnevarnejših na območju videmske občine. „V strugo reke se stečejo vse vode iz zalednih haloških gričev, reka se spremeni v nevarni hudournik. V katerem izmed nalivov, ki jih je vedno več, bi se lahko zgodilo, da bi se most porušil. Uvedba enosmernega prometa je bila začasna rešitev, ki pa je še vedno predstavljala preveliko tveganje. Rušitev starega mostu je bila več kot nujna, pogled na njegovo konstrukcijo je klical po takojšnji sanaciji." Prvi mož občine Videm je dodal, da sta skupaj s cirkulansko županjo Antonijo Žumbar na Direkcijo RS za infrastrukturo posredovala pobudo, da bi cesta, ki čez Okič povezuje obe občini, prešla v upravljanje države. S tem bi breme vzdrževanja z ramen lokalnih skupnosti padlo na ramena države. „Ta cesta je edina neposredna povezava med občinama Videm in Cirkula-ne, kar ustreza predpisom, da je za tovrstne ceste dolžna skrbeti država. Ne računam, da bi nam država povrnila stroške gradnje tega mostu. Pričakujem pa, da v prihodnje v skladu z zakonodajo prevzame upravljanje te ceste." Mojca Zemljarič Destrnik • Na javni razpis prispele ponudbe štirih izvajalcev Lesnina MG oprema bo prenavljala za 122.000 evrov Do konca oktobra bodo obnovljeni deli cest Strmec-Jiršovci, Gomilci, Ločki Vrh-Vintarovci in še nekaj drugih manjših odsekov, na cesti Drstelja-Mestni Vrh bodo del cestišča tudi razširili ter sanirali most v Doliču. V občini Destrnik so se letos odločili obnoviti nekaj lokalnih cest in sanirati most v Doliču. Na javni razpis za so se prijavili štirje izvajalci, kot najugodnejši ponudnik pa je bilo izbrano podjetje Lesnina MG oprema, ki bo delo za dobrih 122.000 evrov v skladu z razpisnimi pogoji dokončalo do konca oktobra. Poleg ljubljanske Lesnine so se na razpis za obnovo lokalnih cest prijavili še Asfalti Ptuj, CP Ptuj in Komunala Slovenske gorice iz Le- narta. Kot je povedal destrniški župan Franc Pukšič, so se prvotne cene ponudnikov gibale med dobrimi 123 in 177 tisočaki, po pogajanjih pa jim je na občini ceno uspelo znižati na 122.329 evrov. Predmet razpisa so bile obnove delov cest Strmec-Jiršovci, Gomilci, Ločki Vrh-Vintarovci in še nekaj drugih manjših odsekov, na cesti Drstelja-Mestni Vrh bodo del cestišča tudi razširili, sanirali pa bodo še most v Doliču. SD V občini Destrnik bodo do konca oktobra prenovili nekaj lokalnih cest. Foto: CG Foto: MZ Foto: SD torek • 23. julija 2019 Podravje Štajerski 5 Cirkulane • Zakaj veliko otrok obiskuje šolo s prilagojenim programom „V prihodnje naj bi se na vsake tri otroke rodil en avtist" Svetniki občine Cirkulane so na julijski seji obravnavali poročili OŠ s prilagojenim programom dr. Ljudevita Pivka in OŠ Cirkulane-Zavrč (šola in vrtec Cirkulane). Svetnik Simon Milošič je izpostavil, da OŠ dr. Ljudevita Pivka po njegovem mnenju obiskuje veliko otrok iz cirkulanske občine v primerjavi z drugimi občinami v regiji. Zanimalo ga je, zakaj se teh otrok ne poskuša obdržati v matični šoli -da bi se jim namenila dodatna strokovna in učna pomoč. Ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek je poudarila, da o napotitvi otrok na šolanje v OŠ dr. Ljudevita Pivka ne odločajo učitelji ali vodstvo šole, temveč strokovnjaki republiškega zavoda za šolstvo. Odločitev sprejmejo na podlagi testiranj in strokovnih mnenj različnih področij (psihologija, logopedija...). Ravnateljica OŠ Cirkulane-Zavrč Suzana Petek opozarja, da je med otroki vedno več dislektikov z motnjami branja in pisanja, otrok z motnjami pri matematiki (diskalkulija), avtistov, ki ne govorijo, so nezaupljivi, se zapirajo vase, se hitro prestrašijo, imajo motnje koncentracije in pozornosti. „Ne dovolim, da bi se učencem godila krivica. A če ne zmorejo slediti rednemu programu, potem je zanje boljše, da se jih preusmeri na prilagojenega. Verjemite mi, da ne želimo nobenemu otroku narediti krivice, da bi ga zapečatili za celo življenje. Otrokom že v prvem razredu nudimo dodatno pomoč, učitelji se res trudijo, naredijo veliko več, kot je njihova dolžnost. Tudi svetovalna delavka se izjemno trudi. Ko vidimo, da res ne gre naprej, se začne postopek. Velikokrat starši sami uvidijo neiz-hodnost položaja in zaprosijo, naj pomagamo,« je povedala Petkova. »Otroka ne bom vozila nikamor ...« Nekateri otroci dobijo odločbo za pomoč logopeda: »V prvem, drugem razredu je vedno več otrok, ki govorijo zelo nerazločno. Logopeda je težko zagotoviti, ker jih po celi Sloveniji primanjkuje. Veliko pa je tudi staršev, ki otrok ne želijo ali nočejo voziti k logopedu. Češ da nimajo časa ali pa se s tem ne bodo ukvarjali ... Imeli smo primer mame, ki je dejala, naj ji ne govorimo, kam naj pelje otroka, ker ga ne bo. Že v vrtcu vzgojiteljice Slovenija, Podravje • Študentsko delo Na Ptujskem za študente največ dela v strežbi Številni mladi s statusom dijaka ali študenta se med počitnicami odločijo za študentsko delo. Prislužijo si kakšen evro, s katerim si nato privoščijo poletni oddih ali pa ga namenijo za vsakodnevne potrebe. Iz Študentskega servisa Maribor, ki ima v Podravju prevladujoči tržni delež, so sporočili, da je na Ptuju trenutno v ponudbi največ dela v strežbi. Posebnih strokovnih del - računalniških, lektoriranja, in-štrukcij ali varstva otrok - ni med ponudbo, za katero bi se lahko mladi odločili. Urna postavka za delo v strežbi znaša od 4,13 do 5,83 evra. Najvišje ponujena urna postavka je za delo reševalca iz vode - 7,18 evra, skladiščno delo je plačano okoli 4,5 evra na uro, za čiščenje in delo na gradbišču je urna postavka 50 centov višja in znaša pet evrov. Za delo na gradbišču je predvideno tudi plačilo malice v znesku pet evrov. Pet evrov in pol znaša plačilo na uro za pomoč pri fizičnih delih, delo tržni-kov na terenu se plačuje okoli šest evrov po uri. Vsi navedeni zneski so v neto vrednosti. ugotavljajo, da z nekaterimi otroki nekaj ni v redu. V preteklosti tega ni bilo. Ne spomnim se, da bi bilo toliko dislektikov, diskalkulikov, avistov.« Po besedah Petkove naj bi se v prihodnje na vsake tri otroke rodil en avtist. To so otroci z motnjo pozornosti, koncentracije, skoraj nikogar ne sprejemajo, se ne pogovarjajo. »Trajalo je celo obdobje vrtca, da smo starše prepričali, da je otrok drugačen« »Imeli smo deklico v Zavrču, ni se pogovarjala, spuščala je samo živalske krike. Pa ni bila najhujši primer. Takšnih je menda veliko. Trajalo je celo obdobje vrtca, da smo starše prepričali, da je otrok drugačen in potrebuje strokovno pomoč. Mama je govorila, da ji pe-diater pravi, da še imajo čas. Pa nimajo časa, če otrok pred vstopom v šolo ne govori. Tudi v Cirkulanah smo imeli primer avtista. Ogromno je dislektikov. To le ni tako huda motnja in se da pomagati. Pa saj to ni samo pri nas, to je povsod. Nekateri damo podatke v javnost, drugi ne. Zakaj izstopamo po podatkih, da je v OŠ Ljudevita Pivka relativno veliko otrok iz Cirkulan, vam ne znam razložiti. Res se trudimo, delamo, pomagamo otro- V prvem in drugem razredu je po besedah ravnateljice Petkove veliko otrok, ki govorijo nerazločno. kom, staršem. A če ne gre, ne gre. In res smo občutljivi, da otrokom ne bi naredili krivice," je pojasnila ravnateljica Petkova. Županja Cirkulan Antonija Žu-mbar je pripomnila, da se ji ne zdi logično, da iz tega dela Haloz (občini Cirkualne in Zavrč) OŠ dr. Ljudevita Pivka obiskuje 18 otrok; 12 iz Cirkulan, šest iz Zavrča. „Ne-katere občine v regiji nimajo v šoli s posebnim programom nobenega učenca, tudi druge haloške jih imajo manj. Saj nismo v tem delu Haloz tako drugačni od drugih. Ni nam logično. Za v prihodnje bi prosila, da naredite vse, kar je v vaši moči, da bi otroci ostajali v domači šoli." Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Delodajalci na Ptuju in v regiji preko študentskega servisa ponujajo največ del v strežbi. V osrednji Sloveniji (Ljubljana z okolico) in večjih turističnih središčih (Primorska, Gorenjska) so zneski urnih postavk v primerjavi z vzhodno Slovenijo nekoliko višji. Po podatkih Študentskega servisa Maribor mlade najbolj zanimajo enostavna dela v proizvodnji, pa tudi strokovna in računalniška. Najmanj se odločajo za delo na terenu ali fizično zahtevnejša opravila. ■ • »v» Levica za višjo urno postavko in dodatke Poslanec Levice Miha Kordiš je nedavno predstavil predlog zakona, ki predvideva zvišanje minimalne urne postavke za študentsko delo s 4,13 evra neto na 4,99 evra. Predvideni so tudi povračilo za malico in prevoz na delo ter dodatki za nočno, nedeljsko in praznično delo. Minimalna urna postavka za študentsko delo bi se po novem usklajevala z rastjo minimalne plače, kar je nov kriterij, saj se je do zdaj usklajevala z rastjo povprečne plače. Nov način usklajevanja prinaša tudi usklajevanje z rastjo cen življenjskih potrebščin. V Levici pričakujejo, da se bo s takšnim načinom usklajevanja minimalna urna postavka že naslednje leto zvišala na 5,3 evra neto. Mojca Zemljarič Imate s sabo res vse? Zavarovanje potovanj v tujino Do 20% popusta pri sklenitvi preko spleta. Vse bo v redu. triglav www.triglav.si Foto: MZ 6 Štajerski Podeželje in kmetijstvo petek • 26. julija 2019 Podravje • Predloge o možni zaščiti pred škodo v kmetijstvu zaradi neurij posredovali v Ljubljano Škode na kmetijskih površinah ni šest, Sicer brez posebnega upanja na uspeh, pa vendar člani sveta OE KGZS Ptuj med drugim zahtevajo sistemsko ureditev letalske obrambe proti toči, odstotkov in zmanjšanje odbitne franšize na največ pet odstotkov. Kljub dolgi razpravi o posledicah škode po julijskih neurjih s točo in možnih rešitvah oziroma zaščiti pred vremenskimi tegobami, ki vse pogosteje prizadenejo Spodnje Podravje, je Milan Unuk, predsednik sveta ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, na koncu ugotovil, da je bila očitno brez prave- ga smisla. »Zelo sem razočaran, današnja izredna seja naj bi nam vsaj nakazala pot, po kateri bomo šli, iz slišanega pa je jasno, da govorimo sami sebi. Sklepe, ki smo jih sprejeli člani sveta, bomo sicer posredovali naprej, a brez posebnega upanja na kakršenkoli uspeh; očitno pač nismo dovolj vredni, da bi nas upoštevali.« Obran: »Ne zavarujem več, odkar pomaga država!« Franca Obrana, kmetovalca iz Zabovcev, nič od povedanega ni prepričalo. Majkovičevi je povedal, da svoje dejavnosti ne zavaruje več, odkar država sofinancira zavarovanja. »Od takrat so se namreč premije močno zvišale, prav tako odbitne franšize. Pa nikar ne govorite o 50-odstotnem sofinanciranju, ker bo še kdo pomislil, da na kmetovih sto enot vi dodate sto in zavarujemo za dvesto. Ne, odbitne franšize so naše, prav tako zavarovalni riziko in škodno dogajanje v preteklosti, tako da na koncu plačamo 70, država pa 30 odstotkov.« Foto: Črtomir Goznik Škoda narasla na dobrih enajst milijonov Medtem ko je sprva kazalo, da je škoda, ki je nastala v kmetijstvu, ogromna, a še vedno neprimerljiva z usodnim letom 2008, pa je natančnejša ocena treh zaporednih neurij s točo, orkanskim vetrom in močnimi nalivi, ki so uničevali posevke 3., 7. in 13. julija, pokazala nasprotno. Po zadnjih podatkih je prizadetih dobrih deset tisoč hektarjev kmetijskih površin, po prišteti škodi iz zadnjega neurja pa je ta ovrednotena na skupnih 11.272.453 evrov. »Ker gre za kmetijsko območje, ki je pomembno za pridelavo hrane za vso Slovenijo, smo prepričani, da so potrebni resnejši ukrepi za preprečevanje in lajšanje posledic naravnih nesreč, pri čemer se moramo tudi sami vprašati, ali naredimo vse za to in kaj bi še lahko,« je dejal Andrej Re-bernišek, direktor ptujskega KGZ, nato pa predlagal sprejetje nekaj sklepov, ki bodo posredovani na kmetijsko in okoljsko ministrstvo ter na vlado. Zahtevajo primerjalno analizo protitočne zaščite s sosednjimi državami Svet območne enote KGZS Ptuj tako zahteva primerjalno analizo protitočne zaščite v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji, sprejetje interventnega zakona za pomoč kmetijam po naravnih nesrečah v letu 2019, aktiviranje ukrepa »de minimis« za najbolj prizadete kmetovalce, dvig sofinanciranja zavarovalnih premij na maksimalni nivo, ki jih dopuščajo predpisi EU, zmanjšanje odbitne franšize pri zavarovanjih na največ pet odstotkov ter pregled parametrov odkupa pri žitih v primerjavi z drugimi državami. Avstrijci z letali, Hrvati s (prepovedanimi) raketami Darko Kralj, vodja obrambe proti toči pri Letalskem centru Maribor, je opisal način dela svoje ekipe, opozoril na finančno podhranjenost, slabo opremljenost in na težave, ki jim jih dodatno povzročata avstrijska in hrvaška protitočna obramba. »Avstrijci uporabljajo letalsko obrambo, Hrvati raketno, ki je, mimogrede, po pravilih EU sploh ne bi smeli, oboji nevihtne oblake preženejo k nam, mi pa se potem znajdemo vmes z enim zastarelim letalom. Potem je tu država, ki nam iz leta v leto krči sredstva za delo. Problem je tudi v tem, da domača stroka še vedno vztraja, da ni dokazov o učinkovitosti letalske protitočne obrambe, čeprav rezultati v tujini kažejo drugače.« Bi tudi gasilcem določili število intervencij'?! Poleg tega, kot je še povedal Kralj, dobijo denar samo od kmetijskega ministrstva: »Zato bi človek pomislil, da toča škodi samo kmetovanju. Letos imamo v pogodbi 23 letov, doslej smo jih opravili že 17, ostane jih torej še šest. In kaj se bo zgodilo, če pride še v avgustu kaj po- dobnega juliju, bomo ostali na tleh križem rok in gledali, kaj počne narava? To je tako, kot če bi imeli gasilci denarja za deset letnih intervencij v požarih; ko bi zagorelo enajstič, bi žal pač tudi pogorelo. Najbrž povsem nesprejemljivo.« Samo šestkrat bodo še vzleteli, koliko pa bo neviht?! Darko Kralj: »Avstrijci uporabljajo letalsko obrambo, Hrvati raketno, kije, mimogrede, po pravilih EU sploh ne bi smeli, oboji nevihtne oblake preženejo k nam, mi pa se potem znajdemo vmes z enim zastarelim letalom. Letos imamo v pogodbi 23 letov, doslej smo jih opravili že 17, ostane jih torej še šest. In kaj se bo zgodilo, če pride še v avgustu kaj podobnega juliju, bomo ostali na tleh križem rok in gledali, kaj počne narava?« Slovenija • Kakšen je načrt vlade, ker ne bomo izpolnili svojih zavez Slovenija v zaostanku, a denar reši vse Do leta 2020 bi morali v Sloveniji 25 % energije pridobiti iz obnovljivih virov energije, a smo od zastavljenega cilja predaleč, da bi lahko zaostanek nadoknadili pravočasno. Ministrstvo za infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek in pod katerega sodi direktorat za energijo, se zaradi tega očitno ne razburja kaj dosti. Kot so nam pojasnili, "ocenjujejo, da obstaja možnost, da določenega ciljnega deleža Republika Slovenija ne bo dosegla". Slovenija ima zaradi neuspeha dve možnosti. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za infrastrukturo, nadaljnje ukrepe predvideva zakonodaja EU. To pomeni, da lahko država članica uporabi za dosego tega osnovnega deleža tudi prostovoljno finančno vplačilo v mehanizem Unije za financiranje projektov na področju OVE. Za vplačila se lahko uporabijo prihodki od letnih pravic do emisij. Lahko pa, zahvaljujoč mehanizmu Zaveze, ki smo jih sprejeli ob vstopu v EU, bi lahko pravočasno uresničili, če bi realizirali katerega od načrtovanih projektov izgradnje vetrnih elektrarn ... sodelovanja, manjkajoči delež odkupimo od katere od članic, ki je zastavljene cilje presegla, na primer Hrvaška. Da bi bilo to izvedljivo, se že pripravlja sprememba energetskega zakona. Kljub temu da se ta trenutek cilj - 25-odstotni delež energije iz obnovljivih virov - zdi nedosegljiv, pa na direktoratu za energijo priprav-Ijajo ukrepe, s katerimi bi Slovenija svoj položaj lahko bistveno izboljšala v razmeroma kratkem času. Tako naj bi z dosledno uporabo predpisanih mešanih biogoriv s fosilnim gorivom lahko do konca leta 2020 povečali uporabo obnovljivih virov energije v prometu vsaj za 1,9 odstotne točke. Poleg tega želijo pristojni še pospešiti gradnjo sončnih elektrarn. Še letos naj bi v okviru podporne sheme izvedli dva poziva in pospešili aktivnosti na področju črpanja kohezijskih sredstev za sončne elektrarne, vgradnjo toplotnih črpalk in kotlov na lesno biomaso ter za daljinsko ogrevanje. ŽK Podravje • Največ prijav rastišč invazivne in škodljive ambrozije prihaja Inšpektorji se odzovejo Čeprav so lastniki zemljišč ambrozijo dolžni odstranjevati, tega mnogi še vedno ne Kazni za kršitelje se gibljejo med 500 in 1.500 evri, vendar je inšpektorjev za uspešen Med številnimi tujerodnimi inva-zivnimi rastlinami, ki so se zadnja leta razpasle tudi pri nas, je tudi ambrozija, ki pa je zdravju škodljiva, zato je zanjo predpisano obvezno zatiranje. Čeprav se v javnosti veliko govori o njej in njenem škodljivem vplivu na dihala v času cvetenja, pa jo je kljub temu še vedno mogoče najti tako rekoč na vsakem koraku: ob cestah, vodotokih, travnikih in njivah. Očitno je vsi imetniki zemljišč še vedno ne odstranjujejo ali pa pri tem niso dovolj uspešni. Zanimalo nas je, kako poteka nadzor in kakšne so sankcije za kršitelje. Podatki o prijavah, pregledanih lokacijah in ukrepih za preprečevanje širjenja ambrozije v Sloveniji Leto nadzora Število Število pregledanih lokacij Število ugotovljenih rastišč ambrozije Število Upravne odločbe -uničenje rastlin in opozorila Prekrškovni posto- prijav lažnih prijav pek (opomin, globa) 2010 125 211 140 71 126 0 2011 188 267 215 52 198 0 2012 356 606 513 93 490 0 2013 174 398 271 127 208 0 2014 218 354 260 94 108 0 2015 265 432 366 66 254 2 2016 226 394 321 73 276 7 2017 221 371 311 60 289 0 Kot je razvidno iz tabele, i upada, vendar to ne velja nije, največ pa na vzhodu, ne poznajo dovolj dobro in xa Upravi za varstvo rastlin podatkov za leto 2018 še nimajo zbranih, število prijav z leti za območje celotne Slovenije enako. Najmanj prijav je namreč na območju zahodne Slove-v Podravju in zlasti v Pomurju. Veliko prijav je tudi lažnih, saj ljudje ambrozije še zmeraj jo pogosto zamenjujejo s kanadsko zlato rozgo ali pelinom. petek • 26. julija 2019 Podeželje in kmetijstvo Štajerski 7 ampak enajst milijonov evrov! sprejetje interventnega zakona za pomoč kmetijam po naravnih nesrečah, dvig sofinanciranja zavarovalnih premij na 65 Trenutni zakon o pomoči v naravnih nesrečah ni preveč uporaben Da nimamo sistemsko urejenega upravljanja s tveganji, je opozoril Branko Ravnik, direktor Kmetijsko--gozdarske zbornice Slovenije. Po njegovem med ključne ukrepe sodi sofinanciranje zavarovanj, ki pa je, kot kaže, trenutno dobro le v teoriji, saj so premije in odbitne franšize previsoke, zato se še vedno premalo kmetov odloča za zavarovanje svojih pridelkov. »Ena od rešitev, o kateri se že dolgo pogovarjamo, bi bila neke vrste vzajemna zavarovalnica, v katero bi vsi pla- čevali. Tudi trenutni zakon o pomoči v naravnih nesrečah ni preveč uporaben, interventni zakon pa ni sistemska rešitev in pride v poštev le ob močni politični volji in ogromni škodi, pa še takrat se dolgo čaka na izplačila in ta so praviloma nizka. Glede protitoč-ne obrambe nas stroka ne jemlje resno, čeprav mi verjamemo vanjo, zato moramo vztrajati, da se ta obramba uredi sistemsko.« Škoda v kmetijstvu na območju ptujskega kmetijsko-gozdarskega zavoda je po treh julijskih neurjih s točo, orkanskim vetrom in močnimi nalivi narasla na dobrih enajst milijonov evrov. Interventni zakon je vedno do nekoga krivičen Analiza koristnosti obrambe proti toči bi bila vsekakor dobrodošla, je dejala Darja Majkovič, generalna direktorica direktorata za kmetijstvo. »Če bi se izkazalo, da je njena uporaba upravičena, bi morali za njeno financiranje prispevati tudi drugi vladni resorji, ne le kmetijsko ministrstvo, kot je zdaj praksa. Verjamem, da je denarja premalo, a res smo edini, ki protitočno obrambo sploh financiramo. Kar se zahteve po interventnem zakonu za pomoč prizadetim tiče, pa bi rada opozorila na dejstvo, da se s sprejetjem takega zakona zmeraj nekomu povzroči krivica, poleg tega pomeni zgolj gašenje požara, ne pa njegove preprečitve. Torej po svojih zmožnostih in kljub nasprotovanju stroke, to je okoljskega ministrstva, financiramo obrambo proti toči, sofinanciramo kmetijska zavarovanja, letos 50-odstotno, razliko do evropskega maksimuma, ki je 65 odstotkov, lahko krijejo občine; sofinanciramo pa tudi investicije v preventivno zaščito, kot so protitočne mreže, rastlinjaki in namakalni sistemi.« Na neenotnost med posameznimi ministrstvi glede obrambe proti toči je opozorila tudi Hermina Oberstar, vodja sektorja za horizontalne vsebine v kmetijstvu na MKGP. »Okoljsko ministrstvo je ne podpira, ker pravi, da ni dokazov o njeni koristnosti, ministrstvo za zdravje tudi ne, ker naj bi obramba škodila zdravju ljudi. Preko stroke gremo težko, zato imamo pri zagotavljanju sredstev težave, a vseeno vztrajamo, v korist pa so nam zahteve občin, ki dajejo za obrambo proti toči svoj prispevek, pa tudi kmetovalci, ki so prepričani, da jim ta obramba pomaga.« Kot dolgoletna delavka na kmetijskem ministrstvu ne verjame v učinkovitost interventnih zakonov, predlaga pa povezovanje kmetovalcev, ki bi si v pogajanjih z zavarovalnicami gotovo lahko izborili boljše pogoje zavarovanj. Senka Dreu Foto: SD iz vzhodne Slovenije le na prijavo počno, med razlogi pa je tudi nepoznavanje te rastline, nadzor premalo. Inšpektorat nima dovolj inšpektorjev Nadzor nad odstranjevanjem ambrozije vrši Inšpektorat za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, kjer ugotavljajo, da se ta enoletna invazivna rastlina v zadnjih letih po- časi, a vztrajno vse bolj širi tudi na kmetijska zemljišča, saj žal tega ni mogoče povsem preprečiti. Ker je nezahtevna glede rastnih razmer, se pogosto pojavlja na zapuščenih in neobdelanih površinah oziroma tam, kjer je zaradi gradnje ali drugih vzrokov prišlo do večjih premikov zemlje. Preprečevanje njenih škodljivih vplivov je mogoče le z doslednim odstranjevanjem in preprečevanjem njenega cvetenja oziroma oblikovanja semen, s katerimi se širi dalje. Rastlino so dolžni odstraniti imetniki zemljišč, in sicers koreninami vred oziroma nadzemni del tako, da se škodljiva rastlina v isti rastni dobi ne obraste več. »Neposreden nadzor na terenu izvaja 19 fitosanitarnih inšpektorjev, ki pa prioritetno izvajajo naloge v zvezi z varovanjem zdravja rastlin, skladno uporabo fitofar-macevtskih sredstev in skladnostjo semenskega materiala. Dodatno preglede na tem področju izvaja 14 inšpektorjev, vendar le v delu t n' Vsakdo od nas lahko rastišča ambrozije prijavi fitosanitarni inšpekciji. svojega delovnega časa,« so povedali na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, to pa z drugimi besedami pomeni, da za nadzor nad rastišči ambrozije in njenim odstranjevanje nimajo dovolj kadra oziroma da se lahko odzovejo zgolj na prijave. Vsakdo od nas namreč lahko rastišča ambrozije prijavi fitosanitarni inšpekciji UVHVVR. Kazen do 1500 evrov »Fitosanitarni inšpektorji dosledno obravnavamo vse prijave o sumu navzočnosti ambrozije ter prijave o neizvajanju ukrepov. Po vsaki prijavi opravimo ogled prijavljene lokacije; če ugotovimo, da gre res za rastišče ambrozije, lastnika zemljišča seznanimo s predpisanimi fitosanitarnimi ukrepi in določimo rok za njihovo izvedbo. Če z odločbo odrejenih ukrepov ne izvrši, sprožimo prekrškovni postopek in kršitelja oglobimo. Kazen za pravno osebo znaša 1.500 evrov, 500 evrov pa bo moral plačati direktor podjetja, samostojni podjetnik ali fizična oseba,« pojasnjujejo na inšpektoratu. Zanimivo je, da sta mariborski in murskosoboški inšpekcijski urad lani celo prejela prijave zarašče-nosti z ambrozijo na zemljiščih, katerih upravljavec je država, natančneje obrambno ministrstvo in Sklad kmetijskih zemljišč. Senka Dreu Velika nadloga za astmatike V Sloveniji je zlasti prisotna pelinolistna ambrozija, ki se naseli na zemljiščih ob železnicah, avtocestah, rekah in slabo vzdrževanih opuščenih kmetijskih zemljiščih. Ta zemljišča potem predstavljajo nevarnost za nadaljnjo invazivno širjenje te rastline. V kmetijstvu velja za plevel, zato pomeni dodatne stroške in gospodarsko škodo. Širjenje ambrozije je najbolje ustaviti s puljenjem v stadiju, ko so rastline visoke od deset do dvajset centimetrov, pri večjih rastlinah in večjih površinah pa ne gre brez uporabe mehanskih in kemičnih metod zatiranja. Pri odstranjevanju je treba uporabljati rokavice, v primeru cvetenja pa tudi zaščitne maske, sicer lahko pride do draženja kože in dihal, kajti ambrozija je velika nadloga za bolnike z astmo. V naših sosednjih državah: na Madžarskem, Hrvaškem in v Italiji, že ugotavljajo pojav novih vrst ambrozije, ki so prav tako alergene. Foto: SD 8 Štajerski V središču petek • 26. julija 2019 Slovenija, Podravje • Monitoringa kač v državi ni, zato nihče ne ve, ali je kač letos več Je letos res kačje leto? ^ee V zadnjem obdobju je bilo zabeležnih nemalo primerov za marsikoga neprijetnih srečanj s kačami. Pogosteje kot sicer so se ljudje s kačami srečali v urbanih naseljih - na ulicah, v mestnih parkih, na parkiriščih, tudi v stanovanjih in celo v barih oz. gostiščih. Množične objave o prisotnosti teh plazilcev, ki ne glede na to, da večinoma niso strupeni, pri veliko ljudeh zbujajo strah, so se vrstile tudi na družabnih omrežjih. Vse to je sprožilo val vprašanj, ali so se kače letos preveč namnožile in ali je letos kačje leto. Griša Planine, ki se oglaša na t.i. kačofonu (040 322 499) na vprašanje, ali je kač letos res več kot lani, ne zna podati natančnega odgovora: »Populacijske študije so razmeroma drage in zamudne. Tudi sieer se tovrstne študije opravljajo zgolj na manjših območjih, tako da podatkov o številčnosti in gostoti vrst v Podravju ni. V Sloveniji se tudi ne izvaja monitoring vrst kač, saj za to ni sredstev. Edino, kar zaenkrat premoremo, so podatki o razširjenosti vrst - pa tudi tu še ni vse dovolj raziskano.« Planine meni, da se v stabilnem okolju število živali bistveno ne spreminja: »V okolju brez večjih sprememb se med vrstami vzpostavi ravnovesje. V takem okolju se število živali bistveno ne spre- V zadnjih štirih letih zaradi ugriza kače v UKC Maribor obravnavali 16 pacientov V Podravju živi ena vrsta strupene kače: modras V Sloveniji imamo vsega skupaj enajst domorodnih vrst kač, med njimi tri strupenjače. V Mali Polani je bil najden navadni gad, na mariborskem območju, na Kalvariji, pa modras. Med kače strupenjače spada tudi laški gad. »Kolikor je znano, v Podravju živi le ena strupenjača - modras. Je čokata kača s kratkim repom, prepoznamo ga po značilnem prifrknjenem rožičku na konici gobčka in temnejši cikcak progi po sredini hrbta,« pravi Griša Planine iz Herpetološkega društva in dodaja, da nas tu lahko presenetijo še kače, ki pa človeku niso nevarne; to so navadni gož, belouška, kobranka in smokulja. 2015 2 primera 2016 4 primeri, od tega 1 sum na ugriz kače 2017 6 primerov, od tega 1 sum na ugriz kače 2018 4 primeri, od tega 2 suma na ugriz kače 2019 (do julija) 1 primer ugriza kače Vir: UKC Maribor minja, obstajajo le manjša nihanja. Če pa pride v okolju do sprememb, se lahko število živali spremeni. Kače si izbirajo zgolj zase primerno okolje. Zanje je povsem nerelevantno, ali je to v naravnem ali urbanem okolju.« Ker je več glodavcev, • V 1 v je vec kac ... Branko Kolar, strokovnjak za herpetologijo, ki je zaposlen v Akvariju-terariju Maribor, pa pojasnjuje, da so pomladni meseei tisti, ko ljudje praviloma res vidijo več kač (kar ne pomeni, da jih je tudi res več), saj pridejo iz hibernaeije in so še otrple: »Zato kače takrat lažje presenetimo, saj potrebujejo dlje časa, da se umaknejo.« Verjetno je bil to razlog, da so se prebivalci Obale (zlasti v Seme- deli in Kopru nasploh) letos pozno spomladi pogosto srečevali s kačami. Šlo je za črnieo, precej veliko, a nenevarno kačo, ki za svoje bivanje potrebuje velik prostor. V urbanih okoljih jo je največkrat najti v velikih mestnih parkih ali na velikih vrtovih, gnezdo pa si zelo rada ustvari v suhih kamnitih zidovih, ki jih je v slovenski Istri veliko. Biologinja Martina Lužnik je nadpovprečno veliko srečanj kač pripisala povsem naravnemu pojavu: »Letos je namreč povečano število glodaveev, s katerimi se črniea prehranjuje. Če je veliko hrane, preživi tudi velik zarod in zelo verjetno je, da je večje število povezano s tem.« Kače so ogrožene in so zato zakonsko zavarovane Vse kače pri nas so ogrožene in zakonsko zavarovane ter jih je prepovedano vznemirjati, poškodovati, loviti, pobijati, uničevati njihove življenjske prostore ali jih zadrževati v ujetništvu. »Sobivanje z njimi je neizogibno,« pristavi Planine in poudari, da kače ljudi nikoli ne napadajo: »Nekatere vrste se sieer lahko branijo z ugrizom, a le v primeru, ko bi segli v njeno neposredno bližino.« NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO wsAK pf""Bs Tore^ednikov^ ^an \ .„..„. JS2& m : dvoranabo zahtevala se terme ptui \ četrt milijona evrov^ S Stran 3 d a * 1 i Štajerski tednik . . MoTnaric• ISSN 16816257»Cena: 1,20EUR ___ Ptuj, petek, lA-i»n'ia 2019 veselijo TXüpöi* Ptuj. Finale 5. sezone Pevci za projekta Otroci pojejo slovenske pesmi svetovne pevske odre r, .■„ „„il U osrednje Slovenije navdusilistm'«: h 2? io , Podjetništvo Ptuj. „Od lepote ulice se ne živi, V središču Gorišnica« Krožiščetudina županovi zemlji " 3 Stran 10 Kronika Podlehnik. Prometna znaka skrita za drogom Z Stran 20 Podrauje Ptuj. Elitni predel mesta z najslabšo cesto O stran 11 Kmetijstvo _ Pndravie • Žilava STAJERSKI TEDNIK + revija STOP Za neverjetno ceno: samo 1,50 € Za vse naročnike in kupce Štajerskega tednika popoln spored vseh TV-programov z zanimivimi zgodbami iz sveta zabave in filma torek • 23. julija 2019 V središču Štajerski 9 J J J jjp. H SSK^IE^ - > S Naval kačjih mladičev bo sredi avgusta Tudi na Hrvaškem so se v letošnjih poznopomladnih mesecih srečevali s številnimi kačjimi obiski; ne le na obali, ampak tudi v notranjosti države. V mestih Leskovec in Zagreb so morali dnevno tudi večkrat posredovati oz. loviti kače po stanovanjih, tudi v centru mesta. Po pisanju več hrvaških medijev naj bi bili pogosti kačji »obiski stanovanj« še najbolj posledica parjenja; ko se kače parijo, se ne ozirajo kaj preveč na okolico... Doba parjenja za kače traja do sredine julija. Kot je povedal predsednik hrvaškega inštituta za biološko raznolikost Jelic, se bodo mlade kače izvalile iz jajc sredi avgusta: »Takrat pa je pričakovati velik naval kač. Ampak ker so manjše, je možno, da jih ljudje ne bodo opazili toliko...« Na Hrvaškem živi 15 vrst kač; najbolj strupena med njimi pa je poskok, ki živi v Dalmaciji in Istri. Foto: Janez Vencelj V Sloveniji imamo vsega skupaj enajst domorodnih vrst kač, med njimi tri strupenjače: gad laški gad in modras (na fotografiji), ki živi tudi v Podravju. UKC Maribor: lani štirje primeri ugriza kače, letos eden Kot so sporočili z Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, so ugrizi kač redki. V zadnjih štirih letih (2015-2018) je zaradi ugrizov pri njih pomoč poiskalo 16 oseb. V lanskem letu so obravnavali štiri paciente, letos pa so do srede julija zabeležili en primer ugriza kače. Kot še navajajo, v nobenem od teh primerov zaradi zastrupitve ni bil nihče hospitaliziran. Veliko ljudi v primeru ugriza, če gre za nestrupeno kačo, zdravniške pomoči sploh ne poišče. Če pa mesto ugriza zateka in boli, je jasno, da gre za ugriz strupenjače. »Pri ugrizu kače je najprej treba mobilizirati ud, ga sterilno pokriti, ostati miren in takoj poiskati zdravniško pomoč. Za odraslo osebo je zelo malo verjetno, da bi prišlo do resnih posledic ob ugrizu slovenske kače, več previdnosti svetujemo pri otrocih,« še pravijo v UKC Maribor in dodajajo, da imajo protiserum proti strupu evropskih Na Ormoškem opažene velike kače Kako je s kačami letos in ali jih opazijo morebiti več kot prejšnja leta, zlasti v ormoškem parku, smo povprašali vodjo oddelka za upravljanje z občinskim premoženjem občine Ormož Aleša Plohla: »Kače videvamo, težko pa rečem, ali jih je več ali manj kot lani. Kakšno več smo letos opazili na ormoškem Lentu. To, kar mi srečujemo, je navadni gož, ki ni nevaren, se pa brani, če je ogrožen. V parku torej kače so, ne moremo pa trditi, da jih je več. Res pa je, da so precej velike, saj merijo od 1,5 pa tudi do dva metra. Opažene so bile v parku ob jarku mimo gradu proti Dravi.« kač vedno na zalogi; en odmerek hranijo v Centralni lekarni in enega v Enoti za pediatrično intenzivno nego in terapijo Klinike za pedi-atrijo: »V letu 2017 smo na Kliniki za pediatrijo izdali dva odmerka, v letu 2018 tri na Kliniki za pediatrijo in enega na Oddeleku intenzivne interne medicine. V letu 2019 (do vključno 19. julija) izdaj še nismo imeli. Opozarjamo, da izdaja odmerka sicer še ne pomeni nujno, da je bil izdani odmerek v resnici tudi apliciran.« Kaj storiti, če kačo »na v. • • v* v. 1 »v* štiri oci« srečate v nisi Do največ ugrizov pride v primerih, ko ljudje nevede sežejo ali stopijo v bližino kače in jo ob tem presenetijo. Ob srečanju s kačo v naravi Griša Planinc svetuje, da se ji preprosto izognete oz. ji omogočite, da se odplazi: »Če srečamo kačo v naravi, nikar ne bezajmo vanjo, temveč se umaknimo in ji omogočimo pobeg. Kača se namreč človeka boji. V brezizhodnem položaju se lahko brani z ugrizom (razen belouške in kobranke). Če pa nas preseneti v hiši, ji omejimo premikanje po hiši in ji preprečimo, da bi se zavlekla na nedostopno mesto. Pokrijemo jo z vedrom oziroma škatlo ter obtežimo ali pa kačo preprosto dvignemo z daljšo palico in jo prenesemo v visoko vedro, nato pokličemo kačofon. Če tega zaradi velikega strahu ne zmorete, ne bežite stran in ne zatiskajte si oči, ampak obvezno spremljajte, kje se kača giblje, in obenem pokličite kačofon! Le tako vam bomo lahko pomagali.« Monika Horvat, sm Središče ob Dravi • Huda kadrovska stiska v ZD Ormož se nadaljuje Za mesec dni zaprli splošno ambulanto, sledila je tudi lekarna V Središču ob Dravi je zaradi letnih dopustov in bolniške odsotnosti že cel mesec zaprta splošna ambulanta. Posledično je zaprta tudi tamkajšnja podružnična lekarna. Na naše uredništvo so se obrnili nekateri bralci iz Središča ob Dravi, ki so nezadovoljni, da je ambulanta družinske medicine tamkaj že dlje časa zaprta. V ZD Ormož, pod okriljem katerega deluje omenjena ambulanta, so pojasnili, da je vse do konca julija zdravnik na letnem dopustu. Direktorica ZD Ormož Vlasta Zupanič Domajnko je še povedala, da nadomeščanj ne morejo zagotavljati, saj je nadomestna zdravnica zbolela. Bolnike tako preusmerjajo v ormoški zdravstveni dom: »V Ormožu sicer zdravniki prav tako koristijo letne dopuste, a jih nadomeščajo prisotni zdravniki. Pacienti iz Središča ob Dravi tako lahko pridejo v Ormož. Za akutno obolele je vsak dan na razpolago urgentna ambulanta (med 7. in 15. uro), ponoči in čez vikend pa dežurna ambulanta.« Lekarna prilagojena urniku ambulante V tem času je zaprta tudi sre-diška lekarna. Kot je pojasnila di- rektorica javnega zavoda Lekarna Ormož Ksenija Senčar, je delovni čas podružnične lekarne v Središču ob Dravi odvisen predvsem od ordi- nacijskega časa zdravnika v tamkajšnji ambulanti. »Lekarna bo zaprta do ponedeljka, 5. avgusta. Doslej in tudi letos je bilo delo lekarne v času dopustov vedno vezano na delo zdravnika v ambulanti Središče ob Dravi, zaradi česar je bila lekarna v julijskem terminu, ko je zdravnik V ZD Ormož se, kot smo pred časom že poročali, zaradi bolniških odsotnosti in porodniških dopustov soočajo s hudimi kadrovskimi težavami. Tamkajšnja direktorica Vlasta Zupanič Domajnko pravi, da o tej problematiki župane občin ustanoviteljic, ministrstvo za zdravje in paciente obvešča že tri mesece. »Kadrovska stiska z zdravniki je prispevala tudi k hitri vključitvi splošne nujne medicinske pomoči v dispečerski sistem Slovenije, da bi razbremenili zdravnike,« je pristavila. Ob tem si obeta, da se bo kadrovska stiska postopoma izboljšala po poletnih dopustih, s prihodom novega specialista družinske medicine z oktobrom 2019 in dodatno v prihodnjem letu s prihodom še ene specialistke družinske medicine in zaključkom porodnih dopustov. Obvestilo na vratih lekarne v Središču ob Dravi je neprijetno presenetilo marsikaterega krajana. na dopustu, zaprta.« Po besedah direktorice je tako že zadnjih nekaj let. »Če ni zdravnika, ni pomena, da je lekarna odprta. Lahko povem, da pa smo v preteklosti, kljub temu da je bila ambulanta zaprta, kakšen dan v tednu lekarno odprli, pa ni bilo nikogar. Zato v zadnjih približno štirih letih vedno, ko gre julija na dopust tamkajšnji zdravnik, dopust koristi tudi farmacevt. Letni dopusti pa, kot veste, morajo biti.« Obe enoti lekarne v Ormožu pa sta odprti. »V poletnih mesecih se obiskanost lekarn zaradi dopustov zmanjša do te mere, da lahko obe ormoški enoti obvladujemo z manj kadra. Zapiranja katere od ormoških enot v poletnem terminu za zdaj ne načrtujemo,« je še zatrdila Senčarjeva. Monika Horvat Foto: M H 10 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 26. julija 2019 Ptuj • 20. julij - mednarodni dan šaha Za promocijo šahovske igre Ob 20. juliju, mednarodnem dnevu šaha, je v Domu upokojencev Ptuj potekala prireditev za popularizacijo te igre. Mednarodni dan šaha - 20. julij 20. julija 1924je bila ustanovljena Mednarodna šahovska federacija - FIDE. Danes združuje 181 držav in je ena največjih športnih organizacij na svetu, v svojih vrstah ima več kot šest milijonov šahistov. V Sloveniji je okrog 20.000 ljubiteljev šaha, od tega 6600 registriranih igralcev - tekmovalcev. Leta 1966je Unesco 20. julij predlagal za mednarodni dan šaha. Društvo za šport invalidov Most Ptuj pod vodstvom Silve Razlag in prostovoljcev je na šahovsko prireditev povabilo z željo, da bi se šahovska igra množično vpeljala tudi v domove upokojencev in vrtce. Šahovska igra je namreč najboljše zdravilo proti demenci. Stanovalcem Doma upokojencev Ptuj in obiskovalcem so predstavili tudi šah za slepe, ki je ena najtežjih iger za športnike invalide. Udeležence prireditve je pozdravila tudi direktorica Doma upokojencev Ptuj Jožica Šemnički. Gre za manifestacijo socialne vključenosti, je povedala. Dom upokojencev si vseskozi prizadeva za vpetost v okolje. V domu imajo lepo število šahistov, pravo šahovsko skupino, izvajajo pa tudi druge vaje za preprečevanje demence. Prepričana je, da se bo po prireditvi ob mednarodnem dnevu šaha število ljubiteljev te igre zagotovo še povečalo. Več o igri bodo njihovi stanovalci spoznali iz knjige, namenjene šahovskim začetnikom, ki jo je Domu upokojencev podarilo društvo Most Ptuj. Dnevu za promocijo šaha se je pridružila tudi MO Ptuj z županjo Nuško Gajšek. Kot je priznala, šahovske igre še ne pozna, figure pa, in morda se bo s pomočjo kakšnega mentorja naučila tudi te igre, saj je 'vlečenje pravih potez' v življenju zelo pomembno. Kot posebna gostja se ga je udeležila uspešna mlada šahistka, 14-letna Nika Kralj iz Gorišnice, ki se je nedavno vrnila z evropskega ekipnega prvenstva v šahu, kjer je uspešno nastopila, že čez nekaj dni pa se bo udeležila posamičnega evropskega šahovskega prvenstva. S kratkim kulturnim programom pa so se predstavili najmlajši iz vrtca Spominčica. MG Foto: Črtomir Goznik S prireditve ob mednarodnem dnevu šaha v parku pred jedilnico Doma upokojencev Ptuj Videm • Na Selah praznovali gasilci Jubilej proslavili z več dogodki Gasilci PGD Sela so letos proslavili sedem desetletij delovanja društva. V počastitev jubileja so pripravili več različnih dogodkov. Letošnji nagrajenci, prejemniki najvišjih gasilskih odlikovanj Izvedli so gasilsko vajo, pripravili slavnostno sejo in priložnostno razstavo ter izdali zbornik o zgodovini in razvoju gasilstva v kraju. Praznovanje so sklenili s slavnostnim dogodkom, ki so ga združili s 23. praznikom gasilk in gasilcev Gasilske zveze (GZ) Videm. Slovesnost so pričeli z gasilsko parado, nadaljevali pa z uradnim delom v prireditvenem šotoru. V družbi župana občine Videm Branka Ma-riniča, vodstva GZ Videm in PGD Sela ter številnih gasilk in gasilcev so se naprej spomnili dogodkov od ustanovitve društva do danes in pomembnih zapisov iz društvene kronike. Uvodni in pozdravni nagovor je imel predsednik PGD Sela Jure Pignar, zbrane pa so nagovorili še predsednik GZ Videm Janez Merc, član poveljstva Gasilske zve- Zbornik 70 let gasilstva na Selih PGD Sela je ob letošnjem jubileju izdalo zbornik z naslovom 70 let gasilstva na Selih. Avtorja sta člana društva Matjaž Klasinc in Anja Mohorko. V zborniku sta v sliki in besedi na 176 straneh orisala celotno zgodovino delovanja društva. Predstavila sta zgodovino krajev, razvoj društvene dejavnosti po desetletjih, nabave gasilskih vozil, prenove gasilskega doma, graditelje gasilstva na Selih, območje delovanja in intervencije, tekmovanja, delo z mladino in Florjanove nedelje. Na koncu sta dodala še sistematičen pregled upravnih organov društva nekoč in danes. Mohorkova in Klasinc sta za pripravo zbornika prejela posebno društveno priznanje za izredne zasluge. ze Slovenije Bojan Hrepevnik in župan občine Videm Branko Marinič. „Ustanovni člani in starejši člani društva, ki se jih spominjam, so bili plemeniti ljudje, ki so za Sela želeli narediti nekaj več. Danes ob pogledu na vas, spoštovani selski gasilci, ugotavljam, da jim je uspelo. V kraj so vnesli vrednote humanosti, požrtvovalnosti in pomoči človeku v stiski. Te vrednote tudi po 70 letih še vedno živijo in se prenašajo naprej na mlajše rodove. Želim, da bi svoje poslanstvo opravljali še vrsto let," je med drugim poudaril vi-demski župan Marinič. Predsednik PGD Sela Jure Pignar je v govoru med drugim izpostavil, da je društvo v vseh 70 letih delovanja zarisalo uspešno pot: „Ponosen sem, da sem predsednik tega društva, ker bo zaradi takšne poti gasilstvo na Selah živelo in delovalo še dolga leta. Ob tej priložnosti se vsem članom zahvaljujem za požrtvovalno in nesebično delo, ki ga opravljamo gasilci. Hvala vsem, ki si vzamete Foto: PGD Sela svoj prosti čas; včasih tudi čas, ki bi ga lahko preživeli nekje drugje, ob družini ali prijateljih. Vsak odziv, ne glede, ali kličejo intervencija, vaje ali delovna akcija, je zelo pomemben za naše društvo. Le tako lahko zagotovimo varnost naših krajanov in ljudi v soseščini." Predsednik in poveljnik GZ Videm, Janez Merc in Roman Cafuta, ter tajnik zveze Domen Golob so podelili potrdila tečajnikom, ki so opravili tečaj za operativnega gasilca, v nadaljevanju pa tudi srebrno plaketo GZ Videm, ki jo je prejela ekipa državnih prvakov z letošnjega državnega kviza gasilske mladine: Blaž Potočnik, Gaj Žele-znik in Rok Kojc. Na Selih so podelili tudi visoka gasilska odlikovanja, ki so jih prejeli: PGD Sela gasilsko plamenico II. stopnje, Peter Lozin-šek plamenico III. stopnje, Roman Cafuta, Anton Mohorko in Alojz Auer pa odlikovanje za posebne zasluge. Mojca Zemljarič Kidričevo • 22. dan gasilcev in predaja novega vozila Vozilo za 100.000 evrov V sklopu prireditev ob prazniku občine Kidričevo so praznovali tudi gasilci. Proslavili so 22. dan gasilcev Gasibke zveze (GZ) Kidričevo, PGD Pleterjeje namenu predalo novo gasilsko vozilo, priredili pa so tudi regijsko srečanje gasibkih veteranov z območja Podravja. Na osrednji prireditvi ob prazniku kidričevskih gasilcev, ki so jo organizirali vodstvo in člani PGD Pleterje, so se zbrali številni gostje in uniformirani gasilci. Predsednik PGD Pleterje Franc Planinšekse je v svojem nagovoru dotaknil zgodo- vine in razvoja društva, ki deluje od leta 1947. Predstavil je novo gasilsko vozilo, ki so ga tamkajšnji gasilci na prireditvi slavnostno predali v uporabo. Pri njegovi nabavi so bili pozorni na to, da ga lahko postavijo v obstoječo garažo. Izbrali so vozilo Mercedes Atego s 5.500-li-trskim rezervoarjem za vodo (AC 16/50) in gasilsko brizgalno Rosenbauer. V kabini vozila je prostor za tri gasilce, vključno s šoferjem. Na strehi so dvižni pnevmatski steber s halogensko razsvetljavo, prostor za gasilsko lestev in sesalne cevi ter zaboj za razno orodje. Prav tako je na zadnjem delu strehe gasilni top za gašenje požarov večjih razsežnosti. Za kabino vozila so nameščeni gasilsko orodje, gasilni aparati, izolirni dihalni aparat, potopna črpalka, motorna žaga in drugo. V zadnjem delu vozila so cevni material, orodje, ročniki in druga potrebna oprema za notranje in zunanje gašenje, vključno z medmešalcem in penilom. Na zadnji strani je nad črpalko nameščen avtomatski navijak s hitropotezno cevjo in visokim tlakom dolžine 50 metrov. Nakup vozila je veljal blizu sto tisočakov, skupaj z DDV. Nadgradnjo je izdelalo podjetje Novo gasilsko vozilo PGD Pleterje VM Vozila. Za nakup nove gasilske avtomobilske cisterne so pleterski gasilci najeli kredit, finančno so jim pomagali tudi občina in drugi donatorji. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je ključe novega Foto: Zvonko Erbus Prejemniki najvišjih gasilskih priznanj in odlikovanj Foto: Zvonko Erbus vozila na prireditvi izročil poveljniku PGD Pleterje Alešu Planinšku. Za pridobitev so društvu v svojih nagovorih čestitali domači župan Anton Leskovar, predsednik GZ Kidričevo Anton Dolenc in Dušan Vižintin v imenu GZS. Za glasbeni utrinek so poskrbeli harmonikarji in Fantje treh vasi, vodstvi GZ Kidričevo in GZS pa sta zaslužnim za delo v gasilski organizaciji izročili odlikovanja - gasilske plameni-ce prve, druge in tretje stopnje. S priznanjem za posebne zasluge so odlikovali Stanislava Godca iz PGD Mihovce-Dragonja vas. 25 let je bil blagajnik društva, leta 1980 je sodeloval pri nabavi gasilskega vozila Tam, v kasnejših letih pa pri gradnji gasilskega doma. Še danes je v društvu zelo aktiven in poprime za marsikatero delo. Mojca Zemljarič Muamer Vugdalič »Brez pompoznih izjav, napadali bomo iz ozadja« Stran 12 Rokomet Slovenci izločilne boje začeli z zmago Stran 12 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik Nogomet • NK Aluminij tednik Tenis Srečna poraženka izkoristila ponujeno Stran 13 Nogomet Videmčani z novinci lepo izpopolnili ekipo Stran 14 íPoíluiajti naí na íuitounim. ijilitu! RADIOPTUJ *t*. áfeietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Optimistično tudi na tretje srečanje sezone Nogometaši Aluminija so tudi letos izjemno uspešno začeli prvenstvo v 1. slovenski ligi, ob Olimpiji so še edino moštvo s 100% izkupičkom. Lani so na uvodu ugnali Celje in Triglav, letos Tabor Sežana in Triglav. „Dve tekmi, šest točk, boljše ne gre. Sezono smo dobro začeli, a je pred nami že nov izziv. Celjani imajo dobro ekipo, za nas so tradicionalno neugoden tekmec, še posebej v gosteh. Zame kot trenerja je pomembno, da ekipa na vsaki tekmi pokaže maksimum, ki ga je v tistem trenutku sposobna. Če bo tudi v Celju tako, potem se lahko nadejamo pozitivnega rezultata, ne glede na tradicijo in vse druge stvari," je dejal Slobodan Grubor in podal tudi celostno stanje ekipe: „V ekipi imamo veliko mladih, obetavnih igralcev, na katere resno računamo. Pomembno je, da odlično delajo na treningih, da napredujejo v igralskem smislu in da izkoristijo priložnosti, ki jih dobivajo. Tako je npr. na zadnji tekmi s Triglavom v zaključku vstopil Nik Marinšek, odlično je izkoristil svojo minutažo in veliko prispeval k odločilnemu golu. Vem pa, da je sposoben še veliko več. Pomembno je, da imamo na klopi igralce, ki lahko v ekipo prinesejo dodatno kvaliteto. Za vsakega trenerja je to pomembna zadeva." V ekipo se vrača Horvat V Celju Kidričani ne bodo mogli več računati na Sanina Mumino-vica, ki bo po napovedih kariero nadaljeval na Kitajskem, zato pa se bo v ekipo vrnil Mario Lucas Horvat. „Horvat je že pred tekmo s Triglavom izrazil željo, da bi zaigral, a sem se povsem preventivno odločil, da mu namenim počitek, da popolnoma pozdravi manjšo poškodbo," je dejal Grubor. »Želimo zadržati uvodni nalet« Tudi v Areni Z'dežele bo eden glavnih adutov šumarjev Luka Štor. 21-letni Primorec je v uvodnih dveh krogih zadel dvakrat. „Ključna sezona je bila lanska, ko sem imel prvič v članski konkurenci kontinuiteto nastopov. Z doseženimi zadetki sem si okrepil samozavest, sedaj pa lahko od sebe pričakujem še kaj več, predvsem nadaljevanje dobre strelske forme. To želim izkoristiti Po trije Kidričani in Sežanci 1. SNL, enajsterica 2. kroga: vratar: Arian Rener (Tabor Sežana); branilci: Alen Krajnc, Ilija Martinovic (oba Aluminij), Aljaž Krefl (Rudar), Mario Zebic (Tabor Sežana); vezisti: Leon Sever (Tabor Sežana), Luka Bobičanec (Mura), Asmir Suljic (Olimpija); napadalci: Luka Štur (Aluminij), Dino Hotic (Maribor), Luka Šušnja-ra (Mura); trener: Safet Hadžic (Olimpija) Krog v znamenju „večnega derbija" V nedeljo nas čaka prvi „večni derbi" sezone; največja slovenska kluba - Maribor in Olimpija - se bosta pomerila v Ljudskem vrtu. Tekma se bo v nedeljo začela ob 20.30. Mariborčani in Ljubljančani so med tednom odigrali srečanje evropskih kvalifikacij, kljub temu pa ni prišlo do prestavitve prvenstvenega srečanja (Domžalčani so srečanje z Muro prestavili) in bo odigrano v določenem terminu. Vijoličasti, ki so novo sezono začeli slabše od pričakovanj, bodo proti rivalom iz prestolnice zaigrali oslabljeni, saj bo zaradi prejetega rdečega kartona na tekmi z Rudarjem manjkal najboljši igralec uvodnega dela sezone Rok Kronaveter. Kazen si je ob protestih zaradi sodniških odločitev prislužil tudi športni direktor Zlatko Zahovic in na treh tekmah ne bo smel sedeti na klopi. Brez težav niso niti pri Olimpiji, saj so tekmo evropskih kvalifikacij odigrali šele v četrtek, torej še dan kasneje kot Mariborčani. Ob tem se nadaljuje saga okoli prevzema Olimpije s strani italijanskega poslovneža, čeprav vse poteze zaenkrat še vedno vleče Milan Man-daric... Foto: Črtomir Gozdnik Luka Štor (Aluminij) bo tudi v Celju eden glavnih adutov trenerja Slobodana Gruborja. v dobro ekipe in ji pomagati do čim boljših rezultatov," je dejal Luka Štor. Ob tem ostaja z nogama trdno na tleh, zaveda se, da bo sezona še zelo dolga. „Začetek je seveda pomemben, še posebej zaradi tega, ker smo slavili v dveh tekmah z neposrednimi konkurenti za sredino lestvice. Tako smo si pred njimi že priigrali manjšo prednost, to pa bomo poskušali ohranjati tudi v nadaljevanju. V Celju imamo idealno priložnost, da uvodni nalet zadrži-mo tudi na tretji zaporedni tekmi, čeprav vsi skupaj pričakujemo zah- V zadnjih dveh sezonah se je neugodna tradicija na tekmah s Celjani precej nagnila na stran Kidričanov: Aluminij - Celje, 2017/18: Aluminij - Celje, 2018/19: 7:7 7:4 Nogomet • Evropski pokali 1. SNL, 3. krog: Celje -Aluminij, v petek, 26. 7., ob 19.00 na stadionu Arena Z'dežele tevno preizkušnjo. Vsaka dodatna točka bo dobra novica in lepa zaloga pred zadnjimi štirimi krogi prve četrtine sezone, ko se bomo po vrsti merili z Olimpijo, Domžalami, Muro in Mariborom," je lepo napoved pred tekmo s Celjem podal Štor. Nogometaši Celja so v dosedanjih dveh tekmah na domačem igrišču remizirali z Muro (2:2) in v gosteh izgubili s Sežano (1:0). Jože Mohorič Maribor na Švedsko s prednostjo Maribor - AIK Stockholm 2:1 (2:1) STRELCI: 1:0 Kronaveter (6.), 1:1 Goitom (28.), 2:1 Ivkovic (38.). MARIBOR: Piric, Milec, Ivkovic, Peričic, Viler, Vrhovec, Cretu, Hotic, Kotnik (od 80. Požeg Vancaš), Kro-naveter, Tavares (od 87. Mešano-vic). Trener: Darko Milanič. Maribor si je v 2. krogu kvalifikacij za Ligo prvakov pred povratno tekmo na Švedskem priigral prednost enega zadetka. Na pogled majhna zaloga, a vsekakor dragocena. Znova je bil prvi mož zasedbe Darka Milaniča izvrstni Rok Krona-veter, ki je že v 6. minuti z golom kronal lepo akcijo Kotnika, Hotica in Tavaresa. 12-kratni švedski prvak, ki je nazadnje večji evropski uspeh dosegel v sezoni 2012/13, ko je igral v skupinskem delu evropske lige, je v Ljudskem vrtu prišel do pomembnega zadetka v 29. minuti, ko je bil v dvoboju z Eritrejcem Henokom Goitonom nekoliko neodločen Iv-kovic, igralec Stockholma pa je z natančnim strelom zadel v polno. V 38. minuti je Kronaveter podal iz Foto: Jurij Kodrun / m24.si Maribor bo v sredo na Švedskem branil prednost enega zadetka, ki si jo je priigral na domači zelenici. kota, z glavo pa je Mariborčane v novo vodstvo popeljal Saša Ivkovic. To je bil tudi končni izid srečanja, čeprav so bili Mariborčani tudi v 2. polčasu podjetnejši tekmec. Povratna tekma bo prihodnjo sredo na Švedskem. Zmagovalec iz slovensko-švedskega dvoboja se bo v 3. krogu kvalifikacij meril z boljšim iz dvoboja Bate Borisov -Rosenborg (prva tekma 2:1). JM, sta 12 Štajerski Šport petek • 26. julija 2019 Nogomet • Muamer Vugdalic, Drava Dakinda Ptuj »Ne želimo dajati pompoznih izjav, napadali bomo iz ozadja« V soboto se bo začela nova sezona tudi v 2. slovenski nogometni ligi, kjer se bo tretjič zapored merilo 16 klubov. Novost iz sezone 2017/18 je bila dobro sprejeta, klubi se merijo po dvokrožnem sistemu, tako da v sezoni odigrajo 30 tekem. V zanimivi druščini bo znova nastopala tudi ekipa Drava Dakinda Ptuj, ki je v prejšnji sezoni osvojila končno 7. mesto. V premoru so modri doživeli precej sprememb v igralskem kadru, pa tudi na mestu trenerja je nov obraz, Muamer Vugdalic. Pred uvodnim krogom smo se z njim pogovarjali o dosedanjem prestopnem roku, o pripravah, tekmecih in o možnostih pomlajene ekipe v tej zanimivi druščini. Zmeren optimizem Glede na prejšnjo sezono Drava v novo znova vstopa s precej spremenjeno ekipo. Kako gledate na sestavo ekipe in posebej na novince? M. Vugdalic: »Na vse okrepitve gledam zelo pozitivno, saj gre za šolane igralce, tudi z izkušnjami iz 2. lige. Res je, da je ekipa sestavljena precej na novo, vendar v njej vidim precejšnjo homogenost, igralci so med seboj zelo povezani in se med seboj razumejo. Na treningih delajo dobro, zato gremo v sezono z zmernim optimizmom.« Vsi igralci poudarjajo povezanost, gre za nekakšen zaščitni znak te ekipe. M. Vugdalic: »To me kot trenerja seveda veseli, upam, da se bo pokazalo tudi v trenutkih, ko bo šlo zares, na prvenstvenih obračunih. Gre pa za zelo mlade igralce, s katerimi bo potrebna precejšnja mera potrpljenja. Ne bo šlo vse čez noč, potrebna bo zmerna doza ambicioznosti in tudi realnosti.« V kadru je - sodeč po zadnji sobotni tekmi z dvema tekmecema iz Madžarske - 22 igralcev. Konkurenca znotraj ekipe torej je? M. Vugdalic: »Tukaj bi vas popravil: nimamo toliko igralcev v članski ekipi, ampak so bili zraven mladinci. Brez njih ostane 15 ali 16 igralcev, tako da pričakujem vsaj še dva prihoda nekoliko izkušenejših igralcev. Konkurenca znotraj ekipe je in tudi mora biti, saj edina prinaša napredek.« »Na močnih tekmah je najlažje opaziti pomanjkljivosti« Odigrali ste precej prijateljskih tekem, kaj ste videli na njih? M. Vugdalic: »Vse tekme sem izbral načrtno, saj sem želel igrati proti močnejšim tekmecem. Na takih tekmah je najlažje opaziti pomanjkljivosti, na čem je treba delati. Vedno smo po tekmah delali tudi videoanalize, predvsem proti Madžarom pa je bilo vidnega že veliko dobrega. Vse pa se začne pri obrambi -brez dobre obrambe ni niti dobrega napada, to je zlato pravilo domala v vseh ekipnih igrah z žogo, kot so košarka, rokomet... in seveda tudi nogomet. Ko je ekipa na novo sestavljena, ko potrebuješ čas za gradnjo igre, potem je čvrsta obramba izjemno pomembna. Na nekaterih prejšnjih tekmah nismo zabili veliko zadetkov, proti Madžarom pa se nam je tudi v napadu odprlo in smo imeli ob treh zadetkih še nekaj priložnosti.« V napadu se zdi, da bo prvi izbor Nermin Haljeta. Ob njem imata nekaj prvoligaških izkušenj le še Mitja Rešek in Timotej Mate. M. Vugdalic: »Ti trije so res že igrali v 1. ligi, nekaj jih je nastopalo v 2. ligi, predvsem pa so vsi zmerno ambiciozni. To je pomembno, da ekipa napreduje, ker pa imajo vsi opravljeno nogometno šolanje, lahko hitro napredujemo tudi v taktičnem smislu. Sam sem sestavljal ekipo, zato stojim zanjo, seveda pa bi res potrebovali še dva izkušenejša igralca. Prestopni rok je še dolg, do konca avgusta, zato se lahko zgodi še marsikaj. Pred prestopnim rokom smo se pogovarjali o tem, da moramo znižati stroške, da se moramo gibati v določenih finančnih okvirjih, a kljub \ •P »Na Ptuj se želimo vrniti neporaženi« V soboto bo vaš prvi tekmec Jadran iz Dekanov. Kako zahtevno preizkušnjo pričakujete? M. Vugdalic: »Tudi Jadran ima novega trenerja, Erika Kr-žišnika, ki ga dobro poznam. Je zelo ambiciozen trener, ki goji agresiven in napadalen nogomet. Tudi v Dekanih je prišlo do precejšnjih sprememb v igralskem kadru, pripeljali so nekaj izkušenih drugoligaških igralcev, zato nas čaka težak test pripravljenosti. Od svojih fantov pričakujem, da bodo pokazali to, kar smo delali skozi priprave, in da bodo homogenost prenesli na igrišče. Verjamem, da bo pristop pravi in da se bomo na Ptuj vrnili neporaženi.« Foto: Črtomir Goznik Muamer Vugdalic: »Vse se začne pri obrambi - brez dobre obrambe ni niti dobrega napada, to je zlato pravilo domala v vseh ekipnih igrah z žogo.« temu trdno verjamem, da bomo konkurenčni vsem ekipam v ligi.« To je šele začetek sezone, novincev je kar nekaj. Kdaj pričakujete, da bo pripravljenost ekipe optimalna? M. Vugdalic: »Veliko bo odvisno od začetka; če bomo imeli dobre rezultate, potem bomo hitro v pravem ritmu, ob morebitnih porazih bo ta proces daljši. Treba je razumeti, da so to mladi fantje, pri katerih se lahko ob morebitnih porazih hitro pojavi nervoza. Moje delo je, da jih usmerjam ob zmagah in še posebej porazih. Bo pa uigranost kmalu vidna.« Poglejva še na konkurenco v 2. ligi. Koga vidite na vrhu? M. Vugdalic: »Domala vsi postav- ljajo v svojih napovedih v ospredje Koper in Gorico. S tem se seveda strinjam, saj imata omenjeni ekipi v svojih vrstah največ igralcev s prvoligaškimi izkušnjami. Tu sta tudi Nafta, pa Radomlje, tudi Fužinar se lahko glede na igralsko sestavo prebije visoko.« Kje v tej konkurenci vidite ekipo Drave? M. Vugdalic: »Že na začetku priprav smo rekli, da ne bomo dajali pompoznih najav, ampak želimo delati v miru in napadati iz ozadja. Kam bomo s tem razmišljanjem prišli, bomo seveda šele videli. Želja je uvrstitev v 'zlato sredino', ob tem pa želimo prikazati dober nogomet in čim hitrejši napredek igralcev.« Ob prihodu ste rekli, da ne želite delati na kratek rok, ampak na daljšega. Kaj to pomeni za trenerja? M. Vugdalic: »Lahko pomeni neko stabilnost, ni pa nujno, vse je seveda odvisno od rezultatov. Dogovorili smo se za dolgoročno delo, zato smo tudi šli v projekt pomladitve ekipe. Želimo razvijati igralce, da dobijo potrebno minutažo in zanesljivost, s tem bi bilo potem v nadaljevanju vse lažje. Kakšnega igralca bi želeli popeljati tudi do 1. lige.« Včasih soigralca, sedaj v odnosu nadrejeni-podrejeni Kakšen je vaš odnos s podpredsednikom kluba Nastjem Čehom? M. Vugdalic: »Vedno sva imela dober odnos, že v igralskih časih. Sedaj je seveda drugače, Čeh je moj nadrejeni, a imava res dober odnos. Veliko se pogovarjava o vseh zadevah in imava veliko podobnih stališč.« Boste z enim očesom gledali tudi na mladinsko šolo? M. Vugdalic: »Seveda bom. Že doslej smo delu priključili štiri mladince, tudi Kačinari še ima pravico nastopa v mladinski konkurenci. Po potrebi in po dogovoru s trenerjem mladine bodo nastopili v mladinski ligi. Zagotovo pa bomo pazljivo izbirali čas, ko jih bomo potisnili v ogenj članskega nogometa, saj si ne želimo kakšnega pregorevanja, ki lahko pri mladih igralcih pusti hude posledice.« Jože Mohorič Ante Meluan Jan Razgoršek Louro Grajfoner Nermin Haljeta Sebastjan Slak Rokomet • SP Španija 2019, mladinci do 21 let Portugalci zadnja ovira pred borbo za medaljo Mladinska reprezentanca Slovenije do 21 let pod vodstvom trenerja Saše Prapotnika in ob igranju dveh Ormožanov, Mihe Kavčiča in Gašperja Horvata, navdušuje na svetovnem prvenstvu, ki poteka v Španiji. Slovenija je v predtekmovanju po petih zmagah (Tunizija, Japonska, ZDA, Srbija, Španija) osvojila 1. mesto. „Z odliko smo opravili prvi del tekmovanja, čeprav je bila naša skupina zelo težka. Tunizija je v osmini finala izločila Švedsko, Srbija je imela priložnost šokirati mogoče celo enega glavnih favoritov za zlato medaljo, ekipo Egipta, Španija je nesrečno klonila proti Franciji. Dokaz, da je naša skupina bila zelo kvalitetna, in toliko bolj moramo biti zadovoljni z doseženimi rezultati v prvem delu tekmovanja," je uvodoma povedal levi zunanji igralec Slovenije Gašper Horvat. Osmina finala nov začetek V osmini finala je našo izbrano vrsto čakala reprezentanca Južne Koreje, ki je z nekaterimi predstavami presenetila na prvenstvu. Med drugim je namučila Egipt in Švedsko. Slovenci so pred tekmo nasprotniku namenili precej pozornosti, obenem je bilo treba urediti »pisarne« v glavah igralcev. „Ne rečejo zastonj, da so tekme osmine finala najtežje. Osvojili smo 1. mesto v predtekmo-vanju, igrali odlično, nato pa te predstave naenkrat ne veljajo popolnoma nič več - prvenstvo se začne do- besedno znova. Treba je biti močan v glavah, da pozabiš na predtekmova-nje in na novo začneš boj za najvišja mesta na prvenstvu. Koreja nas je mučila dolgih 50 minut, nato smo pokazali pravi obraz in rutinirano tekmo popeljali k srečnemu koncu. V naši igri so še rezerve, vendar jih bo treba aktivirati že v četrtfinalu proti Portugalski. Neugoden nasprotnik, ki smo ga zelo dobro preučili skozi tekme na prvenstvu. So zelo uigrana ekipa z nekaj izjemnimi posamezniki, izgledajo že kot prava članska ekipa. Njihov prvi strelec Diogo Silva bo letos oblekel celo dres Celja. Imajo nekoliko 'krajšo klop' in tu vidim našo prednost. Še vedno bo tekmo odločila igra v obrambi in glede na število prejetih zadetkov želimo še naprej biti v samem vrhu prvenstva. Konec koncev je obramba zmeraj tista, ki odloča o zmagovalcu, in tako bo tudi tokrat. Se že veselimo tekme in nabiranja novih bogatih izkušenj," je pred tekmo proti Portugalski ob četrtkovem zgodnjem dopoldnevu razmišljal trener Prapotnik. Portugalci so v osmini finala v izjemni tekmi po podaljških premagali Nemčijo (37:36) in se praktično dvignili od mrtvih, saj v predtekmo-vanju niso blesteli. Premagala sta jih Brazilija in Hrvaška, ki zaenkrat blesti na prvenstvu ter je edina poleg Slovenije in Egipta zabeležila vseh šest zmag. Pari četrtfinala: Slovenija - Portugalska, Hrvaška - Tunizija, Francija - Danska, Egipt - Norveška. Slovenijo v primeru zmage v četrtfinalu v polfinalu čaka Hrvaška ali Tunizija. Po ogledu številnih tekem bi morale biti polfinalni tekmi Slovenija - Hrvaška in Francija - Egipt. Uroš Krstič Gašper Horvat petek • 26. julija 2019 Šport Štajerski 13 Tenis • WTA turnir v Palermu Srečna poraženka izkoristila ponujeno Tamara Zidanšek je na Siciliji izpadla v 2. krogu. V Portorožu tako Bedene kot Rola Letošnji sedmi teniški challenger ATP Zavarovalnica Sava Slovenia Open v Portorožu bosta od 9. do 18. avgusta najbolj zaznamovala nastopa dveh trenutno najboljših slovenskih igralcev. Aljaž Bedene, sicer 83. igralec z lestvice ATP, bo zaigral v vlogi prvega nosilca, Blaž Rola (161. na ATP) pa bo četrti nosilec. Med igralci, ki so se prijavili in jim trenutno mesto na lestvici ATP dopušča neposredno uvrstitev na največji slovenski turnir, je tudi lanski zmagovalec, Francoz Constant Lestienne, predlanski, Ukrajinec Sergej Stahovskij, in zmagovalec leta 2015, Italijan Luca Vanni, so sporočili s Teniške zveze Slovenije. Tamara Zidanšek (56.) je v prejšnjem tednu zaradi bolezni izpustila načrtovan turnir v Bukarešti, ta teden pa se je odpravila na Sicilijo, kjer je igrala v Palermu. Nagradni sklad turnirja je 250.000 dolarjev, prva nosilka pa je 5. igralka sveta, Nizozemka Kiki Bertens (5.). V 1. krogu je bila njena tekmica 27-letna Španka Lara Arruabarrena (152.), s katero je imela neporavnane račune z letošnjega majskega turnirja v Bogoti. Tam sta dekleti igrali na skoraj 3000 metrih nadmorske višine, bogatejše izkušnje pa je Španka tam unovčila za zmago. Tokrat sta se dekleti merili praktično na ničli, situacija na igrišču pa je bila povsem spremenjena. Tami je v veliki meri uresničila navodila trenerja Zorana Krajnca in z agresivno igro povsem razorožila tekmico. WTA-turnir v Palermu (250.000 dolarjev): 1. krog: Zidanšek (4.) - Arruabarrena (Španija) 6:2, 6:3; 2. krog: Zidanšek (4.) - Sam-sonova (Rusija) 2:6, 5:7. Na prvi pogled jo je v 2. krogu čakala lažja tekmica, 20-letna Rusinja Ludmila Samsonova (144.), ki se je na glavni turnir prebila iz kvalifikacij šele kot srečna poraženka po odpovedi ene od igralk v glavnem žrebu. A lažji žreb se lahko hitro spremeni v težjega, če je na nasprotni strani igralka, ki ima neugoden slog igre. Prav to se je zgodilo ... Višja in močnejša Rusinja je z agresivno igro prišla do vodstva 2:6, 1:3 in naša igralka se je znašla v izgubljenem položaju. Kot že ničkolikokrat doslej pa je Zidanškova v tem trenutku pokazala najboljši tenis ter bila pri rezultatu 5:4 v 2. nizu izjemno blizu izenačenju v nizih (štirikrat 40:40). Ni se izšlo . »Tamara je prelahko izgubljala servisne igre, ob tem pa je treba dodati, da je tekmica igrala zelo dobro. Ko je vendarle vzpostavila ravnotežje, je Rusinja v nadaljevanju ponudila bore malo priložnosti, pa še tiste je bilo težko izkoristiti. Pri rezultatu 5:4 in 40:40 je imela Tamara dokaj lahko žogo na sredini igrišča, a je ni uspela pretvoriti v točko. Poraz je na koncu povsem upravičen,« je realno oceno podal Zoran Krajnc. Zidanškova in Krajnc ostajata na treningih v Palermu, naslednja postaja bo prihodnji teden nemški Karlsruhe. 1 •v Le ena posamična zmaga manj od • V 1 I pričakovanj V tem tednu potekajo evropska posamična prvenstva v kategorijah igralcev U-14, U-16 in U-18. Iz Slovenije so v vsaki kategoriji nastopili po dve dekleti in dva fanta. Med nasto- Rezultati: člani - trap posamezno: 1. Matjaž Lepen, TKU 107 + 44 2. Denis Vatovec, VRH 112 + 41 3. Žan Šfiligoj, BRD 107 + 33 4. Tadej Kostanjevec, RDG 109 + 27 5. Franc Kolarič, RGL 110 + 22 6. Boštjan Maček, TŠK 113 + 18 8. Tomaž Blazinšek, TOR 105 15. Ivan Krkač, KUN 103 11. Jožef Kampuš, TOR 102 17. Mišo Rakuša, POE 98 21. Branko Valenko, TOR 96 člani - trap ekipno: 1. TK Brda 309 2. SD Trap Ormož 303 3. SD Rudar Globoko 299 4. SD Trap Kungota 296 5. SD Trap Štefana Kovača MS 295 6. TK Ilirska Bistrica 287 7. SD Vrhnika 285 8. SD Kamnik 291 9. ŠSD Radgona 277 mladinci - trap posamezno: 1. Rene Maček, TŠK 106 + 39 2. Nahtigal Miha, TOR 96 + 30 3. Žiga Juretič, ZLD 95 + 26 5. Sašo Hrovat, OLI 83 + 11 veselili svojega prvega ekipnega naslova državnih prvakov, ko so s šestimi zadetimi tarčami več (309: 303) premagali Ormožane, ki so se prav tako veselili novega velikega klubskega uspeha in po letu 2016 znova osvojili naslov državnih ekipnih podprvakov. Z 299 zadetki so bron osvojili brežiški strelci Rudarja iz Globokega, domačini pa so z 295 zadetki pristali šele na petem mestu. Vitomarčan Tadej Kosta-njevec je z moštvenima kolegoma iz Gornje Radgone osvojil deveto mesto. Ormoški mladinec Miha Nahtigal znova s srebrnim odličjem Po lanskem neuspehu na DP, ko je osvojil 4. mesto, je letos kljub maturitetnim obveznostim domačo sezono uspešno sklenil Ormožan Miha Nahtigal, saj se je v finale uvrstil kot drugi najboljši strelec kvalifikacij (96), boljši je bil le Rene Maček (106). Slednji v finalu ni dovolil presenečenja. Še četrto odličje na DP je dosegel Nahtigal, saj je v finalu zadel 30 glinastih tarč. Simeon Conc pajočimi so bili tudi trije igralci TK Terme Ptuj. V Moskvi je bila v kategoriji U-16 med reprezentantkami Taja Lon-čarič. Izgubila je uvodno srečanje posameznic proti Makedonki Aleksandri Samevi (3:6, 1:6), v dvojicah pa sta morali z Brino Šulin priznati premoč srbskima igralkama, 16. nosilkama Fatmi Idrizovič in Nataliji Senic (1:6, 3:6). Evropsko prvenstvo v kategoriji U-18 je tradicionalno potekalo v Tim Gajser ima šest dirk pred koncem svetovnega prvenstva v motokrosu v boju za naslov svetovnega prvaka izdatno prednost. Na Veliki nagradi Češke bo skušal priti do osme zaporedne zmage v sezoni ter se še malce približati zelo cenjenemu naslovu svetovnega prvaka v razredu MXGP. Najboljši slovenski motokrosist je po azijski turneji povsem osredotočen na zahteven zaključek sezone, ki mu lahko že predčasno prinese naslov svetovnega prvaka v razredu MXGP. Po vrnitvi iz Indonezije, kjer se je veselil dveh pomembnih zmag, skupno jih ima v sezoni že osem med svetovno motokros elito, bo odlično formo skušal potrditi tudi na Veliki nagradi Češke v Loketu. Njegov glavni tekmec v borbi za šampionski naslov bo znova Jeremy Seewer. Švicar sicer v skupnem seštevku za Gajser-jem, ta hip brez dvoma najboljšim motokrosistom sveta, zaostaja kar 173 točk. švicarskem Klostersu, v naši izbrani vrsti pa sta bila Blaž Vidovič in Filip Jeff Planinšek. Blaž je izgubil uvodno srečanje proti Čehu Andrewu Paulsonu (1:6, 1:6), Filip pa je uspel preskočiti prvo stopničko, premagal je Ciprčana Sergiosa Kyazasa (6:4, 6:7(4), 6:2). Manj uspešen je bil v 2. krogu, kjer ga je v tesnem obračunu izločil Čeh Dalibor Svrcina (2:6, 6:2, 4:6). JM Gajser je v tej sezoni daleč pred vsemi in ga bo težko ugnati tudi na Češkem. Medtem ko je bila konkurenca v Indoneziji okrnjena, pa bo tokrat bistveno številčnejša in znova zelo nevarna. Še posebej švicarski dvojček Jeremy Seewer in Arnaud Tonus bo silno motiviran želel prekiniti imenitno Gajserjevo serijo zaporednih zmag, ki je zdaj pri številki sedem. Slovenski mo-tokrosistični as se je na dirko, ki bo bržčas potekala v peklenski vročini in zato v zelo težkih razmerah za tekmovanje, pripravljal na domači progi, na kateri je opravil nekaj zelo kakovostnih treningov, veliko pozornosti pa je posvetil dolgim in vratolomnim skokom, ki jih bo Loketu treba še posebej dobro obvladovati. Dobro opravljeni treningi Gajserju vlivajo optimizem in dvigajo samozavest ter bodo bržčas dobra podlaga za sobotne kvalifikacije in nato nedeljsko preizkušnjo. UR Strelstvo • Državno prvenstvo trap 2019 Ormožani domačo sezono sklenili z dvema srebrnima medaljama V Rakičanu pri Murski Soboti je v sredini meseca potekalo 28. državno prvenstvo v streljanju s puško šibrenico v disciplini trap. Čeprav so domači strelci SD Trap Štefana Kovača Murska Sobota kot aktualni državni prvaki veljali za velike favorite, so se morali na koncu zadovoljiti le z mladinsko lovoriko tretjega najboljšega strelca na svetu - Reneja Mačka. Zelo uspešni pa so bili ormoški strelci, saj so osvojili članski ekipni naslov državnih podprvakov in mladinski naslov državnega podprvaka. Ormožanu Tomažu Blazinšku spodletela uvrstitev v finale V kvalifikacijah članske tekme je po prvem dnevu zelo dobro kazalo najboljšemu ormoškemu strelcu in evropskemu podprvaku iz leta 2017 Tomažu Blazinšku. Po treh serijah s 67 zadetki (23,21,23) je zasedal visoko 3. mesto in za vodilnim Denisom Vatovcem (23,23,24) zaostal le za tri tarče, aktualni evropski prvak Boštjan Maček (22, 23, 23) pa je bil boljši le za eno tarčo. Blizu najboljši šesterici je bil tudi Ptujčan Mišo Ra-kuša s 64 zadetki (24, 19, 21). Toda drugi dan so se karte premešale in Blazinšek (18, 20) je osvojil končno 8. mesto in za najboljšo šesterico finalistov zaostal za dve tarči. Enako uspešen kot Blazinšek je bil drugi dan aktualni prvoliga-ški prvak Mišo Rakuša in je osvojil končno 17. mesto. Boštjan Maček je rutinirano končal zadnji dve seriji in se kot najboljši kvalifikant s 113 zadetki uvrstil v finale. Zelo dobro streljanje je pokazal tudi vitomarški strelec Tadej Kostanjevec, saj je s 109 zadetki (22, 18, 24, 24, 21) postavil četrti najboljši rezultat kvalifikacij in se po letu 2017 znova uvrstil v finale DP. Tadej Kostanjevec tretjič v finalu DP Prvi del finala je na veliko presenečenje prisotnih prinesel konec domačinu Mačku (18), saj je tekmovanje končal na 6. mestu. V dvoboju med Brežičanom Francem Kolari-čem in radgonskim strelcem Kosta-njevcem je večjo zbranost pokazal slednji, nato pa je Vitomarčanu le malo zmanjkalo do prvega odličja na DP - v svojem tretjem finalu DP je osvojil četrto mesto. Izjemno streljanje je v finalu pokazal mladi reprezentant Matjaž Lepen, član SD Trap Kungota, ki je bil skorajda nezgrešljiv. Blizu najboljšim finalistom je bil tudi drugi ormoški strelec Jožef Kampuš, ki je osvojil 11. mesto in je bil edini, ki je zadel vseh 25 tarč v drugi seriji kvalifikacij. Predsednik ormoških strelcev in bronasti z DP leta 2011 Branko Valenko je s 96 zadetki pristal na 19. mestu. Ormožani po letu 2016 znova ekipni državni podprvaki V ekipni tekmi so se člani TK Brda Foto: Strelska zveza Slovenije Ormoški mladinec Miha Nahtigal je osuojil naslou državnega podpruaka in se ueselil suojega četrtega mladinskega odličja na DP. Zmagal je odlični Rene Maček - tretji na zadnjem SP, bron pa si je priboril Goričan Žiga Juretič. Tim Gajser bo tudi na Češkem glavni favorit za skok na najvišjo stopničko zmagovalnega odra. Motokros • Dirka SP na Češkem Gajser za uspeh na Češkem doma vadil dolge skoke 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 26. julija 2019 Nogomet • NK Videm, 3. SNL - vzhod Videmčani z novinci lepo izpopolnili ekipo Nogometaši Vidma so v lanski sezoni igrali v 3. ligi - sever, z osvojenim mestom v prvi polovici tabele pa so si priigrali nastop v tretjeli-gaškem tekmovanju tudi v sezoni 2019/20, ko bosta namesto dosedanjih štirih (sever, zahod, center, vzhod) obstajali le dve skupini -vzhod in zahod. Prestopni rok je zaenkrat minil v znamenju krepitve zasedbe zeleno--rumenih. Pod vodstvom trenerja Roberta Hojnika bo odslej vadilo pet novincev in mladinec iz lastne nogometne šole, to pa so: - Jaka Vajda (Drava), - Vid Ovčar (Aluminij, mladina), - Bajraj Murat (Malečnik), - Tirni Krajnc (Leskovec, mladina), - Luka Gajšek (Podlehnik, nekdaj Aluminij), - Rok Simonič (Videm, mladina). Doslej se je zgodil tudi en odhod, zaradi prilagoditve službenim obveznostim si je novo okolje poiskal Žiga Zdovc (Rogatec). »V prvi vrsti sem zadovoljen s tem, da je velika večina igralcev ostala, z novinci pa smo lepo popolnili ekipo, ki je bila v lanski sezoni precej maloštevilna. Glede prihodov se dogovarjamo še z nekaterimi igralci in povsem možno je, da bo še kateri okrepil našo ekipo,« je dejal Robert Hojnik, trener članske ekipe Vidma. Foto: Črtomir Gozdnik Nogometaši Vidma se že pripravljajo na novo sezono nastopanja v 3. ligi, tokrat v vzhodni skupini. Priprave so Videmčani začeli v sredini meseca, v sredo pa so odigrali prvo pripravljalno tekmo - Tržec so na domačem igrišču ugnali s 4:1. »Izid bi lahko bil tudi višji v našo korist, a v tej fazi priprav, ko so noge od napornih treningov precej 'težke', izid ni ravno v ospredju. V soboto nas čaka preizkušnja s Cirkulanami, v sredo pa z Bukovci. Ritem tekem sobota-sreda bomo obdržali vse do pokalnega obračuna, ko bomo 14. avgusta gostili prvo- VSAK petek Pršilo proti klopom stran 7 Triki za ustvarjanje umirjenega doma ligaško ekipo Tabor Sežana,« je dejal Hojnik. O ciljih pred novo sezono trener Vidma nekoliko v šali, a tudi precej zares pravi: »Poskušali bomo zmagati na vsaki tekmi! Če nam bo to na začetku sezone uspelo vsaj v podobni seriji kot lani, ko smo zmagali v uvodnih petih krogih, potem bomo izjemno zadovoljni.« Jože Mohorič Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 3. KROGA: v petek ob 19.00: Celje - Aluminij; v soboto ob 17.30: Triglav - Rudar; v nedeljo ob 17.30: Bravo - CB24 Tabor Sežana; ob 20.30: Maribor - Olimpija. Tekma Domžale - Mura je prestavljena na 12. 9. 2. SNL RAZPORED 1. KROGA, v soboto ob 17.00: Krka - Koper; ob 17.30: Jadran Dekani - Drava Dakinda Ptuj, Krško - Kalcer Radomlje, Rogaška - Vitanest Bilje, Fužinar Vzajemci - Roltek Dob, Gorica - Beltinci, Nafta - Brežice Terme Čatež; v nedeljo ob 17.30: Brda - Koroška Dravograd. Turnir v Rogoznici V Rogoznici bo v soboto, 27. 7., od 13. ure naprej potekal tradicionalni nogometni turnir, 5. memorial Aleša Cajnka. Na njem bodo ob domači ekipi Rogoznice Slofin (1. liga MNZ Ptuj) sodelovale še ekipe Podvincev (3. SNL), Majšperka (1. liga MNZ Ptuj) in Marjete na Dravskem polju (1. MNZ Maribor). Organizatorji so za vse ekipe pripravili pokale, zmagovalna ekipa pa bo prejela tudi prehodni pokal. Razpored tekem: ob 13.30: Podvinci - Majšperk ob 15.00: Rogoznica Slofin - Marjeta ob 17.00: tekma za 3. mesto med poražencema uvodnih dvobojev ob 18.30: tekma za 1. mesto Ribištvo • Donatorska tekma za reprezentanco U-25 El Vicario Španija Slovenska reprezentanca v lovu rib s plovcem U-25 (Miha Jezov-šek, Aleks Mesarič, Rok Vinko, Tom Čopar in Robert Kolegar) se bo od 6. do 11. avgusta udeležila svetovnega prvenstva v lovu rib s plovcem. Potekalo bo na akumulacijskem jezeru El Vicario v mestu Ciudad Real v Španiji. Zaradi visokih stroškov prevoza, nastanitve, vab, hrane ... organiziramo donatorsko tekmo. Tekmovanje bo v soboto, 27. 7., pri ribniku Rogoznica 1 (bolj znan kot stari ribnik). Zbor tekmovalcev bo ob 7.00, začetek tekmovanja ob 8.00, zaključek pa ob 12.00. Sledi tehtanje rib in razglasitev zmagovalcev. Najboljši bodo prejeli bogate praktične nagrade, ki so nam jih donirali naši trgovci z ribiško opremo. JM Plavanje • Državno prvenstvo Plavalke izpolnile zadane cilje ZDRAVJE ZAOBA SPOLA Je laze biti i ženska ali motil stran 22 MODNI HII POLETJA ESPA DR i LE 20 Ravne na Koroškem so gostile državno prvenstvo za kategorijo dečkov (2005/06) in deklic (2006/07). Na tekmovanju je nastopilo 198 dečkov in deklic iz 25 slovenskih klubov. Plavalna akademija Kurent je imela v konkurenci tri deklice: Špelo Sedič, Emo Zoreč in Izo Jurgec Bauman, ki jih je vodil trener Boštjan Maračič. Plavalke so dosegle osnovni cilj, saj so vse popravile osebne rekorde. Najbolj se je izkazala Ema Zoreč (2007), saj je bila sedma na 200 m mešano. Močno je izboljšala osebni rekord na 200 m prosto, tako da je sedaj njena nova najboljša znamka 2:35,79. Ob teh dveh izstopajočih rezultatih je Zorčeva plavala še 50 m prosto, 100 m prosto in 400 m prosto. Kar šest disciplin je odplavala Špela Sedič (2006), ki je tekmovala na 50 m prosto, 100 m prosto, 200 m prosto, 50 m delfin, 50 m hrbtno in 100 m hrbtno. Pester spored je imela v bazenu tudi I za Jurgec Bauman (2007), ki je tekmovala na 50 m prosto, 100 m prosto in 200 m prosto. David Breznik Foto: PA Kurent Plaualke PA Kurent na držaunem pruenstuu ; ^ y Primerna hrana v vročih dneh Kako postati aktiven? LiziMaji je dodana knjižica receptov KRALJ POLETJA: PARADIŽNIK Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. Planinski kotiček Pohod na najvišji vrh MO Ptuj Sobota, 3. avgusta PD Ptuj organizira v soboto, 3. 8., ob 8. uri pohod za vse občane izpred Mestne hiše do vodohrana na Dolgem kamnu v Krčevini pri Vurbergu. Ta stoji na koti 417 m in je najvišje ležeč kraj v ptujski občini. Pohod bo združen s postavitvijo klopotca v vinogradu Biotehniške šole Ptuj na Grajenščaku ter v sodelovanju z Društvom vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice. Pohod bomo pričeli na prenovljenem Mestnem trgu, nadaljevali po Prešernovi ulici preko grajskega hriba do sedeža Biotehniške srednje šole Ptuj, kjer se nam bodo pridružili pohodniki za postavitev klopotca. Nadaljevali bomo po Volkmerjevi cesti do Knezovega ribnika, po poti med vinogradi se bomo sprehodili do muzeja Društva vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice na Mestnem Vrhu. Po postanku in okrepčilu bomo nadaljevali pot do posestva Biotehniške srednje šole Ptuj, kjer bomo sodelovali na otvoritvi prireditve ob postavitvi klo-potca. Od tod bomo nekaj časa hodili po lokalni cesti do kapele na Grajenščaku, nato pa bomo po gozdni cesti prispeli na koto 417 m. Tam je vodohran Komunalnega podjetja Ptuj. Pri povratku se bomo spustili do posestva Biotehniške šole in sodelovali na vinogradniških igrah. Za pohod so potrebni lahki pohodniški čevlji ali močnejši športni copati, obleka, primerna vremenu, in zaščita proti dežju v primeru slabega vremena (lahko tudi dežnik). Pohod bo vodil Janez Vertič s pomočniki - vodniki PD Ptuj. Pohod se vključuje v okvir prireditev ob prazniku MO Ptuj. Predhodne prijave niso potrebne, razen večjih skupin. sport@radio-tednik.si W ■ 0 M orni tednik 2 /, torek • 23. julija 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 15 Ptuj • Pogovor s Kristino Murko, babico v ptujski porodnišnici Babica, ki je na svet spravila 5.332 otrok ... 1. avgusta letos se bo upokojila Kristina Murko, babica s 40 leti delovne dobe, ki se lahko pohvali z neverjetnim številom porodov: na svet je spravila kar 5.332 otrok. „Poklic babice se mi je zdel izjemno privlačen. Vedela sem, da bi to rada delala celo življenje. Ko sem se odločila za zdravstveno šolo, sem takoj vedela, da je babi-štvo poklic moje prihodnosti. Še danes se spomnim, kako srečna sem bila, ko sem izvedela, da sem sprejeta," se še danes s solzami v očeh spominja Kristina Murko. Po zaključenem šolanju babištva se je zaposlila v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča, a najprej na oddelku za intenzivno nego, saj na porodnem ni bilo potrebe po novih zaposlitvah. Po petih letih dela tam pa so se njene sanje uresničile in začela je delati to, za kar se je izobraževala. Prvi porod je opravila že v času šolanja, v 3. letniku. Ta izkušnja se ji je vtisnila globoko v spomin. Še danes pa se spominja tudi prvega samostojno opravljenega poroda v ptujski bolnišnici: „Čeprav po končanem šolanju nekaj časa tega nisem delala, me je sodelavka poslala v porodno sobo. Opravili sva kar pet porodov, to je bila neverjetna izkušnja." Ni zmeraj šlo vse po načrtih, to so najtežji trenutki ... Murkova je izjemno srčna oseba, kot takšno jo poznajo tudi sodelavci in pacientke. Je babica, ki na svoje delo gleda z veliko ljubezni in spoštovanja. Zelo je zadovoljna, da ji je življenje naklonilo delati to, kar je počela z vsem srcem. In čeprav je pomagala poroditi več tisoč otrok, je bilo zanjo sleherno rojstvo posebno. Vsaka mala glavica, ki je pokukala na svet, ji je predstavljala nepopisno veselje. Primere, ko se ni vse odvijalo po načrtih in ko so se porodi zakomplicirali, si je močno gnala k srcu. Na vprašanje, kako ■ PORODNI ODDELEK Murkova je sodelovala pri 5.332 porodih: za eno celo srednje veliko občino ljudi. je preživljala trenutke, ko se je rodil bolan ali mrtev otrok, je vsa solzna odgovorila: „Zelo težko sem prestajala takšne situacije, vsak otrok je bil kot moj otrok, zato me je tudi vsak zaplet močno prizadel. Vedno sem potem razmišljala, ali sem vse naredila prav, bi lahko kaj spremenila, veliko smo se pogovarjale s sodelavkami, vse smo ugotavljale, da imamo podobne misli. Grozljivo je, ko novorojenček umre, to so najtežji trenutki. Najpomembneje za vsako babico je, da sta zdrava tako mama kot otrok." Dejstvo, da sta v rokah babic praktično dve življenji: materino in otrokovo, je Murkova jemala še kako resno. Najhitreje opravljen porod, pri katerem je sodelovala, je trajal le nekaj minut. Kot pravi, pa so primeri, da ženska pride in rodi na tak način, zelo redki. Porodna izkušnja vsake ženske je posebna. Murkova pa poudarja, da je najpomembnejše, da porodnice poslušajo in zaupajo navodilom babic ter zdravnikov. Kar očitno ni samoumevno: „Ženske si včasih ne dajo dopovedati, da jim mi hočemo le dobro, da vemo, kaj je prav, nekatere enostavno ne sledijo navodilom, ker mislijo, da same vedo bolje. Nekaj jih je takih, ki opravijo materinsko šolo, berejo na forumih, pridejo s porodnim načrtom in potem mislijo, da vedo vse. To, da ne sledijo navodilom, je njihov največji problem. Res bi apelirala na vsako nosečnico, naj dobro upošteva strokovni kader. Tudi ko jim rečemo, naj počivajo, vemo, zakaj tako svetujemo." Največje omejitve in zato kasneje tudi težave po njenih dolgoletnih izkušnjah prineseta adrenalin in strah. Porod nekoč in danes bistveno drugačen ... Murkova je pri porodih sodelovala polnih 35 let. Njene dragocene izkušnje so jo naučile marsikaj. Kot V Foto: CG Kristina Murko pravi, se z leti spreminja vse, še porod. Danes so ženske bistveno bolj občutljive, preveč jih je takšnih, ki mislijo, da s tem, ko zanosijo, postanejo bolniki: „Nosečnost ni bolezen, je povsem normalno stanje in ne morem razumeti, zakaj si nekatere to predstavljajo tako. Prej so rojevale 17-letne, to je bilo povsem normalno. Kmečke ženske so do zadnjega delale na njivah, danes je vse drugače, saj se nosečnost in porod drugače sprejemata." Ugotavlja tudi, da se starost porodnic z leti dviguje, razlogov za to je več, nekatere ne morejo zanositi, spet druge se posvetijo karieri ... Sodelovala pri porodih nekaterih danes mladih zdravnikov, sester, babic ... Zadnji porod je Murkova opravila 5. julija. S tem se od babištva poslavlja, česar, kot pravi, še sploh ni dojela. V pokoj odhaja z mešanimi občutki: „To sem rada počela, še nisem dojela, da ne bom prišla nazaj na delovno mesto. Bom pa zdaj še več brala, vsak prosti trenutek izkoristim za branje knjig. Rada tudi vrtičkam. Imam dva sina in dva vnuka, to je moje veselje." Med 5.332 otroki, kolikor jih je spravila na svet, so nekateri kasneje postali njeni sodelavci v ptujski bolnišnici. Novim generacijam je pred odhodom v pokoj dala nekaj nasvetov: „Res se morajo maksimalno potruditi za vsako žensko in trikrat razmisliti, preden ukrepajo. V vsako potezo mora biti babica stoodstotno prepričana, saj je na njej zelo veliko odgovornosti. Če česa ne vedo, naj se posvetujejo z zdravnikom, starejšimi, izkušenimi babicami. To je en izmed poklicev, ki se ga nikakor ne sme jemati z lahkoto. A če bi še enkrat izbirala, bi si ga sama nedvomno ponovno izbrala. Zdrava porodnica in novorojenček sta bila zmeraj moje največje zadovoljstvo." Dženana Kmetec Gorišnica • Z osrednje slavnostne prireditve ob 24. občinskem prazniku »Prav je, da smo na svoje uspehe kot krajani in občani ponosni« »Pogled za nazaj je razveseljiv. Vsakokrat, ko smo združili moči, seje rodilo mnogo pozitivnega in konkretnega, in to ne le od prejšnjega praznika, zato je prav, da smo na svoje uspehe kot krajani in občani ponosni,« je na osrednji slovesnosti v počastitev 24. občinskega praznika občine Go-rišnica minuli petek lepo število zbranih na ploščadi pred tamkajšnjo občinsko stavbo nagovoril prvi mož občine Jožef Kokot. Lepo število zbranih je nagovoril župan Jožef Kokot. Vrhunec pestrega dogajanja ob 24. občinskem prazniku občine Gorišnica je potekal minuli konec tedna. Nadvse slovesno je bilo v petek na osrednji občinski proslavi, kjer pa tokrat občinskih praznovanj niso podelili, saj po besedah župana Jožefa Kokota na razpis za zbiranje predlogov za prejemnike priznanj ni prispel noben predlog. Ob vstopu na prizorišče svečanega dogodka je tudi letos zbrane pozdravila dornavska pihalna godba, ki se je oglasila tudi v nadaljevanju; sledil je prihod praporščakov. Na svečanosti, ki sta jo povezovali Bernardka Kolar in Mateja Matjašič, je lepo število prisotnih slavnostno nagovoril župan. V nagovoru je na kratko orisal najpomembnejše in največje investicije v zadnjem letu. Poudaril je, da jim je uspelo doseči številne zastavljene cilje: »V imenu občinske uprave lahko zatrdim, da je minulo leto prineslo kar nekaj sprememb kljub nasprotovanjem, brez katerih ne gre. Veliko je bilo postorjenega in številni zastavljeni cilji so bili tudi tokrat doseženi.« Kot je še v nadaljevanju dejal, jim načrtov za prihodnje ne manjka, ob tem pa je izpostavil, da občina še zmeraj ni zadolžena niti za en sam evro. Zahvalil se je vsem, ki so prispevali k razvoju občine, predvsem občinski upravi z direktorjem Matevžem Cestnikom na čelu, zahvalo pa je izrekel tudi vsem občanom za vso pomoč in pobude ter da verjamejo v njihovo delo. »Ponosen sem na občino in njen razvoj. Tudi v prihodnje se bom trudil, da se bo občina še naprej hitro razvijala in nudila ugodne možnosti za življenje,« je slavnostni nagovor sklenil prvi mož občine. Osrednjo prireditev so počastili s pestrim kulturnim programom; šopkom petja, plesa in igranja na glasbene instrumente. V dobri uri in pol so se predstavili: Prosvetno društvo Ruda Sever Gorišnica z vsemi štirimi sekcijami - mešanim pevskim zborom in ženskim gasilskim pevskim zborom ter folklorno in tamburaško sekcijo - in učenke domače osnovne šole. Veselo praznovanje in druženje se je nadaljevalo v soboto s kolesarjenjem po občini ter v nedeljo s farnim žegnanjem v čast sv. Marjete. Monika Horvat Osrednjo prireditev so počastili s pestrim kulturnim programom. ^ Štajerski tednik - časopis 1 najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK www.tednik.si Foto: CG Foto: MH Foto: MH 16 Štajerski Črna kronika petek • 26. julija 2019 Slovenija, Hrvaška • Kako varna je sploh Hrvaška, v kateri dopustujemo Na hrvaški obali vsako leto več tatvin, ropov in žeparjenja »V ulici Put maslina v Bašaniji pri Umaguje storilec v noči na nedeljo skozi balkonska vrata vdrl v počitniško hišo ter iz nje odnesel denarnice, ure in mobitel. Ukradel je tudi avtomobilske ključe ter z njimi odklenil in nato odpeljal belega volkswagen tiguana s slovensko registracijo. Šestdese-tletnega slovenskega državljana je tako oškodoval za več sto tisoč kun (več deset tisoč evrov),«je te dni objavila policijska uprava hrvaške Istre. Poročilo policije se je nadaljevalo tako: »V Siparski ulici v Zambra-tiji v Umagu pa je storilec isto noč prav tako ukradel denar in avtomobilski ključ, s katerim je odklenil in odpeljal temno sivega volkswagen tourana s slovensko registracijo. Lastnika je oškodoval za več deset tisoč kun (več tisoč evrov), so dodali. Že v noči na petek je prav tako v ulici Put masilna v Ba-šaniji neznanec vlomil v počitniško hišo in ukradel štiri kolesa, od tega tri električna. Odtujil je tudi nahrbtnik, v katerem so bili dokumenti in oprema za plažo. Dva slovenska državljana je tako oškodoval za več deset tisoč kun. Policija ugotavlja okoliščine tatvin in intenzivno išče storilce.« Ko se odpravljamo na dopust, je torej dobro pomisliti tudi na varnost. Kako varna pa je Hrvaška, zlasti ob morju. Vedno več droge in velikih tatvin Pri Hrvatih se policija zadnje čase srečuje predvsem z vse večjo zlorabo prepovedanih drog. Tamkajšnji kriminalisti ocenjujejo, da se je povečalo število uporabnikov drog in da te zlorabljajo vse mlajši, ker pri uživanju drog ne gre več za kaznivo dejanje, temveč prekršek. Število zasegov drog od leta 1991 se povečuje in lani so zabeležili nekaj manj kot 11.300 primerov zasega mamil. Od tega je bilo 70 odstotkov marihuane. Preverili smo torej, kakšna je statistična podoba Hrvaške, kar zadeva kriminaliteto. Podatke nam je posredovalo hrvaško ministrstvo za notranje zadeve (M UP) in vključujejo umore, posilstva, razbojništvo oziroma vandalizem, težje kraje ter zlorabo drog. Pod drobnogled smo vzeli županije, Lani ukradenih 850 avtomobilov Lani je hrvaška policija zabeležila 22 umorov in 90 poskusov umorov, 56 posilstev, 11 poskusov posilstev, 647 primerov vandalizma in 11.615 kraj; od tega 850 kraj vozil. Kar 117 vozil so lani ukradli samo v Zadrski županiji. To je največ kraj avtomobilov v hrvaških primorskih regijah. Največ je vlomov v hiše in stanovanja in avtomobile, sledijo trgovine, gostinski objekti in vikendi. Največ primerov zlorabe drog (300) so policisti lani obravnavali v Primorsko-goranski županiji (gre za območje Reke z okolico). Slovenija na številnih lestvicah, ki države sveta razvrščajo po stopnji varnosti, vedno kotira zelo visoko. Tudi na lestvici World's safest countries in 2019 (Global Finance) se naša država uvršča visoko, na 12. mesto. Pred njo so Islandija, Finska, Švica, Kanada, Portugalska, Avstrija, Norveška, Katar, Singapur, Danska in Nova Zelandija. Hrvaška seje uvrstila deset mest za Slovenijo, na 22. mesto. f m pod katere spadajo najbolj priljubljene turistične destinacije. Največ tatvin v Splitsko-dalmatinski županiji in Istri Lani so Hrvati zabeležili 22 umorov in 90 poskusov umorov, 56 posilstev, 11 poskusov posilstev, 647 primerov vandalizma in 11.615 kraj ter 850 kraj vozil. Največ umorov se je zgodilo v Zagrebu. Kar zadeva kraje, prav tako pre-dnjači glavno mesto, med obmorskimi županijami pa po aktivnosti tatov še najbolj izstopa Splitsko--dalmatinska županija. Kraje so najbolj množične prav poleti in po njihovi številnosti izstopa tudi Istra. Največ kradejo iz trgovin, žepov in torbic, sledijo domovi in avtomobili. Na območju srednje Dalmacije je bilo lani zabeležnih skoraj 800 težjih tatvin. Oblasti so na tem območju obravnavale še188 primerov zlorabe drog, dva umora in 20 poskusov umora ter 82 kraj avtomobilov. V Primorsko-goranski županiji s sedežem v Reki se je lani zgodil en umor, poskusov umora je bilo pet, azbeležnih je 712 težjih tatvin ter 300 primerov zlorabe droge. V Istrski županiji s sedežem v Puli, kjer mrgoli letovišč, so zelo dejavni roparji; kradli so kar 1209 krat! Tudi 77 vozil so si prilastili. Predvsem so tu aktivni žeparji, ki plenijo na plažah in bližnjih parkiriščih ter si prilaščajo imetje kopalcev. Tu so obravnavali tudi 136 primerov zlorabe prepovedanih substanc. V zadrski županiji so lani obravnavali en umor in šest poskusov umora, nekoliko slabša je statistika kraj; policija je lani v tej županiji obravnavala 720 težjih primerov kraj, odtujenih je bilo m 72 vozil. Ta del Hrvaške malce izstopa tudi po številu obravnavanih primerov zlorabe drog. Zadrska županija jih je imela 117. Najmanj tatvin v Šibeniško-kninski in Zadrski županiji Šibensko-kninska županija (sedež Šibenik) je v primerjavi s pre- ostalimi kar mirna; ukradenih je bilo 84 vozil, policija je zabeležila še 344 primerov ostalih kraj in 89 primerov zlorabe droge. Zanimivo: tudi Dubrovniško-ne-retvanska županija s sedežem v Dubrovniku velja - vsaj po kriminalni statistiki - kljub množičnemu obisku turistov za relatvino varno. Umorov lani ni bilo, so pa zabeležili štiri poskuse. Težjih kraj so obravnavali 84, bilo je tudi 29 kraj avtomobilov. Drogo je zlorabilo 90 ljudi. PK,SM OKNA, VRATA ga - GARAŽNA I/RAM A www.naitors.si M ■ BREZPLAČNO SVETOVANJE. BREZPLAČNE IZMERE.BREZPLAČNA PONUDBA.STROKOVNA VGRADNJA. TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI NAISORSmo Tel.: OZ 741 13 80, Mob: 031793 204 NOVA LOKACIJA - GORIŠNICA1 pcnararifd pikj izberite najkcijfe... O Jakobu (25. 7.) pšenica zori ali zgori, grozdje pa na božjo pot odide in šele o Jerneju (24. 8.) nazaj pride. Danes bo sončno. Popoldne in zvečer bo nastalo nekaj vročinskih neviht. Najnižje jutranje temperature bodo od 17 do 22, najvišje dnevne od 30 do 35 °C. V soboto bo dopoldne še sončno, popoldne in zvečer pa spremenljivo oblačno s plohami in nevihtami. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno s pogostimi plohami in nevihtami. Vročina bo popustila. 4 dnevna napoved za Podravje Nedelja 2807.2019 18 Dopoldan 30 Popoldan <3 HHrost vetra 3 nVs I Hitrosl vetra 3 m/s petek • 26. julija 2019 Kultura Štajerski IT Kultura Polenšak • 56. praznik žetve z razstavo kruha in pogač O Stran 1S Nagradno turistično v • vprašanje O Stran 32 Ste že brali I Mordecai Richler: Ptuj • 20 let obrednega gledališča Romane Ercegovic Barneyjeva verzija Kot romarka, ki vodi v prostore svetosti Mordecai Richler BARNEYJEVA VERZIJA Tokrat vas vabimo, da spoznate eno osrednjih figur sodobne kanadske književnosti, doma in na tujem večkrat nagrajenega pisatelja Mordecaija Richlerja in njegov roman Barneyjeva verzija. Če se vam je sedaj v možganih zgodil kak spominski klik: po knjigi je bil leta 2010 posnet film. Nisem ga gledal, a kolikor poznam prenos literarnih del na filmsko platno, in če vsaj malo verjamem kritiki, ki jo je nekdo zapisal pod napovednik za film na You-tubu - namreč da je 'obnoxious ugly bore', kar bi lahko prevedli kot neprijeten (tudi gnusen), grd, dolgočasen -, potem vam odsvetujem ogled filma (čeprav: igralska zasedba je obetavna, morda pa je kritika neosnovana?), a zelo toplo priporočam knjigo, ker je vse prej kot 'obnoxious ugly bore'. Raje verjemite sporočilu, zapisanemu na njeni naslovnici: 'Knjiga, ob kateri se boste smejali in jokali, jo ljubili in cenili kot zaklad.' O kanadskem pisatelju Ri-chlerju biografi poleg njegovega državljanstva dodajo še, da je judovski pisatelj. Tudi njegov osrednji lik Barney Panofsky je Jud, njuno judovstvo pa 'izdaja' tudi kopica v romanu rabljenih judovskih besed in fraz ter seveda judovskih navad. Osrednji lik romana je Barney Panofsky, ki se na starost odloči napisati avtobiografijo. Razlog je preprost: njegov ne-ravno-pri-jatelj iz mladosti, pisatelj, se je odločil o Barneyju napisati biografijo, predstaviti njegove tri neuspele ženitve, ga prikazati kot morilca, neuspešnega TV-producenta, pa se Barney razjezi in se odloči napisati svojo verzija romana o svojem življenju (zato naslov Barneyjeva verzija). Čeprav že sam opaža, da se v njegovem spominu občasno pojavljajo luknje (proti koncu romana spozna, da zboleva za alzheimerjevo boleznijo), se odloči zapisati, kako se on spominja svojega življenja. Tako spoznamo njegovo prvo ženo, s katero se kot mladenič spozna in poroči v času svoje bohemske pariške faze življenja, a ta še mlada naredi samomor. Zakaj se je poročil z Drugo gospo Panofsky, kot Barney poimenuje svojo drugo ženo, pravzaprav niti sam ne ve, saj sta si različna kot dan in noč. Njen svet je svet bogatašev, saj izhaja iz bogate židovske družine, njeno miselno obzorje pa se suče okrog tega, kaj se je kje jedlo, kako je bila katera dama oblečena ... - skratka njo zanimajo samo pritlehne materialne stvari. Barney išče izhod iz drugega zakona in si kar oddahne, ko jo nekoč v svoji počitniški hišici ob jezeru zaloti v postelji s svojim najboljšim prijateljem, saj ima sedaj razlog za ločitev. A ko se s prijateljem od veselja nad tem razpletom napijeta, žena pa odide k svoji materi, gre pijani prijatelj plavat v jezero - in izgine. Njegovega trupla nikoli ne najdejo, vsi so prepričani, da ga je Barney ubil, a ker ni trupla, mu zločina ne morejo naprtiti in je na sodišču oproščen. Pa čeprav niti sam ne ve natančno, kaj se je tisti dan zgodilo s prijateljem. Potem pa se poroči s svojo veliko ljubeznijo ... Malce dolgočasen je ta moj opis, a verjemite, knjiga je vse prej kot dolgočasna. In če vas zanima, ali je Barney res morilec, jo boste morali prebrati vse do predzadnjega odstavka na zadnji strani romana ... Ne bo vam žal. (In če boste že pri predzadnjem odstavku, preberite še tiste tri vrstice zadnjega, ki se konča z besedami: Jeba jeba jeba.) Obredno gledališče Romane Ercegovič, neodvisne gledališke avtorice, pesnice in raziskovalke na področju obrednega gledališča, je staro 20 let. Vsem, ki so bili v tem času ob njej, se je zahvalila z odlomki iz avtorskih predstav in pogovorom o svoji ustvarjalni poti ter knjigi Obredno gledališče: Od misterijev matriarhalnosti Evrope do obujanja svetosti v gledališču našega časa, kije potekal na dvorišču dominikanskega samostana in v samostanski dvorani. Njena pot je neobičajna, velikokrat nerazumljiva, velikokrat tiha, a zagotovo unikatna in čudovita. „To je bil bogat čas s predstavami, poezijo, knjigo, gledališkimi teksti, potovanji po svetu in vase, predvsem pa poln lepote," je poudarila Ercegovičeva. Sodobno obrednost razume kot ustvarjanje prostora, v katerem se (lahko) zavemo svetosti sebe, naravnega sveta in življenja samega. Studio za raziskovanje obrednih oblik gledališča je ustanovila že leta 2000. S premiero tretje produkcije, Bela bizonka, ki živi še danes, pa je raziskovanje obrednosti in ustvarjanja začela predstavljati pod imenom Obredno gledališče Duša Zemlje. Skozi njeno poetiko obrednega jo zanimajo zlasti notranja preobrazba, transformacija perspektive sveta in sebe. Mitske osnove njenih predstav so pogosto prirejene, revalorizirane zgodbe iz različnih kulturnih kontekstov (severnoameriških, starogrških, krščanskih ...), o čemer govorijo L " A Romana Ercegovic že 20 let hodi po unikatni in čudoviti poti. Foto: Črtomir Goznik že sami naslovi produkcij: Molitev Zemlje (2000), Elektra (2001), Bela bizonka (2003), Marija Magdalena (2007), Persefona, zgodba o ljubezni do sebe (2016). Romana Ercegovic o obrednem gledališču „Namen obrednega gledališča je ustvarjanje prostora, ki gledalca navdihne, da vsaj za trenutek začuti obstoj te sočasne resničnosti, neznane skrivnosti gibanja, ki vedno prežema našo vsakdanjost, le da nam je mnogokrat nevidna, da se zavemo svetosti samega sebe, naravnega sveta in življenja, da odpre srce in začuti ljubezen, predvsem in najbolj ljubezen do samega sebe, iz katere vse izvira." V avtorskih tekstih se prepletata poezija in proza. Pogosta tematika predstav je tudi povezanost z naravo, prebujanje zavedanja o človekovi svobodi, lepoti in čarobnosti življenja samega. Forma predstav je vizualno morda najbolj primerljiva kombinaciji staroselske tradicije pripovedovanja zgodb in gledališki monodrami. „Zame je bistvo obrednega gledališča v ustvarjanju varnega prostora, v katerem lahko razširimo svoje zavedanje, si dovolimo čutiti globoko vase, si dovoliti avtentično izkustvo," je povedala Romana Ercegovic. „V vseh predstavah se ponavlja spoznanje, da smo vsi sveta bitja v krogu življenja, v katerem ima vsak svojo funkcijo. Ljubezen do sebe pa je največja stvar, ki jo vsak lahko doživi v življenju," je izpostavila Ercegoviceva, ki svoje obredno gledališče doživlja kot spremljanje svoje lastne poti. Podpisuje se tudi pod dramske tekste, je režiserka, igralka, ani-matorka lutk, znanstvenica, doktorica na področju dramaturgije. Zelo pomembno področje njenega ustvarjanja je tudi pisanje in gledališče za najmlajše. Ni naključje, da so vse Romanine predstave premi-erno odigrane na Ptuju. Romana je edina ustvarjalka v Sloveniji, ki je ustvarila svojo lastno izvirno poetiko obrednega gledališča. MG Slovenija • Razpis za nagrado Fabjana Hafnerja za leto 2019 2000 evrov za najboljšega prevajalca iz nemščine Objavljen je razpis za nagrado Fabjana Hafnerja, s katero Goethe-Institut Ljubljana v sodelovanju z Literarisches Colloquium Berlin in Musil-Institutom nagrajuje najboljše prevajalke in prevajalce iz slovenskega v nemški jezik in obratno. Ocena: 5. Jože Smigoc Nagrada za leto 2019 bo podeljena za prevod iz nemškega v slovenski jezik. Rok za oddajo prijave je 25. avgust. Nagrada bo podeljena novembra 2019 v okviru Slovenskega knjižnega sejma. Obsega enomesečno štipendijo za ustvarjanje na rezidenci Literarisches Colloquium Berlin - vključno s potnimi stroški ter štipendijo v višini 2000 evrov -in branje s pogovorom na Musil-ln-stitutu (Univerza v Celovcu). Prijavna dokumentacija mora vsebovati življenjepis, bibliografijo prevajalca ter delo v izvirniku in prevodu, ki je izšlo v letih 2016-2019 in je s področja leposlovja - proza, esejistika, poezija ter otroška in mladinska književnost. V poštev pridejo dela iz celotnega nemškega govornega prostora, vsak prevajalec pa se lahko prijavi samo z enim prevedenim delom. Prijavo lahko pošlje bodisi sam bodisi jo pošlje založba, kije delo izdala. Prijave je treba poslati s priporočeno pošto na naslov: Goethe-Institut Ljubljana (dr. Urban Šrimpf), Mirje 12,1000 Ljubljana, in na e-na-slov kultur-ljubljana@goethe.de. O rezultatih izbora bodo kandidati obveščeni po 10. novembru. Sta 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 26. julija 2019 Slovenija • Policisti ne uporabljajo novih tehnologij Naprave za prepoznavo registrskih tablic ostajajo v predalu Ustavno sodišče je policistom vzelo pooblastila, možje v modrem pa so že kupili drago opremo, s katero zdaj ne smejo delati. Ustavno sodišče je pred dnevi razveljavilo del zakona o nalogah in pooblastilih policije. Natančneje, četrti odstavek 113. člena oziroma tisti del, ki policiji daje pooblastila za uporabo tehnologije, ki omogoča optično prepoznavo registrskih tablic. Policisti so namreč že kupili opremo, ki se zgolj pritrdi na vozilo in med vožnjo samodejno preverja registrske tablice udeležencev v prometu. Tako so možje v modrem želeli loviti tiste, ki se vozijo z ukradenimi vozili, ukradenimi tablicami, brez opravljenega tehničnega pregleda oziroma s preteče-no registracijo. A v uradu varuha človekovih pravic so menili, da zakon posega v pravico do zasebnosti in ni v skladu z uredbo o varstvu osebnih podatkov. O svojih pomislekih so obvestili državni zbor, ki je zakon sprejel, a odziva ni bilo. Obrnili so se tudi na vlado, od koder so jim sporočili, da ne vidijo težav, saj sistem ne omogoča obrazne prepoznave, zakon pa obenem določa, da se tehnična sredstva za prepoznavo registrskih tablic uporabljajo le na vozilih policije, ne pa tudi stacionarno ali na brezpilotnih zrakoplovih. Kot smo napisali, je policija za okoli 170.000 evrov že kupila dva sistema ANPR (automatic number plate recognition) in ju letos tudi začela uporabljati. Izvedeli smo, da naj bi bil en sistem nameščen na streho enega od policijskih vozil, drugi pa v notranjosti vozil. V testnem obdobju naj bi se sistema izkazala predvsem pri odkrivanju neregistriranih vozil. A nič več. Z odločbo ustavnega sodišča se bodo morali policisti vrniti k starim preverjenim metodam. Sporne nove tehnologije Zagata o tem, katerega od sodobnih nadzornih sistemov lahko policisti uporabljajo zaradi varstva podatkov, se ni pojavila prvič. Tako je Dars na območju trojanskega predora na avtocesti testno že namestil naprave za sekcijsko merjenje hitrosti, znani so bili tudi že ostali avtocestni odseki, kjer bi se na ta način merila hitrost, a so na policiji ugotovili, da bi bilo preverjanje podatkov, ki bi bilo v skladu s trenutno veljavno zakonodajo, preveč zamudno, da bi bil tak ukrep smiseln. Tako se trenutno čaka nova prekrškovna zakonodaja, ki bi policiji omogočala lažje izdajanje kazni za prekrške, a bo zagotovo tudi ta trčila ob ustavno zagotovljene pravice o zasebnosti in varstvu osebnih podatkov. Zakon je treba popraviti Kot kaže, policistom trenutno naprav za optično prepoznavo registrskih tablic še ne bo treba vreči stran, saj je ustavno sodišče v svoji odločbi zapisalo, da je težava (trenutno) zgolj v tem, da zakon ni dovolj natančen pri določanju dovoljenih načinov, na katere bi se podatki zbirali, predvsem pa primerjali z ostalimi bazami podatkov. Pričakovati je, da bo ministrstvo za notranje zadeve zakon popravilo, do takrat pa bo delo policije potekalo še malo počasneje. Žiga Karli Polenšak • 56. praznik žetve z razstavo kruha in pogač Priklanjajo se tradiciji in gradijo prihodnost Člani TD Polenšak so ponosni na svoje delo, na svoj prispevek pri oživljanju tradicije, ohranjanju nekdanjih običajev in navad, ki so nekoč spremljali žetev. To vsako leto predstavijo na svoji tradicionalni prireditvi, Prazniku žetve ter razstavi kruha in pogač Ponosni so na svoje prednike, ki so leta 1963 v gostilni Šegula ustanovili Turistično-olepše-valno društvo Polenšak Pod srpi izkušenih žanjic so žitni klasi hitro padli... Foto: Črtomir Goznik To so bili povsem drugi časi, kot so danes. Ni bilo javnega vodovoda, asfalta, urejene okolice. To je bil čas, ko je društvo skrbelo za turistični razvoj, urejanje okolja in prostorov ter samega kraja. Ti časi so za vekomaj minili, saj je osnovna infrastruktura že razvita - in še marsikaj več. V društvu je danes poudarek na druženju, medsebojnem spoštovanju in razumevanju. „Na to smo na Polenšaku najbolj ponosni, saj ga ni društva pri nas, ki ne bi bilo vključeno v naš praznik. Ta je plod skupnega dela vseh nas že 56 let," je zadovoljen predsednik TD Polenšak Franc Kukovec. Vseh članov društva je okrog 260, najmanj 200 pa jih sodelujejo v pripravi in izvedbi praznika, na katerega se pričnejo pripravljati že eno leto prej. Vse delo opravijo prostovoljno, edino plačilo je dober obisk, s tem pa se na Polenšaku lahko pohvalijo vsako leto. Na otvoritveni slovesnosti 56. praznika žetve na Polenšaku so se zbrali številni gostje, med njimi tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. Vesela je, da župani tega območja podpirajo razvoj kmetijstva in pri- reditve, kakršna je polenška, saj s tem izkazujejo čast tradicionalnim dogajanjem v času kmečkih opravil, tradiciji peka kruha, gibanic in vsemu drugemu, kar spremlja kmečka opravila. „Kmetijstvo je izrednega pomena za nadaljnji razvoj Slovenije, saj podeželje zajema 80 odstotkov naše domovine. Zato se na ministrstvu trudimo, da mu dvigamo pomen in ugled, s tem pa tudi slovenskemu kmetu. Danes se žal srečujemo s pojavi, ki izjemno škodujejo nadaljnjemu razvoju kmetijstva. To so različne družbenoekonomske okoliščine, podnebni vplivi, s kateri- Foto: Črtomir Goznik Na 56. polenškem prazniku so razstavili 56 vrst kruha. Zadnjo, 56. vrsto - kruh brez kvasa - je spekla pekarica in predica Milena Sire s Polenšaka. 56. praznik žetve na Polenšaku je obiskala tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec. mi se težko spopadamo, zato naše delo ni lahko. Prepričana sem, da s skupnimi močmi lahko kljubujemo tem težkim izzivom. Potrebujemo pa veliko mero sodelovanja, zaupanja in veliko trdnega dela," je poudarila ministrica. Dornavski župan Janko Merc se je na Polenšaku srečal tudi z župani sosednjih občin, poslanci državnega zbora, Turistične zveze Slovenije in nekaterimi drugimi. Prinesli so dobre želje, da bi tudi letošnji praznik uspel, kot si ohranjanje tradicije nekdanjega življenja in dela na vasi zasluži. Obiskovalci so tudi letos lahko uživali v bogatem dvodnevnem dogajanju za vse generacije. V sprevodu, ki so ga pripravili vozniki in lastniki oldtimerjev, so lahko občudovali stare traktorje, tudi kmetijske stroje, mopede, motorje in osebna vozila, za katere vzorno skrbijo, da so še danes v pogonu. V kulturnem programu so se predstavile domače glasbene in pevske skupine, za zabavo in ples pa so poskrbeli priznani ansambli in skupine. V turističnem domu so prizadevne po-lenške pekarice ponovno poskrbele za izjemno kulinarično razstavo -razstavo dobrot domače kuhinje. Odprli so razstavo starih strojev, orodij in kmečko izbo kot del polen-škega eko muzeja. Skorajda ni bilo obiskovalca, ki ne bi pokusil odlične polenške gibanice ali se odločil za nakup drugih kulinaričnih dobrot. Blizu 700 gibanic naj bi prodali tudi letos; največ doslej so jih spekli ob zlatem prazniku žetve, 50., jubilejni prireditvi. V nedeljo pa so že tradicionalno predstavili žetev na star način na njivi TD Polenšak ter opravila, povezana z mlatvijo in mletjem zrnja, ki jih je zaključil ples, tako kot nekoč. Zaplesali so mladi folkloristi iz Male Nedelje. Pri žetvi so jim tudi letos pomagali gostje iz Domanj-ševcev na Goričkem, kjer tudi ohranjajo tradicijo žetve na klasični način; tja vsako leto potujejo tudi člani TD Polenšak, da se predstavijo s svojimi običaji in navadami pri spravilu žita. MG petek • 26. julija 2019 Za kratek čas Štajerski 19 KOMBINACIJSKA KRIŽANKA V SLIKI IN BESEDI Prijavila bi . M V Navedene besede s kom- 2 črki: biniranjem razvrstite v lik križanke. Enako naredite 3 črke: tudi s 17 besedami, ki so predstavljene z risbo. Ob pravilni postavitvi besed boste na osenčenih poljih dobili besedilo šale. 4 črke: Dušan Kovačič v Risba: Draamstima 5 CrK: BO, CL, CD, IM, JP, JŠ, NA, OK, RB, RT, SN, TO, TO, TŠ, UR ANA, AST, ATA, CAR, DUR, ENA, ESA, ETE, IFE, ICA, IVA, KIČ, NAV, ORR (James, ameriški režiser), QOM (iransko mesto, ki leži južno od Teherana), RAI, TLA, UNO, URE IVER, IZIS, MAOR, OTKA, PIET (nizozemski pisatelj van Aken), PUNČ, RITZ, RTIČ, UKAZ AARON, AHERN (Bertie, nekdanji irski premier), ANALI, ARNIČ, AROSA (zimskošportno središče v Švici), ATAIR, EINEM (Gottfried von, 6 črk: 7 črk: 9 črk: 10 črk: 12 črk: Prireditvenik Nedelja, 28. julija Petek, 26. julija 10:00 Grajena, dom krajanov: Kmetija leta Mestne občine Ptuj, podelitev priznanj 17:00 Ptuj, 11. glasbeni festival Arsana: glasbena pravljica Mojca Poplesulja in delavnica Ali vulkan bruha ali kiha v Domu kulture Muzikafe; ob 19. uri Sonent duo na gradu; ob 20. uri Denise Dantas Quartet v hotelu Mitra; ob 21. uri koncert udeležencev glasbenega kampa na Slovenskem trgu; ob 21.30 Queen real tribute band na dvorišču minoritskega samostana 19:00 Sela: 22. praznik KS Sela, gasilska vaja 21:00 Lenart, dom kulture: LenArt, koncert Prosto po Prešernu, Tadej Toš in The Band Sobota, 27. julija 8:00 Sela, kegljišče: 22. praznik KS Sela, enska telovadba Šola zdravja 9:00 Tinje, izpred doma krajanov in gasilcev: 21. Anin pohod po poti mlinov in žag 10.00 Ptuj, 11. glasbeni festival Arsana: Glas in telo z Boštjanom Gombačem na dvorišču Knjižnice I. Potrča; med 11. in 21. uro Odprta kuhna na Mestnem trgu; ob 18. uri artistična predstava Cirkus v Domu kulture Muzikafe; ob 19.30 Nika Goric - sopran v slavnostni dvorani gradu; ob 20. uri Dialog#2 - Fenos in Molk v hotelu Mitra; ob 21.30 Tabu akustik na dvorišču Minoritskega samostana; ob 22.00 Sinatrofili - tribute to Frank Sinatra na Slovenskem trgu; ob 22.00 GML trio v Kavarni Bodi 19:30 Sela, Intiharjeva kapela ob igrišču za OŠ Sela: 22. praznik KS Sela, uradno odprtje komasacijskega območja Videm 3 20:00 Sela, kulturna dvorana: 22. praznik KS Sela, osrednja prireditev 20:30 Cirkulane, večnamenska dvorana: Tamburanje z degustacijo ha loških vin 10:00 Sela, cerkev sv. Družine: 22. praznik KS Sela ■ Aninsko žegnanje 12:00 Ormož, grad: festival Ormoško poletje, OFAKuhja Ponedeljek 29. julija 9:00 Ptuj, Špajza modrosti (Lackova ul.j: Poletne počitnice 2019 - delavnica Mali znanstvenik 10:00 Ptuj, Mestni kino: Eko kreativnica 10:00 Ptuj, Ljudski vrt: Poletne ulične delavnice z bratoma Malek in RUD Eleja Mestni kino Ptuj petek, 26. julija: 17:00 Levji kralj; 19:00 Kralj plaže; 21:00 Propad ameriškega imperija sobota, 27. julija: 17:00 Levji kralj; 19:00 Propad ameriškega imperija; 21:10 Kralj plaže nedelja, 28. julija: 17:00 Levji kralj; 19:00 Kralj plaže; 21:00 Propad ameriškega imperija TELEVIZIJA PTUJ Napoved oddaje 27. in 28. julija: sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00 Študijska knjižnica Ptuj v besedi in sliki; Shranjena učenost za najbolj modre misli; Knjižno bogastvo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj; Začetek uresničevanj novomeške tovarne IMV, Povest o avtomobilskem novomeškem velikanu, Z montažnega traku Revoza danes prihajajo najsodobnejša vozila skupine Renault; Ptujsko labodje jezero z belimi lepotci; Plavajoči labodi v taktu valčka Na lepi modri Donavi; Bosanski planinski konji - najstarejša avtohtona pasma konj na Balkanu (v reportažnem zapisu spoznajmo te konje in rejca konj Antona Dolinška izpod Kuma); Glasbeni spoti preminulemu Brendiju v spomin. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. švicarski skladatelj), EMONA, ESSEN, KJOTO, POGON, ŠMENT, TONIK ALINEA, ASTANA (glavno mesto Kazahstana), ČLENAR, SIROTE APOTEKA, ETAŽERA, TIME OUT AICHINGER (lise, nemška pisateljica), BILBOQUET (spretnostna igra, pri kateri je treba ujeti na vrvico pripeto kroglico na zatič, kroglolovka), PACIPRESA RUBINSTEIN (Arthur, ameriški pianist poljskega rodu), SEMENIŠČAN AKADEMIKINJA, KOTALKALIŠČE Nasmejmo se Ženino darilo Ivan ni bil prav pameten in njegovi prijatelji so se pogosto norčevali iz njega. Nekoč je prišel urejen kot že dolgo ne. Povsem nova obleka, kravata, čudovita srajca. »Madona, Ivan, kako pa si se danes uredil,« so se čudili sodelavci. « Ženino darilo.« »Ali je bilo presenečenje?« »Pa še kakšno. Včeraj, ko sem prišel domov malo prej kot navadno, me je obleka že čakala na postelji.« Zadnja vrsta Zaradi velikega števila študentov v dvorani si je profesor omislil miniaturni mikrofon in pred predavanjem vprašal: »Ali me študentje v zadnji vrsti slišite?« »Ja,« se je oglasil nekdo, »vendar nas ne moti preveč!« Voda ima veliko moč Učitelj: »Voda ima veliko moč. Kdo lahko navede primer?« Janez: »Če moja mama joka, lahko dobi od očeta, kar hoče.« Tedenski horoskop od 26. julija do 1. avgusta j OVEN (21. 3. - 20.4.) Izpolnila, se vam bo srčna želja. Teden čustvenih izlivov in turbulenc. Toda ljubezen vas bo na drugi strani naredila močnejše in tako boste na življenje gledali drugače. Imeli boste polne roke dela in obveznosti, pri tem obstaja nevarnost, da se boste prehitevali. Srečen dan: sreda. BIK (21.4. - 20.5.) Duh prijateljstva vam bo podaril krila. Vsekakor se boste na pravilen način znali postaviti zase. Odprle se vam bodo nove poti in priložnosti. Okrepila se bo tudi samozavest in tako boste obveznostim glede službe kos. Nakazano je nihanje v pogledu denarja. A rak (21.6.-22.7.) fir Nv w LEV (23.7.-22. S.) TEHTNICA _ (23.9. - 23.10.) Veliko boste tehtali in se na koncu odločili, kaj vam je blizu. Spremembe, ki bodo prišle na dinamičen način, boste sprejeli z odprtimi rokami. Morali se boste postaviti zase in pravilno bo ločevati zrno od plev. Blesteli boste na delovnem mestu. Srčnega izvoljenca boste presenetili. škorpijon (24.10. - 22.11.) Notranja moč se bo okrepila in po potrebi jo boste uporabili. Čas bo namenjen piljenju intuicije in prav bo, da se v tem poslušate. Dogodkov ne smete prehitevati, ampak nekoliko počakajte. Na delovnem mestu se boste morali odločiti in k sodelovanju pritegniti sodelavce. DVOJCKA (21.5. - 20.6.) Pred vami je nekoliko bolj umirjen teden - zadeve boste morali delati postopoma. Časa ne boste mogli prehitevati, izkazali pa se boste kot dober sogovornik. Notranji pogum se bo okrepil na delovnem mestu. Nekaj več previdnosti v ljubezni, partnerju boste morali prisluhniti. STRELEC (23.11. - 21.12.) Čeprav boste precej nemirni, bo čas ugoden za odkrivanje novosti. Sli se boste pustolovce in se svobodno odločili, kaj vas veseli. Odkrili boste svoje veselje in harmonijo. V ljubezni bo zapihal svež vetrič in vezani se bodo morali bolj potruditi. Ljudje vam bodo učitelji. Energija vam bo nekoliko bolj nihala - enkrat je bo več in drugič manj. Vzemite si kakšen dan dopusta in bodite kreativni. V ljubezni boste zelo intuitivni, sledili boste svojim sanjam. Odprle se vam bodo možnosti tako za duhovno rast kot osebni razvoj. Opozorili boste nase. _ kozorog (22.12.-20.1.) Globoko v sebi se boste vprašali, kaj vam je blizu. Partnerjeva ljubezen vam bo v pomoč, z njegovo pomočjo boste duhovno rasli. Za samske velja, daje pred vami teden romanc; to bi veljalo izkoristiti. Zdravje: več se sproščajte in po potrebi telesu dodajate vitamine. tHv vodnar (21.1.-IS.2.) Največ možnosti v tednu, ki prihaja, boste imeli v komunikaciji in pri intelektualnih dejavnostih. Na vsak način boste želeli stopiti v ospredje in to vam bo uspelo. Ljudje bodo začutili pozitivno energijo, sledi plaz pozitivnih pohval. V ljubezni boste kovali nove načrte. Zdelo se bo, da hitite po prašni cesti. V sebi boste našli priložnosti za dokazovanje. To bo tudi čas, ko boste več na poti in imeli pomembne kontakte s tujino. Sledi obdobje notranje rasti in priložnosti za harmonično izražanje v ljubezni. Splošni uspehi bodo na delovnem mestu. \ devica l) (23. S.-22.9.) Imeli boste paleto obveznosti, modro bo narediti urnik interesnih dejavnosti. Odločili se boste, kaj vas veseli in kaj bi radi spremenili. Narava in sveži zrak vas bosta poživila in napolnila z dodatno energijo. V ljubezni bo čas, ko boste v partnerju spoznali prijatelja in zaupnika. Zvezdni pozdrau! Tadej Sink, korarni ribi (19.2.-20.3.) Umetniške duše bodo našle navdih za ustvarjanje svojih umetnin. Čas bo predvsem namenjen službenim obveznostim in projektom. Čeprav bo prizvok počitnic močan, bo pravilno, da si izoblikujete svoje stališče in da se potrudite. Označevala vas bo intuitivna energija. astrolog A U K N 20 Štajerski Svetujemo petek • 26. julija 2019 Zdravstveni nasveti Projekt SOPA (8. del) Akronim SOPA v kratkem nazivu pomeni Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola, daljši naziv pa je Vzpostavitev interdisciplinarnega celostnega pristopa k odkrivanju in podpori pri opuščanju tveganega in škodljivega pitja alkohola med odraslimi prebivalci. Kako zmanjšati pitje alkohola Že majhne spremembe lahko pomenijo veliko razliko. Katerekoli strategije se boste že lotili, pomembno je, da si daste priložnost in zadosti časa, da se spremembe utrdijo. Če izbrani pristop nikakor ne deluje, poskusite drugega. Če po dveh ali treh mesecih ne opazite napredka pri zmanjševanju pitja alkohola, razmislite o popolni opustitvi pitja alkohola, poiščite strokovno pomoč ali oboje. V naslednjih vrsticah vam predstavljamo nekaj uporabnih in enostavnih ukrepov, s katerimi lahko zmanjšamo pitje alkohola. Predlagamo, da za dva ali tri tedne preizkusite katero izmed naštetih strategij, lahko pa uporabite tudi kakšno čisto svojo. Spremljajte. Beležite, koliko alkohola popijete. To lahko počnete na bolj »klasičen« način, tako da si npr. na žepni kartonček zapisujete vsako popito alkoholno pijačo; lahko si »delate črtice« na stenskem koledarju; sodobne tehnologije pa nam omogočajo, da se spremljanja lotimo tudi s pomočjo spletnih aplikacij na mobilnih telefonih, tablicah ali osebnih računalnikih. Izberite način, ki vam najbolj ustreza in omogoča redno beleženje. Štejte in merite. Za začetek spoznajte standardne merice alkoholnih pijač, s pomočjo katerih boste lahko šteli količino popitega alkohola. Včasih bo težje spremljati in »pretvarjati« količino pijače v standardne merice, predvsem pri raznih mešanicah brezalkoholnih pijač in alkohola (koktajli, alko- popi, mešanice alkohola in energijskih pijač ...), pri katerih lahko hitro zaužijemo več alkohola, kot si mislimo. Postavite si cilje. Odločite se, koliko dni v tednu boste pili alkohol in v kakšnih količinah. Ljudje, ki ostanejo pod mejo manj tveganega pitja alkohola, imajo tudi najmanj z alkoholom povezanih težav. Hitrost pitja in premori med posameznimi alkoholnimi pijačami. Kadar pijete alkohol, pijte počasi, v eni uri ne popijte več kot ene standardne merice alkoholne pijače, med posameznimi alkoholnimi pijačami pa naredite premor in posezite po brezalkoholni pijači (voda, sok, mineralna voda ...). Jejte. Ne pijte alkoholnih pijač na prazen želodec; po obroku se alkohol počasneje absorbira v sistem. Poiščite alternative. Če za alkohol porabite velik del svojega časa, potem je pomembno, da svoj prosti čas napolnite z novimi, zdravimi aktivnostmi, hobiji in osebnimi odnosi ali pa ponovno oživite tiste že pozabljene ali opuščene, ki so vam bili nekoč v veselje. Če alkohol uporabljate za prebijanje ledu v družabnih situacijah kot sredstvo, s katerim kontrolirate svoje razpoloženje ali se soočate s težavami, poskusite za spoprijemanje s temi vidiki svojega življenja najti druge, bolj zdrave načine. Izogibajte se sprožilcem. Kaj pri vas sproža potrebo po pitju alkohola? Če so to določeni ljudje ali kraji, se jim poskusite izogniti. Če določene aktivnosti, del dneva ali čustva v vas sprožijo potrebo po alkoholu, pripravite načrt za na- Z D Pomagajmo si Foto: Črtomir Goznik Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine domestne aktivnosti, s katerimi si boste preusmerili misli. Problem je lahko tudi pitje alkohola doma - v tem primeru imejte doma čim manj alkohola ali sploh nič. Načrtujte spoprijemanje z željo po alkoholu. Kadar se ne morete izogniti sprožilcu in se pojavi želja po alkoholu, se spomnite na razloge, zaradi katerih ste se odločili zmanjšati pitje alkohola. Pomaga lahko tudi pogovor z nekom, ki mu zaupate. Svoje misli lahko preusmerite tudi s pomočjo zdravih aktivnosti, kot je npr. telesna aktivnost ali hobi. Namesto da se borite proti tem občutkom, jih lahko preprosto sprejmete, vendar se jim ne predajte, pri tem pa se zavedajte, da bodo tudi ti občutki sčasoma minili. Pripravite se, da boste rekli: »NE«. Pogosto se znajdemo v situacijah, ko nam ponudijo alkoholno pijačo, čeprav je sami nismo želeli ali naročili. Takrat je pomembno, da imamo pripravljen vljuden, a prepričljiv odgovor: »NE, HVALA.« Hitreje in samozavestneje kot zmoremo zavrniti takšno ponudbo, manj je možnosti, da se bomo vdali. Bolj ko oklevamo, več časa imamo tudi sami pri sebi, da poiščemo izgovore in popustimo v svoji odločitvi. Literatura: Navodila bolniku - Združenje zdravnikov družinske medicine; Program SOPA - Nacionalni inštitut za javno zdravje Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske medicine, ZD Ptuj Nadležni plevel bo izboljšal jedi in vaše zdravje Čeprav imamo regačico danes za plevel, sojo v času Rima gojili kot zelenjavo, pa tudi v zdravilne namene. Ste vedeli, dajo lahko uporabljamo kot zeleno za juho in si z njo pomagamo ob prebavnih motnjah? Danes jo pogosto najdemo ob robovih vrtov, živih mejah in gozdnih mejah, pa tudi na travnikih, medtem ko so jo nekoč pogosto sadili na vrtovih. Regačico so uporabljali kot vrsto zelenjave ali kot poparek za pomoč pri putiki, naj omenimo tudi, da ima številne druge koristne lastnosti na telo. Privoščite ji mesto na krožniku oziroma jo uporabite, kadar vam zdravje ne služi najbolje. Začimba in zelenjava , V&U Íí; » 'W t '■t^í-^jtr-'jtL 1 - f MM^ Regačica je avtohtona zele-njadnica oziroma plevnica, ki raste povsod, kjer je le kaj rodovitne prsti. Če jo bomo pravočasno potrgali, se ne bo razrastla v plevel. Prepoznamo jo po dolgopeclja-tih nazobčanih listih in cvetnem steblu, ki zraste tudi do meter visoko. V teh mesecih cveti s številnimi drobnimi belimi cvetovi. Trgamo in uporabljamo predvsem mlade liste, katerih okus je izjemno aromatičen, spominja na aromo iglavcev in mango. Če boste izbrali bolj razvite liste in druge dele rastline, pričakujte precej izrazitejši okus. rabljamo jih podobno kot luštrek ali zeleno, saj so po okusu precej podobni, podobno pa je tudi zdravilno učinkovanje. Regačica pomaga pri leni prebavi, spodbuja izločanje vode in deluje poživil-no. Poleg tega je celo do štirikrat bogatejša z rudninami in vitamini kot gojena zelenjava, med katero raste. Uporaba in priprava Kot smo že omenili, so najbolj uporabni mladi, rdečkasto do svetlo zeleni listi, ki še nimajo odprtih listih ploskev. Ti so uporabni za solate ter druge neku-hane in nepečene jedi, predvsem kot začimba. Trše in večje liste drobno narežemo in dodajamo k solatam ali juham, podobno kot drobnjak, lahko jih tudi skuhamo ali popečemo, medtem ko stebelne poganjke in cvetove uporabljamo kot začimbo in jih potresemo po že pripravljenih jedeh. Zoran Franc Nabiranje Pri regačici so uporabni vsi nadzemni deli. Tako zgodaj spomladi nabiramo mlade liste, ki so primerni za solate, nato stebel-ne poganjke in cvetove, ki jih za odišavljanje dodajamo v juhe, pa tudi večje liste, ki jih lahko sušimo in uporabimo čez zimo. Upo- Zelenjavna priloga iz regačice Sestavine: 200 g sveže nabrane regačice, 4 stroki česna, 2 žlici oljčnega olja, pest pinjol. Priprava: V vroči ponvi najprej popečemo pinjole ter dodamo olje in drobno sesekljan česen. Popražimo, da česen zadiši. Nato dodamo nasekljane liste regačice in pražimo približno 10 minut. Vmes večkrat premešamo. Če je omaka presuha, dodamo nekaj žlicjušne osnove. Postrežemo kot prilogo k mesnim jedem, testeninam, polenti ali krompirju. Tačke in repki Težave s hrbtenico pri psih Hrbtenica je pri psu, tako kot pri človeku, pomemben del gibalnega sistema in tako je dovzetna tudi za preobremenitve ter najrazličnejše poškodbe. Sestavljena je iz vretenc, teh pa je, če odštejemo tista repna, katerih število variira, trideset. Žal težave s hrbtenico pri psih številnim lastnikom postanejo očitne šele takrat, ko se zares močno izrazijo navzven - ko se pes začne težko premikati, ko že dolgo časa težko vstaja, šepa ali s šapami podrsava po tleh. V hrbteničnem kanalu se nahaja hrbtenjača, ki poteka vzdolž hrbtenice - med lobanjo in koncem repa. Skupaj z možgani tvori hrbtenjača centralni živčni sistem, ki je pri psu odgovoren za prevajanje živčnih impulzov med možgani in telesom ter obratno. Med vretenci najdemo medvretenčne ploščice, ki predstavljajo blažilnike med dvema zaporednima vretencema, omogočajo hrbtenici gibljivost, skupaj z vretenci pa ščitijo nežno hrbte- njačo. Kadarkoli je ta prevodna živčna pot ovirana ali celo prekinjena, pride do blažjih ali težjih sprememb v telesu. Eden izmed morebitnih vzrokov je zdrs medvretenčne ploščice ali hernia diska. Pri zdrsu gre za izbočenje ali celo rupturo želatinaste vsebine, ki nato v različni meri pritiska na hrbtenjačo in okoliške živce. Glede na to, kako izrazita je hernija diska pri psu in na kateri točki hrbtenice se to zgodi, se lahko pojavijo različni simptomi. Zdrav lahko privede do blažjih ali težjih bolečin v okončinah in telesu, izgubo čutil, glede na lokacijo in intenzivnost izbočenja pa celo do ohromelosti, paralize določenega dela telesa (na primer zadnjih okončin, moteno je zadrževanje urina, blata ...). Zdrs se lahko pokaže kot nenadna (akutna) sprememba ali se pojavlja kronično, posledice pa so odvisne od položaja, kjer je do tega prišlo. V vratnem delu ima lahko vpliv na vse telo, v ledvenem pa na zadnje okončine. V nekaterih primerih simptomi vključujejo trden vrat in nenaravno držo hrbta, kot je grba. Vzrok za nastanek zdrsa je pogosto obraba tkiva medvretenčnih diskov (degenerativne spremembe), poškodba ali bolezensko stanje, včasih pa se ga ne da določiti. Obrabo tkiva medvretenčnih diskov lahko povzroči preobremenitev hrbtenice, prekomerna teža psa ali običajni proces staranja. Nekatere pasme so zdrsu medvretenčne ploščice že genetsko bolj podvržene. Pri psih s posebno kratkimi nogami ali dolgim hrbtom so diski bolj obremenjeni, poleg tega pri teh pasmah pride do zgodnje kalcifi-kacije in s tem do izgube elastičnosti medvretenčnih diskov. Z nevrološkim pregledom veterinar postavi diagnozo, opravi rentgenski pregled hrbtenice in se na podlagi tega odloči za nadaljnje preiskave, kot na primer MR, CT in poseben pregled hrbtenjače s kontrastnim sredstvom (mielografijo). Foto: Tilen Mlakar Podobni simptomi kot pri her-niji diska se lahko kažejo pri drugih boleznih v hrbtu, kot so vnetja, vretenčni zlomi, infarkti in tumorji. Zdravljenje je odvisno od stopnje spremembe in je lahko samo medikamentozno, se pravi, da se zdravi z zdravili (zmanjšuje se oteklina in bolečina), v primeru hujših telesnih okvar in bolečin pa je potrebna operacija, pri kateri se odstrani pritisk na živce v hrbteničnem kanalu. Lastniki morajo biti pazljivi, da se prepreči preobremenitev psa (omejimo skakanje ali plezanje po stopnicah), poleg tega je pomemben počitek, priporočljiva pa je tudi posebna fizioterapija, s čimer se mišice znova okrepijo. Okrevanje po operaciji je odvisno od jakosti in prvotnih posledic zdrsa, najbolje pa bo prognozo ocenil veterinar, ki bo žival spremljal v času težav ali ob operaciji. Tina Horvat, dr. vet. med. Ste že kdaj dobili VEČ, kot ste pričakovali? Ste že kdaj štrli jajce in sta vas presenetila dva rumenjaka? Ste že kdaj obirali češnje in so vas presenetile tri češnjice na peclju? Ste že kdaj iskali štiriperesno deteljico in vas je presenetila kar petperesna? Tokrat vas presenečamo mi! Ponujamo vi UrtVSEBWCjg -""""Sin M : PTUJI *«¡ AUfiä/ i I *f Vi ,/fc m Hi» t .. "■■ l ), Festival narodno-zabavne glasbe na Ptuju je najstarejša in najuglednejša prireditev te vrste v Sloveniji in Evropi. Radio Ptuj se je leta 1969 vključil v praznovanje 1900. obletnice prve omembe mesta Ptuja tako, da je organiziral prvi tovrstni festival v Sloveniji. _ Letošnja prireditev bo 50. po vrsti. j^Jjj^Hhk, Družba Radio-Tednik Ptuj bo letos pripravila tridnevno festivalsko dogajanje, ko se bo od petka, 9. 8. 2019, do nedelje, 11. 8. 2019, pred Mestno občino Ptuj, na Mestnem trgu, predstavilo več kot 70 narodno- VkAB' zabavnih ansamblov, ki bodo razveseljevali ljubitelje narodno-zabavne i ^ glasbe. Tridnevno dogajanje bodo obiskovalci spremljali brezplačno. Dogajanja: • 9. 8. 2019 zaključek projekta Odštevamo do abrahama, ko bodo lahko obiskovalci poslušali melodije ansamblov, ki so bile najbolj poslušane, všečne in nagrajene v obdobju petega desetletja festivalskih prireditev (I. 2008-1. 2018). • 10. 8. 2019 bodo potekali nastopi mladih neuveljavljenih ansamblov, ki bodo igrali melodije iz zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. Gre za nastope več kot 20 ansamblov iz cele Slovenije. • 10. 8. 2019 bo v dopoldanskem terminu na Ptuju potekala okrogla miza na temo Usoda narodno-zabavnih festivalov na Ptuju in v Sloveniji. • Finalni večer 50-letnega festivalskega dogajanja na Ptuju se bo končal zvečer, 11. 8. 2019, ko bodo obiskovalci lahko uživali ob poslušanju 25 najlepših festivalskih viž. V finalu festivalskega dogajanja bo izbrana tudi naj viža ptujskega festivala narodno zabavne glasbe. i Ji J r Mf Wfr&Jkl: r |ACER mm tRADIoPTUI Štajerski Vse tri dni brez vstopnine! hkstmaobCihaftuj na morju v družbi Radia-tednika Ptuj in turistične agencije TA-ATP známh- Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v »pravi družbi«, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 29. 6. do 31. 8. 2019 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 10,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! Informacije in rezervacije: ATP Turistična agencija ATP, Kerenčičevjfrg 4, Orjmož, tel.: 070 244 140. avtobusni in tovorni prevoz. NAROCILNICA ZA Štajerski : Ime in priimek: : Naslov:_ H ■ Ä Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati pobjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Posebno ponudbo smo pripravili za tiste, ki boste najkasneje do 28. 8. sktenffl naročniško razmerje za Štajerski tedrnk. Brezplačno boste lahko na morju uživa|i vse poletne sobote do 31. 8. 2019. Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 7. 9. 2019, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. » Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK radioPTUJ Do nagrad^ ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 12. julija 2019 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 novos KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL ZNAMKA LETNIK CENA€ OPR. BARVA CITROEN BERLING01.6 HDI 2017 13.490 POVRAČILO DDV, ODLIČEN BELA CITROEN C3 PICASS01.6 VTI 2012 7.990 mi, SLO, ODLIČEN KOV. SV. ZELENA FORD B-MAX 1.0 ECBOOSTTREND 2013 9.790 LE 53503KM,1.LAST.,SK RDEČA FORD FIESTA 1.4 TREND 2009 5.490 AVT.KUMA, 1.LAST., SLO KOV. SREBRNA FORD GALAXY 2.0 TITANIUM 2011 9.390 7 SEDEŽEV, SLO, ZELO LEP ČRNA FORD KUGA 2.0 TDCI TREND 2011 11.290 AVT.KLIMA, SLO, ODLIČNA KOV. OPEČNO RDEČ FORD KUGA 4X4 2.0TDCI TITANIUM 2014 13.790 ODLIČNA, 1.LAST,VLKLJUK BELA FORDS-MAX TREND 2.0 TDCI 2013 11.990 AV.KLIMA,ALU, SERVIS KOV. SIVA FORD TRANSIT DV.KAB+KESON 2013 19.507 VRAČ.DDV, 6 SED.+KESON BELA HYUNDAI 1201.4 CWT COMFORT 2009 5.390 LE 57313KM, SLO, ODLIČEN KOV. SIVA NISSAN JUKE 1.5 DCIACENTAM6 2011 8.890 ZELO LEP, MENJAVA BORDO RDEČA NISSAN NOTE 1.4 2006 3.490 NAKUP BREZ POLOGA KOV. ZLATA RENAULT CLI01.2 5 VRAT 2010 4.990 mST., P0TR.SK, TRAJN. KOV. SREBRNA SEAT IBIZA STYLE COPA 1.2 TSI 2011 5.990 ODLIČNA, ŠPORTNI IZGLED KOV. ČRNA ŠKODA FABIA MONTE CARLO 2012 7.490 1.2 TSI, mi, SLO BELA ČRNA STREHA ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomobilipr Program TV Ptuj Študijska knjižnica Ptuj v besedi in sliki; Shranjena učenost za najbolj modre misli; Knjižno bogastvo v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj; Začetek uresničevanj novomeške tovarne IMV, Povest o avtomobilskem novomeškem velikanu, Z montažnega traku Revoza danes prihajajo najsodobnejša vozila skupine Renault; Ptujsko labodje jezero z belimi lepotci; Plavajoči labodi v taktu valčka Na lepi modri Donavi; Bosanski planinski konji - najstarejša avtohtona pasma konj na Balkanu (v reportažnem zapisu spoznajmo te konje in rejca konj Antona Dolinška izpod Kuma); Glasbeni spoti preminulemu Brendiju v spomin. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Ivanuša. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Korenjak j Znamka Letnik Oprema Barva TOYOTA AURIS1.3 VVT-I TERRA 2010 5.390,00 £ SERV.KNJ. KOV. SV. MODRA RENAULT MEGANE 1.616VGT DYNAMIQUE PLUS 2007 3.200,00 € PRVI LAST. KOV. SIVA TOYOTA AVENSIS 2.2 WAGON 2009 7.250,00 € SERV.KNJ. KOV. SREBRNA RENAULT LAGUNA 2.0 DCIGT PRIVILEGE 2009 3.500,00 € AVT. DELJ. KLIMA KOV. ČRNA RENAULT CAPTUR90TCE ENERGY EXPRESSION 2014 8.990,00 € 73.274 PREV. KOV. ČRNA PEUGEOT 2061.616V CC QUIKSILVER 2005 2.590,00 € AVT.KLIMA KOV. SREBRNA SKODA RAPID 1.2 TSI ACTIVE 2013 6.990,00 € PRVI LAST. KOV. MODRA 0PELASTRA1.416V ENJOY 2008 3.900,00 £ PRVI LAST. KOV. SREBRNA KIA PROCEED 1.4 CWT LX EDITION 2013 7.890,00 € SERV. KNJIGA KOV. SIVA RENAULT CLI01.216V AVANTAGE 2012 4.900,00 € 68.673 PREV. KOV. ČRNA DACIA SANDER01.216V LIFE SPECIAL EDITION 2014 5.700,00 € SERV. KNJIGA BELA RENAULT SCENIC 1.616V PRIVILEGE SKY 2006 3.290,00 € AVT.KLIMA KOV. ZLATA CITROEN C-ELYSEE 1.6 HDI EXCLUSIVE 2014 6.200,00 € PRVI LAST. KOV. SREBRNA PEUGEOT 2071.411 ACTIVE 2011 5.540,00 € 41.023 PREV. KOV. VIOLA OPEL ASTRA 1.416V ENJOY KARAVAN 2005 2.500,00 £ PRVI LAST. KOV. SREBRNA PEUGEOT 3081.6 CONFORTPACK 2011 5.150,00 € SERV. KNJIGA KOV. ČRNA 0PELASTRA1.616V CLASSIC 2011 5.150,00 € 41.600 PREV. KOV. ZLATA AUDI A6 2.0 TDIAVANT 2011 12.500,00 € SERV. KNJIGA KOV. SREBRNA OPELMERIVA 1.6 ENJOY 2005 3.250,00 € SERV. KNJIGA KOV. SIVA CITROEN C-ELYSEE 1.6 HDI EXCLUSIVE 2013 6.750,00 € 73.080 PREV. KOV. SIVA PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. j Diesel Turbo Servis DIAGNOSTIKA IN POPRAVILO DIESEL VOZIL, KMETIJSKIH IN DELOVNIH STROJEV ČISTILNE NAPRAVE in RABA DEŽEVNICE PREDNOSTI ZA VAS: petek • 26. julija 2019 Oglasi in objave Štajerski , 31 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm, zložena na paleti. Možnost dostave - Štajerska in okolica. Tel.: 041 893 305. Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. A Odkup traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije, vseh znamk, lahko v okvari ali potrebni obnove. Telefon 040 129 179. ROK MOBIL Rok Habjan s.p., Črni Vrh 25A, Tabor. NESNICE RJAVE, GRAHASTE, ČRNE pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnlc Tibaot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582-14-01. Je leto minilo, odkar te več ni, spomin je pa živ, je lep in boleč. V SPOMIN 24. julija je minilo eno leto, odkar nas je zapustila Katarina Anželj rojena Cestnik IZ ILČEVE UL. 10, PTUJ Hvala vsem, ki postojite pri njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Vsi njeni UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. PRODAM belo in rdeče vino - zvrst. Tel. 031 771 935. KUPIM: rotacijsko koso, priklop na dva vijaka, ali pa kosišče, metrsko, za malo kosilnico BCS z majhnimi kolesi 400-8. Tel. 051 376 732. PRODAM dva bikca, eden limuzin in eden križan, ter dve lisasti telički, vsi stari 3 mesece. Tel. 031 532 785. PRODAJAMO nesnice vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. MOTORNA VOZILA PRODAM osebni avto Citroen Saxo, vreden ogleda. Tel. 753 75 91. NEPREMIČNINE V NAJEM oddam takoj poslovne prostore v Miklošičevi ul. 3 (25 m2) in v Vodnikovi ulici 2 (25+20 m2) in od 1. 8. 2019 še dodatnih 60 m2 (40 m2 + 20 m2) ter več parkirišč v parkirni hiši, prav tako v Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., Miklošičeva 3, Ptuj. Tel. 041 325 925. PRODAM komunalno urejeno gradbeno parcelo. Tel. 051 454 264. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE moida.seggla@radio4ednlk.sl, tel. 02 749 34 16 ali marjana.pihler@radMednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski v Štajerski TEDNI IK www.tednik.si Î3stajerskitednil k, 3stajerskitednik RAZNO KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAMO - zazidljivo zemljišče v Novi vasi pri Ptuju, v izmeri 1002 m2, mirna in iskana lokacija. Cena: 65.000 EUR. Kontakt: ¡¡i D F/M A X 041 684 075 ali ▼ poetov io 02/6208 816. www.re-max.si/Poetovio KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačilo takoj. Tel. 041 897 675. PRODAM čisto novo kotno sedežno garnituro, raztegljivo v posteljo in s predali. Tel. 041 915 368. POLNA IDEJ ICd^ VoM Vtt\dvV*ô£ vu jm SVEŽE MESO (svinjina, mlada govedina, teletina) -- MESNI PRIPRAVKI (žar, pečenice, krvavice) MESNI IZDELKI (sušeni, poltrajni) NAREZKI in DEGUSTACIJE (topli ali hladni) BUČNO OLJE € LOKALNI PRODUKTI DRUGIH KMETIJ i m . - SVINJSKE POLOVICE 11 !< ZAKOL IN RAZKOS PVC okna, vrata, senčila Ametman ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Lepi spomini ne bledijo! Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si SPOMIN 25. julija je minilo leto dni, odkar smo se poslovili od Marije Golob S POBREŽJA 109 Za vedno ostajaš v naših srcih. Vsi njeni Že leto dni v grobu spiš, v naših srcih še živiš, povsod si v srcu z nami ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. SPOMIN V nedeljo, 28. julija, bo minilo eno leto, odkar te več ni med nami, Igor Žmauc IZ ZAGORCEV 25 Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in mu prižigate svečo v spomin. Pogrešamo te. Žalujoči: tvoji najdražji Ugasnil je dan, sonce je zašlo, sveče zdaj gorijo ti v slovo. ZAHVALA ob izgubi moža, očeta, dedija in pradedija Hinka Jurgeca IZ PTUJA, RIMSKA PLOŠČAD 20 Iskreno se zahvaljujemo vsem darovalcem sveč, cvetja in za svete maše, ter za izraze sožalja, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Hvala lepa osebju doma upokojencev za bivanje in skrbno nego. Zahvaljujemo se duhovnikoma gospodu patru Mateju in gospodu dekanu Emilu Drevu od Svete Barbare v Cirkulanah. Prav lepa hvala pogrebnemu podjetju za opravljene storitve in gospe Nadi Kotar za lep govor. Zahvala tudi nečaku za molitev. Še enkrat najlepša hvala vsem in vsakomur posebej! Žalujoči: žena Angela z otroki in vnuki ter pravnukinji Ni te več na vrtu, ne v tišini, ne v domači vasi, nič več se tvoj glas med nami ne sliši. Le bolečina, solza, praznina za teboj je ostala. Kot cvet, ki ovene, si odšla tja v daljave, kjer sreči ni meja ... ZAHVALA ob boleči izgubi drage žene, mame, tašče, babice, sestre, tete, prijateljice ... Jožice Kozel S POBREŽJA 23 26. 1. 1952-15. 7. 2019 Iskrena hvala vsem vam, sorodniki in prijatelji, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni in jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, cvetje ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala sodelavcem Ptujskih lekarn za obiske in vzpodbudo v njeni bolezni. Posebej zahvala zdravstvenemu osebju UKC Maribor, gospodu duhovniku Tarziciju za opravljen obred, gospe Veri za molitev, govornici za besede slovesa, pevcem skupine Feguš za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Vedno boš z nami! Tvoji najdražji Spomnite se dogodkov, ki. so zaznamovali, vas ali. vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! CTTT75 " IZ VSEBINE otZZÏÏmSïïïLum ta» ni Milan Knežavič kandidat za seluetarja medobčinskega sveta ZKSMsriboi Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa K Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel. Nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni. ZAHVALA Ob izgubi dragega moža, očeta, brata, zeta, svaka, strica in botra Ivana Slamerška PESTIKE 1A se iskreno zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej za darovane sveče, cvetje in sv. maše ter kakršnokoli drugo pomoč ob naši težki izgubi. Zahvaljujemo se tudi vsem za izrečeno pisno in ustno sožalje ter kaplanu Primožu Lorbku za lepo opravljen cerkveni obred. Vsi njegovi najdražji 32 Štajerski Tednikov mozaik petek • 19. julija 2019 Dejan Vunjak na dopustu Ptuja med temi občinami še ni Čist' majčken se ustavite in zadihajte Občine mladim ponujajo poletno delo Glasbenika Dejana Vunjaka (26) smo ujeli ravno po koncu njegovega prvega dopusta. »Tri dni sem bil v Punatu, kjer sta mama in oče pred leti kupila hišo in kjer oddajamo apartmaje,« je povedal Dejan. »Urejal sem hišo, kopal sem se in počival. Nisem se oglašal na telefon, popolnoma sem se izklopil. Zdi se mi, da premalokrat naredimo kaj takega.« Nekaj podobnega Dejan pravi o svoji zadnji pesmi, ki nosi naslov Čist' majčken. »Čist' majčken je potrebno, da je človek v življenju res srečen. Čist' majčken se ustavite in zadihajte,« je dejal Dejan, ki je za pesem posnel tudi videospot, v katerem pa - gospodinji. Najbolje pripravi lazanjo »Za videospot smo tuhtali, kaj bi naredili drugače - da ne bi gledali čolnov in lepotic v kopalkah, ampak nekaj, s čimer bi se gledalci in poslušalci lahko poistovetili.« In tako Dejan v spotu sesa, čisti tla in kuha. »Tudi zasebno s tem nimam težav in se vsega lotim. Že kot otrok sem mami pomagal pri čiščenju apartmajev na Punatu, pomival sem tla, brisal prah in preoblačil postelje. No, tudi danes se doma lotim čiščenja, rad pa kuham. Lah- Nekatere slovenske občine v času počitnic mladim ponujajo možnost opravljanja počitniškega dela. LAnW J ipjj m/ * \ H \i4 > H v v f i -- ^^ m ^^ '^É ¿á ^^^^ yf : J uQtf, j ' : / raj i IvW \ m Mf^V11"—V J ¡3\ ■ K \ Jr^^^Bv^r-- H I k H * * wr A ■<- t Vf 1 dk ¡ryp^Jíe/ i 2A t» >0.0.® ko se pohvalim, da naredim res odlično lazanjo, dobro pripravim tudi jajčka.« Dejan je še povedal, da je letošnje poletje zelo zabavno, saj nastopa po vsej Sloveniji ter spoznava Foto: osebni arhiv nove kraje in ljudi. Konec meseca pa si bo privoščil daljši, 10-dnevni dopust: »Kakšen teden bom seveda na Krku, v naši hiši, potem pa sem bom odpravil še v hribe.« EJ Med drugim so se letos za to prvič odločili v občini Šentjur, kjer mladi pomagajo v vrtcih pri poletnem urejanju in vzdrževalnih delih. Že 17. leto počitniško delo omogoča Mestna občina Velenje. V Šentjurju bo projekt izpeljal mladinski center. Na razpis je prispelo 52 prijav, delo pa je dobilo 20 mladih, ki bodo prejeli plačilo v znesku 4,13 evra neto na uro. Dijaki ali študenti delajo en Foto: M24 (sta) delovni teden, v tem času pa v enotah vrtca pomagajo pri pleskanju igral, košnji in čiščenju. Na Ptuju o tovrstnem delu še ni ne diha ne sluha. Sta obrazbi. Brzos1 Za Poletne olimpijske igre Maskoti se predstavita V začetku tega tedna so organizatorji poletnih olimpijskih iger, ki bodo naslednje leto v Tokiu, predstavili uradni maskoti. To sta Miraitowa in Someity, ki so ju izbrali med več kot 2000 predlogi, ki so prišli na natečaj. Kot so ob predstavitvi povedali organizatorji, imata maskoti več super moči, na primer tudi teleportacijo. ŽK * * * N„„Ueče»9rtoUstetien«na voda. * * * Ko je ;c Matilda zelo lačna, st naroct letalsko dostavo Hrane. * * * Pred poroko sem ■odcu. * * * NaSpoUHbnamšepra« sl„mo podaja)» W ituilo. Nagradno turistično vprašanje Ptujsko <>^^ lotili Koroški splavarji na Dravi in na splavih, taljanških, z različnimi animacijski programi obujajo nekdanjo tradicijo splavarjenja po reki Dravi, ki je zamrla že pred II. svetovno vojne, dokončno pa z gradnjo hidroelektrarn na Dravi. 20-letnico turističnega splavarjenja bodo praznovali v letu 2020, ko bodo organizirali splavarjenje vse do Donave. Zdaj se njihovi gostje, ki želijo iz prve roke izvedeti več o splavarski tradiciji, použiti splavarsko malico in doživeti splavarski krst ter druge užitke na skoraj trikilometrski poti od splavarskega pristana na Gortini (Muta) do Trbonjskega jezera, lahko odločijo med različnimi programi. Še posebej zanimiv je večerni kulinarični spust ob soju bakel, ki je bil leta 2017 finalist izbora sejalec. Z zgodbo izkušenih flosarjev se je doslej na nepozabno doživetje v Dravski dolini podalo že okrog 150.000 obiskovalcev, največ Slovencev, v zadnjih letih pa se povečuje tudi število tujih turistov, ki želijo spoznati zgodbe nekdanjih flosarjev, kulinarične in druge dobrote tega območja. Koroški splavarji na Dravi jih pripovedujejo od aprila do oktobra. Splavarski pristan na Gortini je eden od dveh turističnih splavarskih pristanov na reki Dravi na Koroškem. Njihova ambicija je, da bi to postal turistični produkt Slovenije. Drugi pristan je na Javniku pri Podvelki, kjer je tudi splavarski muzej. V predzadnjem Nagradnem turističnem vprašanju smo spraševali, koliko je star Zgodovinski arhiv na Ptuju. Nagrado za pravilen odgovor, da je star 64 let, bo prejela Darinka Unuk s Ptuja. Danes sprašujemo, katero uspešnico bodo letos izbirali na 50. ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 2. avgusta. 6> Julijska ptujska poletna festivalska eksplozija se počasi zaključuje. Enajsti glasbeni festival Arsana se bo programsko iztekel jutri z več dogodki in osrednjim večernim nastopom skupine Tabu, ki se bo predstavila z akustičnim projektom Izštekani. Zanimivo bo tudi na drugih prireditvenih prizoriščih v mestu, še tretjič pa bo letos na Ptuju gostovala Odprta kuhna. Bogato prireditveno dogajanje pa na Ptuj in v okolico prinaša tudi avgust. 2. avgusta bo na osrednjo slovesnost ob 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja povabila MO Ptuj s kulturno-glasbenim projektom, s katerim bo počastila 1950-letno zgodovino mesta. 2. in 3. avgusta bo na ulicah in trgih Ptuja potekala že tradicionalna ptujska poletna noč s številnimi prizorišči in najrazličnejšimi glasbenimi, zabavnimi ter animacijskimi programi. 9., 10. in 11. avgusta pa se bodo na Ptuju zbrali številni ansambli naro-dno-zabavne glasbe in z obujanjem festivalskih uspešnic, starimi in novimi narodno-zabavnimi skladbami počastili najstarejši festival te glasbe v Sloveniji. To bo eden največjih praznikov v zgodovini festivalov slovenske narodno-zabavne glasbe in bo potekal na Mestnem trgu. Teden po festivalu narodno-zabavne glasbe bo rimski spektakel, za njim si bosta roke podala poezija in vino, zadnji avgustovski dnevi pa bodo v znamenju festivala v kloštru. V teh vročih dneh je obisk bazena še najboljša rešitev. Če bi Ptuj znal izkoristiti svoje turistične potenci- ale, bi lahko marsikdo užival tudi na in ob Ptujskem jezeru. Ladjica Čigra vozi ob sobotah, za naročene skupine pa druge dneve. Ptujsko jezero je edino jezero, ki dovoljuje plovbo za motorne čolne, a zaradi neurejenega pristanišča ni tako obiskano, kot je nekoč že bilo. Za zdaj tudi ne ponuja turističnega jadranja, ker niso izpolnjeni zakonski pogoji, tako da na njem lahko jadrajo le člani BD Ranca. Tudi vožnja z ranco, tradicionalnim dravskim čolnom, ni mogoča. Rancarija tako oživi le ob občinskem prazniku, najbolj vnete ekipe pa že trenirajo. Škoda, da je zamrl tudi dravski splav, ki je v svojem času veliko obetal in prinesel nov vidik turistične ponudbe na vodi. Turističnega splavarjenja pa so se že v 90. letih prejšnjega stoletja r NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Katero uspešnico bodo letos izbirali na 50. ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe?............................................................ •••; v, ■ ■ , ■■ILíé^W^I-. Ime in priimek:.. Naslov:............. Foto: Črtomir Goznik Turističnega splavarjenja so se pred skoraj 20 leti lotili na Koroškem. V teh letih so prepeljali že okrog 150.000 gostov, ki so želeli spoznati splavarske zgodbe. Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj.