Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2006 6001914,5 m Glasilo Mestne občine Ptuj. leto XII, Številka 5. ISSN 1318-8550 cena 100 SIT. 0.42 €, poštnina plačana pri pošti 2250 PTUJ Puhov most - gradnj elcome to Ptuj ■ mjem živih mej ■ jih presežnikov ■ \ pa za socialo? ■ ialo 60 mladih ■ ja društva Ptuj ■ mesta ob Dravi ■ Inšpekcijski nadzor nad vzdržej Praznik ptujskih vrtcev - projekt^ta Skrb države za vari^jÉk K Na jadralni regati Ranca sodel Program prireditev ob 120-letnici Turističn Aerofest Drava bo združeva »P » Ci« Gradnja Puhovega mostu v polnem teku Težko pričakovana gradnja Puhovega mostu čez reko Dravo je že v polnem teku. Vrednost gradnje mostu znaša 2,1 milijarde tolarjev. Izvajalca del gradnje mostu sta podjetji v skupnem nastopu SCT Ljubljana ter PORR AG Avstrija. Odgovorni projektant mostu čez Dravo na Ptuju je Viktor Markelj, Inženirski biro PONTING Maribor, hitre ceste pa Janez Pugelj, PNG Ljubljana. Dela izvajajo delavci iz različnih držav. Med njimi tudi iz Ukrajine, Češke, Bosne in Hercegovine, Nemčije, Avstrije ter iz Slovenije. Lojze Hozjan, nadzorni inženir, namestnik odgovornega nadzornika, je ob najinem prvem srečanju z nasmehom na obrazu povedal, da bomo Ptujčani imeli poleg najlepšega mesta v Sloveniji še najlepši most! Puhov most čez Dravo na Ptuju bo v Sloveniji prvi svoje vrste oz. prvi t. i. »extradosed« most. TRENUTNI POTEK DEL Izvajalec del je konec marca zaključil izvajanje globokega temeljenja (pilotiranja). Temeljenje je bilo sicer v februarju 2006 zaradi okvare gradbene mehanizacije za tri tedne prekinjeno, a je izvajalec del po 20. februarju na gradbišče pripeljal novo opremo, s katero je nato dokončal temeljenje po novi tehnologiji. Taje hkrati omogočila hitrejše izvajanje del, saj je bil izkop izveden z vrtanjem, zaščita izkopa pa z bentonitno suspenzijo. Pred prekinitvijo je izvajalec del globoko temeljenje izvajal po sistemu Benotto, kar pomeni, da je izkopavanje potekalo s posebnim grabilcem, izkop pa je bil zaščiten z jekleno cevjo. Izvedeni so oba krajna opornika, vse štiri temeljne blazine, trije od štirih stebrov ter obsežna dela prestavitve fekalne kanalizacije ob krajnem oporniku v šesti osi (betonske cevi premera 120 cm na globini 3 metrov, 1,5 metra pod nivojem podtalnice, v skupni dolžini 150 m). V območju gradnje mostu so bili prestavljeni štirje 20-kilo-vatni daljnovodi, ki so pred tem čez reko Dravo potekali po zraku in so sedaj začasno v obliki kablov speljani čez reko preko v te namene izvedene jeklene brvi. Izvedena so tudi pripravljalna dela v območju podpor v reki ter otoki iz jeklenih, v dno zabitih, IO do 12 metrov dolgih zagatnic, zasutih z gramozom. Sestavljeno in v uporabi je pontonsko plovilo, nosilnosti 300 ton, ki služi izvajanju del v reki in prevozu opreme, materiala in mehanizacije do lokacije sredinske podpore v reki. Izvajalec del (podjetji v skupnem nastopu SCT Ljubljana ter PORR AG Avstrija) trenutno izvaja bazni del prekladne konstrukcije na podpori v četrti in peti osi ter montažo prvega para vozičkov za prosto-konzolno gradnjo. Na obeh straneh krajnih opornikov so v izvajanju priključni nasipi. tih, dolžine po 5 metrov na vsako stran od baznih delov na podpori 4 in 5, torej skupaj 20 dolžinskih metrov prekladne konstrukcije na teden. Po dokončanju konstrukcije iz podpore 4 in 5 bo vsa oprema preseljena na podporo I in 2, kjer bo postopek ponovljen. Do junija bodo predvidoma izvedena naslednja dela: • oba krajna opornika in vsi štirje stebri, • bazni del prekladne konstrukcije na podpori 5 in montaža vozičkov za prva dva (štiri metre dolga) takta prekladne konstrukcije, grajena po tehnologiji prostokonzolne gradnje, • bazni del prekladne konstrukcije na podpori 4 in dva para segmentov prekladne konstrukcije (dvakrat 4 m + 5 m). Matej Kušar, svetovalec za odnose z mediji v DARS, d. d. (Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji), ki je pristojen za posredovanje pojasnil in odgovorov, nam je podal odgovore na vprašanja, ki v zvezi z gradnjo Puhovega mostu in hitre ceste zanimajo predvsem nas - Ptujčane. Kako gradnjo Puhovega mostu prenašajo okoliški prebivalci in zaposleni v bližnjih obratih ter ornitologi in okoljevarstveniki? Dejstvo je, da vsaka tovrstna gradnja povzroči dodatno obremenitev okolja s hrupom, prahom, povečanjem težkega prometa v bližnji okolici ipd., čemur se je nemogoče izogniti. Za spremljanje in ustrezno zmanjševanje tovrstnih vplivov imamo organiziran poseben monitoring za to pooblaščenih institucij. Prve konkretne meritve hrupa in analiza vzorcev vode na gradbišču mostu čez Dravo kažejo, da so obremenitve v okviru dovoljenih vrednosti. Kako gradnja mostu vpliva na živali, ki živijo na obrežju reke Drave ter na otokih? Kaj boste ukrenili v zvezi s tem, če sploh kaj? Na to vprašanje sem deloma že odgovoril pri prejšnjem vprašanju. Sicer pa pri živalih, ki živijo na Dravi in v okolici, ne zaznavamo kakih posebnosti v obnašanju. Živali je vsakodnevno opaziti tudi v neposredni (se nadaljuje na strani 31) Puhov most čez Dravo na Ptuju bo v Sloveniji prvi svoje vrste oz. prvi t. i. »extradosed« most. Kot predhodnika te vrste mostov v Evropi lahko štejemo Gantar Bridge v Švici. Prvi most te vrste je bil zgrajen leta 1994 na Japonskem (Odawara Blueway Bridge), kjer je do danes zgrajenih ali v gradnji približno 20 takih konstrukcij, v Združenih državah Amerike pa je v gradnji prvi most te vrste - Pearl Harbor Memorial Bridge. V Evropi so trenutno zgrajene ali v gradnji tovrstne konstrukcije v Španiji, Franciji, Švici, na Madžarskem ter na Hrvaškem. V naslednjih tednih in mesecih se bo predvidoma ponavljala ista procedura, in sicer gradnja prekladne konstrukcije po segmen- * " Lojze Hozjan, nadzorni inženir, namestnik odgovornega nadzornika [ODC, svetovanje inženiring), ter Vili Brueckner, odgovorni delovodja (PORR AG). Welcome to Ptuj Resda sem zadnje čase Ptujčanka le še vikendaško, a to ne spremeni ničesar; ne tega, da me zanima tukajšnje dogajanje, ne tega, da si želim biti še vedno vsaj posredno del tega dogajanja (tu ciljam na vlogo obiskovalca prireditev), navsezadnje pa niti in predvsem ne tega, kakšna miselnost preveva someščane. S terase svojega priljubljenega lokala na Prešernovi opazim marsikaj... ... In končno se je začela prava pomlad, pomlad zelenih grmičev, modrega neba, vročega sonca, rožnatih nasmehov. Čas, ko začnejo zraven cvetlic cveteti tudi terasice po ulicah, čas, ko pokukajo v naše mesto prvi turisti. Začne se čas, ko se Ptuj bohoti, raste, češ kako urejeno mesto je to, kako čisto in prijazno, kako majhno, a večno in tako dalje in tako dalje. Vse to je lepo in prav, vse to mu dam, z vsem tem se lahko ponaša. A vprašanje, ki se mi ob tej tematiki odpira: kaj pa ljudje? Kaj pa miselnost? Še vedno me naše večno mesto preseneča s svojo malomeščanskostjo in ozkostjo. Smo turistom prijazni, če se oklicujemo za turistično mesto? Še vedno, ko grem na ptujski grad, je na vratih napis: »Zapiramo ob šestih oz. tuintam osmih zvečer.« Še vedno srečujem začudene, včasih celo posmehljive poglede domačinov, ko se skupinica upokojencev drenja ob Orfejevem spomeniku (čeprav moram priznati, da res vedno manj). Za na konec še slika, ki, mislim da, odseva (zelo upam, da ne splošno!) ptujsko odprtost turistom: skupina se pripelje z avtobusom in ker je hotel v središču mesta in brez pravega postajališča, so se prisiljeni ustaviti sredi ceste, jo tako zapreti za nekaj časa, da se lahko skobacajo dol in pograbijo vsak svojo prtljago; vozniki domačini so za tem avtobusom - logično - že čisto živčni (čeprav se ne zavedajo, da bi se lahko v taisti situaciji znašli kdaj tudi sami), kar v skrajni točki pripelje do tega, da nekdo celo pokliče policijo, češ kaj si ti bedasti turisti dovolijo! Malo provokacije: morda bi pa lahko za turistične razglednice uporabili to sliko kot mestno veduto Ptuja... C13. velikega travna 2006) Barbara Ferčič, Novinarska skupina Centra interesnih dejavnosti MODROST MESECA Čas je reka. Neukrotljivi tek vsega, kar obstaja. Čim se ena stvar pojavi, komaj jo zaznamo, že jo druga nadomesti, a tudi to bo kmalu odplaknilo. Mark Avrelij SPREHOD PO VSEBINI Do 8. junija razstavlja Slavica Marin iz Umaga 4 Majsko redno zasedanje sveta na nekdanji »dan mladosti« 5 Projekt Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek 9 Aerofest Drava bo združeval mesta ob Dravi 10 Inšpekcijski nadzor nad ograjami iz živih mej 11 »Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom« 11 Ekoremediacije v Podravju - razvojna priložnost za regijo 12 Iz Bruslja medalja za vino iz Ptujske kleti 13 Novi projekt ZRS Bistre Ptuj 13 Razstava Dobrote slovenskih kmetij 14 »Zdravje je vse, brez zdravja pa je vse nič!« 15 Skrb države za varnost. Kaj pa za socialo? 15 26. konvencija FECC-a 16 Utrgali štajerski cvet lepote 17 Razstava Iz zbirke Tenzor 18 Koncert Slovenske filharmonije 19 Hvalnica Zemlji s pesmijo planetarnih gongov 19 V muzeju so izdali vodnik Muzejske zbirke v ptujskem gradu 20 Različni smo kot letni časi 20 Ob prazniku Vrtca zaključna prireditev Okrog sveta domov 20 Praznik ptujskih vrtcev - projekt mnogih presežnikov 21 Ni vse zlato, kar se sveti 22 Iz življenja in dela ekošole Grajena 23 O pasjem poletju 24 Pomladna vetrnica 2006: Migajmo skupaj 24 Večer z Marinko Fritz Kunc 24 Predmeti v zraku so na Ptuju vedno bolj priljubljeni 25 »Dobro jutro, draga moja« 25 Vsi so ubogali veter 26 Medobčinsko prvenstvo v krosu 27 Največji plavalni dogodek doslej 28 Ptujčanom tri medalje 29 Dejan Zavec obranil naslov 29 Lea prvič osvojila članski B-tumir 29 120-letnica Turističnega društva Ptuj 30 Naslovnica: Ptujski maturantje plešejo za Guinnessov rekord. Foto: Rado Stropnik Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK. telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Agencija LOTOS, Liljana Vogrinec s. p.. Jadranska ulica 16. Ptuj. tel.: 02 771 08 82, asm: 031 481 673, 040 218 895; elektr. pošta: lotos. ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektr. pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Gratis. Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. wean 3 Vabilo ob dnevu državnosti in 15-letnici samostojnosti RS Osrednja slovesnost ob dnevu državnosti Republike Slovenije in 15. obletnici osamosvojitve bo v soboto, 24. junija, ob 20. uri na dvorišču minoritskega samostana. Po kulturnem programu bo enourni koncert Big banda Musicology, nato pa bomo temu jubileju nazdravili s penino in se posladkali s torto, na kateri bomo upihnili 15 svečk. Slavnostni govornik na prireditvi bo dr. Stefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj. Ultramaratonski plavalec Martin Strel bo letos na svojstven način obeležil dan državnosti in 15. obletnico osamosvojitve. V nedeljo, 25. junija, bo ob 14. uri priplaval po reki Dravi in se ustavil na prireditveno-rekreativnem prostoru Ranca Ptuj. Po pozdravu in krajšem sprejemu sledi zabavno druženje. Martin Strel bo plavanje pričel 20. junija pri izviru reke Drave v Italiji in končal 26. junija v Varaždinu na Hrvaškem. Prisrčno vabljeni! Mestna občina Ptuj Vabilo Vljudno vas vabimo na javno predstavitev načrtov zaščite in reševanja, ki poteka od 26. maja do 26. junija v delovnem času občinske uprave v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, na Ptuju, velika sejna soba, pisarna št. 15/1. Na podlagi 18. člena Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Uradni list RS, št. 3/02) in 3. ter 16. člena Odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 10/99) Mestna občina Ptuj objavlja javno predstavitev načrtov zaščite in reševanja Mestne občine Ptuj. Javna predstavitev se izvede z namenom, da se zagotovi sodelovanje zainteresirane javnosti pri izdelavi načrtov zaščite in reševanja v Mestni občini Ptuj. Odgovorna oseba je mag. Janez Merc. Dr. Štefan Čelan, župan Mestne občine Ptuj Obvestilo krajanom primestnih četrti Rogoznica in Grajena V skladu z 19. in 20. členom Pravilnika o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02) je Komunalno podjetje Ptuj, d. d., kot izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda v MO Ptuj. dolžan voditi evidence o nepretočnih in pretočnih greznicah na območju celotne občine. O obstoječem stanju je dolžan poročati ministrstvu za okolje in prostor. V ta namen sta Komunalno podjetje Ptuj in podjetje GEOMETRA, d. o. o., sklenili pogodbo za izvedbo geodetskih posnetkov lokacij greznic in evidentiranje stanja na terenu. Dela se bodo izvajala predvidoma od junija do konca leta 2006. Prosimo vas, da podjetju GEOMETRA, d. o. o., omogočite izvedbo geodetske meritve lokacije vaše greznice in podate informacije o sami greznici oziroma načinu ravnanja z odpadnimi vodami, nastalimi v vašem stanovanjskem objektu. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št. 787-51-81. Jože Cvetko, direktor Komunalnega podjetja Ptuj, d. d. Do 8. junija razstavlja Slavica Marin iz Umaga V galeriji Magistrat smo v maju odprli razstavo likovnih del Slavice Marin, poimenovano Morfologija sprememb. Umetnica prihaja iz Umaga, kjer je programska voditeljica v istoimenski galeriji Marin. Na Ptuju razstavlja prvič in je tudi sicer prvič v našem mestu, vendar je z njim posredno povezana že dalj časa. Razstavo je odprl Robert Križanič, predsednik Odbora za kulturo in član Mestnega sveta MO Ptuj, o likovnih delih Marinove je govoril slikar Dušan Fišer. Razstavljala je že nekajkrat v Piranu, pred prihodom na Ptuj tudi v Škofji Loki. Kot vemo, pa je bil Ptuj s tema mestoma Piranom in Škofjo Loko soustanovitelj in pobudnik ustanovitve Skupnosti starih mest Slovenije, ki je nato preraslo v asociacijo Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Tako je njen prihod v staro mestno jedro Ptuja in razstava v Mestni hiši pravzaprav logično nadaljevanje njene razstavne dejavnosti. Kaže, da so umetnici stara mestna jedra blizu in jo navdihujejo, saj tudi sama prihaja in ustvarja v Umagu, izobražuje pa se v stari Ljubljani - torej v mestih z dolgo naselbinsko zgodovino. Čeprav pri svojem umetniškem izražanju uporablja čisto elementarne naravne prvine in se ne ubada z urbaniziranimi ruralnimi okolji. Njena dela so že, če jih le na hitro in površno pogledamo, čisto nekaj posebnega. Uporablja naravne neobdelane prvine iz narave; klasje, cvetje, listje, stebla, zrna in grudice zemlje ter jih po svoje razvršča in kombinira. Poslužuje se tehnike kolažiranja, assem- blage in ready made tehnik, ki ji ponujajo možnost drugačnega preoblikovanja naravne tvarine ter hkrati omogočajo posebna spajanja različnih umetniških organizmov in materialov, preko katerih vzpostavlja nov odnos z gledalcem. Kompozicije nato prepusti toku časa, ki pa zaradi sprememb delcev iz narave spreminjajo svoj videz; barve, oblike in teksturo. Nove situacije dokumentira s fotografiranjem. Tako lahko gledalci opazujemo različna stanja v določenih trenutkih oz. sledi, ki jih na neki organski materiji pušča minevanje časa. Milena Turk Foto: Črtomir Goznik Majsko redno zasedanje sveta na nekdanji »dan mladosti« Majska seja mestnega sveta se je odvijala na nekdaj, v bivši Jugoslaviji, najslovesnejši državni praznik- t. i. dan mladosti, ki se nam je tistim, ki smo bili tedaj še otroci, na šolskih in občinskih proslavah imenovani pionirčki ali mladinci, vtisnil kar precej v spomin. Večino pa verjetno nanj najbolj asociira pesem Đ. Baiaševića »U ime svih nas iz petdeset i neke ...« ali pa tisti dve, še pogosteje peti »Od Vardara pa do Triglava, ... »« in »Druže Tito mi ti se kunemo ...« . Praznik je slavil mladost in Titovo mladino ter seveda ljubljenega vodjo. Današnji otroci in mladi nimajo več takih domovinskih praznikov in ne občutijo tovrstnih emocij, imajo pa marsikaj drugega, pravzaprav mnogo več vsega. Dobrega in slabega. To pa rado vnaša v neizkušene glave nešteto kombinacij in jih bega ter slepi, kar posledično tam pušča zmedo in tavanje. Največkrat. Če pač ni nekoga bolj izkušenega, ki bi jim pomagal te stvari urediti. A vrnimo se k osrednji temi. Tudi ptujski mestni svetniki so se na 25. maj 2006 - dan mladosti, ukvarjali z mladimi (naključje verjetno ali pa ne), in sicer z gradivom, ki pomembno vpliva na današnje življenje mladih in njihovo športno udejstvovanje - z ustanovitvenim aktom Zavoda za šport Ptuj. S tem odlokom ptujska občina ustvarja možnosti za razvoj športa otrok in mladine ter oseb s posebnimi potrebami, pa tudi za kakovosten in vrhunski šport odraslih, za širitev posameznih športnih zvrsti, društev in združenj kakor tudi za uveljavljanje športnikov in športnih društev ter športne vzgoje v šolah in nenazadnje za izobraževanje in raziskovanje na področju športa. Občina je doslej že imela veljavni odlok (ki je bil sprejet leta 1994), z novim pa se spreminja ime zavoda; odslej bo Zavod za šport Ptuj in ne več Športni zavod Ptuj, kajti prihajalo je do zamenjave z imenom Športna zveza MO Ptuj. Večje bo tudi število dejavnosti. Zavodu se daje še možnost, da svojo dejavnost razširi tudi teritorialno, v druge okoliške občine. Sicer ima zavod tri organe; direktorja, svet zavoda in strokovni svet. Spremembe bodo nastopile pri sestavi sveta zavoda. Odslej bo članov več; devet namesto dosedanjih šest in večino - kar pet jih bo imela ustanoviteljica MO Ptuj. Te bo imenoval Mestni svet MO Ptuj. Predstavnik zaposlenih v zavodu bo le eden, trije bodo predstavniki izvajalcev letnega programa športa, ki jih bo imenovala Športna zveza MO Ptuj. Tako je z amandmajem na sami seji predlagala Demokratična stranka upokojencev oz. svetnika Ignac Vrhovšek in Meta Puklavec, ki se nista strinjala z županovim predlogom, po katerem bi bilo v svetu sedem članov. Amandma je potrdilo 11 svetnikov, sedem jih je bilo proti. Mandatna doba članov sveta ne bo več štiri, temveč pet let, s tem, da so lahko po preteku mandatne dobe izvoljeni ponovno. Z veliko večino (22 za in le z lenim vzdržanim glasom ter nobenim proti) je bil sprejet še amandma, ki se nanaša na nepremičnine in športne objekte v upravljanju zavoda. Podal ga je Odbor za družbene dejavnosti in z njim omogočil, da lahko celotna šolska populacija, tudi srednješolska mladina, brezplačno uporablja športne objekte in površine, ki so upravljanju zavoda. V nadaljevanju zasedanja so svetniki po skrajšanem postopku obravnavali še dopolnitve Odloka o določitvi volilnih enot za volitve v Mestni svet Mestne občine Ptuj, dopolnitev letnega programa prodaje stvarnega premoženja MO Ptuj za letošnje leto, predlog soglasja Komunalnemu podjetju Ptuj k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v MO Ptuj, letno poročilo o poslovanju družbe Komunalno podjetje Ptuj s predlogi sklepov za skupščino, investicijski program - celovito varovanje podtalnice Ptujskega polja - I. faza, predlog sklepa do stališč pristojnih odborov o poslovnih poročilih javnih zavodov in ostalih proračunskih uporabnikov za leto 2005, posamezne programe prodaje stvarnega premoženja in predlog sklepa o prodaji nepremičnin: a) pare. št. 1788, 1786 in 1785, k. o. Ptuj, b) pare. št. 1805/1, 1808/1, 1809 in 1810, k. o. Ptuj, c) pare. št. 802/1, k. o. Brstje, posamezni program prodaje stvarnega premoženja in predlog sklepa o prodaji poslovnih prostorov in stanovanj v lasti MO Ptuj ter posamezni program prodaje stvarnega premoženja (podelitev stavbne pravice) in predlog sklepa o podelitvi stavbne pravice na: pare. št. 1883/1, k. o. Ptuj, pare. št. 1161, k. o. Ptuj, in del parcele 4024, k. o. Ptuj, pare. št. 178/15, k. o. Ptuj. Milena Türk Odgovori na pobude in vprašanja svetnikov Odlaganje svinjskih kož in drugih ostankov živalskega izvora - Zbiranje odpadne embalaže fitofarmacevtskih sredstev - Bale z odpadki preseliti na odlagalna polja še pred začetkom poletne vročine - Izveski in napisi v mestu neusklajeni z dejanskim stanjem Vprašanje Stanislava Zupaniča: Kako bo urejeno zbiranje odpadne embalaže fitofarmacevtskih sredstev? Ali bodo na ekoloških otokih posebni kontejneri in na katerih lokacijah? Od 1. januarja letos je v veljavi pravilnik, ki dejansko nalaga zbiranje embalaže. Občane zanima, kje lahko to embalažo odložijo? Odgovor: Embalaža fitofarmacevtskih sredstev spada po klasifikaciji odpadkov med nevarne odpadke. Tovrstnih odpadkov ni dovoljeno in niti ni varno brez nadzora prepuščati v posodah zbiralnic ločenih frakcij (ekoloških otokih). Občani jih lahko v skladu z 2. odstavkom 11. člena in 13. členom Odloka o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik MO Ptuj, št. 9/05) oddajo na dva načina, in sicer v akciji zbiranja nevarnih odpadkov, ki jo mora izvajalec javne službe organizirati najmanj enkrat letno, lahko pa se te odpadke pripelje na zbirni center v CERO Gajke, kjer se do oddaje v predelavo ali uničenje skladiščijo v namenskih zabojnikih, ki so nameščeni v posebej za te namene opremljenem kontejnerju. ♦ ♦♦ Vprašanja in pobudi Konrada Rižnerja: 1. Kdaj se predvideva izvedba odlagalnega polja na deponiji? Na deponiji se pojavljajo jate belih ptic, verjetno zato, ker tam najdejo hrano, saj so med balami tudi sipke smeti in te izgleda ptice tudi vabijo. Odgovor: V terminskem planu izvajalca gradbenih del je dokončanje izgradnje 1/b odlagalnega polja predvideno 15. maja. V kolikor bi bilo potrebno zaradi padavin gradnjo prekinjati, se lahko ta rok tudi podaljša, vendar predvidoma ne dlje kot do konca maja. Ptice, ki se pojavljajo v bližini odlagališča, so rečni galebi in čigre, ki se v našem okolju (na sosednjih njivah kakor tudi na odlagališču) pojavljajo zaradi Ptujskega jezera. Glede na dejstvo, da se v našem odlagališču odlagajo samo bale (razsutih odpadkov, kot je bilo na odlagališču v Brstju, ni), ni bojazni, da bi ptice raznašale odpadke v okolico. 2. Skupno občinsko upravo poziva, da se uredi preselitev 0% vpca/i 5 bal na odlagalna polja še pred začetkom poletne vročine, ne glede na trenutno stanje izvedbe odlagalnega polja v Gajkah. Mestni svet in Skupno občinsko upravo opozarja, da je treba ne glede na trenutno stanje izvedbe odlagalnega polja, kjer se dela izvajajo kljub težavam zaradi vremena, bale preseliti na ta odlagalna polja še pred poletno vročino. Če to ne bo izvedeno, bodo nastali problemi, kot so bili v Brstju, ko so po letu dni in več začeli bale seliti in se je širil neznosen smrad v smeri Podvincev in v smeri Spuhlje ter Brstja. Odgovor: Bale se bodo v skladu s predhodnim odgovorom in po zagotovilih vodje gradbišča lahko na novo polje prestavile predvidoma konec maja oziroma prvi teden v juniju. Pri tem pa še poudarjamo, da podobna situacija, kot je bila leta 2003, tokrat ne more nastati, saj so bile najstarejše skladiščene bale stare dobri dve leti in pol, ko so kemijski procesi razgradnje organskih snovi na vrhuncu. V sedanjem primeru pa gre za bale, ki bodo v času selitve stare le nekaj mesecev, zato podobnih vplivov ni pričakovati. Alenka Korpar 3. Ob poljski cesti, ki vodi do protitankovskega jarka v Gajkah, in pred gojiščem divjih živali Lovske družine Jože Lacko, naj se ob protitankovskem jarku postavijo opozorilne table »Prepovedano odlaganje smeti in ostalih odpadkov«. Lovci Lovske družine Jože Lacko opozarjajo, da se v njihovo gojišče divjih živali v Gajkah ob protitankovskem jarku (v ta jarek) ponovno navaža odpadni gradbeni material in ostale odpadke. Lovci sicer te kršitelje odganjajo, vendar neuspešno, zato so od inšpekcij Skupne občinske uprave zahtevali, da na tem mestu postavijo opozorilne table, da je prepovedano odlaganje smeti raznovrstnega izvora. Na to njihovo pobudo so prejeli odgovor, da občinska inšpekcija takšnih tabel nima. Zato kot svetnik mestnega sveta poskuša urediti, da se postavita dve opozorilni tabli; ena že takoj na začetku poljske poti, ko se zavije proti jarku, druga pa ob jarku. V tem primeru bi lahko lovci kršiteljem preprečili, da bi tam odlagali smeti. Odgovor: Protitankovski jarek se na posameznem mestu v skladu z dogovorom Lovske družine Jože Lacko Ptuj in na pobudo nekaterih lastnikov zemljišč ni zasul iz naslednjih razlogov: - protitankovski jarek služi kot drenažni jarek za odtekanje zalednih voda iz kicarskih gozdov in pobočij, na kar so opozorili nekateri lastniki zemljišč, - navedeni jarek služi kot življenjski prostor za poleganje in gnezdenje ter kot varovalni prostor za zavetje divjadi, na kar so lovci Lovske družine Jože Lacko Ptuj opozorili z dopisom in na sestanku, - hkrati jarek služi kot proti-vetmi pas, ki zadržuje močne vetrove. Lovska družina Jože Lacko Ptuj se je zavezala, da bo skrbela za jarek in dodatno vršila tudi nadzor nad povzročitelji, ki bi v prihodnje malomarno in namerno odlagali komunalne odpadke, kar je zapisniško zabeleženo na sestanku 17. maja 2004. Inšpekcija Skupne občinske uprave bo na osnovi prijave ugotovljenih znanih povzročiteljev odpadkov, v skladu s predpisom, takoj ukrepala zoper znanega kršitelja. Opozorilne table s prepovedjo odlaganja odpadkov bo na zahtevo komunalne inšpekcije postavilo podjetje Čisto mesto Ptuj (table so že naročene). 4. Ali je za odlaganje svinjskih kož in drugih ostankov živalskega izvora sploh kaj storjeno, oz. kako je poskrbljeno za tovrstne odpadke? Ali je Koto pripravil kakšno rešitev? Ali se iščejo kakšne druge variante zbiranja in odlaganja tovrstnih odpadkov živalskega izvora? Po mnenju svetnika za tovrstne odpadke zagotovo ni poskrbljeno, saj jih je najti po gozdovih in odlaga se jih celo v posode za odlaganje smeti in tako pridejo na deponijo. Zaradi bojazni, da bo to potem smrdelo v poletni vročini, je dal pobudo za preselitev odloženih bal na odlagalna polja še pred poletno vročino. Odgovor: Skupna občinska uprava je v zvezi z reševanjem te zadeve na pobudo Konrada Rižnerja že odgovarjala. V januarju 2006 pa je na našo urgenco iz Kota, d. d., prišel dopis z naslednjim pogledom na trenutno situacijo: »Koto, d. d., že več let ne odkupuje oz prevzema takih svinjskih kož, saj so za prevzeme zahtevana veterinarska potrdila. To je bil tudi eden od razlogov (poleg zaprtja klavnice na Ptuju), da smo svojo odkupno postajo odprodali. Na tem območju obstaja le zbiralnica Nacionalnega veterinarskega inštituta Ptuj za 1. in 2. kategorijo, ki pa ima svoje pogoje obratovanja. V preteklosti se je omenjalo taka zbirna mesta za morebitno rešitev ravnanja z živalskimi stranskimi proizvodi iz kmetij. Menimo pa, da se je zataknilo pri finančnih sredstvih. Omenili smo že nekatere občine, ki so podobne probleme reševale z zbirnimi mesti v okviru komunalnih javnih služb. Ta podjetja so s koncesionarjem in izvajalcem javne službe (beri Koto, d. d.) podpisala pogodbo o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla. Kot koncesionar jim zagotavljamo odvoze po dogovorjeni dinamiki, uporabnik pa zagotavlja med drugimi predpisanimi pogoji tudi plačilo opravljenih storitev v skladu s sklepi Vlade o določitvi tarife za ceno storitev opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla. Zadnja določena tarifa znaša 46,10 tolarja za kilogram prevzetih stranskih živalskih proizvodov. Strinjamo se, da je taka možnost stroškovno neugodna, saj surovo kožo obravnava kot I. in 2. kategorijo (»kot odpadek«), vendar se nam zdi na kratek rok edinole realna.« Tako KOTO. Iz vsebine dopisa se da razbrati, da bi morale lokalne skupnosti, ne glede na to, da je ravnanje s tovrstnimi odpadki v pristojnosti države, če bi hotele rešiti ta problem, zagotoviti lastna sredstva. Zato morajo lokalne skupnosti apelirati na Veterinarsko upravo Republike Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor, da ta problem za letošnjo sezono razrešita, saj je vendar Vlada RS Kotu podelila koncesijo. Ta pa le služi, lastne mreže odvzemov tovrstnih odpadkov v državi pa ni vzpostavil. Majda Murko 5. Strokovne službe občinske uprave naj opravijo ogled bankin v naselju Brstje ob varnostni (odbojni) ograji. Cestišče tam je zelo ozko, zato naj se dodela bankina, okrog 40 ali 50 cm na eni strani cestišča. Odgovor: Vzdrževanje bankin ob LC 328-101 Brstje-Spuhlja se izvaja v okviru sprejetega plana in programa vzdrževanja lokalnih cest. Širina vozišča ter frekvenca prometa zahteva večkratno dosipavanje in utrjevanje bankin, kar posledično zahteva povečanje sredstev, ki so sprejeta po planu porabe sredstev. Glede na stroške in gostoto prometa, ki se povečuje zaradi gradnje obvoznih cest na Ptuju, bi bila utrditev z asfaltom edina možnost dobrega vzdrževanja. Milan Pavlica ♦ ♦♦ Vprašanje Avgusta Laha: Ali je tisti, ki je v tej občini zadolžen za izveske in napise v mestu, sploh upravičen, da prejema plačo, če se v letu dni niso odstranile table in napisi o vseh lokalih in raznih dejavnostih, ki že leta ne obratujejo več, npr. gostinski lokal Ana (nekdanje gostišče Beli križ) na Vinarskem trgu, Ims Vegas v Ul. heroja Lacka H, Gostilna Stari ribič v Vošnjakovi 11, trgovine Guma, Planika, Mustang MM v Krempljevi ulici, Tamara na Cvetkovem trgu, ... Oddelek za okolje in prostor je v pisnem odgovoru na 29. seji sveta 20. aprila lani zapisal, da bodo ti napisi odstranjeni na stroške lastnikov. To se še ni zgodilo! Odgovor: V starem mestnem jedru so bili odstranjeni napisi ob spremembi lastnikov (Guma in Planika ...), odstranjene pa so bile tudi usmerjevalne table na Maistrovi ulici na Ptuju. Veliko težje pa je z odstranitvijo napisov, kjer MO Ptuj ni lastnica stavb: Ana, Las Vegas, Stari ribič, Mustang MM, Tamara ..., ki pa so še v postopku. V kolikor bivši lastniki izveskov in napisov na pod- MESTNI SVET/STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO lagi inšpekcijskega ukrepa ne bodo na lastne stroške odstranili, bo v skladu z 2. odstavkom 13. člena Odloka o izveskih in napisih v starem mestnem jedru Ptuja (Uradni vestnik MO Ptuj, št.: 1/99) obveznost naložena MO Ptuj, da to stori na lastne stroške in kasneje le-te izterja od zavezancev. Ukrepanje je težavno tudi zaradi tega, ker v 2. odstavku 13. člena odloka ni predvidena kazen. Majda Murko ♦ ♦♦ Vprašanja Marjana Kolariča: 1. Zakaj v šestih mesecih pri Rašlovi kapeli še ni postavljenega prometnega znaka »Otroci na cesti«, ko pa so občinske strokovne službe in SPVCP podprle ureditev postajališča za šolski avtobus? Odgovor: Prometni znak I - 15 Otroci na cesti se postavlja pred šolo, otroškim vrtcem, igriščem oziroma na takšnih delih ceste, kjer se zbira več otrok. Signalizacija pri Rašlovi kapeli bo v maju urejena s talno signalizacijo za avtobusno postajališče za prevoz šoloobveznih otrok. Postavil se bo tudi prometni znak III - 54, Avtobusno postajališče. Do sedaj izvedba prometne signalizacije ni bila možna zaradi temperature zraka, ki je pogoj za talno signalizacijo (barvanje). 2. Ali bo krožišče na Dornavski cesti res dvojno krožišče? Ali imamo kakšno zagotovilo, da bo krožišče res zgrajeno v letu 2006? Odgovor: Po sprejetem programu Ministrstva za promet, Direkcije RS za ceste, je v tem letu načrtovano izvajanje II. faze Dornavske ceste na Ptuju (R3-713/4910), kar pomeni priključek Puhove ceste na novo krožišče pri starem Rogozniškem pokopališču ter rekonstrukcija vozišča z avtobusnimi obojestranskimi postajami in hodniki za pešce ter kolesarske poti v smeri proti mostu čez potok Rogoznica. J. Svetnik je želel dodatna pojasnila k odgovoru (op. ur.: objavljen v Ptujčanu št. 4, 26. 4. 2006) na njegovo vprašanje o problematiki fekalne kanalizacije v naselju Podvinci. Odgovor: Projekt »Zaščita podtalnice Ptujskega in Dravskega polja« zajema v 2. fazi tudi ureditev fekalne kanalizacije v Podvin-cih. Vloga za pridobitev1 kohezijskih sredstev za izvedbo 2. faze projekta je bila predana na Ministrstvo za okolje in prostor konec februarja tekočega leta. V okviru prijav projektov na kohezijski sklad bo RS preložila vlogo Komisiji Evropskih skupnosti v Bruselj in po zagotovilih odgovornih na Ministrstvu za okolje in prostor kakor tudi na Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko ima projekt vso podporo na državnem nivoju in ni nobenih razlogov, da z vlogo ne bi uspeli, seveda z upoštevanjem dejstva, da smo že prejeli pozitivno odločbo Evropske komisije za realizacijo 1. faze projekta. Delitev celotnega projekta v dve fazi je bila samo administrativna in šele z izvedbo 2. faze bo projekt vsebinsko predstavljal celoto ter s tem izpolnjeval kriterije za sofinanciranje celote. Pridobitev odločbe za 2. fazo projekta je pričakovati v začetku naslednjega leta, kar pomeni, upoštevajoč še nadaljnje aktivnosti potrebne pred začetkom same izgradnje, da bi se le-ta lahko pričela v letu 2008. Janko Sirec ♦ ♦♦ Pobuda Janeza Rožmarina: Nekatere ulice so nujno potrebne vzdrževanja. Potrebno je obnoviti asfaltno prevleko v ulici Na obrežju, ki je v zelo slabem stanju, enako tudi v Povodnovi ulici in še nekaterih. Odgovor: Na območju Mestne četrti Breg bi bilo potrebno pristopiti k vzdrževanju obstoječih asfaltnih plasti po posameznih ulicah, kjer so plasti dotrajane. Glede na zagotovljena finančna sredstva v proračunu za leto 2006 (7.000.000,00 tolarjev) mora Svet Mestne četrti Breg po posameznih ulicah določiti prioriteto sanacij vozišč. Milan Pavlica ♦ ♦♦ Pobuda Ervina Hojkerja: Sanira naj se vodnjak na zele- nici na Maistrovi ulici. Odgovor: Podana pobuda bo upoštevana pri pripravi proračunov v naslednjih letih. ♦ ♦♦ Pobuda Mete Puklavec: Na Ptuju naj se sanirajo in uredijo poti za invalide na vozičkih in za otroške vozičke. Odgovor: V okviru finančnih zmožnosti bomo v naslednjih letih poskušali sanirati oz. urediti poti za invalide na vozičkih in za otroške vozičke. ♦ ♦♦ Pobuda Maksa Ferka: V bodoče naj se ob najemni pogodbi za parkirišče na Zadružnem trgu na Bregu uporabnikom zaračuna kavcija za čiščenje parkirišča. Odgovor: Zakonska podlaga nam ne omogoča, da bi najemniku zemljišča zaračunali kavcijo za morebitno neizpolnitev pogojev, zapisanih v soglasju za uporabo prostora. V kontekstu pobude bo potrebno več pozornosti posvetiti nadzoru izvajanja nalog, ki so najemniku naložene v soglasju (vključno s čiščenjem prostora in odvozom smeti). Zdenka Matjašič SDS “Predstavniki” študentov zavajajo študente Predlagane študentske reforme ne ukinjajo študentskih bonov, ne ukinjajo študentskih subvencij za bivanje in nikakor ne ukinjajo štipendij. Štipendije so pomembne, saj je cilj in želja študentov, da čim prej zaključijo študij. Študentsko delo naj se odvija v okviru njihovega poklica, za katerega študirajo. Pomembno je, da agencije pri poklicni poti spremljajo študenta in mu po končanem študiju pomagajo najti tudi prvo zaposlitev. Zavodi za zaposlovanje morajo prevzeti vlogo študentskih servisov, le-ti pa se morajo čim prej preoblikovati v posredovalnice dela za vse. Pri tem pa je potrebno biti pozoren, da se ne ustvarja različnih privilegiranih skupin in s tem omogoča nelojalno konkurenco. Študenti smo si v Sloveniji zagotovili veliko privilegijev. Zanje ni temelj pridobitve socialni status. Za povečanje le-teh bi bila potrebna ogromna sredstva, vendar na tak način ne bomo podali enakih izhodiščnih možnosti za vse, ki želijo študirati. Socialno namreč ne pomeni vse brezplačno, ampak pomoč tistim, ki to potrebujejo. Andrej Korpar, predsednik MO SDM Ptuj STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO SOCIALNI j I Socialni demokrati Podravja v evropskem parlamentu Socialni demokrati smo v okviru izobraževanja članstva in bodočih kandidatov za župane in svetnike med 18. in 21. aprilom obiskali Bruselj. V treh dneh smo se podrobneje seznanili z delovanjem evropskega parlamenta, evropske komisije, Sveta Evrope, ekonomsko socialnega sveta in odbora regij. Posebno pozornost pa smo namenili pridobivanju sredstev iz Evropskih skladov. Strokovne ekskurzije smo se udeležili tudi člani Pokrajinskega odbora Podravje v sestavi Vladimir Berger, Zlatko Fafulič, Zdravko Hlebec, predstavnik delavske zveze Branko Cajnko ter predstavnik MF SD Ptuj Žiga Simonič. Ob prihodu nas je sprejel predsednik SD ter evropski poslanec Borut Pahor, ki nas je podrobno seznanil z delom parlamenta ter delom evropskega poslanca. Pogovor, ki se je razvil, je tekel predvsem v smeri sprejemanja evropske ustave, nadaljnji širitvi EU ter s tem povezanima temama - uvedbi shengenske meje in odnosih s Hrvaško. Socialni demokrati smo odprti za sodelovanje z vsemi, ki jim je na prvem mestu razvoj Spodnjega Podravja kot celote. Svoje znanje in izkušnje, ki smo jih pridobili z obiskom, bomo s pridom izkoristili za napredek našega okolja. Priložnost za naš prispevek razvoju bodo že bližajoče se lokalne volitve, na katere se Socialni demokrati zelo resno in odgovorno pripravljamo. Vladimir Berger, predsednik Pokrajinskega odbora SD Podravje J Medijska konferenca Zelenih Slovenije in Avstrije v Ljubljani Ptuja Na medijski konferenci 18. aprila sta predsednik Zelenih Slovenije Vlado Čuš in deželni predsednik in poslanec avstrijskih Zelenih Roli' Holub poudarila skupna stališča obeh strank pri ureditvi položaja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Izpostavil bom le ključne poudarke: - Manjšine so bogastvo združene Evrope, njihova zaščita je skupna evropska naloga. - Zeleni v Avstriji zelo jasno sporočajo svoje stališče do hitrejše ureditve vprašanja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in v evropskem parlamentu. - Zeleni Slovenije pričakujemo odločno in jasno besedo slovenske države, ko gre za zaščito pravic slovenske manjšine in predlagamo ustanovitev ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu ter manjšine v Sloveniji. - Predlagamo imenovanje varuha pravic narodnostnih manjšin v Sloveniji. - Zavzemamo se za sodelovanje z Avstrijo in sosedi na partnerskem odnosu in v evropskem duhu. - Sedmi člen avstrijske državne pogodbe je sestavni del avstrijskega pravnega reda, a uresničen ni, topografskih napisov ni, avstrijsko ustavno sodišče pa je izdalo jasno odločbo glede obveznosti Avstrije. - Pri usmeritvah se mora združiti ves slovenski parlament, brez političnih razprtij. Franc Kolarič Za ljudi pred profitom V soboto, 22. aprila, je bila konferenca Liberalne demokracije Slovenije, kjer je bil sprejet manifest z naslovom Za ljudi pred profitom. Živimo v času, ko v Sloveniji konzervativni pol gradi in krepi vedno bolj avtoritarno državo. Kot odgovor na to LDS z manifestom obnavlja svojo energijo, vrača se k svojim temeljnim vrednotam, ki so bile vselej obrnjene k človeku, njegovi enakopravnosti in solidarnosti. Veliko ljudi pričakuje prav od liberalne demokracije odgovore na probleme današnjega sveta. Liberalni demokrati ne sprejemamo trga in dobička kot vodilo posameznikove usode; za nas so ljudje pred profitom. Prizadevamo si za državo, ki ne posega v svoboščine posameznika, avtonomijo javnih ustanov in svobodo gospodarstva. Verjamemo, da je temeljna naloge države, da zagotavlja enake priložnosti in možnosti za vse državljane. Vasja Strelec, za MO LDS Ptuj *LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO/OKOLJE IN PROSTOR E^nm,uren.T S s www.shis.si SMS je najpomembnejša sila zelene politike v Sloveniji Stranka mladih Slovenije je v začetku maja postala polnopravna članica v Zvezi evropskih zelenih strank EFGP. To je veliko priznanje za mlado stranko in dosedanje delo. Hkrati s pomembnim članstvom pa je SMS tudi sprejela obvezo kot najpomembnejši politični dejavnik na tem področju v naši državi, da v čim večji meri poveže vse stranke in gibanja na zeleni sceni v Sloveniji. SMS seje izkazala kot živ organizem in stranka, ki deluje vseskozi, ne le tik pred volitvami. SMS se, tako kot sicer zelena evropska politika, ne zaletava zgolj v okoljska vprašanja, ki so seveda med temeljnimi izhodišči. Zelena politika je kompleksno reševanje vprašanj za kvaliteto bivanja sedaj in v prihodnosti, posebej v skrbi za mlade, socialno državo, človekove pravice in zdravo okolje. Robert Križanič, predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj, ptujfwsms.si Projekt Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek Izvajanje projektnih aktivnosti se bliža koncu Projekt Upravljanje z ribniki Podvinci in Velovlek, za katerega je MO Ptuj večino sredstev pridobila iz programa Phare, bo kmalu zaključen. V skladu z donacijsko pogodbo morajo biti aktivnosti projekta končane do 26. julija letos. Projekt je namenjen ohranitvi izredne biotske pestrosti v območju ekstenzivnih ribnikov, ki je zavarovano kot Naravni rezervat ribniki Podvinci in opredeljeno kot Območji Natura 2000 Podvinci in Velovlek. Cilj projekta je vzpodbuditi trajnostno rabo območja ter povečati ozaveščenost javnosti o pomenu ohranjanja narave. S REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Med aktivnostmi, ki smo jih v okviru projekta že izvedli, je bil ogled dobre prakse pri partnerju iz avstrijske Koroške, kjer je potekala predstavitev delovanja in upravljanja na njihovem zavarovanem območju. V zimskih mesecih je potekala sanacija meniha in čiščenje odvodnega jarka velikega ribnika v Podvin-cih, s čimer se zagotavlja obstoj naravnih vrst, ki veljajo za redke in ogrožene. V okviru aktivnosti »ozaveščanje in informiranje javnosti« je tudi izvedba treh delavnic za lokalno prebivalstvo (dve informativno-motivacijski ter delavnica za kmete oziroma lastnike zemljišč). V aprilu je bila prva informativno-motiva-cijska delavnica, kjer smo lokalnemu prebivalstvu in lastnikom zemljišč podrobneje predstavili območje izvajanja aktivnosti, cilje in partneije projekta, njihovo vlogo ter pridobili njihova mnenja in predloge. Delavnice se je udeležil tudi predstavnik avstrijskega partnerja Mihael Hanscho, ki je predstavil zgodovino njihovega zavarovanega območja Zablatniško močvirje. Na delavnici za kmete oziroma lastnike zemljišč so bili predstavljeni Slovenski kmetijsko-okoljski program (SKOP) in najprimernejši načini kmetovanja za zagotovitev varstva naravnih rezervatov. V naslednjem mesecu bo pripravljen promocijski material; promocijski film, brošure, zloženke in razglednice. Film bo namenjen predvsem šolski mladini, ponudili ga bomo tudi Zavodu RS za šolstvo in Centru šolskih in obšolskih dejavnosti ter drugim. Postavili bomo tudi učno pot, opremljeno z usmerjevalnimi in informativnimi tablami, ki bo potekala ob delu ribnika v Podvincih in skozi gozd. V projekt so vključene tudi zahtevnejše aktivnosti in najpo- membnejše med njimi so kartiranje (vnos habitatnih tipov in vseh ostalih površin na karto) in opredelitev notranjih območij habitatnih tipov in vrst, izdelava strokovnih podlag za dopolnitev akta o zavarovanju zavarovanega območja ter izdelava osnutka integralnega načrta upravljanja (vključitev vseh nosilcev upravljanja območja; varstvo narave, ribištvo, gozdarstvo, lovstvo, raba kmetijskih zemljišč). Za nadzor in koordinacijo teh aktivnosti skrbi projektni partner Zavod RS za varstvo narave. Ker smo večino sredstev prejeli s strani EU in iz državnega proračuna, potek projekta spremlja Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in Regionalni center za okolje (REC). V kratkem pričakujemo obisk komisije; mag. Julijano Lcbez Lozej (MOP) in Tatjano Studen (REC), ki nadzira izvajanje projekta. Pregledale se bodo že izpeljane aktivnosti, aktivnosti v teku in tiste, ki še sledijo. V začetku julija bo izpeljana še zaključna promocijska prireditev, kjer se bodo predstavili rezultati projekta. Dogodka se bodo udeležili vsi partnerji, pridružene organizacije, javne in zasebne institucije, sodelujoče lokalno prebivalstvo in društva, izvajalci ter predstavniki medijev. S tem pa dela na projektu še ne bodo zaključena, kajti v enem mesecu po poteku projekta se mora pripraviti izčrpno končno poročilo. Mihael Janžekovič Foto: Vekoslav Lasič Ribnik v Podvincih. Ta dokument je bil pripravljen s finančno pomočjo Evropske unije. Njegova vsebina je izključna odgovornost Mestne občine Ptuj in se nikakor ne more obravnavati kot uradno stališče Evropske unije. Aerofest Drava bo združeval mesta ob Dravi Cilj skupnega sodelovanja mest ob Dravi je ohranitev in izboljšanje življenja v reki Dravi in ob njej Maja je na ptujskem gradu potekala predstavitev projekta Aerofest Drava 2006, ki ga je okoljsko društvo Most Iniciativa Ptuj v sodelovanju z marketinško agencijo Altius predstavilo povabljenim županom iz občin v porečju Drave. Dogodek je širšega pomena, saj bo v prireditvenem času združeval ljudi s porečja Drave ter prenesel osnovno idejo o druženju in izmenjavi mnenj. Udeleženci predstavitve projekta Aerofest Drava 2006. Župani ter akterji projekta. OPOZARJANJE NA POMEN REKE DRAVE Ideja, ki se je porodila predsedniku društva Matevžu Cestniku že ob ustanavljanju okoljskega društva Most Iniciativa Ptuj pred desetimi leti, se bo letos uresničila. Ideja po ohranitvi in izboljšanju življenja v reki Dravi in ob njej bo realizirana s projektom Aerofest Drava 2006. Osnovna vez, ki povezuje sodelujoča mesta, je ista reka. S projektom želijo vplivati na informiranost in ozaveščenost različnih javnosti, s ciljem oživeti življenje v reki Dravi in ob njej ob pomoči Zveze ekoloških gibanj Slovenije. V ta namen bodo v projektu sodelovale institucije, kot so vrtci, šole, ribiška ter ostala društva, ki bodo s svojim prispevkom pripomogla k večji ekološki ozaveščenosti. POVEZOVANJE MEST OD DRAVOGRADA DO OSIJEKA V sklopu Aerofesta bodo potekale tudi športne aktivnosti, ki se bodo odvijale na reki Dravi oziroma njenem porečju in tako povezovale mesta od Dravograda do Osijeka. V sodelovanju z Aeroklubom Ptuj bo septembra potekal aeromiting, v katerem bodo letalci na relaciji Maribor-Varaždin-Osijek-Ptuj tekmovali za pokal Drave. Prav tako bo v septembru v sodelovanju s klubom Maraton Mirka Vindiša potekal tek ob Dravi. Po Dravi se bodo spustili tudi kanuisti in kajakaši Športnega kluba Center Ptuj. Poleg športnih in ekoloških aktivnosti bodo hkrati potekale družabne prireditve. SREČANJE ŽUPANOV TER AKTERJEV Letošnji Aerofest Drava povezuje državi Slovenijo in Hrvaško. Srečanja in predstavitve projekta na ptujskem gradu so se ude- ležili župani oziroma predstavniki naslednjih mest: Varaždin, Maribor, Muta, Ruše, Duplek, Markovci in Ptuj. V imenu Mestne občine Ptuj je udeležence pozdravil in nagovoril podžupan mag. Miran Kerin, v imenu Aerokluba Ptuj pa Stanko Čuš, upravnik letališča Moškanjci. Predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije (ZEK) Karel Lipič je predstavil ZEK in opozoril na pomen reke Drave. Vsebino projekta je predstavil njegov pobudnik Matevž Cestnik. Ob nagovoru udeležencev so spregovorili župani oziroma predstavniki posameznih mest. Podžupan MO Maribor Bogdan Čepič je izrazil podporo projektu in povezovanju ter vzdrževanju pozitivnih odnosov med mesti. Prav tako je opozoril na pomen reke Drave in željo po ohranitvi življenja v njej ter skrb za prijaznejšo, čistejšo in kvalitetnejšo reko. »S pomočjo sodelujočih mest in drugih akterjev želimo, da se projekt razvije v mednarodno sodelovanje držav, skozi katere teče reka Drava, ter tradicionalno vsako nadaljnjo leto povezuje vsa mesta ob reki Dravi, od izvira na ToblaSkem polju v Italiji in vse do izliva pri Dalju na Hrvaškem. Cilj skupnega sodelovanja in skupnih akcij mest ter krajev je pozitivno delovanje za izboljšanje in ohranjanje naravnih virov, predvsem skupne reke ter medsebojnih odnosov v njenem porečju,« pravi Matevž Cestnik, idejni vodja projekta. »Pri projektu lahko sodelujejo vsi, ki menijo, da lahko s svojim prispevkom povežejo ljudi ob Dravi oziroma vplivajo na ekološko ozaveščenost o reki Dravi. Predvsem pa lahko že s svojo udeležbo na prireditvah pokažejo dobro voljo in s tem izkažejo podporo projektu, ki je zastavljen večletno, zato lahko tudi izrazijo idejo, s katero bi se lahko prihodnja leta vključili v Aerofest,« je povedala Petra Čihal iz podjetja Altius. Besedilo in foto: Staša Cafuta Predviden program Aerofesta Drava 2006 25. junij Dobbiaco-Osijek, ultramaratonec Martin Strel - Ptuj (Mestna občina Ptuj, Brodarsko društvo Ranca Ptuj, Okoljsko društvo Most Iniciativa Ptuj - sprejem - most za pešce) 27.-30. julij Mednarodni balonarski festival - Terme Ptuj 3. september Tek Mirka Vindiša ob reki Dravi - klub Maraton Mirko Vindiš 3. september Spust po reki Dravi 7.-10. september 100 let letalstva - mednarodni aerorally (Maribor, Dravograd, Ptuj, Ormož, Varaždin, Osijek) oktober Izdaja kataloga Skupnosti porečja reke Drave, fotozapisi acrorallya, povzeti statistični podatki občine in Most Iniciativa Ptuj oktober »Reka Drava nekoč, danes, jutri... « (Maribor - VG biro Maribor, VGP Ptuj) 7. september Otvoritev aerorallya (Maribor. Ptuj - ptujski most za pešce, Dravska ulica, obrežje Drave) 8. september Zaključek 2. etape aerorallya, nagrada (Varaždin) 8. september Prilet; cilj (Osijek) 9. september Nagrada Osijek-Aljmaš-Vukovar-Osijek 10. september Prilet na Ptuj, Pokal Drava 10. september Zaključek aerorallya in letalski mitingv Moškanjcih Inšpekcijski nadzor nad • • • ^ • • -« • ograjami iz živih mej Vtem letnem času mnogi občani urejajo svoje žive meje, ki jim služijo kot ograje. Običajno so ograje visoke od 90 do največ 120 cm, kar že od nekdaj velja kot višina, do katere so lahko segale ograje. Vendar to ne velja vedno in v vseh primerih. Kadar je potrebno zagotoviti prometno varnost na cestah, je predpisana višina lahko tudi precej nižja. ŽIVA MEJA NE SME ONEMOGOČATI PREGLEDNOSTI CESTE Odlok o občinskih cestah na območju MO Ptuj (Uradni vestnik MO Ptuj, št. 10/2000) v 43. členu prepoveduje postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira promet. V križišču mora biti zagotovljeno polje preglednosti. Navedeni odlok v 48. členu določa, da v bližini križišča občinske ceste v ravnini z drugo cesto ali železniško progo v ravnini (pregledni trikotnik) ter na notranjih straneh cestnih krivin (pregledna berma) ni dovoljeno saditi dreves, grmovja ali visokih poljskih kultur, ki bi ovirale preglednost občinske ceste ali železniške proge (polje preglednosti). V POLJU PREGLEDNOSTI CESTE JE ŽIVA MEJA LAHKO VISOKA NAJVEČ 75 CM Kako se določi preglednost ceste, je opredeljeno v 18. členu Pravilnika o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/2005). Zagotovljena mora biti preglednost za voznika, ki sedi v osebnem avtomobilu. Vertikalna preglednost na cesti je opredeljena na višini voznikovega očesa (1 m) in proste vizure do višine ovire na cesti (10 cm) na zaustavni pregledni razdalji. V nivojskem križišču ali priključku ugotovimo polje preglednosti tako, da nam nobena ovira (živa meja) ne preseka pregleda v ravni črti od zaustavne razdalje na prednostni cesti in do odmika vozila na neprednosti cesti ob robu vozišča prednostne ceste. Zaustavna razdalja se določi glede na hitrost vožnje. Pri hitrosti 50 km/h znaša zau- stavna razdalja 45 m. Navedeni pravilnik v 70. členu določa, da je v območju površin, potrebnih za preglednost ceste, dopustno zasaditi grmovnice, katerih višina rasti ne presega 0,75 m. Tudi vzorec zasaditve površin ob cesti je potrebno prilagoditi pogojem preglednosti ceste. Praktično to pomeni, da mora imeti voznik, ko se pred križiščem ustavi, zagotovljeno preglednost na levo in desno stran ceste, na katero bo zapeljal, in sicer na vsako stran 45 m. NADZOR NAD VIŠINO ŽIVIH MEJ Nadzor nad spoštovanjem in izvajanjem občinskega odloka o cestah v MO Ptuj izvaja komunalna inšpekcija Skupne občinske uprave. V primeru kršitve inšpektor lastniku oziroma uporabniku zemljišča odredi odstranitev ali znižanje previsoke žive meje. Če lastnik oziroma uporabnik zemljišča ne izvrši odredbe, se kaznuje z globo, ograjo pa odstrani ali zniža javno podjetje za vzdrževanje cest na njegove stroške. Polja preglednosti v križiščih in notranjih straneh cestnih krivin ureja in določa Odlok o občinskih cestah na območju MO Ptuj. Ta odlok pa ne ureja polja preglednosti pri izvozih z dvorišč stanovanjskih hiš na cesto. V primeru nepreglednosti pri izvozu na cesto zaradi previsoke žive meje na sosednjem zemljišču je zagotovitev preglednosti stvar dogovora med lastniki oziroma uporabniki sosednjih zemljišč. V kolikor do dogovora ne pride, je reševanje morebitnega spora v pristojnosti sodišča. Sabina Jupič, komunalna inšpektorica »Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom« Tudi letos smo ob dnevu Zemlje na Novem trgu pred Mercatorjevo blagovnico pod sloganom Čas razgradnje odpadkov v naravi izpeljali prireditev Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom. Predstavile so se eko-šole iz: OŠ Mladika, OŠ Ljudevita Pivka, OŠ Olge Meglič, OŠ Destrnik, OŠ Videm, OŠ Grajena in OŠ Ljudski vrt pod mentorstvom eko-koordinatorjev. Šole so predstavile različne poučne aktivnosti o varovanju okolja (črna odla- gališča, zbiranje starih zdravil, varčevanje z energijo v lastnem domu in ločevanje odpadkov v lastnem gospodinjstvu ...) in jih ponazorile z izdelki iz različnih odpadnih materialov. Skozi igro na izbrano okoljsko temo in z glasbenimi točkami pa so poskrbeli za prijetno vzdušje v samem mestnem jedru Ptuja. V eko-kotičku smo organizirali delavnice, kjer so otroci iz vrtca Marjetica izdelovali razne izdelke iz PET-embalaže. Za dodatno popestritev sta poskrbela tudi animatorja, ki sta izvajala igre na temo ekologije in varstva Zemlje. Zbrane je na dogodku pozdravil župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Svojo prisotnost pa so zabeležili tudi Aerofest (predstavitev projekta povezovanja mest na področju reke Drave) in Stranka zelenih Slovenije. Čisto mesto Ptuj je v sklopu svojih aktivnosti predstavilo stroj za stiskanje pločevink, ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov in kompost. Čas razgradnje odpadkov v naravi: Plastika - 450 let, Ploče-vinka - 300 let, Plenica - 500 let, Steklo - I milijon let, Cigaretni fdter - do 12 let, Papir - do 2 leti. Andreja Šajnovič Stroj za stiskanje pločevink. Podatki o kvaliteti pitne vode za odjemno mesto vodohran Nova vas - Ptuj Parameter Dovoljeno Izmerjeno pH 6.5-9.5 , 7.4 Elektroprevodnost 2500 pS/cm 467 gS/cm Oksidativnost 5 mg/l O, <0.5 mg/l Kloridi 250 mg/l 6,5 mg/l Amonij 0,5 mg/l <0,02 mg/l Nitriti 0,5 mg/l <0.007 mg/l Nitrati 50 mg/l 33,0 mg/l Vzorci so bili odvzeti 25. aprila 2006. Parametri so skladni s pravilnikom o pitni vodi (Ur. 1. RS, št. 19/2004). 'Jf//ycr//t X1 Ekoremediacije v Podravju - razvojna priložnost za regijo Največja prednost ekoremediacij je njihova večnamembnost V prostorih Animacije je sredi maja potekala predstavitev ekoremediacij (ERM), možnosti ter prednosti njihove uporabe v podravski regiji, dodatne možnosti črpanja sredstev iz Evropske unije ter aktivnosti, ki že potekajo ali še bodo v letošnjem letu. (Od leve) dr. Danijel Vrhovšek (LIMNOS), dr. Ana Vovk Korže (IPVO), Toni Prosnik (IZER). VAROVANJE PODTALNICE Z EKOREMEDIACIJA-MI V PODRAVJU Regionalni center za okolje za Srednjo in Vzhodno Evropo je ob sofinanciranju Svetovnega sklada za okolje (GEF/UNDP) podprl projekt Varovanje podtalnice z ekoremediacijami v Podravju. Izvajajo ga: Inštitut za promocijo varstva okolja IPVO ob sodelovanju Limnosa, Podjetja za aplikativno ekologijo, IZER-ja (Inštituta za ekoremediacije) v Podravju in Agencije za raziskovalno dejavnost RS. Projekt poteka v letošnjem letu, njegovi glavni cilji pa so: a) seznaniti javnost z ekoremediacijami in njihovimi prednostmi; b) prikazati primere dobre prakse, kjer se ekoremediacije že uporabljajo za varovanje okolja in njihovo vrednost in pomen; c) svetovati zainteresiranim pri postavitvi ekoremediacijskih objektov in d) ozaveščati najširšo javnost o pomenu življenja z naravo. KAJ POMENI EKOREME-DIACIJA (ERM) EKO + remediacija = »naravna ponovna oživitev« Je pojem, s katerim označujemo uporabo naravnih procesov za obnovo in zaščito okolja. Z ekoremediacijskimi metodami lahko zmanjšamo in odpravljamo posledice kmetijskega onesnaževanja, turizma, prometa, industrije, odlagališč in poselitve. Pomenijo torej vračanje k naravi s ciljem popraviti ali ohraniti naravno ravnovesje. PERSPEKTIVNI TRAJNOSTNI PRISTOPI ERM so že prepoznane kot perspektivni trajnostni pristopi, kjer se uporabljajo naravni in sonaravni procesi in sistemi v prid obnove degradiranega okolja in zaščite naravnega okolja. V praksi se uporabljajo ERM kot rastlinske čistilne naprave (Ajdovščina, Gradišče pri Kozini, Šampionka Renče, Velika Nedelja, Središče ob Dravi, Ponikva pri Šentjuiju, Krašinc pri Črnomlju, Sv. Tomaž, Korti-na, Planina nad Sevnico, Moto-vilci), sonaravne sanacije deponij (Ormož, Dragonja, odlagališče Ljubevč, deponija Ljubljansko baije, deponija Ljutomer), obrežni vegetacijski pasovi - blažilna območja (Ljubljansko barje), stranski rokavi (Željimeljšcica na JV Ljubljanskega barja, Peskov-ski potok, Mala Krka), umetna močvirja (Krkavče, Vogrsko jezero, ribogojnica Goričar, Hodoško jezero), protihrupne in (ali) protiprašne bariere, fitore-mediacije onesnaženih sedimentov, čiščenje tal, čiščenje pitne vode (Rečica, Gerlinci), terciarno čiščenje ter čiščenje nevarnih odpadnih voda (z avtocest Arja vas-Hoče). Z ERM metodami se za sanacijo že ogroženih območij porabi manj denarja, vzpostavi pa se trajno varovanje le-teh, kar v finančnem smislu pomeni veliko prednost. PREDNOSTI UPORABE EKOREMEDIACIJ Ekoremediacijski pristopi so večnamenski in omogočajo zadrževanje vode, kar pozitivno vpliva na stabilnost podzemne vode in obogatitev habitatov, povečanje biotske pestrosti in s tem večanje biomase in samo-čistilnih sposobnosti. Z ERM je možno varčevati z energijo in celo energijo pridobivati (uporaba obnovljivih virov energije - izraba biomase za energetske namene). Največja prednost ekoremediacij je njihova večnamembnost, s tem pa povečujemo okoljsko vrednost območja, omogočamo življenje več vrstam rastlin in živali, vzdržujemo rav-notežnostni sistem, povečujemo vrednost območja (npr. zà ribolov, lov, turizem, izobraževanje, sprostitev) in tako prispevamo k večji ekonomski vrednosti območja. Dr. Ana Vovk Korže: » Vsi potrebujemo zdravo okolje, to je naša pravica.« »Znanje in okolje bi lahko edinstveno izkoristili.« »Ekoremediacije so filozofija razmišljanja, so način življenja.« Besedilo in foto: Staša Cafuta Aktivnosti, ki bodo potekale v letu 2006 • Izdelava standardov za ERM v vseh dokumentih, ki urejajo okolje, skupaj z vsemi ministrstvi in ustreznimi službami na državni ravni. Osnova je sklep ministra za okolje in prostor J. Podobnika (iz 24. februaija 2006), da je to treba narediti. • Oblikovanje ožje delovne skupine, ki bo na MOP-u skrbela za operativo, sodelovanje z ERM v večjih projektih. • Dokončanje Donavskega regionalnega projekta s ciljem obvestiti ljudi o možnostih uporabe ERM v Podravju. • Dokončanje RCN V Motovilcih, projekt Life Environment na Goričkem za varovanje vidre z ERM, projekt v Prlekiji za revitalizacijo Male Krke in ostalih. • Seminarji za učitelje z ogledom ERM objektov. • Znanstveni posvet 13. junija 2006 na Pedagoški fakulteti v Mariboru z naslovom Pogledi na ekoremediacije. • Ustanovitev ERM mreže; to je povezava več kot 30 podjetjih, institutov, zavodov, ki delajo na področju sonaravnih tehnologij in izobraževanj. Obvestilo o brezplačnem odvozu rabljenih motornih vozil Občane seznanjamo, da Wolf Skakovci, d. o. o., Gospodarska javna služba ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili (v nadaljevanju IMV), do nadaljnjega izvaja odvoz vseh IMV, ne glede na to, kdaj je bilo vozilo odjavljeno s prometa. Vozilo odpelje brezplačno. Zahtevo za brezplačni odvoz je potrebno sporočiti na telefon št. 02 540 91 00. Vozilo pa lahko oddate tudi na najbližjem pooblaščenem prevzemnem mestu - Dominko, d. o. o.. Zadružni trg 8, Ptuj - telefon št. 02 788 1175, kjer dobite potrdilo o razgradnji. Majda Murko, Skupna občinska uprava Novi projekt ZRS Bistre Ptuj Z RS Bistra Ptuj je novembra lani pričela izvajati projekt: Vzpostavitev vstopne točke v okviru sistema Vse na enem mestu - VEM (»One-Stop-Shop«) v okviru Nacionalnega programa PHARE 2003. ZRS Bistra je v tem projektu vodilni partner, ki sodeluje še z E-zavodom in Občino Destrnik. Iz Bruslja medalja za vino iz Ptujske kleti Ptujski traminec je zablestel v svetovni konkurenci Traminec Nobl 2004 iz Ptujske kleti se je uvrstil med svetovno elito dvajsetine odlikovanih vin na največjem svetovnem ocenjevanju vin. Gre za Concours Mondial de Bruxelles, ki je letos na ocenjevanje pritegnil več kot 5.447 vzorcev vin iz 43 držav z vseh kontinentov. S tolikšno udeležbo je Concours Mondial de Bruxelles postalo največje svetovno vinsko ocenjevanje, s svojo kredibilnostjo pa tudi najbolj verodostojno. Organizatorji namreč podelijo medalje zgolj dvajsetini prispelih vzorcev, zato ima srebrna medalja za traminec iz Ptujske kleti še toliko večji sijaj. Direktor Ptujske kleti Andrj Sajko z nagrejenim vinom. V bruseljski komisiji, ki je letos delala v portugalski Lizboni po sistemu anonimnega ocenjevanja vin posameznih kategorij, je sodelovalo 220 mednarodno priznanih ocenjevalcev vin. Ker gre za ocenjevanje s sedežem v evropski prestolnici, imajo dobljene ocene tudi pomemben vpliv na trženje. To so zelo hitro spoznali v Franciji, še vedno najpomembnejši vinarski državi na svetu, saj njeni vinarji edino na Concours Mondial de Bruxelles pošiljajo vsako leto bistveno več kot tisoč vzorcev vin. »V takšni konkurenci je srebrna medalja za Traminec Nobl letnika 2004 iz Ptujske kleti vredna zelo veliko. Za nas ima pravzaprav kar šampionski pomen, saj smo na Concours Mondial de Bruxelles letos poslali samo tri vinske vzorce. Srebrna medalja je sicer visoko odličje za naš traminec, za Ptujsko klet pa pomeni, da smo vzpostavili trendovske načine negovanja vin, ki so prepoznavni tudi v najzahtevnejši svetovni konkurenci. To pa je prav tako pomembno sporočilo tudi z.a domače potrošnike in ljubitelje vin kol tisto, da spet prihaja v ospredje obdobje popularnosti belih vin, s povsem enakimi blagodejnimi učinki na organizem, kot so jih za rdeča vina izumljali pred kakšnima dvema desetletjema. Toliko namreč traja, da se spremenijo okusi in odnosi do priljubljenosti ter modernosti vin. Tako smo medaljo tako velikega ocenjevanja, kot je Concours Mondial de Bruxelles, za traminec, eno od najbolj znamenitih belih sort, dobili takorekoč v najbolj pravem času,« je ob sporočilu iz Bruslja komentiral Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti. Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj Od 1. julija lani deluje Državni portal za poslovne subjekte e-VEM, ki omogoča registracijo samostojnega podjetnika posameznika na enem mestu. Storitev je mogoče opraviti po elektronski poti preko svetovnega spleta tudi od doma ali na eni izmed vstopnih točk po Sloveniji (izpostave Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, upravne enote in krajevni uradi, Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije in lokalni podjetniški centri, obrtne zbornice, gospodarske zbornice in davčni uradi Davčne uprave Republike Slovenije). Samostojnemu podjetniku posamezniku za vpis, spremembe podatkov in izbris iz registra ni treba plačevati upravne takse, torej točke VEM za storitev ne obračunavajo upravnih taks. Portal e-VEM nudi možnost opravljanja naslednjih storitev: • vpis podjetnika v Poslovni register Slovenije, ki ga vodi Agencija RS za javnopravne evidence in storitve, • posredovanje davčnih podatkov, ki jih je podjetnik dolžan posredovati ob ustanovitvi s. p. na Davčno upravo RS, • prijava samostojnega podjetnika v obvezno zdravstveno zavarovanje na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, • prijava otrok podjetnika do 18. leta starosti v obvezno zdravstveno zavarovanje na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, • vpis spremembe podatkov v Poslovni register Slovenije, • izbris podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije, • naročilo izpisa podatkov iz Poslovnega registra Slovenije za poljubnega samostojnega podjetnika, • storitve portala e-VEM je možno opraviti s pomočjo referentov na več vstopnih točkah po vsej Sloveniji. Na javnem razpisu Ministrstva za gospodarstvo je ZRS Bistra Ptuj pridobila 18.524.558.00 SIT (77.343,57 EUR) za vzpostavitev vstopne točke v okviru vzpostavitve sistema VEM (vse na enem mestu) in sicer na treh različnih lokacijah: ZRS Bistra Ptuj (Slovenski trg 6, Ptuj), E-Zavod, zavod za razvoj elektronskega poslovanja (Mlekarna, Čučko-va ul., Ptuj) in Občina Destrnik (Vintarovci 50, 2253 Destrnik). Namen projekta je vzpostavitev vstopne točke VEM (vse na enem mestu), kjer bodo potencialni podjetniki lahko registrirali dejavnost samostojnega podjetnika posameznika. Storitev bo možno urediti preko elektronske pošte. S projektom želimo odpraviti administrativne ovire pri ustanavljanju novih podjetij, pri spremembi ali dopolnitvi podatkov že obstoječih podjetij, spodbuditi nacionalno konkurenčnost in zagotoviti pravni okvir za spodbujanje ustanavljanja novih podjetij ter hitrejšo rast že obstoječih. V okviru projekta želimo usposobiti svetovalce za izvajanje programa VEM, ki bodo strokovno usposobljeni iz področja podjetništva in podjetniškega svetovanja, prav tako pa želimo s promocijskimi aktivnostmi seznaniti ciljno skupino uporabnikov tovrstnih storitev in širšo javnost o projektu VEM (vsebine) in o lokacijah vstopnih točk VEM. Projekt vzpostavitve vstopne točke VEM se vključuje v storitve in aktivnosti, ki jih ZRS Bistra Ptuj ponuja in opravlja v sklopu Lokalno pospeševalnega centra (LPC) - podjetniškega centra, saj dopolnjuje vsebino podjetniškega centra in izvajanja nalog LPC. Robert Novak Z razstavo dobrot je bil Ptuj spet središče kulinarike slovenskega podeželja Na 17. razstavi Dobrote slovenskih kmetij Ptuj 20G6 v ocenjevanju 959 izdelkov Dobrote slovenskih kmetij so bile že sedemnajstič postavljene na ogled na Ptuju. Iz vseh koncev Slovenije in zamejstva so gospodinje in gospodarji kmetij prijavili v ocenjevanje 959 izdelkov. I\la sedemnajsti razstavi je imela osrednje mesto pokrajina Gorenjska, ki slovi po dišečih planinskih pašnikih, domačem sirarstvu, pridelavi mesnin, tipičnih izdelkih iz žit, sadnih pijačah in drugih dobrotah. Celostno podobo je krasilo medeno srce iz Gorenjske. Posebni del razstave so bili letos izdelki domače obrti na kmetijah. Predstavljena so bila likovna dela iz kolonije na Pokljuki, srednja živilska šola iz Kranja in kmetijska šola Ptuj, Zavod Dornava. Razstavo je spremljal bogat kulturni program in ponudba dobrot na Minoritskem trgu. V tekmovalnem delu razstave je bilo iz 13 skupin prijavljenih največ dobrot - kar 220 izdelkov - iz celjskega zavoda. Med izdelki je bilo kot vsako leto največ krušnih - 378. Podeljenih je bilo 244 zlatih, 228 srebrnih in 219 bronastih priznanj. Za trikrat zapored Slavnostna govornica na otvoritveni slovesnosti je bila ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič. osvojeno zlato priznanje je bilo podeljenih 46 znakov kakovosti. Rezultati so zelo dobri, kar kaže na dvig kvalitete izdelkov. Zaščitni znak letošnje razstave je bilo medeno srce. Otroci so si z zanimanjem ogledovali aranžmaje iz suhega cvetja pod arkadami minoritskega dvorišča. Dobrote slovenskih kmetij imajo v trženju možnost predvsem z izdelki višje kakovosti z zaščito in primerno ponudbo. V okviru razstave sta bila organizirana tudi dva strokovna posveta. Posvet o Eko živilih in Eko turizmu smo organizirali skupaj z Inštitutom za kontrolo iz Maribora in Turistično zvezo Slovenije. Z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS smo organizirali posvet o razvoju podeželja. Slovenija je pred sprejemom Nacionalnega strateškega načrta razvoja podeželja za obdobje 2007-2013, za katerega upamo, da bo v osnovi podprl hitrejši razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Z dobrotami slovenskih kmetij je bil Ptuj spet središče kulinarike slovenskega podeželja, kar je pomembno bogastvo, ki ga ohranjamo, promoviramo in razvojno usmerjamo. Organizatorji: Mestna občina Ptuj, Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj smo zadovoljni s programom in obiskom razstave. Ob koncu razstave pa že planiramo prihodnost z novimi idejami in načrti. V naslednjem letu bo razstava organizirana med 18. in 21. majem. Naj bo izziv za ptujsko turistično in ostalo ponudbo v tistem času. Peter Pribožič, predsednik organizacijskega odbora 17. razstave Dobrote slovenskih kmetij Foto: Črtomir Goznik, Aleš Šprah Na otvoritvi so nastopili tudi Štajerski frajtonarji iz Hajdoš. 14 &/tpra/t GOSPODARSTVO/ VARNOST »Zdravje je vse, brez zdravja pa je vse me!« Perutnina Ptuj je prva, ki je slovenskemu potrošniku ponudila skupino lahkih, zdravih in okusnih perutninskih izdelkov Linijo Wellnes predstavlja sedem novih izdelkov, ki jih odlikujejo nizka vsebnost maščob, nizka energijska vrednost, visok odstotek beljakovin, manj nasičenih maščob, manj aditivov, nekaterim med njimi pa so dodali tudi dietne vlaknine, ki ugodno vplivajo na izboljšanje prebave. Novo skupino izdelkov Wellness sta v maju v Ljubljani predstavnikom medijev predstavila dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj, in Nada Krajnc, članica uprave Perutnine Ptuj za področje trženja in nabave. »Zdravje ni nekaj samoumevnega. Naša naloga je, da nenehno skrbimo zanj. Perutnina Ptuj je inovativno podjetje, ki sledi trendom v sodobnem načinu prehranjevanja ter razvija izdelke po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije. Zaradi zavedanja o pomenu zdrave prehrane in skrbi za svoje potrošnike je Perutnina Ptuj svojo ponudbo obogatila z novo skupino izdelkov Wellness,« je povedal dr. Roman Glaser. Hrana je pomemben dejavnik, ki vpliva na zdravje posameznika. Znanstvene raziskave potrjujejo, da je kar 70 % zdravstvenih težav povezanih z neustreznim prehranjevanjem in načinom življenja. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se kar pri 70 % zdravstvenih pregledov diagnosticirajo bolezni, ki imajo vzrok v nepravilni prehrani. V Evropi in Severni Ameriki se pogostost čezmerne telesne teže pri populaciji, stari nad 35 let, približuje katastrofalnim razsežnostim 50 %. Debelost je postala civilizacijska bolezen in resen dejavnik tveganja za številne bolezni sodobnega človeka. Četudi nismo življenjsko odvisni od diet, nam še zdaleč ne sme biti vseeno, kakšno meso postavimo v pečico in obogatimo mizo. Pri izbiri mesa vse bolj upoštevamo načela, kot so naravno pridelano, sveže in varno, čim manj mastno. Ko v pestri ponudbi mesa iščemo kakovostno in zdravo, smo lahko prepričani, da Perutnina Ptuj nudi najboljše. Skrb države za varnost. Kaj pa za socialo? Pa so za nami. Prazniki namreč. Država jih je preimenovala, odvzela in dodala. Pač po meri Človeka. Z zastavami ali brez. 'Za nami so dan upora proti okupatorju, I. maj, 9. maj - uradni konec druge svetovne vojne, danes dan Evrope, tudi 15. obletnica ustanovitve slovenske vojske, pa obletnica zadnjih bojev v Evropi - na Poljani. Govornika na osrednji proslavi dneva upora v mestni občini Ptuj pred Lackovo domačijo v Novi vasi, delegat Glavnega odbora ZZB NOB Zvonko Cajnko in župan dr. Štefan Čelan, sta posebej poudarila, da je bil upor boj za obstoj slovenskega naroda, bil je osnova za našo današnjo samostojnost, in da se zgodovine ne da prirejati vsakokratnim političnim potrebam. Pravzaprav sem želel pisati o nečem drugem. O procedurah, ki so potrebne za organizacijo tega ali onega druženja ljudi, pa naj gre za spominske prireditve ali veselice, kjer prireditelji uvajajo nove vsebine, nov način druženja občanov. Pri tem pa država z zakoni, predpisi, uredbami in z vsem mogočim regulira, v imenu varnosti na prireditvah seveda, skoraj nemogoče. In to brez kakršnekoli selekcije. Pa bi po mojem zakonodajalec to selekcijo moral imeti. Zakaj? Prireditvi, ki smo ju izvedli člani Kluba brigadirjev Ptuj ob dnevu upora proti okupatorju in ob 8. klubskem prazniku, sta po mnenju sodelujočih nadvse uspeli. Toda z veliko muke. Pa ne pri organizaciji in povabilih prostovoljno sodelujočih v kulturnem programu, pač pa zaradi papirologije. Dokumenti in priloge. Na dveh straneh vprašalnika: organizator, naziv prireditve, od kdaj do kdaj, program, odgovorna oseba za zagotavljanje reda, vodja redarjev, soglasje lastnikov kraja prireditve (celo soglasje Milana Lacka, saj je bila osrednja proslava na njegovem dvorišču, pred spominsko sobo heroja Jožeta Lacka in njegovih borcev), obvestilo lokalni skupnosti o prireditvi, izjava, da na prireditvi ne bo čezmernega obremenjevanja okolja s hrupom ... Strinjam se, da je potrebno spoštovati zakonodajo, uredbe in odloke. Toda, ali so vladajoči oh sprejemanju takšnih zahtev imeli v uvidu le skrajnosti (Pirniče) ali tudi čisto običajna, skorajda komemorativna in spominska srečanja državljanov ob pomembnih praznikih v slovenski zgodovini ? Bo potrebno takšno dokumentacijo predati tudi za komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve? Tudi tu bodo pevci, govornik, recitatorji za mikrofoni in godba! Za to ne krivim uslužbencev Policijske postaje Ptuj, ki le dosledno izvajajo zakonodajo, pač pa neživljenjske in nepotrebne predpise v naši samostojni državici. Klub brigadirjev je že pred desetimi leti prevzel skrb za organizacijo in izvedbo proslav ob 27. aprilu - dnevu upora in 8. avgustu v počastitev slovenskogoriških borcev v Mostju. Doslej smo vse izpeljali prostovoljno, seveda oh finančni pomoči lokalnih skupnosti in donatorjev. Za izvedbo programov smo povabili kulturna društva s Ptujskega, učence in dijake ter njihove mentorje, pevske skupine, glasbenike, lovce, gasilce. Sodelovali so prostovoljno, le za golaž in napitek. Ali pa še to ne. Pri kontroli prireditev je država nadvse dosledna. Ali ne bi bilo lepo, če bi tako dosledno skrbela za socialno varnost državljanov, za delovna mesta in zaščito delavcev, za zdravstvo, šolstvo, za sodno varstvo, za tegobe malega človeka ...? Stanko Lepej Sedem novih izdelkov Perutnine Ptuj iz skupine Wellness: lahka hrenovka z dietnimi vlakninami, lahka posebna z dietnimi vlakninami (narezek), lahka posebna z drobnjakom (narezek), lahki Šink z začimbami (narezek), lahki Šink (narezek), lahke prsi (narezek), lahka posebna z dietnimi vlakninami. Ob predstavitvi novih izdelkov Wellness je Nada Krajnc dejala: »Wellness je celostni življenjski slog, ki povezuje emocionalno, telesno in duševno zdravje. Zdrava prehrana je drugi od štirih stebrov, ki sestavljajo wellness življenjski slog. Neprestano sledimo novim prehrambenim trendom in priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije, zato bomo tudi v prihodnje razvijali nove izdelke, ki bodo bogatili Wellness ponudbo.« Sporočilo za javnost iz Perutnine Ptuj MEDNARODNO SODELOVANJE/ KULTURNA DEDIŠČINA Novi Vinodolski je gostil 26. konvencijo FECC-a Ptuj je predstavil kurentovanje in Dies Natalis 2007 Letos v maju je v Novem Vinodolskem (Hrvaška) potekala 26. konvencija Združenja karnevalskih evropskih mest (FECC v nadaljevanju). Po besedah predsednika FECC Slovenija Branka Brumna so se konvencije udeležili predstavniki iz kar 46 držav članic. Ptuj je na konvenciji predstavil mesto, kurentovanje ter praznovanje obletnice FECC-a Dies Natalis, ki se bo prihodnje leto v začetku oktobra odvijal na Ptuju. Predstavitve in karnevala v Novem Vinodolskem so se udeležili predstavniki MO Ptuj, LTO Ptuj, predsednik FECC Slovenija Branko Brumen, dr. Aleš Gačnik iz ZRS Bistra, pustni princi, aktualna prinčeva garda Koranti Petovio, Koranti in rusa Poetovio, Koranti Draženci). Udeleženci so lahko degustirali kulinarično ponudbo Ptuja in okolice, ki so jo pripravili ali omogočili Društvo kmečkih žena Ptuj, Kmetijsko-gozdarski Maraska je zelo kreativno oblekla ženske, promotorke plemenitega likerja, imenovanega Maraskino, ki ga proizvajajo iz dalmatinske višnje, imenovane maraska. Začetki pridelave segajo že v 1B. stoletje. "Odkrijte Ptuj - mesto kurenta in stoterih obrazov - in Slovenijo" je bil slogan, s katerim je Branko Brumen, predsednik FECC Slovenija, nagovoril goste na predstavitvi Slovenije v Novem Vinodolskem. s tlačani, predstavniki društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, skupine mask: orači, pokači, rusa, medved ter številni kurenti iz različnih društev (Orači Lancova vas, Koranti Lancova vas, Podlehnik orači, Koranti Podlehnik, Ptujski kurent klub. Veseli korant. Koranti Destrnik, Koranti Rogoznica, zavod Ptuj, Ptujske pekarne in slaščičarne, Ptujska klet, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Osrednje Slovenske gorice, Kmetijska šola Ptuj in prebirali promocijske materiale Slovenije s poudarkom na Ptuju. Ptujčanom so se na konvenciji pridružili še Pust Mozirski, Fašenk Dobova in Šoštanj. »S sloganom Odkrijte Ptuj - mesto kurenta in stoterih obrazov — in Slovenijo smo na t. i. Slovenskem dnevu v hotelu Likanj in karnevalski povorki po ulicah in trgih Novega Vinodol-skega, predstavnike iz 46 držav članic vabili na prireditev Dies Natalis 2007. Projekt, ki je bil resno zastavljen, je dosegel velik odziv. Več kot 200 udeležencev iz Ptuja in Slovenije pod zastavo »FECC Dies Natalis Ptuj Slovenija 2007« je dokazalo, da ima Ptuj »karnevalsko dušo« ter da je »slovenska pustna prestolnica« v evropskem okolju. Lepo je, ko Ptuj in Slovenija stopita skupaj ter se v vsem sijaju pokažeta Evropi, pa četudi karnevalski, za kar se iskreno zahvaljujem 26. konvencije FECC-a se je udeležila tudi predstavnica Arube. vsem udeležencem,« je po koncu prireditve komentiral Branko Brumen, član predsedstva FECC in predsednik FECC Slovenija. Besedilo in foto: Staša Cafuta Dies Natalis - praznik FECC kot regionalna razvojna priložnost Evropsko združenje karnevalskih mest (FECC) ni znanstvena ali strokovna asociacija, ki neposredno vpliva na varovanje in razvoj pustnih in karnevalskih tradicij v Evropi. Posredno pa je moč FECC-a velika, saj je ta mednarodna organizacija še kako vpeta v mreženje evropskih karnevalskih mest in posledično v razvoj turistično-kamevalskih destinacij. Prav zato smo 19. maja z naklonjenostjo in veseljem sledili predstavitvam naših pustnih tradicij v Novem Vinodolskem, ki se razvija v mednarodno letno karnevalsko središče, česar v Sloveniji ne poznamo. V času številnih floskul o pomenu razvoja kulturne dediščine, umetnosti in turizma na Ptuju in njegovi okolici lahko ponosno in z velikimi pričakovanji zremo v leto 2007, ko bo na Ptuju potekal praznik FECC-a Dies Natalis. To je zagotovo veliko priznanje Sloveniji in še zlasti Ptuju, ki mu lahko prav takšni projekti pripomorejo pri želenem pozicioniranju, ne samo v regiji, ampak v širšem mednarodnem prostoru. Takšne priložnosti pa nas zavezujejo, da pristopimo k varovanju, raziskovanju in popularizaciji naših pustnih in karnevalskih tradicij ter prireditev še bolj sistematično, strokovno dosledno in mednarodno prepoznavno. Vizionarsko in strateško. Zato resnično upam in pričakujem, da bo naslednja evropska programska in finančna perspektiva 2007-2013 na Ptuju in v regiji zaznamovana predvsem z razvojnimi programi in projekti, povezanimi s turizmom in kulturno dediščino, kot tisto razvojno priložnostjo, ki lahko pripomore h kakovostnejšemu načinu življenja in dela v tem predelu Slovenije. In tudi zato lahko projekt FECC-ove konvencije Dies Natalis postane eden od naših največjih regionalnih projektov na področju kulturne dediščine in turizma v letu 2007. In če bo tako, potem lahko takšno investicijo, kot kombinacijo zasebno-javnega in civilno družbenega partnerstva, označimo kot potrebno mednarodno zgodbo z velikim regionalnim razvojnim potencialom. Izkoristimo jo! Dr. Aleš Gačnik, ZKS Bistra Ptuj V ptujskih Termah utrgali štajerski cvet lepote Lepota je narave novec, ne sme v nogavico, mora v obtok! je že v šestnajstem stoletju zapisal dramatik John Milton, eden največjih grških filozofov Sokrat pa že davno pred njim: »Lepo je, kar je koristnoI« No, kot zagrizen Janez s sončne strani Alp, kjer mrgoli lepih deklet, bi torej rekel, da Ptuj lepoto zna spraviti v obtok in da ima od tega tudi koristi. Tri najlepše v Ptujskih Termah (od leve): Maja Žižek, Staša Krajnc in Maja Kukovec. Pa jih imamo. Letošnje tri uradno najlepše Štajerke. Vstopnico v polfinalni izbor so si 6. maja priborila še tri dekleta, ki so žirijo prepričala s šarmom, splošno razgledanostjo in, telesnimi atributi. »Bravo, bravol« pa gromek aplavz je bilo slišati. Prikupno, vidno srečna se je nova štajerska mis Staša Krajnc, ovita z lepotno lento, nasmihala na odru ptujskih Term, kamor organizator ponavadi postavi tudi polfinalno tekmovanje. Strokovna žirija, ki ji je častno načeloval ptujski župan dr. Štefan Čelan, člani so bili še: mag. Stanko Glažar, Lojze Arko, Jože Bračič, Majda Goznik, Davorin Plaveč, Sanja Veličkovič, Silva Čuš, Vladimir Berger, Davorin Topolovec in tudi nekdanje mis Štajerske Maja Tofant (leta 2003), Tanja Hauptman (2004) in Tatjana Caf (2005), je razsodila in sporočila, da je 183 cm visoka 20-letna študentka pedagogike in rehabilitacije s Ptuja cvet štajerske lepote 2006. »Gremo, gremo, čas je za slikanje!« je klical nekdo izmed organizatoijev, dekleta so se ponosno postavila pred fotografsko četico, ta pa je hitela ovekovečiti njihovih (prvih) pet minut slave. Morda le za kanček manj zado- voljni, a veseli, da je lepotne »tlake« - lišpanja, priprave in preostale »folklore« - konec, sta ob novi mis na zmagovalni oder stopili še prva spremljevalka 24-lctna absolventka Maja Žižek iz Maribora, ob njen bok pa se je postavila druga spremljevalka Maja Kukovec, 22-letna študentka iz Lasigovcev. Ptuj vsem tekmovalkam budi skomine in prijetne spomine. Slovi pa tudi po izjemni lepoti Slovenk, saj sta v 15-letni zgodovini tekmovanja na naših odrih lento najlepše osvojili kar dve domačinki, Alenka Vindiš in Miša Novak. Letos je občinstvo in žirijo dramilo 15 deklet, čeprav je lastnik licence za tekmovanje Zdravko Geržina prejel kopico prijav. Nekaj deklet je moral zaradi prevelikega zanimanja preusmeriti na nadaljnja tekmovanja. Po podestu ptujskih Term so se dekleta sprehodila v različnih opravah kar petkrat v večeru in pokazala samozavesten odrski nastop, ki jim ga je vcepljala nekdanja finalistka Stančka Šukalo. Za bleščeče kreacije je v stilu mojstrice poskrbela Ptujčanka Sanja Veličkovič. Med prireditvijo je na odru poskakovala skupina Skuter, nastop skupine Atomih harmonik pa je moral organizator zaradi težkih dežnih kapelj, ki so med ocenjevanjem deklet prekrile nebo prestaviti na 9. julij. »Konkurenca med dekleti je bila velika in odločitev, katere bodo dobile lepotne lente, ni bila lahka. Kljub dežju smo nestrpne gledalce seznanili z imeni zmagovalk, jim nadeli lente in jih bogato obdarili, saj je skupni nagradni sklad dosegel skoraj milijon tolarjev, najlepša med dekleti pa je za pol leta dobila osebni avtomobil,« je po razburljivem večeru povedal Geržina. Medtem ko so v ptujskih Termah še bliskali fotoaparati in kamere še niso ugasnile, so se v preddverju pomenkovali številni bolj ali manj znani. S svežimi jagodami in čokolado so se podprli, pa kakšen kozarec penine v čast novi zmagovalki je tudi stekel po grlu. Ivo Kornik Foto: Črtomir Goznik Program v juniju petek, 2. junija, ob 20. uri ROCK VEČER S SKUPINO FEEDBACK IZ TOLMINA IN MLADIMI KITARISTI IZ PTUJA Pred koncertom gostujoče zasedbe bodo nastopili mladi kitaristi iz Ptuja, ki pripravljajo rockerski zaključek svojega šolskega leta. Vstopnine ni! ponedeljek, 5. junija, ob 18. uri ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNE SEKCIJE GIMNAZIJE PTUJ Razstavo so pripravili mladi likovni ustvarjalci s ptujske gimnazije skupaj z mentorjem, akademskim slikarjem Dušanom Fišerjem. Na ogled bo do konca avgusta. sobota, 10. junija, ob 16. uri na prostoru Kinološkega društva Ptuj 12. POMLADNA VETRNICA Prireditev smo pod geslom Migajmo skupaj pripravili DPM Ptuj, C1D Ptuj, Kinološko društvo Ptuj in Športna šola Juhuhu. Športne igre, ustvarjalne delavnice, plesalci PC Mambo in PŠ Power Dancers, Damjana Golavšek. brezplačne palačinke ... Otroci imajo prost vstop! petek, 16. junija, ob 20. uri LETNA PRODUKCIJA MLADIH KITARISTOV Nastopili bodo učenci Marka Korošca in Sama Salamona z gosti. Vstopnine ni! sreda, 21. jupija, ob 21. uri JAZZ KONCERT - NORWAY.SI (v lepem vremenu v parku, sicer pa v klubu) Zasedba NORWAY.SI je projekt slovenskega jazzista Petra Urcka. ki je k sodelovanju povabil norveškega kontrabasista, enega trenutno najbolj iskanih skandinavskih glasbenikov. To je Jo Fougner Skaansar. Vstopnina 1000 SIT, dijaki in študentje 500 SIT. TABORI IN LETOVANJA Veržej, 24. 6. - 4. 7., več informacij na http://tabor-verzej.naspletu.com Praha — dva termina v juliju, Poreč - izmene skozi vse poletje Prijavnice dobite v CID, kjer jih tudi sprejemamo! MLADINSKI INFORMATIVNO-SVETOVALNI CENTER V juniju bo izšla brošura, v kateri bodo zbrani poletni dogodki v našem mestu in počitniški programi. Brošuro pripravljajo na MO Ptuj, nadomestila in nadgradila pa bo našo dosedanjo zloženko Kam med počitnicami. Osnovnošolci jo bodo brezplačno prejeli v šolah kot doslej, srednješolci pa jo bodo lahko dobili v šolah, če bodo to želeli. Dobila jo bodo tudi vsa gospodinjstva v MO Ptuj, na voljo pa bo tudi v CID Ptuj in na drugih info točkah v mestu. Strnjeno informacijo o počitniških programih CID pa bomo kljub brošuri pripravili na letakih, ki jih bodo dobili učenci v šolah pred koncem pouka. CfiD P I U J CID je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt. Razstava Iz zbirke Tenzor Od leve: Miran Senčar, dr. Štefan Čelan in Albert Bene. Agur je dejal: »Tri reči se mi zdijo prečudovite, štirih ne morem dojeti: pot orla po nebu, pot kače po skalovju, pot ladje po odprtem morju in pot mladeniča z dekletom.« Kakor Agurni mogel dojeti štirih stvari, tako tudi mi ne moremo dojeti umetnosti v celoti. Vendar lahko kljub tej nedojemljivosti uživamo v kančkih lepote umetnosti, ki vam jo skuša podjetje Tenzor predstaviti in približati z razstavo slikarskih del. Slovesno odprtje razstave z naslovom Iz zbirke Tenzorje bilo 17. maja v Miheličevi galeriji. Razstava bo na ogled do 11. junija, vsak dan med tednom, razen v ponedeljek, in sicer med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro. Raznolikost zbirke Tenzor se kaže v prisotnosti predstavnikov mlajše generacije, domačih in tujih umetnikov, v inovativnosti umetniških del, ki segajo od inštalacij, videov, fotografije, kiparstva in slikarstva. Razstavljena so likovna dela 41 avtorjev. Tematika je raznolika, avtorsko prepoznavna in svetovno aktualna ter je odraz najsodobnejših likovnih tokov, novih pogledov, izražanj in vizij našega vedno bolj skupnega prostora in časa. V likovni zbirki Tenzor moramo izpostaviti pomemben in kvaliteten opus mladih, mednarodnih slikarjev, ki prihajajo iz tujih likovnih in eksistencialnih okolij, kjer se srečamo z bogato pestrostjo ustvarjalnih idej in realizacij, povsem neobremenjenih s prostorskimi, časovnimi in umetniškimi tokovi in mejami. Namen razstave je širši javnosti predstaviti še neznane in neuve- ljavljene, vendar zelo nadebudne umetnike. Tako vodilo podjetja Tenzor postaja vodilo zbirke Tenzor. To je šele prva petletka likovne zbirke Tenzor. Avtoiji razstave Iz zbirke Tenzor: Caterina Agnoletto, Todorče Atanasov, Tanja Bezjak, Primož Bizjak, Blanka Bračič Topol-šek, Marko Butina, Maja Cipek, Riccardo Costantini, Tijana Đapović, Boris Farič, Verena Fanny Trausch, Dušan Fišer, Jernej Forbici, Michela Gioachin, Guseppe Gionella, Arja Katarina Hyytiainen, Kensuke Koike in Neža Pavlica, Stojan Kerbler, Erik Lovko, Albin Lugarič, Lucija Močnik Ramovš, Luka Modic, Igor Molin, Francesca Morato, Boris Novak, Uzia Ograbek, Silvester Plotajs Sicoe, Luara Pozzar, Mark Požlep, Robert Primig, Viktor Rebernak, Elisa Rossi, Irene Sanchez Gracia, Darko Slavec, Tanja Špenko, Jože Šubic, Jože Tisnikar, Marika Vicari, Leon Zakrajšek, Franc Zupan. Sporočilo za javnost iz Tenzorja Foto: Črtomir Goznik Premiera Micke Ob 250. obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta, našega pomembnega pesnika, uradnika in zgodovinarja, pripravljamo v Mestnem gledališču Ptuj novo premiero, in sicer Zupanovo Micko. Kdo ne pozna preproste zgodbe o dekliču, ki jo želi zapeljati gosposki in z vsemi žavbami za take podvige naoljen plemič, a ga kmetiški pravočasno razkrinkajo in mu tako podkurijo, da bo še dolgo pomnil Micko in pri njej svatuvanje. To je tudi igra o ljudski nečimrnosti, o tem, kako bi rad bil vsak več kot je in si zasluži, o tem, kako tudi včasih kdo ima več, kot si dejansko zasluži, in kako se da s spretnim manevriranjem z obstoječimi družbenimi normami zavajati in se okoriščati. In seveda tudi o tem, da ko siromaki skupaj stopijo, še gosposka vidi svojega vraga. Odlična igralska zasedba pod režijsko taktirko Reneja Mau-rina bo gotovo dobrodošla popestritev v zaspano poletje. Pri nas se bodo v gosteh udinjali Brane Šturbej. Tomaž Gubenšek, Alenka Cilenšek, poleg so seveda še domači Tadej Toš in Urška Vučak, ki bo igra- la Micko, ter seveda stalni in edini član gledališkega ansambla Mestnega gledališča Ptuj Aljoša Ternovšek. A. T. Linhart velja za prvega slovenskega dramatika in je, kot pravijo, svojo dramsko zrelost dosegel prav z Županovo Micko (1789), zasnovano na Richterjevi igri Podeželski mlin. Za njegova dela nasploh so značilne razsvetljenska svobodomiselnost, demokratična usmerjenost in narodna zavednost, kar se kaže tudi v njegovi klišejski obravnavi pristnih slovenskih vaščanov ter pokvarjenega tujega plemstva, kar seveda tudi dandanašnji ni izbilo svojega čara aktualnosti. Seveda pa je Micka predvsem veseloigra, ki nas vrne v svet tradicionalnih kmečkih vrednot in navad, v svet preprostosti podeželskega življenja in hudomušno ter blago nostalgično spregovori o trajnejših lastnostih in življenjskih gibalih v nas. Premiera in vse ponovitve, ki se bodo odvijale še v začetek julija, bodo na dvorišču ptujskega gradu. Junija se prične tudi že študij za novo predstavo, ki jo bo režiral Matjaž Latin, dobro znan ptujski gledališki publiki po predstavah Ovinek, Nagon, Bdenje. Otroška predstava Kokolorek, primerna za otroke vseh starosti, bo premierno uprizorjena proti koncu septembra. S predstavo Art pa Mestno gledališče Ptuj znova gostuje v gledališču Koper. Kar štiri ponovitve se obetajo, tako da bo tam odigranih kar šest ponovitev te komedije o prijateljstvu, premierno uprizorjene že leta 2003. Rok Vilčnik 18 P/fopmn Hvalnica Zemlji s pesmijo planetarnih gongov Dan Zemlje, ki ga na pobudo civilne družbe po vsem svetu 22. aprila obeležujejo že 36. leto, vsakdo slavi na svoj način. V Društvu Tara smo v čast Zemlji, na predvečer dneva Zemlje, 21. aprila, na dvorišču ptujskega gradu organizirali koncert planetarnih gongov, tibetanskih skled in bobnov ter se na ta način zahvalili materi Zemlji. Koncert Slovenske filharmonije V počastitev 250. obletnice rojstva W. A. Mozarta in 120-letnice Turističnega društva Ptuj Mladinsko društvo Ptujski postpesimisti, ki od lanskega maja bogati ptujsko kulturno ponudbo z organizacijo koncertov pod skupnim naslovom Glasbeni poleti v Hotelu Mitra, pripravlja velik koncertni dogodek. 26. junija bo prvič v zgodovini v našem mestu koncertiral simfonični orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane. Orkestru bo dirigiral šef dirigent, mednarodno uveljavljeni dirigent armenskega rodu George Pehlivanian. Ptuj, eno najstarejših slovenskih mest, ki ga bo simfonični orkester Slovenske filharmonije obiskal prvič v zgodovini, se bo z junijskim koncertom vpisal na seznam številnih mest in kulturnih prestolnic po svetu, ki bodo letos počastili 250. obletnico rojstva glasbenega genija avstrijskega rodu Wolfganga Amadeusa Mozarta. Hkrati bomo s koncertom proslavili še eno izjemno pomembno ptujsko obletnico - 120-letnico obstoja Turističnega društva Ptuj. Slovenska filharmonija je osrednja glasbena inštitucija v Sloveniji. V evropskem prostoru ni veliko simfoničnih orkestrov, ki bi se lahko ponašali s tako bogato in dolgoletno tradicijo, kot jo ima orkester Slovenske filharmonije. Ponaša se s častitljivo tradicijo glasbenih ustanov, kot so Academia philharmonicorum (1701), Filharmonična družba (1794) ter prva Slovenska filllar-monija (1908-1913). Po ponovni ustanovitvi leta 1947 so orkester vodili priznani domači dirigenti, med njimi Bogo Leskovic, Samo Hubad, Lovro Matačic, Uroš Lajovic, Milan Horvat ter Marko Letonja. Z januarjem 2005 je vodstvo orkestra prevzel novi dirigent George Pehlivanian. Svoj sloves je orkester potrdil na številnih gostovanjih v evropskih kulturnih središčih in v Združenih državah Amerike, predstavil pa se je tudi na pomembnih mednarodnih festivalih. V letošnjem aprilu je izvedel izjemno uspešno turnejo po Japonski. Vsa leta delovanja so z orkestrom sodelovali vrhunski solisti in dirigenti svetovnega slovesa, med njimi Hartmut Haenchen, Dmitri Kitajenko, Paul Kletzki, Zubin Mehta, Kaspszyk. Rudolf Barshai, Carlos Kleiber, Ric- cardo Muti, Irena Grafenauer, Marjana Lipovšek, Igor Ozim, Dubravka Tomšič Srebotnjak, Arthuro Benedetti Michelangeli, Boris Berezovsky, Lazar Berman, Yehudi Menuhin, David Oistrach in mnogi drugi. Orkester že vrsto koncertnih sezon prireja 36 abonmajskih koncertov v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma (Modri in Oranžni abonma), številne priložnostne koncerte ter glasbene matineje za mlade poslušalce. Koncertna dejavnost orkestra je zabeležena na več kot 40 laserskih ploščah. Koncert bo v ponedeljek, 26. junija, ob 20. uri na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju, v primeru slabega vremena bo prireditev v novi minoritski cerkvi sv. Petra in Pavla na Ptuju. Program: JV. A. Mozart: Figarova svatba: Uvertura VV. A. Mozart: Koncert za violino in orkester v G-duru, solist Miran Kolbl P. 1. Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu Predprodaja vstopnic: Hotel Mitra, TIC, TD Ptuj, internetne rezervacije na naslovu: helena. mesko@gmail.com Pred odhodom na počitnice bomo sezono Glasbenih poletov zaključili s še enim velikim dogodkom. Na letnem odru Hotela Mitra bo 10. julija koncert Velikega pariškega ansambla saksofonov, svetovno priznane skupine, katere član je tudi Miha Rogina, Ptujčan, ki trenutno živi v Parizu. Helena Meško, Mladinsko društvo Ptujskih postpesimistov Mojca Malek Morya, slovenska pionirka zdravilnega zvoka gongov, tibetanskih in kristalnih skled, predana raziskovanju in poučevanju zvočne terapije, ustvarjanju glasbenih zgoščenk zdravilne glasbe, nastopom na prireditvah, praznovanjih, prirejanju zvočnih kopeli, je tokrat na grajskem dvorišču, skupaj s Heleno Dretar, Lucijo Ungar, Jasno Anando na gongih in tibetanskih skledah ter Sajo Danijela - ples z ognjem, materi Zemlji in nam podarila pesem planetarnih gongov, tibetanskih skled in recitale čudovitih pesmi. Boris Magdalene, tolkalist in zdravilec je z ritmi djembe zaključil prireditev, ko smo, tesno v stiku z Zemljo, zaplesali bosi. Djembe je tradicionalni boben zahodnoafriške kulture. Uporablja se ob mističnih obredih, porokah, smrtih ... skratka ob vseh pomembnih dogodkih. Vibracija bobna močno vpliva na naš energijski ustroj. Vpliva na pretok energije skozi vse meridiane, predvsem pa na spodnje - zemeljske čakre, v katerih odstranjuje blokade in jih harmonizira. Gong je starodaven instrument, katerega zvok OM se je širil po Zemlji že 3500 let pred našim štetjem. Je najbolj resonančen glasbeni instrument izredne transformacijske moči, zato ga celo imenujejo motor zdravilnih moči. Ključ gongove izredne resonance je v tem, da ob igranju poleg resonance osnovnih tonov nenehno proizvaja nove tone. Slušni občutek je, kot da poslušamo kozmični orkester. Zvok gonga se je od nekdaj uporabljal za pospeševanje procesa duhovne evolucije človeštva kakor tudi za prenovo življenjske moči starajočega telesa. Njegov holističen zvok, čista kozmična energija, nas objame v zvočno polje, v katerem postanejo naše fizično, čustveno in Boris Magdalene djembo. mentalno telo superprevodni in regenerativni. Obda nas z gostimi nadtoni, ki ustvarijo ocean zvoka, v katerem se naše celostno bitje na vseh ravneh preporaja in harmonizira. Don Conreaux, mojster gonga, je zvočni učitelj in terapevt z več kot 40-letnimi izkušnjami zvočnega raziskovanja in duhovne prakse in več kot 50-letnimi izkušnjami Kundalini kriya yoge. Za zvočne kopeli in za planetarne gonge je vedno več zanimanja, vedno več ljudi iz vse Slovenije se redno udeležuje kopeli, delavnic in koncertov. Don Conreaux iz NY je v Sloveniji le en teden v letu in vsako leto izvede nekaj koncertov. Letos bo ta veliki koncert planetarnih gongov, ki ga bo vodil mojster gongov Don Conreaux iz New Yorka, 29. junija ob 20. uri na ptujskem gradu. Na njem sodelujejo njegovi učenci iz Slovenije in Hrvaške in tudi drugi glasbeniki. Koncerta se udeleži mnogo ljudi iz cele Slovenije in Avstrije, Hrvaške, povabili pa smo tudi prijatelje gongov iz Nemčije. Prav tako smo povabili predsednika RS dr. Janeza Drnovška. Besedilo in foto: Mojca Lešnik VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/ LITERATURA V muzeju so izdali vodnik Muzejske zbirke v ptujskem gradu Leta 2005 smo v Pokrajinskem muzeju Ptuj obogatiti muzejsko ponudbo s prospektom po zbirkah v ptujskem gradu v slovenskem, angleškem, nemškem in italijanskem jeziku. V njem je osem strani barvnih fotografij, v besedilu pa so osnovni podatki o muzeju in vseh zbirkah. Sočasno pa smo na pobudo direktorja muzeja Aleša Ariha pričeli snovati vodnik z naslovom Muzejske zbirke v ptujskem gradu. Posamezna poglavja zanj so napisali dr. Polona Vidmar in Andrej Brence s Pokrajinskega muzeja Ptuj, Marija Lubšina Tušek in Branko Vnuk z Območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije v Mariboru in dr. Darja Koter z Akademije za glasbo v Ljubljani. Po uvodni predstavitvi muzeja se v knjigi vrstijo tale poglavja: Grajski grič v arheoloških obdobjih. Gradbena zgodovina gradu, Lastniki gradu, Zbirka orožja, Zbirka glasbil. Zbirka fevdalne stanovanjske kulture, Slavnostna dvorana in zbirka turkerij, Grajska kapela, Insignije ptujskega mestnega sodnika, Zbirka pustnih mask, Zbirka slik na steklu. Grajska galerija. Zbirka Marka Sluge in Grafični kabinet Franceta Miheliča. Knjiga priročnega formata je izšla v drugi polovici maja 2006 in obsega 156 strani s Različni smo kot letni časi Izšlo je literarno glasilo a Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj poteka bogata literarna dejavnost. Učenci so uspešni na različnih natečajih, vsako leto pa izide tudi šolsko literarno glasilo Čar besede moje. 20. aprila je potekal v šolski telovadnici literarni večer z naslovom Različni smo kot letni časi, večer ob izidu že letošnjega literarnega glasila. 70 učencev je pripravilo literarni večer, ki so ga ob branju popestrili še glasbeni in plesni dodatki. Nekateri učenci pa so se malo drugače pomerili tudi v branju in recitaciji. Letos je bila rdeča nit misel: Različni smo kot letni časi. Letni časi, ki se razlikujejo, a vendarle soobstajajo, kakor tudi ustvarjalnost in delo mladih osnovnošolcev. V glasilu objavljajo učenci od prvega pa do devetega razreda, kar mu daje še dodatno težo in pomen. Ob literarnem izrazu je glasilo bogato tudi z likovnimi prispevki učencev. Enih in drugih je v glasilu kar več kot sto, kar kaže na to, da se otroci ob pravi vzpodbudi radi izražajo tako z besedo kot tudi s sliko. Mlajši učenci so pri pisanju bolj naklonjeni preprostim opisom, vsakdanjim doživetjem in pesmicam o šoli, domu, hišnih ljubljenčkih, starejši učenci pa razmišljajo o ljubezni, družbenih in globalnih problemih ter o pomenu prijateljstva. Še posebej je tisti večer blestela Patricija Vilčnik, učenka 9. razreda, ki je uspela nekaj svojih pesmi objaviti tudi v strokovni literarni reviji Mentor, kar je prav gotovo velik uspeh. Ravnateljica Tatjana Vaupotič pa je na koncu, ko je Patriciji izročila še vroč izvod revije, dodala: » ... kajti najpomembneje je, da imate sonce v lastnih srcih - to prežene najhujši mraz in viharne oblake.« David Bedrač 87 barvnimi fotografijami. V njej so še tlorisi pritličja, prvega in drugega nadstropja z označenimi zbirkami in drugimi prostori ter načrt grajskega kompleksa z vrisanimi gradbenimi fazami od antike do 18. stoletja. Knjigo je uredil Andrej Brence, besedilo je lektoriral Franc Vogelnik, fotografije so delo Borisa F’ariča, oblikoval pa jo je Savo D. Školiber. Izdana je bila s sredstvi Ministrstva za kulturo RS, lastnimi sredstvi in s pomočjo sponzorjev. Ker naš muzej obiščejo številni tujci, moramo vsekakor poskrbeti, da ta nepogrešljivi vodnik že letos izide v angleškem, naslednje leto pa tudi v nemškem in italijanskem prevodu, za kar bomo potrebovali finančno podporo vseh prijateljev muzeja in zainteresiranih v občini ter drugod. Dodatni argument o upravičenosti naših načrtov in njihove pravočasne izvedbe pa je tudi mnenje predsednika republike dr. Janeza Drnovška, ki je ob letošnjem ogledu naših muzejskih zbirk poudaril, da bi ptujski grad med predsednikovanjem Slovenije Evropski uniji lahko bil protokolarni objekt. S tem si bo, in to ni samo mnenje župana dr. Stefana Čelana, Ptuj nedvomno pridobil velik mednarodni ugled. Niti trenutka ne smemo zamuditi, da se vse mesto, še posebej pa stavbe in muzej na gradu, na to primemo pripravijo. Andrej Brence Ob prazniku Vrtca zaključna prireditev Okrog sveta domov Vrtec Ptuj ima svoj praznik, ki ga vsako leto obeleži 9. maja. Letošnji, že 22. po vrsti, je bil 12. maja. Prireditev v Športni dvorani Šolskega centra Ptuj so si med drugimi ogledali tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in predstavniki mariborskega Zavoda za šolstvo RS. Ob prazniku Vrtca otroci na zaključni prireditvi z nastopom prikažejo rezultate celoletnega dela. Tema letošnje prireditve je bila povezana z vsebino dvoletnega projekta imenovanega Domačije. Skozi šolsko leto so spoznavali svojo lastno narodna kulturo in kulture drugih narodov, tradicije in civilizacije sveta (Japonce, Kitajce, črnce, Eskime, avstralske domorodce - aborigine). Na ta način so se seznanili z vrednotami in stališči različnih narodov in ras sveta ter razvijali lastnosti, kot so strpnost, tolerantnost, sprejemanje različnosti ... Projekt se izvaja na podlagi Unescovega programa ASP net. Izbrana likovna dela na obravnavano temo so služila kot osnova za izdelavo plakata Okrog sveta domov in vabila na prireditev ob dnevu vrtca. Uredništvo Ravnateljica Božena Bratuž: »Okrog sveta domov je zaključna, glasbeno-plesna prireditev otrok, s katero smo kot Unescov vrtec zaključili dvoletni projekt dela na temo Domačija. V lanskem letu smo otrokom z mnogimi primeri različnih domov in družin predstavili pojme, kot so dom in družina, varnost, ljubezen, prijateljstvo, razumevanje in strpnost, da lahko mlado bitje raste in se razvija. V letošnjem letu smo jih popeljali po svetu, da so spoznali mnoge različne kulture, šege, noše, jezike, glasbo, navade, hrano in otroke v različnih domovanjih. S tako temeljitim spoznavanjem različnosti smo zagotovo otrokom predstavili temeljne pojme za razumevanje, sprejemanje in spoštovanje drugačnosti, kar je bil cilj našega projekta. V tem času je nastalo mnogo unikatnih otroških likovnih izdelkov, ki smo jih razstavili v refektoriju minoritskega samostana na razstavi Domek moj in tvoj.« 20 u/ifrpfazt SfJ a «V Le zavzeti črnski tam-tam daje dober ritem za pravi črnski ples. Ob pristnem indijanskem plesu so otroci namenili tudi pravi indijanski pozdrav soncu. Z resnimi in zavzetimi gibi so otroci pričarali daljno Japonsko. Foto: Rado Stropnik aa.. pmznih VNTCA- PTUJ- 22. praznik Vrtca Ptuj sta s svojim obiskom počastila tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver in župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan. Praznik ptujskih vrtcev -projekt mnogih presežnikov Naturai in minima maxima. Narava je najlepša v majhnih stvareh. (Latinski pregovor) Letošnjega prijaznega povabila, ki sem ga ob nekem delovnem srečanju z ravnateljico Boženo Bratuž prejel že zgodaj spomladi, sem se zelo razveselil iz več razlogov. Prvi je gotovo povezan z zgodovinsko izkušnjo iz vseh dosedanjih prireditev, ki so brez lažne skromnosti vse po vrsti pokazale, da se takih mojstrovin ne bi sramovali niti najboljši mojstri dramaturgije in režije. Naslednji razlog je bil povezan z velikim pričakovanjem, ali je sploh mogoče narediti še kaj boljšega, kot smo že videli v preteklih letih. Vsi tisti, ki si letošnje prireditve niste mogli ogledati, ste zagotovo prikrajšani za bogato življenjsko izkušnjo, ki je povezana z zgoraj navedenim latinskim pregovorom. Največja umetnost je namreč v tem, kako velike stvari narediti preprosto. Ptujski vrtci so vključeni v projekt Unesco, ki je po svoji vsebini in aktivnostih težko razumljiv mnogim odraslim ljudem. Lahko si zgolj prestavljamo, kako težko je Unescova načela o nujnosti po ohranjanju kulturne raznolikosti in razvoja celovite znanosti na preprost in razumljiv način predstaviti našim malčkom. Letošnja ideja in izvedba glasbeno-plesne prireditve Okrog sveta domov, ki smo si jo ogledali ob 22. prazniku ptujskih vrtcev, zagotovo sodi med mojstrovine Naturai in minima maxima. Po vsem videnem preprosto ne najdem besed, ki bi na ustrezen način izrekle zahvalo. Morda boste tretji razlog za moje občutke razumeli vsi tisti, ki ste imeli na tej prireditvi, tako kot jaz, med nastopajočimi tudi svoje malčke. Kako težko je v vsakdanji vzgoji otroku pojasniti, da je biti vljuden potrebno, in še težje ga je pripraviti do tega, da bi sosedu odzdravil, ko ga ta prijazno nagovori. Pripraviti otroka do tega, da razume in z navdušenjem dobro uro sodeluje pri tako zahtevni prireditvi, kot smo ji bili priča ob prazniku ptujskih vrtcev, je zagotovo tako bogata izkušnja, da moramo biti vsi ponosni na vzgojitelje in naše malčke. Drage vzgojiteljice, vzgojitelji in starši, iskrene čestitke in obilo vizionarske ustvarjalnosti še na mnoga leta. Dr. Štefan Čelan ■ //u/m/t 21 Ni vse zlato, kar se sveti 0 integraciji otrok s posebnimi potrebami Integracija/inkluzija je proces vključevanja otrok s posebnimi potrebami v vrtce in redne osnovne šole. Ob pozitivnih so se pojavili tudi negativni učinki integracije, o čemer pričajo tako tuje kot domače raziskovalne študije in odmevi iz prakse. Visoka transparentna načela integracije so se soočila s slovensko ekonomsko stvarnostjo, ki si je domišljala, da bo tudi po materialni plati kos bogatejšim skandinavskim deželam (t. i. skandinavski model) pri zagotavljanju ustrezne obravnave integriranih otrok s posebnimi potrebami. Integracija/inkluzija? Da, vendar ne za vsako ceno in na vsak način, kajti kot je dejal minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver: »Tudi integracija je lahko nasilje,« in opozoril, da so bili otroci s posebnimi potrebami nemalokdaj tarča lokalne politike. □š dr. Ljudevita Pivka Ptuj za bivanje v dotrajani stavbi stare ekonomske šole plačuje visoko najemnino. Strokovna literatura opredeljuje integracijo kot namestitev otroka s posebnimi potrebami v razred s pričakovanjem, da se bo prilagodil vsem predpisanim standardom ali poenostavljeno, da se bo otrok prilagodil okolju. Inkluzija pa pomeni odstranjevanje ovir v izobraževalnem procesu in prilagoditev okolja otroku. In kdo so otroci s posebnimi potrebami? Sem sodijo otroci z motnjami v duševnem razvoju (z lažjo, zmerno, težjo in težko motnjo), slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni, otroci z motnjami vedenja in osebnosti, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja in posebej nadarjeni. NASTANEK IN RAZVOJ Pred štirimi desetletji seje misel o integraciji porodila kot rezultat novih spoznanj (nova pedagoška paradigma) in vrednot (etika pravičnosti in etika skrbi). L. 1975 je z Deklaracijo OZN o pravicah prizadetih integracija prerasla v pravo gibanje. Na slovenski izobraževalni sistem je imela največji vpliv Resolucija sveta Evrope in ministrov za šolstvo, sprejeta 1. 1990. Pri nas smo integracijo sprejeli 1. 2000 z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je bil dopolnjen z dvema pravilnikoma 1. 2003. REZULTATI RAZISKAV Ameriške raziskave (Gottlieb, 1981) so pokazale, da so pogosti kontakti otrok z otroci z lažjo motnjo v duševnem razvoju povzročili pri prvih nastanek nega- tivnih stališč zaradi soočanja z manj sprejemljivim načinom obnašanja slednjih. Analiza Fen-ricka in Pettersona ( 1984) je razkrila, da se vrstniki raje družijo z otroci s posebnimi potrebami, ko jim pomagajo pri učenju, v obliki tutorstva, kot pri prosti igri. Študija Robertsa in Smitha (1999) pa je ugotovila, da otroci svojih socialnih odnosov in prijateljstev do otrok s posebnimi potrebami ne gradijo povsem voljno. Če z lahkoto uresničujejo svoje socialne potrebe ob otrocih z motnjami, so za druženje zainteresirani, v nasprotnem primeru pa ne. In kaj so odkrile slovenske raziskave v primerih Kuhar (1997), Stinson in Anita (1999) ter Čagran in Schmidt (2002)? Prvi dve analizi sta pokazali, da se učenci s posebnimi potrebami v integriranih skupinah počutijo osamljene in nepriljubljene ter šolo označujejo kot neprijazen kraj, kjer so ignorirani in zasmehovani. Tretja študija pa je potrdila izsledke ameriške raziskave iz 1. 1981, da so tudi pri nas otroci ob pogostejših stikih z integriranimi otroci oblikovali bolj negativna stališča, kot so jih imeli prej. MATERIALNI POGOJI Na OŠ Dr. Ljudevita Pivka Ptuj, ki je osnovna šola s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom, učenci z lažjo motnjo v duševnem razvoju obiskujejo prilagojeni program 9-letke in 8-letke, z lažjo in zmerno motnjo oddelek s kombiniranimi motnjami (OKMO) ter z zmerno in težjo motnjo oddelke vzgoje in izobra- ževanja (OVI). Tedensko imajo ti otroci od 22 do 29 ur rednega pouka, tisti, ki so v jutranjem varstvu in podaljšanem bivanju, pa so na šoli še dlje, kar pomeni, da imajo tudi do 63 ur strokovne defektološke obravnave. Integrirani otroci s posebnimi potrebami pa imajo na rednih OŠ v povprečju 3 ure mobilne defektološke obravnave. Ali je to sploh primerljivo?! Obenem pa se govori, da ministrstvo za šolstvo v prihodnje ne bo večalo števila teh ur. Nadalje, dogaja se tudi, da morajo mobilni specialni pedagogi svoje delo opravljati v neustreznih prostorih (kletne učilnice brez oken) in ob pomanjkanju najosnovnejših materialnih sredstev. ODMEVI IZ PRAKSE Kot poročajo mobilna defektološka služba in učiteljice, ki poučujejo v razredih, kjer so vključeni otroci s posebnimi potrebami, le-ti v rednem šolskem okolju še bolj opažajo in doživljajo svojo drugačnost, vidijo, da ne morejo iti v korak z vrstniki pri osvajanju izobraževalnih norm, kar negativno vpliva na njihovo samopodobo in občutek lastne vrednosti. Po drugi strani pa se nadarjeni učenci počutijo zapostavljene, ker učiteljice/učitelji več časa posvečajo otrokom s posebnimi potrebami. In tretji problem, od učiteljskega kadra se pričakuje, da bodo čez noč postali specialni pedagogi - defektologi, da bodo pripravljali individualizirane načrte za otroke s posebnimi potrebami in da se bodo vsem enako posvečali, kar pa je seveda nemogoče in gre na račun kvalitete vzgojno-izobraževalnega procesa. ALI BODO OŠPP UKINJENE? Načrt integracije ne predvideva ukinitve OŠ s prilagojenim programom, v preteklosti znanih kot »posebne« šole. Le-te naj bi se preoblikovale v »specialne« šole, v centre za nudenje strokovne pomoči. Vseh otrok z motnjami v duševnem razvoju ne bo možno integrirati, tako da bo šola z določenim številom oddelkov in z mobilno defektološko službo obstala. Pri tem pa je treba opozoriti na mačehovski odnos domačega okolja do OŠ dr. Ljudevita Pivka, ki je šola s 50-letno tradicijo in že desetletja deluje v zastareli stavbi stare ekonomske šole, za kar mora svoji soustanoviteljici, Mestni občini Ptuj, plačevati visoko najemnino (5 milijonov tolarjev letno!). Ta denar bi še kako prav prišel v vzgojno-izobraževalnem procesu otrok z motnjami v duševnem razvoju. Medtem ko so se ostale ptujske OŠ posodabljale in dograjevale, je bila OŠ dr. Ljudevita Pivka redno prezrta in izpuščena v teh načrtih, ponavadi z izgovorom, da gre za regijsko OŠ, ki jo obiskujejo otroci z (ožjega) in širšega ptujskega območja in da naj zanjo poskrbijo tudi druge občine, ki pa na to uho niso dobro slišale. Novi ustanovitveni akt naj bi neugodno situacijo razrešil, prav tako so stekla tudi prizadevanja o iskanju ustreznejših delovnih pogojev za OS dr. Ljudevita Pivka. ZAVEZANI IDEJI Glede na odločitev, da smo se opredelili za integracijo/inklu-zijo, je naša odgovornost, da tudi kritično spremljamo njeno realizacijo. Če želimo izpeljati dosledno in kvalitetno integracijo, potem ne bo dovolj, da jo je država sprejela zgolj načelno, na politični ravni, kajti v tem primeru bo od nje več škode kot koristi, in to za vse otroke. Integracija prinaša veliko pozitivnega v smislu sprejemanja in socializacije drugačnosti, etike skrbi in pravičnosti, vendar zdaj ni čas za hvalospeve in lovorike, kajti pokazale so se prve težave in problemi integracije, s katerimi se bo treba soočiti in spoprijeti. Kot je dejal minister za šolstvo na okrogli mizi v Ptuju, v družbi in šolstvu ni nič dokončnega, temveč se vse spreminja, razvija. Današnje ideje, ki se nam zdijo najboljše, se že jutri lahko izkažejo za zastarele ali celo zgrešene. Razvoj zmeraj prinaša tako pozitivne kot negativne učinke, kar smo v zadnjih petnajstih letih zelo jasno izkusili na lastni koži, ko smo z velikimi pričakovanji sprejeli demokra- cijo, pa se ni ravno izkazala za sanjsko družbenoekonomsko ureditev, še posebej ne na področju socialnega in zdravstvenega varstva, zaposlitev in ekonomske blaginje. Zato bo potrebno tudi pri integraciji veliko iskrenosti, kritičnosti, zdrave pameti in poštenja, kajti v prvi vrsti nam je vsem skupna skrb za otroke, naj so takšni ali drugačni, vendar so vsi naši in ljubljeni. Silvester Vogrinec Iz življenja in dela ekošole Grajena □snovna šola Ljudski vrt, podružnica Grajena, je svoje delovanje v mednarodnem projektu Ekošola kot način življenja uspešno potrdila z osvojitvijo ekozastave tretjič zapored. Mi smo predstavili dejavnosti naše ekošole - Urška Cebek, Blaž Vurzer, Anita Krojzl, Teja Bezjak, Klara Toplak, Blaž Kampi. Sredi aprila je bil na spletni strani slovenske Ekošole objavljen seznam vseh šol, vrtcev in domov, ki so v letošnjem letu pridobili ekozastavo in prejeli mednarodni certifikat za uspešno delovanje. Veseli smo, da nam je tudi v letošnjem letu uspelo pridobiti to priznanje. Vsekakor je to priznanje za haše delo pri osveščanju otrok in staršev o pomenu čistega okolja in preprečevanju njegove onesnaženosti. O našem delu v preteklih mesecih smo vas na tem mestu že seznanili, naj vam tokrat predstavimo delo v zadnjih dveh mesecih. MAREC V marcu smo zakorakali obdani z rožicami in zvončki - kot se za prvi spomladanski mesec spodobi. Učenci prvega in drugega razreda so s tehniko trgan-ke »risali« želvice in zvončke. Čudovite rožice in lokvanji pa so nastali iz odpadnih škatlic za jajca. Zavarovalnica Maribor je, v sodelovanju z Ekošolo Slovenije, razpisala natečaj Zojini zeleni zemljevidi, ki je bil namenjen učencem med šestim in dvanajstim letom starosti in njihovim pedagogom. Namen projekta, ki je dobil ime po želvici Zoji, prepoznavnem otroškem liku Zavarovalnice Maribor, je bil spoznavanje naravnega okolja, v katerem živijo, se začnejo zavedati njegovih lastnosti in zakonitosti ter z njim povezanih težav. Njihova naloga je bila, da narišejo eko zemljevid lokalnega okolja, na katerem označijo in izpostavijo ekološko pomembne točke, tako okolju prijaznih rešitev kot težav. Na natečaj sta se odzvala 3./9 razred in OPB. Oba oddelka sta izdelala čudovita zemljevida. Tretji razred je izpostavil problematiko onesnaženosti potoka Grajena, oddelek podaljšanega bivanja pa Hedlove ribnike. V marcu sta potekala še dva natečaja: natečaj Slovenskih železnic Na postaji stojim .., in Družbe OMV Za naravo skrbim, iz nje se učim. Na ti dve temi so ustvarjali skoraj vsi učenci razredne stopnje. Z radijsko uro in z razstavo plakatov smo obeležili dva pomembna marčevska dneva: svetovni dan meteorologije in svetovni dan voda. Prav je, da se tudi najmlajši začnejo zavedati, da so količine čiste pitne vode omejene in da smo za kvaliteto naših voda odgovorni ljudje sami. APRIL Začel se je zelo delovno. V prvih dneh tega meseca naša šola praznuje dan šole. Tema letošnjega dne so bila transportna sredstva. V kulturnem programu, ki sta ga pripravili učiteljici Vlasta Vučinič in Romana Pukšič, smo spoznali celotno zgodovino in razvoj vseh zvrsti prometnih sredstev. To temo je bilo zelo težko predstaviti z igro in glasbo, a je avtoricama prireditve to povsem uspelo. Ekokotiček na to temo so uredili učenci oddelka podaljšanega bivanja. Učiteljica Blanka Kojc se je z ekipo učencev odzvala na natečaj Megakoš, ki gaje razpisala Ekošola. Koš so sestavili iz skoraj 200 plastenk, ki so jih med seboj povezali in oblikovali v robota. Na njegovem trebuščku so naredili odprtino, kamor se lahko odvržejo odpadne plastenke. Koš so po delih 20. aprila odpeljali v trgovski center Europark v Mariboru, kjer so v pritličju tega objekta dokončno oblikovali in sestavili svojega robota. Ekokotiček so za dan Zemlje uredili učenci OPB. Njihov plakat nazorno pokaže, da moramo za razmere na Zemlji skrbeti vsi, ne glede na raso, spol ali kraj bivanja. Ta dan je na šoli potekal ekodan, ki smo ga izpeljali v treh delih. V prvem delu smo pripravili radijsko uro na to temo. Govorili smo o pomenu tega dne, obnovili cilje ekolistine in se spomnili na načela, zapisana v ekopravilniku. Drugi del je bil delaven, saj smo se razkropili po celotnem območju Grajene in počistili bližnjo in širšo okolico šole. Predstavniki naše šole pa so skupaj s koordinatorko Ekošole odšli na Ptuj, kjer so sodelovali na prireditvi Zemlja ni smetišče, Zemlja je naš dom. Tam so skupaj z matično šolo Ljudski vrt predstavili naše dejavnosti in izdelke na ekostojnici ter izvedli krajši kulturni program. Tisti dan je bil res čudovit, sončen dan. Naša Urška je to tako komentirala: »Zemlja nam je hvaležna, da skrbimo za njo in se nam na ta način želi zahvaliti!« Njenemu komentarju ni kaj dodati. Želimo si samo, da bi se veliko ljudi zavedalo resničnosti njene izjave. Besedilo in foto: Nada Sevšek VZGOJA IN IZOBRAŽEVANJE/ MLADI ZA MLADE O pasjem poletju Ljudje smo preživeli že marsikaj. Najhujše vojne, orkane ... In tudi letošnjo zimo, ki je bila zelo dolga. Vendar smo jo že vsi pozabili, postajamo bolj leni, vsi mislimo še samo na vročino in počitnice. Zakaj pa ne, če bo kmalu poletje? Tudi naše zverine so se »prebudile iz zimskega spanja« in veselo tekajo po vrtovih, bevskajo in se igrajo s palicami. Prihaja pa sezona počitnic, ko si bomo vsi odpočili od dela, z našimi ljubljenčki pa bomo imeli probleme. »Kam pa naj jih spravimo?!« se boste vpraševali, ko boste šli na morje. Tu je nekaj za tiste, ki nimate varstva. Ko boste načrtovali kraj, prebivališče in prevoz, se pozanimajte, kje je vaš štirinožni prijatelj dobrodošel, pazite pa, da boste imeli vsa potrebna potrdila o cepljenju (vpisana so v njegovo knjižico). Za prehod čez mejo morate imeti tudi veterinarsko potrdilo o zdravstvenem stanju. Da boste brezskrbni na potovanju, se prepričajte, da boste s seboj vzeli: ovratnico ter povodec, posodico za hrano ter pijačo. zdravstveno izkaznico psa in prvo pomoč (obveze in sterilna gaza, vata, levkoplast...). V določenih turističnih krajih, kampih itd. veljajo za naše štirinožce posebna pravila, za katera se je dobro pozanimati. Da se trebuh ne bo vlekel po tleh, je dobro, da veste tole (tudi če ste doma): pri višjih temperaturah pes potrebuje manj kalorij. Obrok lahko razdelimo na dva dela ali pa psa hranimo samo zjutraj ali zvečer. Najbolje je, da mu ponudimo hrano, kot so briketi, ter zadostne količine vode! Da bi vas opozorili na »bav-bave«, ki prežijo na vašega psa, je tu seznam najpogostejših bolezni: toplotni udari ali sončarica, piki insektov in ugrizi kač, težave s kožo in dlako ter srčna glista. Lepo se zabavajte in želim si, da ste ta članek brali s tako pozornostjo, kot so pozorna pasja ušesa. Luka Cvetko, Novinarska skupina Centra interesnih dejavnosti Pomladna vetrnica 2006: Migajmo skupaj Društvo prijateljev mladine Ptuj letos že dvanajstič v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti Ptuj in Kinološkim društvom Ptuj pripravlja tradicionalno prireditev za otroke in starše pod naslovom Pomladna vetrnica. Letos bo potekala v soboto, 10. junija, od 16. do 19. ure na prostoru Kinološkega društva Otroke in starše bomo letos pod motom »Migajmo skupaj« povabili k sodelovanju v različnih gibalnih igrah, saj si prizadevamo spodbujati zdrav način preživljanja prostega časa. Prav zato smo se tokrat povezali s Športno šolo Juhuhu, ki ima bogat program tovrstnih dejavnosti za najmlajše. Prireditev bo kot glasbena gostja obogatila Damjana Golavšek, nastopili bodo tudi najmlajši plesalci Plesnega centra Mambo in Plesne šole Power Dancers. Odvijale se bodo številne ustvarjalne delavnice, v katerih bodo sodelovali prostovoljci in strokovni sode- Ptuj. lavci različnih ptujskih zavodov in društev. Prireditev bo povezovala gospa Pomladna vetrnica osebno. Vsi obiskovalci pa se bodo lahko tudi letos posladkali z brezplačnimi palačinkami. Otroci imajo seveda prost vstop, vstopnina za odrasle pa je 700 tolarjev. Obiskovalce vabimo, da pridejo na prireditveni prostor peš in s kolesi ter da s sabo prinesejo odeje in blazine za udobno sedenje. Društvo prijateljev mladine Ptuj, CID Ptuj in Kinološko društvo Ptuj Večer z Marinko Fritz Kunc Maja je na OŠ Ljudski vrt Ptuj gostovala pisateljica Marinka Fritz Kunc. Pisateljica, ki je izjemno komunikativna, dostopna za mlade in za problematiko, ki se jih loteva vsak dan in na vsakem koraku. Pisateljica je šolo obiskala v sklopu prireditev bralne značke, v okviru katere sta letos gostovala že pisateljica Janja Vidmar ter pevec Adi Smolar. Marinka v družbi voditeljice Sanje Čorič. Preden je pisateljica spregovorila, so nastopili še učenci s spremljevalnim programom, in sicer voditeljici Sanja Ćorič in Staša Simonič, z branjem in igranjem pa Nejc Sakelšek, Nina Turnšek in Katarina Menoni. Najbolj so učenci izpostavljali knjigi Kam grejo ptice umret in Janov krik, ki je - tako o knjigi avtorica sama - namenjena bolj srednješolski populaciji, predvsem pa njihovim staršem. A je bilo vsem skupno, da tudi v osmem in devetem razredu ni prehitro začeti govoriti o teh temah. Mlad človek, ki se znajde celo v zaporu, ki ima za seboj težke izkušnje, a vse to, brce, udarci, kriki so le vpitje na pomoč, da bi ga slišali, razumeli in končno dojeli. Kajti odrasli smo, in to brez dvoma, včasih gluhi, preveč površni in namesto da bi odgovarjali s potrpljenjem in razumevanjem, vpijemo in vračamo z verbalnim ali celo fizičnim nasiljem. Zato so takšna srečanja še kako dobrodošla. Učencem je spregovorila o drogah, nasilju, anoreksiji in aidsu, o temah, ki v naši družbi, kot je ocenila pisateljica, še vedno veljajo za tabu teme. Prav zato je tako pomembno govoriti o Marinka je pritegnila mlade poslušalce. njih in opozarjati na to problematiko. Srečanje je pisateljica sklenila z lepimi mislimi, ki jih je vpisala tudi v spominsko knjigo šole: »Čigave čevlje vendar obuvaš, ko pa imaš krilate podplate.« In dodala še, da mladim nima prav nihče na tem svetu pravice jemati sanj in iluzij. Letošnjo bralno značko je na šoli s svojim odličnim pripovedovanjem pravljic 17. maja sklenila pravljičarka in knjižničarka Liljana Klemenčič, ki je prav tako zelo navdušila mlade bralce. David Bedrač 24 ■ Žču/Va/t Predmeti v zraku so na Ptuju vedno bolj priljubljeni Avgusta lani je Ptuj zaznamovala 28. evropska žonglerska konvencija, ki jo je obiskalo okrog štiri tisoč obiskovalcev. Sam dogodek pa je navdušil kar nekaj mladih iz Ptuja, da so se pričeli ukvarjati z žongliranjem. Tako sta pričeli društvo Povod in žonglersko društvo Alovi rokodelci v prostorih diskoteke Marakuja dvakrat tedensko izvajati žonglerske delavnice. V Marakuji se srečujejo ob torkih in četrtkih, med 18.30 in 20.30. Delavnice so se začele organizirano izvajati oktobra lani. Takrat jih je vodil poklicni žongler Jules Howarth. Do današnjega dne se delavnic udeležuje približno 20 mladih, ki žonglirajo z različnimi rekviziti, kot so: žogice, kiji, diabolo, devil stick ipd. Kasneje so vključili tudi delavnice iz različnih področij ulične animacije, ki se bodo kasneje uporabile tudi na pouličnem festivalu Ptuj - odprto mesto, ki ga vsako leto organizira društvo Povod. Največ veselja in ustvarjalnih navdihov imajo udeleženci z oblikovanjem balonov. Nekateri so že zelo vešči in znajo oblikovati balone v različne figure, ki pritegnejo pogled marsikaterega očesa. V Marakuji se srečujejo ob torkih in četrtkih, med 18.30 in 20.30. Sedaj, ko je topleje, delavnice potekajo tudi na prostem. V juliju se bodo člani lanskoletne organizacijske ekipe iz Ptuja in ostali navdušenci nad žonglerskimi in cirkuškimi prvinami udeležili letošnje 29. evropske žonglerske konvencije na Irskem. Tam se bodo med drugimi aktivnostmi seznanili tudi z novimi metodami in pristopi k izvajanju žonglerskih delavnic, tako da bodo še razširili izvajanje delavnic za bruhanje ognja, poji in drugim. Aktivnosti v zvezi z žongliranjem, delavnicami in nastopi na Ptuju koordinirata Robert Križanič in Dejan Klasinc, ki sta najzaslužnejša za najbolj množičen dogodek na Ptuju v zadnjih desetletjih, 28. evropsko žonglersko konvencijo in poulični festival Ptuj — odprto mesto. Ozren Blanuša Foto: Franjo Pavlek Nelej in Dejan v akciji. »Dobro jutro, draga moja« Članice Ženskega foruma Socialnih demokratov Ptuj smo v maju v Hotelu Mitra pripravile že drugo okroglo mizo v tem letu. Tokratna gosta sta bila prof. dr. Vesna V. Godina in Jože Glazer, nekdanji direktor Žavoda za zaposlovanje RS, s katerima smo se pogovarjali o razlikah med moškimi in ženskami v družbenem in političnem življenju. Prof. dr. Vesna V. Godina je potrdila, da imamo ženske in moški na iste stvari različne poglede zaradi socializacij. Zato je bilo zanimivo slišati ženski »Večina volilnega telesa je ženskega in z odločitvijo, da gredo volit, najbolj prispevajo k izvolitvi naših političnih predstavnikov,« je poudaril J. Glazer. Kdo je močnejši - ali ženske v kuhinji ali moški v družbeno-političnem življenju? in moški pogled na teme kot so ženske/moške kvote v politiki, zakaj ženske težje prodremo in se redkeje odločamo za politično kariero, podpora ženske ženski v politiki in gospodarstvu, zakaj moški bolj držijo skupaj ... Med dvournim pogovorom sta si sogovornika izmenjala kar nekaj različnih mnenj. Čeprav J. Glazer meni, da ljudi na poklicni poti ne ločujemo po spolu, dr. Godinova meni, da ženska mora še zmeraj, če se hoče uveljaviti, pokazati več, ter da pri nastopanju v javnosti za moške in ženske ne veljajo ista pravila. »Velikokrat mora biti ženska bolj pametna, sposobna in ambiciozna, da doseže nek položaj ... ali pa uporabi »druga sredstva«, potem pa je lahko tudi neumna/« je poudarila dr. Godina in dodala: »In strah nas je, da se bo to zgodilo tudi s kvotami, da bodo na začetku v ospredje prišli lepotni okraski, ker bodo moški lažje upravljali z njimi.« Tudi v Skandinaviji je bilo v začetku uvedbe kvot podobno, vendar danes čedalje več sposobnih žensk stopa v politiko in imajo uspešno kariero. Torej odločitev je tudi v rokah žensk. Kaj pa je s podporo ženske ženski? Zanimivo je bilo opažanje moškega, da ženske pri ženski iščemo na eno dobro lastnost petnajst napak. Moški pa okrog sebe vidijo več pozitivnih lastnosti. Dr. Godinova je poudarila, če ženska želi uspeti na vodilnem političnem ali poslovnem mestu, mora funkcionirati kot moški, tako kot se mora moški prilagoditi ženskemu svetu, če hoče speči štrukelj. »Moški imajo socialno-politično moč, ženske pa libidualno moč! Vprašanje je samo, katera je bolj pomembna.« Trenutno nam, ženskam, politični uspeh še ne doprinese toliko k samouresničevanju kot npr. delo v prostovoljnih dejavnostih, kjer se pogosteje pojavljamo. Vendar upamo, da se bo s povečanjem števila žensk v politiki hkrati povečala toleranca in pluralizem idej. Alenka Krabonja PJfrpmn 25 Vsi so ubogali veter Na jadralni regati Jadro Ranca 2006 je sodelovalo 60 mladih - Odlična organizacija zagnanih članov Brodarskega društva Ranca Ptuj - Prehodni pokal za jadralce JK Burja iz Izole Kdor je prvi vikend v maju preživljal na Ptujskem jezeru, je videl nekaj posebnega. Spremenljivo vreme je z lahnim pa tudi močnejšim vetrom pospremilo tekmovanje 60 mladih jadralcev iz naslednjih slovenskih klubov: JK Olimpie Izola, ŠD Piran, JK Pirat Portorož, Štajerski jadralni klub iz Slovenske Bistrice, DVS Skiper Marina iz Maribora, JK Jadro iz Kopra in BD Ranca iz Ptuja. Tradicionalna regata Jadro Ranca 2006 v jadralnih razredih Evropa, Optimisti in laser 4.7 je tudi letos nadvse uspela. Nekateri postavni fantje, spet drugi le malo večji drobižki so z zanosom vlekli vrv in rezali valove kot za šalo. Dekleta niso zaostajala. Pri tistih lažjih se je bilo bati, da se bo napeto navpično jadro v smešno majhni banjici prekucnilo v vodo. In to se je zgodilo. »Ko bi mularija le doma tako ubogala kot uboga veter,« smo ujeli govoriti mlado mamico, ki je svojega sinka pred dvema letoma vpisala v jadralno šolo k Ranci na Ptuju. Njegovi prizadevni člani so z minimalnimi stroški in kopico prostovoljnega dela vzorno izpeljali organizacijsko zahtevno regato mladih. »Poskrbeti moramo za številne, z jadralci pridejo tudi starši, trenerji in drugi,« nas je prijazno nagovoril predsednik BD Ranca Emil Mesarič, poleg tajnika društva Mitje Krapca in vodje mladinske sekcije društva Zlatka Jaušovca motor regate Jadro Ranca 2006 in gotovo eden od tistih, ki se zavedajo, kako se za otroke in mladino splača potruditi. »Samo vprašajte se, koliko Emil Mesarič: “Splača se za otroke razpeti jadra!" Banjica ali čolniček, smo se spraševali? Kdo bo prej okrog boje? denarja daje država za narkomane. Če bi klubom dali samo del teh sredstev, bi spodbudili še več otrok in bi bilo čez deset let morda tudi uživalcev drog manj,« razmišlja Z.Jaušovec. No priznati je treba, daje jadranje izjemen šport. Krapec poudarja: »Jadralni šport je za otroke tako rekoč nenevaren. Poleg tega jih naučimo osnovnega reda, ko morajo sami poskrbeti za opremo.« Zvozili so deset (6 + 4) plovov, se pravi, da so jadralci opravili deset voženj okrog velikih rdečih boj. A nekaterim tudi ta napor ni pobral vse energije. Nasprotno! Na tlakovani ploščadi so igrali nogomet, izmenjali jadralske izkušnje, poslušali glasbo in se družili. Tako živahno in razigrano, kot bi se pravkar vrnili s popoldanskega počitka. Tomaža Šalamuna, ki se trudi z nadebudneži v BD Ranca, smo povprašali, kaj meni o mladih talentiranih Slovencih. »V Optimistu se lahko merimo s komerkoli in smo v svetovni špici. To kažejo tudi rezultati. Problem nastane kasneje, ko je stvar povezana z denarjem.« Odmevno uvrstitev v razredu Optimist je s 6. mestom dosegel obetavni Ptujčan Jure Jaušovec, za njim so se zvrstili Jure Medved (21), Nejc Vojsk (40) in Luka Vrbančič (45). Posebej se je izkazal Uroš Judež z 2. mestom v razredu Laser 4.7, Mitja Poharič pa je končal na šestem. Neutrudni Emil Mesarič je bil po prireditvi upravičeno nasmejan. »Za jadralca je najbolje, če je majhen in lahek, pa seveda močan. Vendar je važnejše sodelovati, mi smo veseli vsakega otroka. Zelo sem zadovoljen z udeležbo in dosežki domačih tekmovalcev, ki imajo bistveno slabše pogoje za treniranje in so » na vodi« neprimerno manj kot ostali. Prehodni pokal Jadro Ranca 2006 smo podelili v razredu Optimist, kjer je tekmovalo kar 47 jadralcev. Polepšal bo vitrine Jadralnega kluba Burja iz Izole.« Regata na Ptujskem jezeru se je končala v več kot zdravem ozračju in podobnih prireditev si lahko samo še želimo. Ivo Kornik Foto: Mihela Medved in Rado Kostanjevec 0> A PROGRAM M'StZqieJalUce JUNIJ ‘Ptuj ZA OTROKE ll\l MLADINO 30. 6. od 18. ure dalje Mestno gledališče Ptuj podarja otrokom ob zaključku sezone otroško predstavo Polž Vladimir gre na štop; na platoju pred gledališčem ZA ODRASLE 8. 6. ob 21.00 Jure Ivanušič - Marko Vezovišek: Prešern kabaret 28. 6. ob 21.(Ml Anton Tomaž Linhart: Micka, režiser Rene Maurin. Mestno PREMIERA Gledališče Ptuj; Ptujski grad 29. 6. ob 21.(M) Anton Tomaž Linhart: Micka, režiser Rene Maurin, Mestno za abonma Odrasli. Gledališče Ptuj; Ptujski grad Redni in izven L, 2., 3., 4., 5. ter 6. julij ob Anton Tomaž Linhart: Micka, režiser Rene Maurin. Mestno 21.00 Gledališče Ptuj; Ptujski grad za izven NA GOSTOVANJU 1. 6. ob 20.00 v Gledališču Koper 2. 6. ob 20.00 v Gledališču Koper 3. 6. ob 16.00 ter 18.00 v Mestnem Gledališču Ptuj - 6. 6. ob 18.00 v Mestnem Gledališču Ptuj Yasmina Reza: Art, režiser Nenni Delmestre Vasmina Reza: Art, režiser Nenni Delmestre Letna produkcija plesne šole Power Dancers Nastop baletnega oddelka glasbene šole Karola Pahorja Ptuj bližini gradbišča in celo na njem (divje race, labodi, čaplje, fazani, zajci, sme ...). Tudi Pooblaščene institucije za monitoring ne zaznavajo posebnosti v obnašanju pri živalih, ki živijo na Dravi in v okolici. Koliko bo investicija stala, vključno z gradnjo navezovalnih cest? Vrednost gradnje mostu znaša 2,1 milijarde tolarjev, vrednost glavne ceste G1-2 (HC) Hajdina (Draženci)-Ptuj s povezovalnimi cestami in deviacijami pa 3,298 milijarde tolarjev. Obe vrednosti vključujeta davek na dodano vrednost. Kakšen bo Puhov most na izgled? Most bo dolg 430 metrov in širok 18,7 metra. Na njem bosta dva vozna pasova širine 3,25 m in od vozišča ločena pasova za kolesarje in pešce. Podporna konstrukcija mostu je sestavljena iz dveh opornikov in štirih vmesnih stebrov, od katerih bodo trije v jezeru, eden pa na suhem. Vse podpore so temeljene globoko na pilotih, premera 150 cm. Statični razponi podpor so 65 m + 100 m + 100 m + 100 m + 65 m. Na podporni konstrukciji je prekladna (voziščna) konstrukcija - prednapeta armiranobetonska škatla — trapezne oblike s konstrukcijsko višino 2,6 metra. Statični sistem mostu je kontinuirana zunanje prednapeta škatlasta konstrukcija po tako imenovanem sistemu »ekstradosed bridge« - nosilec, prednapet z nizkimi zategami, ki jo v svetu uporabljajo zadnjih deset let. Za to vrsto mostov je značilno, da so na pogled podobni kabelskim mostovom, vendar imajo precej nižje stebre. Celotna konstrukcija predstavlja eno samo zavorno enoto z dilatacijami na obeh krajnih opornikih, kar znižuje ceno gradnje in zmanjšuje stroške vzdrževanja. Obe srednji podpori bosta imeli vzdolžna ležišča za prenos vzdolžne horizontalne obtežbe, prečne horizontalne obtežbe pa prenašajo vse podpore. Sestavni del zgornje konstrukcije so tudi kratki, navzven nagnjeni piloni, visoki devet metrov, po dva na vsako podporo (steber). Od krožišča »Perutnina« do križišča a cm Delavci iz Češke, Slovenije in Ukrajine pri menjavi železne cevi, po kateri spuščajo beton za temeljenje. Puhov most in hitra cesta bosta prometu predvidoma predana spomladi 2007. »Drava« je predvidena tudi obojestranska razsvetljava. Kdo so investitorji za most in ceste in v kakšnem deležu in višini kateri izmed njih financira? Investitor mostu čez Dravo na Ptuju je Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, Dars d. d. Glavno cesto Hajdina-Ptuj, poleg Darsa, katerega delež znaša 75,78 %, financirajo tudi Mestna občina Ptuj (v višini 21,29 % investicije), Elektro Maribor (v višini 2,26 % investicije) in Telekom (v višini 0,30 % investicije). Kdo so glavni izvajalci in kdo podizvajalci ter kako imajo razdeljena dela? Izvajalec del gradnje mostu sta podjetji v skupnem nastopu SCT Ljubljana ter PORR AG Avstrija, pri tem pa je SCT Ljubljana vodilni partner. Gradnjo hitre ceste izvajata podjetji v skupnem nastopu Cestno podjetje Ptuj in Ceste Varaždin. Kako je poskrbljeno za varnost delavcev in okoliških prebivalcev? Dela izvajajo delavci, ki imajo veljavno potrdilo o opravljenem izpitu iz varstva pri delu, poleg tega je za gradnjo izdelan poseben varnostni načrt, kjer so podrobno opredeljeni postopki in zadolžitve odgovornih oseb. Za izvrševanje ustreznih varnostnih ukrepov skrbi koordinator za varnost in zdravje pri delu. A sta oba glavna izvajalca (SCT in PORR iz Avstrije) v preteklosti morda že sodelovala ali je to prvič? V okviru uresničevanja Nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS podjetji v skupnem nastopu SCT Ljubljana in PORR AG Avstrija nastopata prvič. Družba Dars kot naročnik del lahko oceni, da izvajalca delata koordinirano. Kako poteka usklajevalno delo med podizvajalci? Usklajevanje med pogodbenimi izvajalci del in njihovimi podizvajalci vodijo odgovorni vodje del pogodbenih izvajalcev del. Koordinacijo del s pogodbenimi izvajalci del in nadzor nad izvedbo del pa v skladu z mednarodnimi FIDIC pogoji izvaja neodvisna inženirska organizacija DDC svetovanje inženiring, d. o. o. Kdaj bodo most in navezovalne ceste predane namenu? Za oboje je bil določen rok 16 mesecev od podpisa pogodbe. Most in hitra cesta bosta prometu predana predvidoma v rokih, določenih v izvajalskih pogodbah, oz. spomladi 2007. Ali ste naleteli na kakšne nepredvidene zaplete ali ovire? Primer nepredvidenega zapleta se je zaenkrat zgodil le pri izvajanju globokega temeljenja (pilotiranja) na mostu, kjer je med izvajanjem omenjenih del prišlo do loma na specialnem stroju za tovrstna dela, zato je izvajalec zamenjal opremo in tehnologijo in v marcu uspešno dokončal vse pilote. A teče vse po planu? Vsa dela zaenkrat potekajo v skladu s terminskim planom. Besedilo in foto: Staša Cafuta Čfopca/i 31 Tuning freaksi znova priredili avtomobilski spektakel! Prostor pred Pomaranča barom je bil v soboto, 6. maja, poln preurejenih avtomobilov in njihovih oboževalcev. Z avto showom na Ptuju se je odprla letošnja sezona avto shovvov na sploh. Svoje avtomobile so razstavili ponosni lastniki iz vse Slovenije in sosednjih držav. Prireditev pa so popestrile brhke mladenke ob ritmih 6 Pack Čukurja. Aleš Ozvald LEKARNE PTU| LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 5I-225Ü PTUj T 02 771 60 01 LEKARNA PTUj |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.00 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00 dežurstvo: juNij: 1.6.2006 - 4.6.2006 1 2.6.2006 - 30.6.2006 DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjO 00 20. 00 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH OD 14. DO 7. URE, V NEOELjO IN OB PRAZNIKIH PA iE DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj 00 7. URE NASLEDNjEQA DNE. Potrčeva 23. PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 Označene dni dežura I0^r.'T\ .. In sicer ob delavnikih od 20. do 7. ure ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur JUNIJ 2006 - dežurstva lekarne m/ ponedeljek torek sreda četrtek petek sobota nedelja SlOte/ 6 m/ im-/- s m/ 9 m/ io m/11 to^/ Za vas smo tukaj: ■ med tednom od 8. do 17. ure -obsobotah od 8. do 12. ure vvvvvv. lekarna-toplek.si V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00. Termalni HOTELS 4 RESOSI Imajhne dobudru TISKOVINA U Q fi D n I POŠTNINA PUČANA PRI POSTI 2250 PTUJ V l"N I K LETO XII 26. APRIL 2006~f S3 ^ S3 ) ISSN 1318-900X ŠTEVILKA5 Vsebina 27. ODLOK o zaključnem računu proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2005 28. ODLOK o spremembah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Ptuj 29. ODLOK o dopolnitvi odloka o predkupni pravici Mestne občine Ptuj 30. ODLOK o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna Sola dr. Ljudevita Pivka 31.SKLEP o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje Pl 1-S 14/2 Budina (prva faza) 32. SKLEP o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj 33. SOGLASJE Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj 34. PRAVILNIK o dodeljevanju proračunskih sredstev lastnikom in solastnikom stanovanj ali stanovanjskih stavb za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja 35. OBVEZNA RAZLAGA 19. člena odloka o lokacijskem načrtu za poselitveno območje Pil-S6/III ("breg"), območje "B" (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/04) 36. OBVESTILO o možnosti subvencioniranega letovanja osnovnošolcev in srednješolcev v Materadi pri Poreču Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 40. seji, dne 24. aprila 2006, na predlog župana sprejel ODLOK o zaključnem računu proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2005 1. člen Sprejme se zaključni račun proračuna Mestne občine Ptuj za leto 2005. 2. člen Proračun Mestne občine Ptuj izkazuje za leto 2005 prejemke v višini 4.666.978 tisoč tolarjev in izdatke v višini 4.562.231 tisoč tolarjev. Prejemki in izdatki so izkazani v bilanci prihodkov in odhodkov, računu finančnih terjatev in naložb in računu financiranja kot sledi: - v tisoč tolarjih A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI 4.504.817 II. SKUPAJ ODHODKI 4.548.697 III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (l-ll) -43.880 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 55.981 V. DANA POSOJILA 8.028 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA (IV-V) 47.953 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJ E 106.180 VIII. ODPLAČILA DOLGA 5.506 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNIH (l+IV+VII-ll-V-VIII) 104.747 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII-VIII) 100.674 XI. NETO FINANCIRANJE (VI+VII-VIII-IX=-III) 43.880 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. PRETEKLEGA LETA 8.073 Presežek sredstev v višini 112.841 tisoč tolarjev se uporabi za financiranje izdatkov proračuna za leto 2006. 3. člen Sredstva rezervnega sklada izkazujejo: - stanje 1.1. 2005 30.468 tisoč tolarjev, - prihodke v višini 0 tolarjev, - odhodke v višini 0 tolarjev, - stanje 31.12. 2005 30.468 tisoč tolarjev. Sredstva rezervnega sklada se prenesejo v višini 30.468 tisoč tolarjev v leto 2006. 4. člen Bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja Mestne občine Ptuj so sestavni deli tega odloka, ki pa se ne objavijo v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. 5. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 403-02-1/04 Datum: 24. 4. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s. r, župan Mestne občine Ptuj 28. Na podlagi določila prvega odstavka 140. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991-1, 42/97, 66/00, 24/03 in 69/04), 21. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 UPB-1), 3. in 4. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06 in 20/06), 8. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97, 18/02, 50/02 Odi. US: U-l-224/00-15, 110/02, 126/03, 131/04 in 92/05), drugega odstavka 27. člena Zakona o zaščiti živali (Uradni list RS, št. 20/04 UPB1) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99, 2/01, 1/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 39. seji, dne 29. marca 2006, sprejel ------------------------------ VE ST NIK ODLOK o spremembah Odloka o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Ptuj 1. člen V Odloku o lokalnih gospodarskih javnih službah v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/05) se v 6. členu črta 5., 7. in 11. točka prvega odstavka. 2. člen Zadnji odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi: "Mestna občina Ptuj zagotavlja preko javnih podjetij gospodarske javne službe iz 1., 2., 5. in 6. točke prvega odstavka 5. člena in 1., 2., 4. in 8. točke prvega odstavka 6. člena tega odloka.". 3. člen Zadnji odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi: "Mestna občina Ptuj podeli koncesijo za izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb iz 3. in 4. točke prvega odstavka 5. člena ter iz 3., 6., 9., 10., 12. in 13. točke prvega odstavka 6. člena tega odloka.". 4. člen Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 015-04-5/2005 Datum: 29. 3. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s. r., župan Mestne občine Ptuj Na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-p, 58/03 ZZK-1 in 68/05 - uredba) in 11. čl. Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 -prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 40. seji, dne 24. aprila 2006, sprejel ODLOK o dopolnitvi odloka o predkupni pravici Mestne občine Ptuj J. člen Odlok o predkupni pravici Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ruj, št. 5/03) se v 2. členu dopolni tako, da se za prvič citiranem besedilu "Center za ravnanje z odpadki Gajke v Spuhlji (Uradni vestni Mestne občine Ptuj, št. 1/02)", doda vejica in besedilo: "Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04, 9/04-popravek), Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica - Draženci (Uradni list RS, št. 73/05)". Pika na koncu 2. člena se zamenja z vejico in doda besedilo: "Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 8/04, 9/04 - popravek) in Uredbi o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Slivnica -Draženci (Uradni list RS, št. 73/05)". 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 015-04-7/03 Datum: 24. 4. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s. r., župan Mestne občine Ptuj 30. Na podlagi 3. in 8. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91,45/94, 8/96, 18/98 in 36/00) in 40.in 41. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 - prečiščeno besedilo) in Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Ur. I. RS, št. 54/00), so: Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji 39. seji, dne 29. marca 2006, Občinski svet občine Destrnik na 21. seji, dne 1.7. 2005, Občinski svet občine Dornava na 25. seji, dne 26. 10. 2005, Občinski svet občine Gorišnica na 23. seji, dne 16. 3. 2006, Občinski svet občine Hajdina na 18. seji, dne 21.6. 2005, Občinski svet občine Juršinci na seji, dne 11.7. 2005, Občinski svet občine Kidričevo na 20. seji, dne 22. 9. 2005, Občinski svet občine Majšperk na 25. seji, dne 1.9. 2005, Občinski svet občine Markovci na 20. seji, dne 23. 6. 2005, Občinski svet občine Videm na 22. seji, dne 27. 9. 2005, Občinski svet občine Zavrč na 32. seji, dne 25. 10. 2005 Občinski svet občine Žetale na 20. seji, dne 16. 9. 2005, sprejeli ODLOK o ustanovitvi javnega vzgojnoizobraževalnega zavoda Osnovna Sola dr. Ljudevita Pivka II. UVODNA DOLOČBA 1. člen S tem odlokom: Mestna občina Ptuj, s sedežem Mestni trg 1, Ptuj; Občina Destrnik, s sedežem Vintarovci 50, Destrnik; Občina Dornava, s sedežem Dornava 125, Dornava; Občina Gorišnica, s sedežem Gorišnica 54, Gorišnica; Občina Hajdina, s sedežem Zgornja Hajdina 45, Hajdina; Občina Juršinci, s sedežem Juršinci 3b, Juršinci; Občina Kidričevo, s sedežem Ulica Borisa Kraigherja 25, Kidričevo; Občina Majšperk, s sedežem Majšperk 32a, Majšperk; Občina Markovci, s sedežem Markovci 33, Markovci; Občina Videm, s sedežem Videm pri Ptuju 54, Videm; Občina Zavrč, s sedežem Zavrč 11, Zavrč in Občina Žetale, s sedežem Žetale 1, Žetale (v nadaljevanju besedila: ustanoviteljice) ustanavljajo na področju osnovnega šolstva javni vzgojnoizobraževalni zavod Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka (v nadaljevanju: zavod). Zavod je ustanovljen za zadovoljevanje vzgojnoizobraževalnih potreb otrok s posebnimi potrebami. II. STATUSNE DOLOČBE 1. Ime, sedež in pravni status zavoda 2. člen Zavod posluje pod imenom: Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Sedež zavoda: Raičeva uL 2, Ptuj Skrajšano ime zavoda: OŠ dr. Ljudevita Pivka V sestavi zavoda delujejo: - oddelki osnovne šole - oddelki vzgoje in izobraževanja. Zavod je pravna oseba s popolno odgovornostjo in odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem, s katerim razpolaga. 3. člen Zavod je vpisan v sodni register pri Okrožnem sodišču na Ptuju, na registrskem vložku št. 1/239-00. Zavod se vpiše v razvid zavodov vzgoje in izobraževanja, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za šolstvo. 2. Pečat zavoda 4. člen Zavod ima in uporablja pečat okrogle oblike, premera 35 mm, v katerega sredini je grb Republike Slovenije, na zunanjem obodu pa izpisano: Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka, Raičeva ul.2, Ptuj. Zavod ima in uporablja tudi pečat okrogle oblike premera 20 mm z enako vsebino kot pečat iz prvega odstavka tega člena. Pečat mora vsebovati ime in sedež zavoda. Pečat iz prvega odstavka tega člena uporablja zavod v pravnem prometu za žigosanje vseh aktov, dokumentov in dopisov, ki jih pošilja organom, organizacijam, občinam, učencem, občanom in uporabnikom. Pečat iz drugega odstavka tega člena uporablja zavod za žigosanje predvsem finančne in knjigovodske dokumentacije. Zavod ima še naslednje pečate: ečat podolgovate oblike z enako vse-ino in je namenjen za žigosanje ovojnic in druge sorodne namene - pečat podolgovate oblike z datumom in številko pod katero je prejeta pošta evidentirana 5. člen Število posameznih pečatov, njihovo uporabo, način varovanja in uničevanja ter delavce, ki so zanje odgovorni, določi ravnatelj. 3. Zastopanje, predstavljanje in podpisovanje 6. člen Zavod zastopa in predstavlja ravnatelj in je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela zavoda. Pomočnik ravnatelja opravlja naloge, za katere ga pisno pooblasti ravnatelj in ga nadomešča v njegovi odsotnosti. 4. Območje zadovoljevanje vzgojnoizobraževalnih potreb - šolski okoliš 7. člen Zavod je ustanovljen za zadovoljevanje vzgojnoizobraževalnih potreb otrok s posebnimi potrebami za šolski okoliš, ki obsega območje občin: Mestna občina Ptuj, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Videm, Zavrč in Žetale. III. DEJAVNOST ZAVODA 8. člen Dejavnosti zavoda so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije razvrščene v: • M/80.102 Osnovnošolsko izobraževanje - mobilna specialno pedagoška služba v rednih šolah za učence s specifičnimi učnimi težavami • M/80.103 Dejavnost zavodov za izobraževanje otrok z motnjami v razvoju • M/80.220 Srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje - pomoč strokovnih delavcev v poklicnih šolah s skrajšanim programom • M/80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje • N/85.313 Dejavnost socialnovarstvenih zavodov za usposabljanje otrok in mladostnikov • N/85.143 Druge zdravstvene dejavnosti, zdravstvena nega, logopedija, delovna terapija, fizioterapija 11. člen • K/74.852 Fotokopiranje in razmnoževanje • G/52.620 Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah, prodaja lastnih izdelkov • 1/60.212 Prevoz šolarjev - na tekmovanja • H/55.510 Dejavnost kuhinje • 0/92.511 Dejavnost knjižnic • K/70.200 Dajanje lastnih nepremičnin v najem Dejavnost zavoda šteje kot javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. 9. člen Zavod opravlja javno veljavni izobraževalni program, ki je sprejet na način in po postopku, določenim z zakonom: - osnovne šole s prilagojenim pro-ramom za otroke z lažjo motnjo v uševnem razvoju in v njenem okviru specializirano dejavnost osnovne šole za otroke s kombiniranimi motnjami - mobilno - specialno pedagoško službo za otroke s specifičnimi učnimi težavami v vrtcih in šolah - dejavnost vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju - tečaj plavanja ene generacije. 10. člen Zavod je devetrazredna osnovna šola in opravlja vzgojnoizobraževalno dejavnost od 1. do 9. razreda obvezne osnovne šole. Zavod izdaja spričevala o uspehu in izobrazbi, ki štejejo kot javne listine. Zavod ne sme začeti opravljati nove dejavnosti ali spremeniti pogojev za opravljanje dejavnosti, dokler ustanoviteljice ne dajo soglasja in dokler pristojni organ ne izda odločbe, da so izpolnjeni pogoji, predpisani za opravljanje dejavnosti glede tehnične opremljenosti in varstva pri delu ter drugi predpisani pogoji. Za nove dejavnosti ne štejejo druge dejavnosti, ki jih opravlja zavod v manjšem obsegu, s katerim dopolnjuje in boljša ponudbo vzgojnoizobraževal-nega dela in s katerim prispeva k popolnejšemu izkoriščanju zmogljivosti, ki se uporabljajo za opravljanje vpisanih registriranih dejavnosti. Zavod lahko sklepa pogodbe in opravlja druge pravne posle samo v okviru dejavnosti, ki je vpisana v sodni register. IV. ORGANI ZAVODA 12. člen Organi zavoda so: • svet zavoda • ravnatelj • strokovni organi • svet staršev Zavod lahko ima tudi druge organe, ki jih določa zakon oz. statut. 1. Svet zavoda 13. člen Zavod upravlja svet zavoda, ki ga sestavljajo predstavniki ustanoviteljic, predstavniki delavcev zavoda in predstavniki staršev. Svet zavoda šteje 11 članov, ki jih sestavljajo: • 3 predstavniki ustanoviteljic • 5 predstavnikov delavcev zavoda in • 3 predstavniki staršev. Predstavnike delavcev se voli na naslednji način: • 4 predstavnike delavcev izmed strokovnih delavcev • 1 predstavnik izmed upravno-admi-nistrativnih in tehničnih delavcev. Člani sveta so imenovani za štiri leta in so lahko ponovno imenovani največ dvakrat zaporedoma.. Predstavnike ustanoviteljic imenujejo občinski sveti, enega Mestna občina Ptuj, enega občine iz levega brega Drave (Destrnik, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Markovci) in enega občine iz desnega brega Drave (Hajdina, Kidričevo, Majšperk, Videm, Zavrč in Žetale). Predstavnik, ki zastopa več občin v svetu mora biti vsaki mandat iz druge občine. Predstavnike delavcev zavoda izvolijo zaposleni delavci zavoda neposredno na tajnih volitvah, po postopku in na način, ki ga določa zakon in ta odlok. Predstavnike staršev volijo starši na svetu staršev. Za izvedbo volitev predstavnikov staršev se smiselno uporablja določba tega odloka o volitvah predstavnikov delavcev v svet zavoda. Mandat predstavnikov staršev v svet zavoda je povezan s statusom njihovih otrok oz. varovancev v zavodu. Člani sveta izmed sebe izvolijo na konstitutivni seji predsednika in namestnika predsednika. Podrobnejše delovanje uredi svet s poslovnikom. 14. člen Svet zavoda: • imenuje in razrešuje ravnatelja, • sprejema program razvoja zavoda, • sprejema letni delovni načrt in poročilo o njegovi uresničitvi, • odloča o uvedbi nadstandardnih in drugih programov, • obravnava poročila o izobraževalni in vzgojni problematiki, • odloča o pritožbah v zvezi s statusom učenca, • odloča o pritožbah v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi delavcev iz delovnega razmerja, • obravnava zadeve, ki mu jih naloži učiteljski zbor, • odloča o pritožbah staršev v zvezi z vzgojnim in izobraževalnim delom v šoti, • sprejema pravila in druge splošne akte zavoda, • določa finančni načrt in sprejema zaključne in periodične račune, • predlaga ustanoviteljicam spremembo ali razširitev dejavnosti, • daje ustanoviteljicam in ravnatelju zavoda predloge in mnenja o posameznih vprašanjih, • razpisuje volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda, • sprejema program razreševanja presežnih delavcev, • v soglasju z ustanoviteljicami odloča o najemanju kreditov, • imenuje predstavnike zavoda v drugih organih in skupnostih, • odloča v soglasju z ustanoviteljicami o povezovanju v skupnosti zavodov za opravljanje skupnih administrativnih in računovodskih nalog in opravljanje drugih skupnih del, • opravlja druge z zakonom ter drugimi splošnimi akti zavoda določene naloge. Volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda 15. člen Svet zavoda razpiše volitve predstavnikov delavcev v svet zavoda s sklepom največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe. Volitve se opravijo najkasneje 15 dni pred potekom mandata svetu zavoda. S sklepom o razpisu volitev mora biti določen dan volitev in število članom sveta, ki se volijo iz posameznih enot zavoda. Sklep o razpisu volitev se mora javno objaviti v zavodu. S sklepom o razpisu volitev se imenuje volilna komisija, ki jo sestavljajo predsednik, njegov namestnik in dva člana ter njuna namestnika. Član volilne komisije oz. njegov namestnik ne more biti kandidat za predstavnika delavcev v svetu in mora imeti aktivno volilno pravico. Volilno komisijo se imenuje za dobo 4 let. 16. člen Pravico predlagati kandidate za člane sveta zavoda imajo najmanj trije delavci zavoda z aktivno volilno pravico. Predlogi kandidatov za svet zavoda, ki se predložijo volilni komisiji najkasneje 21. dan po dnevu razpisa volitev, morajo biti pisni, s podpisi vseh predlagateljev in s priloženimi pisnimi soglasji h kandidaturi vseh predlaganih kandidatov. Kandidati za predstavnike delavcev v svetu zavoda morajo imeti pasivno volilno pravico. 17. člen Glasovanje na volišču vodi volilna komisija. Volitve morajo biti organizirane tako, da je zagotovljena tajnost glasovanja. Volilna komisija lahko določi da se za delavce, ki bodo odsotni na dan volitev, zagotovi možnost predčasnih volitev. Voli se z glasovnicami osebno. Vsak delavec ima en glas. Na glasovnici se navedejo imena kandidatov po abecednem redu priimkov z navedbo koliko kandidatov se voli izmed kandidatov matične šole ter izmed kandidatov upravnih, administrativnih in tehničnih delavcev. Voli se tako, da se obkrožijo zaporedne številke pred imeni tistih kandidatov, za katere se želi glasovati. Neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, na kateri ni mogoče ugotoviti volje volivca, sta neveljavni. Neveljavna je tudi glasovnica, če je volivec glasoval za več kandidatov kot jih je potrebno izvoliti. Volitve so veljavne, če se jih je udeležila več kot polovica delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. 18. člen Izvoljeni so tisti kandidati, ki so dobili naivečje število glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, je izvoljen tisti, ki ima daljšo delovno dobo v zavodu. O poteku volitev na voliščih se piše zapisnik, volilna komisija izdela poročilo o rezultatih volitev, ki ga objavi v roku 5 dni od dneva izvedbe glasovanja. Odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda 19. člen Postopek za odpoklic predstavnikov delavcev v svetu zavoda se začne na podlagi pisne zahteve najmanj 10 % delavcev zavoda z aktivno volilno pravico. Zahtevi za odpoklic, ki jo predložijo delavci, morajo biti priloženi podpisi delavcev, ki predlagajo odpo- Zahteva za odpoklic mora vsebovati razloge za odpoklic. Zahteva se predloži volilni komisiji, ki preveri formalno pravilnost zahteve, ne da bi presojala razloge za odpoklic. Če volilna komisija ne zavrne zahteve za odpoklic, v 30 dneh razpiše glasovanje o odpoklicu predstavnika delavcev v svetu zavoda in določi dan glasovanja. Predstavnik delavcev v svetu zavoda je odpoklican, če je za odpoklic glasovala večina delavcev zavoda, ki imajo aktivno volilno pravico v času glasovanja o odpoklicu. Za izvedbo glasovanja o odpoklicu delavcev v svetu zavoda se smiselno uporabljajo določbe tega odloka in zakona o sodelovanja delavcev pri upravljanju. 2. Ravnatelj 20. člen Pedagoški vodja in poslovodni organ zavoda je ravnatelj. Ravnatelj organizira in vodi delo zavoda in poslovanje zavoda, predstavlja in zastopa zavod in je odgovoren za zakonitost dela zavoda. Ravnatelj opravlja naslednje naloge: - organizira, načrtuje in vodi delo zavoda, - pripravlja program razvoja zavoda, - pripravlja predlog letnega delovnega načrta in odgovarja za njegovo izvedbo, - odgovarja za uresničevanje pravic in dolžnosti učencev, - vodi delo učiteljskega zbora, - oblikuje predlog nadstandardnih programov, - spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, - organizira mentorstvo za pripravnike, - prisostvuje pri vzaojnoizobraževal-nem delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, - predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive in odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, - spremlja delo svetovalne službe, - skrbi za delovanje zavoda s starši (govorilne ure, roditeljski sestanki in druge oblike sodelovanja), - obvešča starše o delu zavoda in o spremembah pravic in obveznosti učencev, - odloča o vzgojnih ukrepih, - v soglasju z ustanoviteljicami določa sistemizacijo delovnih mest, - odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev, - imenuje in razrešuje svojega pomočnika in vodje podružničnih šol, - skrbi za sodelovanje zavoda s šolsko zdravstveno službo in - opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi. Za ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali za svetovalnega delavca v zavodu, ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju ter ima naziv svetnik ali svetovalec oz. najmanj pet let naziv mentor in opravljen ravnateljski izpit. Ravnatelja imenuje in razrešuje svet zavoda v soglasju s pristojnim državnim organom. Mandat ravnatelja traja pet let. Svet zavoda si mora pred imenovanjem ali razrešitvijo ravnatelja pridobiti mnenje učiteljskega zbora in mnenje občin ustanoviteljic. Učiteljski zbor o mnenju za jmenovanie ravnatelja glasuje tajno. Če učiteljski zbor oz. občine ustanoviteljice ne dajo mnenja oz. soglasja v 60 dneh od dneva, ko so bili zanj zaprošeni, lahko svet zavoda imenuje ravnatelja brez tega soglasja oz. mnenja. 3. Strokovni organi 21. člen Strokovni organi v zavodu so: • učiteljski zbor • oddelčni učiteljski zbor • razrednik • strokovni aktivi Pristojnosti učiteljskega zbora, oddelčnega učiteljskega zbora, razrednika in strokovnih aktivov so določene z zakonom. 4. Svet staršev 22. člen Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v zavodu oblikuje svet staršev zavoda. Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka. Mandat članov sveta traja dve leti, z možnostjo ponovnega imenovanja. Prvi sklic staršev opravi ravnatelj. Svet staršev: • predlaga nadstandardne programe, • daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah, • daje mnenje o predlogu programa razvoja zavoda in o letnem delovnem načrtu, • razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki, • obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom, • voli predstavnike staršev v svet zavoda in • opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi. V. SVETOVALNA SLUŽBA 23. člen Zavod organizira, v skladu z normativi in standardi, svetovalno službo, ki svetuje učencem in staršem ter sodeluje z učitelji in vodstvom šole pri načrtovanju, spremljanju in evalvaciji razvoja zavoda ter pri opravljanju vzgojnoizo-braževalnega dela in poklicno svetuje. Pri opravljanju poklicnega svetovanja se svetovalna služba povezuje z Republiškim zavodom za zaposlovanje. VI. KNJIŽNICA 24. člen Zavod ima knjižnico. Knjižnica zbira knjižnično gradivo, ga strokovno obdeluje, hrani, predstavlja in izposoja ter opravlja informacijsko - dokumentacijsko delo kot sestavino vzgo-jnoizobraževalnega dela v zavodu. Zavod ustanovi učbeniški sklad, čigar upravljanje določi minister. Za učence, ki zaradi socialnega položaja ne morejo plačati prispevka za izposojo učbenikov iz učbeniškega sklada, zagotovi sredstva država v skladu z merili, ki jih določi minister. VII. POSLOVNA TAJNOST 25. člen Ravnatelj in drugi delavci šole morajo varovati listine in podatke, do katerih pridejo oz. se z njimi seznanijo pri opravljanju vzgojno-izobraževalne dejavnosti in so določeni za poslovno tajnost. Za poslovno tajnost se štejejo predvsem podatki in listine, katerih nepooblaščena objava ali posredovanje bi škodila interesu ali ugledu zavoda. Navedbo listin in dokumentov, ki se štejejo za poslovno tajnost, opredeljuje statut. Osebe morajo varovati poslovno tajnost tudi po prenehanju delovnega razmerja. O delu šole obvešča javnost ravnatelj ali oseba, ki jo pooblasti. Vlil. VIRI IN NAČIN PRIDOBIVANJA SREDSTEV ZA DELO ZAVODA 26. člen Ustanoviteljice in država zagotavljajo pogoje za delo zavoda in sredstva v skladu z zakonom, standardi in normativi. Občine uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti s pogodbo. Občine ustanoviteljice pooblaščajo za podpis pogodbe svoje župane. Mestna občina Ptuj daje zavodu v najem naslednjo nepremičnino: • pare. št. 1019, zk. vi. 593, k. o. Ptuj. Nepremično premoženje, ki ga najema zavod je last Mestne občine Ptuj. Občine ustanoviteljice zagotavljajo sredstva za delo zavoda na osnovi finančnega načrta zavoda in po deležu, ki ga predstavljajo vpisani učenci iz posamezne občine. Finančni načrti morajo biti v skladu z veljavno zakonodajo. Za upravljanje s premičnim premoženjem je zavod odgovoren občinam ustanoviteljicam. Z občinami, ki ne želijo biti ustanoviteljice zavoda, zavod lahko sklene pogodbo o izvajanju in financiranju dejavnosti za posamezno občino za koledarsko leto, s kriterijem glede na število otrok vpisanih na dan 1 .januarja ne glede na spremembe ob novem šolskem letu 1. septembra. Druge medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki niso opredeljene s tem odlokom, se uredijo v statutu. 27. člen Zavod samostojno upravlja s sredstvi, ki so mu dana v upravljanje, ne more pa s pravnimi sredstvi odtujiti nepremičnega premoženja ali le tega obremeniti s stvarnimi ali drugimi bremeni brez soglasja lastnice. 28. člen Zavod pridobiva sredstva za delo iz javnih sredstev, sredstev ustanoviteljic, prispevkov učencev, sredstev od prodaje storitev in izdelkov ter iz donacij, prispevkov sponzorjev ter iz drugih virov. Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih zavod pridobi s prodajo izdelkov oziroma storitev, ustvarjenih z opravljanjem vzgoje in izobraževanja oziroma z opravljanjem drugih dejavnosti v skladu s tem odlokom, se uporablja za plačilo materialnih stroškov, investicijsko vzdrževanje in investicije, po predhodnem soglasju občin ustanoviteljic pa tudi za plače oz. delovno uspešnost. O načinu in višini pokrivanja primanjkljaja, ki nastane iz dejavnosti javne službe in ga ni moč pokriti iz razpoložljivih sredstev zavoda, odločajo ustanoviteljice na predlog sveta Če odhodki presegajo prihodke zavoda zaradi neizpolnjenih obveznosti občin ustanoviteljic, primanjkljaj krijejo tiste občine ustanoviteljice, ki svojih obveznosti niso izpolnile. 29. člen Za nadstandardne storitve lahko zavoda pridobiva sredstva tudi z dotacijami, sponzorstvom, prispevki staršev in drugimi viri, določenimi z zakonom. Zavod lahko ustanovi šolski sklad, iz katerega se financirajo dejavnosti posameznega oddelka, ki niso sestavina izobraževalnega programa, oziroma se ne financirajo iz javnih sredstev, za nakup nadstandardne opreme, za zviševanje standarda pouka in podobno. Sklad iz prejšnjega odstavka pridobiva sredstva iz prispevkov staršev, donacij, zapuščin in iz drugih virov. Sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in šest članov, od katerih so najmanj trije predstavniki zavoda. Svet staršev imenuje upravni odbor. Predstavnike zavoda predlaga svet zavoda. Za delovanje sklada lahko upravni odbor sprejme pravila. IX. ODGOVORNOST USTANOVITEUIC ZA OBVEZNOSTI ZAVODA 30. člen Ustanoviteljice odgovarjajo za obveznosti zavoda omejeno v mejah višine obveznosti do zavoda glede na finančni načrt zavoda in deleža, ki ga predstavljajo vpisani učenci iz posamezne občine. Ustanoviteljice ne odgovarjajo za izgubo v zavodu. X. NADZOR 31. člen Gospodarjenje z nepremičninami v lasti Mestne občine Ptuj nadzira Mestna občina Ptuj. 32. člen Občine ustanoviteljice imajo pravico opravljati v zavodu nadzor nad namensko porabo sredstev, ki jih dajejo zavodu za opravljanje dejavnosti. XI. SPLOŠNI AKTI ZAVODA 33. člen Zavod lahko v zadevah, ki jih ne ureja ta odlok ter v drugih zadevah, ki jih je potrebno regulirati z interno normativo, uredi svojo notranjo organizacijo in delo s pravili, ki jih z dvotretjinsko večino članov sprejme svet zavoda. Zavod ima naslednje splošne akte: • statut zavoda, • akt o sistemizaciji in organizaciji delovnih mest, • akt o varstvu pri delu in požarne varnosti, • splošne akte o knjigovodstvu, finančnem poslovanju in drugih zadevah s področja materialno finančnega poslovanja in • druge splošne akte. Splošne akte sprejema svet zavoda ali ravnatelj v skladu s veljavnimi predpisi. Pravila in akti iz tega odstavka tega člena ne smejo biti v neskladju s tem odlokom. XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. člen Zavod mora uskladiti svojo organizacijo in organe zavoda v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka. Svet zavoda opravlja svoje naloge do izteka mandata. Zavod opravlja delo z delavci, ki so že bili zaposleni do uveljavitve tega odloka v skladu s sistemizacijo zavoda. 35. člen Ravnatelju zavoda preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil imenovan. Pred iztekom mandata ravnatelju se opravi razpis prostega delovnega mesta na način in po postopku, določenim z zakonom in s tem odlokom. 36. člen Ravnatelj zavoda je dolžan poleg nalog, za katere je pristojen po zakonu, opraviti vse potrebno, da zavod uskladi organizacijo dela ter oblikuje svet zavoda v skladu z zakonom in s tem odlokom v roku šestih mesecev od dneva uveljavitve tega odloka ter priglasiti spremembe vpisa v sodni register najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega odloka. 37. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/97). 38. člen Ta odlok začne veljati, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in občinski sveti občin ustanoviteljic in naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Številka: 015-04-9/04 Datum: 29. 3. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s. r, župan Mestne občine Ptuj Franc PUKŠIČ, s. r., župan Občine Destrnik Franc ŠEGULA, s. r., župan Občine Dornava Jožef KOKOT, s.r, župan Občine Gorišnica Radoslav SIMONIČ, s. r., župan Občine Hajdina Alojz KAUČIČ, s. r., župan Občine Juršinci Zvonimir HOLC, s. r., župan Občine Kidričevo Dr. Darinka FAKIN, s. r., županja Občine Majšperk Franc KEKEC, s. r., župan Občine Markovci Friderik BRAČIČ, s. r., župan Občine Videm Miran VUK, s. r., župan Občine Zavrč Anton BUTOLEN, s. r., župan Občine Žetale 31. Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popravek in 58/03 - ZZK-1) in 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1 /03, 6/03 in 12/05), je župan Mestne občine Ptuj sprejel SKLEP o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje Pl 1-S14/2 Budina (prva faza) 1. Javno se razgrne predlog občinskega lokacijskega načrta za poselitveno območje Pil-Sl 4/2 Budina (prva faza), ki ga je pod številko 064-LN/2004, z datumom marec 2006, izdelala družba Urbis, d. o. o., Maribor. 2. Razgrnjeni predlog občinskega lokacijskega načrta obravnava del poselitvenega območja Pl 1 -Sl 4/2 Budina, s približno površino 3,80 ha (od celotne površine 4,45 ha), v katerem je načrtovana umestitev 30 novih prostostoječih enodružinskih hiš, skupaj z vso potrebno komunalno infrastrukturo. Predvidena je pogodbena komasacija v območju prve faze, zato v skladu s pogodbo o izvedbi pogodbene komasacije in 53. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE) razgrnitev predloga elaborata nove razdelitve zemljišč ni potrebna. 3. Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj, soba št. 2 (mala sejna soba, prvo nadstropje). Javna razgrnitev bo od petka, 5. 5. 2006, do vključno ponedeljka, 5. 6. 2006. 4. V času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v sredo, 24. 5. 2006, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1, Ptuj. 5. V času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne Eripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu občinskega »kacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. 6. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in v časopisu Štajerski tednik. Številka: 350-05-27/04 Datum: 19. 4. 2006 Dr Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) in 45. člena Odloka o načinu izvajanja podelitve koncesije in pogojih za opravljanje gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96) ter 3. točke 17. člena Pogodbe o koncesiji za zgraditev, oskrbo in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina na območju Mestne občine Ptuj, je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 40. seji, dne 24. aprila 2006, sprejel naslednji SKLEP o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., v Mestni občini Ptuj 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj potrjuje ceno distribucije zemeljskega plina družbi Adriaplin, d. o. o., s sedežem Dunajska cesta 7, Ljubljana, v Mestni občini Ptuj kot sledi: VRSTA PORABE: CENA v SIT CENA v EUR A) Majhna poraba do vključ. 400 Sm3/leto Variabilni del 107,16 SIT/Sm3 0,45 EUR/Sm3 B) Srednja poraba nad 400 Sm3/leto Variabilni del 91,59 SIT/Sm3 0,38 EUR/Sm3 C) Velika poraba instai, moč nad 50 kW Variabilni del 84,75 SIT/Sm3 0,35 EUR/Sm3 Cene so brez davka na dodano vrednost, takse in trošarine. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 301-16/2006 Datum: 24. 4. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj Na podlagi 6. člena Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Uradni list RS, št. 41/05) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01, 1/03 in 12/05) daje Mestni svet Mestne občine Ptuj na 40. seji, dne 24. aprila 2006, naslednje SOGLASJE Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj daje Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., s sedežem Puhova ulica 10, 2250 Ptuj, soglasje k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja, in sicer: • 12.618,00 SIT/MWh (52,65 EUR/MWh) za variabilni del cene. 2. To soglasje prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 301-2/2006 Datum: 24. 4. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s.n, župan Mestne občine Ptuj 34. Na podlagi 7. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02, 56/02 - ZJU in 110/02 - ZDT-B), 53. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 - ZGO - 1 in 126/03 - ZVPOPKD) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - UPB, 2/01, 1/03 in 12/05) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 40. seji, dne 24. aprila 2006, sprejel PRAVILNIK o dodeljevanju proračunskih sredstev lastnikom in solastnikom stanovanj ali stanovanjskih stavb za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem Pravilnikom o dodeljevanju proračunskih sredstev lastnikom in solastnikom stanovanj ali stanovanjskih stavb za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja (v nadaljevanju: pravilnik) se določa način, pogoje in merila ter postopek pridobivanja subvencij za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Ptuja kot enega od instrumentov ohranjanja zgodovinskega mestnega jedra Ptuja. 2. člen Mestna občina Ptuj s podeljevanjem subvencij vzpodbuja k ohranjanju hiš v starem mestnem jedru Ptuja v smislu urejenosti zunanjega videza mesta, oživljanja starega mestnega jedra in vzdrževanja kulturne dediščine starega mestnega jedra Ptuja kot spomenika v celoti. 3. člen Ukrepi, opredeljeni s tem pravilnikom, se izvajajo na območju starega mestnega jedra Ptuja. Zupan lahko s sklepom za posamezno leto omeji območje obnove glede na zastavljeno strategijo obnove in razpoložljiva proračunska sredstva. 4. člen Upravičenci do subvencije po tem pravilniku so fizične osebe, lastniki in solastniki stanovanj ali stanovanjskih stavb v starem mestnem jedru Ptuja, ki so predmet obnove. II. JAVNI RAZPIS ZA SUBVENCIONIRANJE OBNOV FASAD IN STREH V STAREM MESTNEM JEDRU PTUJA 5. člen Sredstva se dodeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se za posamično proračunsko leto objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. 6. člen Javni razpis mora vsebovati: - naziv in sedež podeljevalca sredstev, - pravno podlago za izvedbo javnega razpisa, - predmet javnega razpisa, - navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril, s pomočjo katerih se med tistimi, ki izpolnjujejo pogoje, izberejo prejemniki sredstev, - okvirno višino vseh sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa, - določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva, - rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev, - datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev, - rok, v katerem bodo potencialni prejemniki sredstev obveščeni o izidu javnega razpisa, - kraj, čas ter osebo, pri kateri lahko zainteresirani dvignejo razpisno dokumentacijo, - navedbo dokumentacije, ki mora biti priložena k vlogi, - način določanja deleža, ki ga prejme posamezni prejemnik, - druge potrebne podatke. 7. člen Merila za izbor prejemnikov sredstev: - kategorija spomenika iz vidika kulturne dediščine, - objekti, katerih fasade in strehe so nevarne za okolico, - objekti, ki imajo na fasadah in strehah neustrezne arhitekturne rešitve ali motečo infrastrukturno napeljavo, - objekti s starejšo letnico izgradnje, - objekti, ki so že delno obnovljeni in - druga merila, ki jih določijo strokovne službe v javnem razpisu za dodelitev sredstev za posamezno leto. III. POSTOPEK DODELITVE SREDSTEV 8. člen Postopek za dodelitev sredstev vodi petčlanska strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Strokovne in administrativno tehnične naloge za komisijo opravlja Oddelek za gospodarsko infrastrukturo in okolje Mestne občine Ptuj (v nadaljevanju: pristojni organ občinske uprave). 9. člen Odpiranje prejetih vlog za dodelitev sredstev vodi strokovna komisija. Odpiranje se izvede v roku, predvidenem v javnem razpisu. Čas od izteka roka za dostavo vlog do odpiranja vlog ne sme biti daljši oa 8 dni. Prispele vloae se odpirajo po vrstnem redu prispetja. Odpiranje vlog je javno, komisija pa lahko glede na veliko število vlog odloči, da odpiranje ni javno. O odpiranju vlog se vodi zapisnik. 10. člen Udeležence razpisa, katerih vloge niso bile popolne, se pisno pozove k dopolnitvi vlog v roku 5 dni od odpiranja vlog. Rok za dopolnitev ne sme biti daljši od 15 dni. Vloge, ki jih udeleženci razpisa ne dopolnijo v predpisanem roku, se zavržejo s sklepom. 11. člen Strokovna komisija oceni popolne vloge na podlagi pogojev in meril, navedenih v javnem razpisu in pripravi predlog prejemnikov sredstev. Višina subvencij je za posamezno proračunsko obdobje natančneje opredeljena v javnem razpisu in znaša največ 40 % vrednosti pogodbenih del. 12. člen O dodelitvi sredstev upravičencu se izda sklep. O pritožbi zoper sklep odloča župan Mestne občine Ptuj. 13. člen Medsebojne pravice in obveznosti med prejemniki sredstev in Mestno občino Ptuj se uredijo s pogodbo. Sredstva, podeljena na podlagi tega pravilnika, so namenska in se lahko porabijo samo za namene, določene s pogodbo iz prejšnjega odstavka. Kontrolo nad namensko porabo sredstev oziroma izvajanjem pogodb lahko opravlja pristojni organ občinske uprave na osnovi: - spiska dokazil, ki jih mora predložiti prejemnik za porabo dodeljenih sredstev, - možnosti, da namensko porabo sredstev preverja kadarkoli, - poročila o poteku in rezultatih porabljenih sredstev v fazi izvajanja projekta oziroma zaključnega poročila, - predloženega predvidenega terminskega plana za izvedbo obnove. IV. DOLŽNOSTI UPRAVIČENCEV 14. člen Upravičenci so dolžni pristojni organ občinske uprave obveščati o vseh okoliščinah, ki bi lahko vplivale na upravičenost do subvencioniranja obnove fasad in streh v roku 15 dni od nastanka. 15. člen Občina je upravičena zahtevati vračilo dodeljenih sredstev s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje v primeru, da: - sredstva niso bila porabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, - so bila sredstva dodeljena na podlagi neresničnih podatkov, - je prejemnik sredstev prekršil določila pogodbe. V PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 16. člen Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 007-1/2006 Datum: 24. 4. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s.r, župan Mestne občine Ptuj Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/9 - prečiščeno besedilo, 2/0, 1/03 in 12/05) je na predlog Statutarno pravne komisije Mestni svet Mestne občine Ptuj na 39. seji, dne 29. marca 2006, sprejel naslednjo OBVEZNO RAZLAGO 19. člena odloka o lokacijskem načrtu za poselitveno območje Pil-S6/III ("breg"), območje "B" (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 12/04) 1. Besedilo 19. člena odloka določa (citat): "(1) V prvi fazi gradnje mora biti v celoti izvedena parcelacija in izgradnja prometnega, energetskega, komunalnih ter PTT omrežja območja s po enim priključkom posameznih omrežij na vsako parcelo (1 m čez parcelno mejo). (2) Druga faza izvajanja LN je gradnja znotraj mej posameznih parcel in po zaporedju ni določena." (konec citata). Obvezna razlaga 19. člena je naslednja: "Čeprav je predpisana faznost gradnje, sočasna gradnja znotraj mej posameznih parcel, do katerih sicer vodi infrastruktura (cesta, kanalizacija, drugo), ni izključena. Investitor, ki ima pravico gradnje prve faze, pred začetkom gradnje znotraj posameznih parcel, še ni dolžan pridobiti uporabnega dovoljenja za zgrajene objekte komunalne infrastrukture; kar pomeni, da se še pred izdajo uporabnega dovoljenja za sekundarno omrežje območja, sicer lahko prične na zgrajeno omrežje priključevati posamezne stanovanjske objekte, vendar pa se le-ti lahko začnejo uporabljati po izdaji uporabnega dovoljenja za omrežja. Pri izvedbi lokacijskega načrta je dopustna sočasnost gradnje prve in druge faze." 2. Ta obvezna razlaga velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka: 350-04-26/02-105 Datum: 29. 3. 2006 Dr. Štefan ČELAN, s.r., župan Mestne občine Ptuj 36. Možnosti subvencioniranega letovanja osnovnošolcev in srednješolcev v Materadi pri Poreču Vloge za subvencionirano letovanje se bodo sprejemale od srede, 3. maja, do četrtka, 11. maja 2006, oziroma do predvidene porabe proračunskih sredstev za subvencionirano počitniško letovanje v letu 2006. Že nekaj let poteka subvencionirano počitniško letovanje v organizaciji Zveze prijateljev mladine Maribor (ZPM Maribor), ki razpolaga s počitniškimi kapacitetami v Vzgojno izobraževalnem in rekreacijskem centru v Materadi pri Poreču (VIRC Poreč) Povprečni mesečni bruto dohodek Prispevek staršev na člana družine v letu 2005 (v SIT) % od cene letovanja ]. do 45.500 29% 2. od 45.501 do 58.000 34% 3. od 58.001 do 72.400 41 % 4. od 72.401 do 81.800 54% 5. od 81.801 do 90.500 70% 6. od 90.501 do 101.500 88% 7. od 101.501 do 114.100 95% 8. nad 114.101 100% PONUDBA ZPM MARIBOR za letovanje v Poreču je na ravni lanskoletnih cen, stroški pa so odvisni od starosti otroka in števila dni letovanja. CENA 11 -dnevnega letovanja - osnovnošolci (1.-5. izmena): 64.340,00 SIT CENA 11-dnevnega letovanja - pretežno srednješolska (4. izmena): 71.830,00 SIT CENA 12-dnevnega letovanja - osnovnošolci (2. in 6. izmena): 68.120,00 SIT V VIRC Poreč bo letovanje možno v naslednjih izmenah: 1. od 26. 6. do 6. 7. 2006 (11 -dnevna izmena), 2. od 6. 7. do 17. 7. 2006 (12-dnevna izmena), 3. od 27. 7. do 6. 8. 2006 (11 -dnevna izmena), 4. od 6. 8. do 16. 8. 2006 (11-dnevna izmena - pretežno srednješolska, osnovnošolci 7., 8. in 9. razred), 5. od 16. 8. do 27. 8. 2006 (12-dnevna izmena). Lestvica temelji na izračunu bruto dohodka na družinskega člana v letu 2005. Upoštevana je rast povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji v letu 2005 v primerjavi s povprečno bruto plačo v letu 2004 (indeks 104,8) ter planiranih cenah letovanj v letu 2006. Mestna občina Ptuj si v izjemnih primerih pridržuje zakonsko opredeljeno diskrecijsko pravico odločanja o višini plačila k stroškom letovanja, kar pomeni, da se lahko upoštevajo tudi druga dejstva in okoliščine, ki odražajo dejanski socialni položaj družine. Upravičenost do subvencioniranega letovanja bodo preverjali socialni delavci na osnovnih šolah, Center za socialno delo Ptuj, ter strokovna služba Oddelka za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj. Vloge za subvencionirano letovanje se bodo sprejemale do predvidene porabe proračunskih sredstev za počitniško letovanje v letu 2006 (postavka 7934). UPRAVIČENCI DO SUBVENCIONIRANEGA PLAČILA LETOVANJA MORAJO K PRIJAVNICI OBVEZNO PRILOŽITI: V ceni oskrbnega dne je zajeto: bivanje, prehrana, prevoz, zavarovanje, zdravniški pregled, organizacija in izvedba interesnih dejavnosti, stroški organizacije, varstvo, pedagoško vodstvo, zdravstveno varstvo, plavalni tečaj, izlet z ladjo ter skupna fotografija. PRIJAVO ZA LETOVANJE, LAHKO ODDAJO TUDI TISTI STARŠI, KI BODO SAMI PORAVNALI CELOTNE STROŠKE LETOVANJA. Mestna občina Ptuj bo v letu 2006 upoštevala za subvencioniranje počitniškega letovanja otrok iz socialno ogroženih družin naslednje kriterije: 1. Potrjeno kopijo oddane davčne napovedi za izračun dohodnine za leto 2005 (v izjemnih primerih, ko izračun na tej osnovi ne bo mogoč, pa iz valoriziranih podatkov iz odločb o dohodnini za leto 2004. Starši s statusom samostojnega podjetnika pa priložijo še potrjeno kopijo oddane davčne napovedi za odmero davka iz dejavnosti za leto 2005 (Davčni urad Ptuj, Trstenjakova ul. 2a). 2. Dokument iz katerega je razvidno število družinskih članov - Potrdilo o skupnem gospodinjstvu (Upravna enota Ptuj, Matični urad, Slomškova ul. 10, Ptuj). 3. V primeru spremembe statusa (zaposlen - nezaposlen) enega ali obeh staršev, je potrebno priložiti potrdilo Urada za delo Ptuj o statusu brezposelne osebe in o višini denarnega nadomestila, če ga prejema oziroma če ga prejemata (Območna služba Ptuj, Urad za delo Ptuj, Osojnikova c.l ). 4. V primeru, da starš oziroma starša nista bila zaposlena vseh 12 mesecev v letu 2005 ali se je oziroma sta se zaposlila v letu 2006, priložita potrdilo delodajalca o bruto plači zadnjih treh mesecev letošnjega leta. 5. V kolikor vlagatelj za leto 2005 ni oddal napovedi za odmero dohodnine, mora priložiti kopijo potrdila o bruto dohodkih za leto 2005 (ZPIZ - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje) ali potrdilo o višini denarnega nadomestila (Območna služba Ptuj, Urad za delo Ptuj, Osojnikova c. 1 ) ali kopijo odločbe o upravičenosti do prejemanja denarnega dodatka (Center za socialno delo Ptuj, Trstenjakova ul. 5a). PODATKI SE PREVERJAJO PRI UPRAVUALCIH ZBIRK PODATKOV V SKLADU Z ZAKONOM! Prijavnice za letovanje lahko zainteresirani starši pridobijo od 25. aprila 2006 naprej na osnovnih šolah v MO Ptuj ali jih dvignejo vsak delovni dan v Centru interesnih dejavnosti Ptuj (CID Ptuj), Osojnikova cesta 9, v času med 9. in 16. uro. STARŠE ALI SKRBNIKE PROSIMO, DA PRAVILNO IZPOLNJENE IN PODPISANE PRIJAVNICE ODDAJO V CID PTUJ NAJKASNEJE DO ČETRTKA, 11.5. 2006! PRIJAVO JE MOŽNO ODDATI V CID PTUJ VSAK DELOVNI DAN OD 9. DO 16. URE! Prijave, ki bodo prispele na naš naslov po 11. 5. 2006, ne bodo upoštevane, razen v primeru, če do 11. 5. 2006 proračunska sredstva ne bodo razdeljena v celoti. Prav tako, ne bomo upoštevali nepravilno izpolnjenih ter nepopolnih prijav. j j • •- ? : • - Za dodatne informacije lahko starši oziroma skrbniki pokličejo na Center interesnih dejavnosti Ptuj (med 9. in 14. uro na telefon 780 55 40) in na Mestno občino Ptuj (Lidija Radek, med 8. in 14. uro na tel. 748 29 54). Za prehod državne meje med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško otroci potrebujejo VELJAVEN POTNI LIST ali OSEBNO IZKAZNICO. Vse potrebne informacije glede zdravstvenega pregleda otrok bodo starši, ki jim je bila odobrena subvencionirana cena letovanja pravočasno dobili od organizatorja letovanja - Zveze prijateljev mladine Maribor (ZPM Maribor). O plačilnih pogojih se starši dogovarjajo neposredno z organizatorjem letovanja. Plačilni pogoji ter vsi dodatni pogoji letovanja bodo natančneje opredeljeni kot PRILOGA VSAKE PRIJAVNICE. Dr. Štefan ČELAN, s.r, župan Mestne občine Ptuj Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Oblikovanje in tisk: Grafts d. o. o., Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25, e-pošta: repro@grafis.si. Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD. Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc -SMS. Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.