//f& n D

NO. 16
_____ ,	j:* ,.u \	'* A* K < ■

1 '
AM€RICAN IN SPIRIT K>R€!©M INI LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
aerving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, , HORNING N€WSPAPGB>
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, indiahapolis, Florida, Ely, iPueblo, Rock Springs, all Ohio
-	-	LETO LXXXI — Vol. LXXXI
CLEVELAND., OHIO, WEDNESDAY7 MORNING, FEBRUARY 7, 1979
Novi grobovi
Ursula Ponikvar V ponedeljek je umrla v Hu rcn Road bolnišnici 93 let stara vdova Ursula Ponikvar, rojena na Kremen c i pri Igu v Sloveniji, mati pok. Josephine Ponik var, Helen Ponikvar in Auguste Eppich, stara mati Jeffrey, sestra pok. Franka Smoleta in pok. Mary Pirc. Bila je članica SŽZ št. 41. Pogreb bo iz Johnston pogrebnega zavoda na Macau-My Ave., na oglu E. 152 St. in Lake Shore Blvd. v petek v cerkev sv. Jeroma ob 10. dopoldne, nato na Kalvarijo.
Theresa Levstik Pretekli ponedeljek je umrla na domu svoje hčere v Euclidu po dolgi bolezni 77 let stara Theresa Levstik, vdova po leta po leta 1969 umrlem možu Antonu, rojena v Sodražici v Sloveniji, mati Mrs. Elmer (Vide) Perme, 4-krat stara mati, sestra Pepce Zajc (v Slov.) ter pokojnih Antona in Ivane Vesel. Bila je zaposlena preko 30 let v pekariji Nosan. Pokojna je bila članica ADZ št. 18, Oltarnega društva pri Sv. Vidu in Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v četrtek v cerkev sv. Vida ob 10. dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš.
Margaret Špenko
Tlfo se znova oženil!
Včeraj so pristaši ajatoiaha Khomeini)« manifestirali in V ,Be5r.ad'!	*««
demonstrirali v glavnem mestu Teheranu mirno m brez izgredov. Nad množico manifestantov in demonstrantov pa so letele skupine vojnih letal v zaključenih fomaeijah kot izraz moči vlade Bakhtiara, ki se ni voljna umakniti Mehdiju Bazarganu, ki ga je za presednika vlade islamske republike imenoval Khomeini.
TEHERAN, Iran. — Obe strani, vlada Bakhtiara, ki ima po vsem sodeč podporo oboroženih sil, in Khomeini, ki se opira na podporo ljudski množic, merita svoje moči, ko se pripravljata na odločitev. Bakhtiar vztraja na, stališču, da je njegova vlada ustavna in trdi, da bo ostal na svojem mestu tudi, če odstopi ves parlament, ki ima v obeh zbornicah 328 članov. Od teh je sedaj odstopilo 28. Pristaši Khomeini j a upajo, da bo večina parlamenta odstopila ali pa izglasovala Bakhtiaru nezaupnico in ga tako prisilila k odstopu.
Velikanske množice so včeraj manifestirale in demonstrirale v podporo Mehdiju Bazarganu, 71 let staremu inženirju in dolgoletnemu nasprotniku šaha, vernemu pa tudi osebnemu prijatelju Bakhtiara. Imenovanje Bazar-gana, ki ga splošno smatrajo za zmernega moža s stvarnimi po-
stitvi vlade Bazarganu.
Za enkrat je odločitev v rokah vodnikov oboroženih sil, ki so ohranile disciplino in edinost, tako vsaj izgleda, četudi je že nekaj znakov, da niso pripadniki oboroženih sil več tako trdni in odločeni stati za šahovo vlado.
Sovjetski oporečnik podpira SALT II
NEW YORK, N.Y. — Dr. Andrej Saharov, najbolj znani oporečnik v Sovjetski zvezi, je v posebni izdaji lista Trialogue, glasila Trilateralne komisije, privatne leta 1973 začete ustanove, v kateri so povezane Severna Amerika, Evropa in Japonska, zapisal: “Mislim, da je iiaojji.uuiiijvu a a ii a, Vpraganju zmanjšanja nevarno-pristašu Khomeimja, !sti uniien;ia	T atomski
da se je Josip Broz Tito po ločitvi od tretje žene Jovanke poročil s 35 let staro pevko Gertrudo Mu-nitic iz Sarajeva.
BEOGRAD. SFRJ. — V glavnem mestu Jugoslavije . so začele krožiti govorice, da se je 86 let stari predsednik republike Josip Broz Tito nedavno ločil od svoje tretje žene Jovanke in se poročil s 35 let staro operno pevko Gertrudo Munitic iz Sarajeva. V uradnih krogih o tem strogo molče, ker smatrajo to za “privatno zadevo”, kot je na vprašanje odgovoril predstavnik vlade.
“Ne bo nikdar nobenega uradnega poročila o tem,” je izjavil neki zastopnik oblasti.
Tito je med tem na uradnem obisku v Iraku, kjer se je drugič ustavil na svoji 15-dnevni poti po arabskih državah.
Ko ni bilo mogoče dobiti nobenega pojasnila k govoricam o Titovi četrti ženitvi, so poročevalci skušali doseči Gertrudo Munitic v Sarajevu, pa je niso mogli najti. Tako ni o tem nič trdnega v nobeno smer.
Še precej kasno lani je Tito
vojni, dajati prednost pred vsem drugim!”
Dr. Saharov se strinja s stali- 'izjavil, da je še vedno poročen z gledi na položaj, naj bi kazalo, ^ ZDA’ da	vpraša- Jovanko Budisavljevic, ki da ži-
V Euclid General bolnišnici da Khomeini skuša najti miren ^al]h	°d VSeh °' V1 V njunem stan°vanju v Beo-
je umrla pretekli ponedeljek po izhod iz sedanje krize v Iranu.
dolgi bolezni 79 let stara Mar- 2astopnlk Khomeinija dr. Ib-garet Špenko rojena v Cirkusah rahim Yazdi je izjavil; da je čas v Zgornjem Tuhinju v Sloveniji, za voJaški udar prešeI) četudi prvič poročena s Frankom Zni- najhujše še ni mimo Po njeg0_ ar jem, umrlim leta .1927,	keseda]:i naj se vodniki
gic s Paulom Kogovškom, umr- oboroženih gil začeli nagibati na um leta 1939 in tretjič s Frankom Špenkom, umrlim
vprašanj in inu brezpogojno prednost.
o-dati
gradu. To je bila zadnja uradna izjava o tej stvari.
Dala j lama hoče dokaze o izboljšanju v Tibetu
NEW DELHI, Ind. — Duhovni, in nekdanji svetni vladar Ti-
stran islamske republike, za kar beta Dalaj lama, ki je pred le-
-ati Frank » ^j«'
-tanieyja Žnidarja	(Kalif.), niki oboroženih
v LK Kitajski po Washingtonu, smrti Mao Cetunga, pa dodal, da »ega kongresa
ceni prišel iz Tibeta v Indijo in
p -	,	;	,	sil še vedno živi v izgnanstvu že 20 let, je iz-
p' ra Kogovška m pok. Mar- zvesti šahu in vladi Bakhtiara. razil zadovoljstvo nad izboljša-p..re -'»Mar, 7-krat stara mati. Vlado Bakhtiara smatrajo za njem razmer v LR | ri ie članica KSKJ št. 169, urtavno tudi
štvZ St\2ff2 terT?ltfrnegx. UnU’ kot ie včeraj izjavil zastopnik hoče počakati na dokaze o večji f Pri Manji Vnebovzeti. Po- drzavnega tajništva. Bakhtiar je svobodi.
Do iz Grdinovega pogreb- j odločen izvesti volitve, oziroma “Kadar bo večina našega Ijud-ga zavoda na Lake Snore jjudsko glaSovanje, ki naj odlo- stva resnično zadovoljna, bo
či o bodočnosti Irana, ni pa pri- dan, ko se bom vrnil,” je izjavil nravljen sprejeti zahteve Kho- 43 let stari tibetanski budistični meinija po odstopu in prepu- vodnik.
Koreji govorita o medsebojnih pogajanjih
SEOUL, J. Kor. — Južna Koreja je predložila pred kakim tednom Severni nove razgovore o združitvi obeh korejskih držav. V nekaj dneh je prišel javni odgovor, ki ponuja razgovore v okviru posebnega “vsenarod-sestavlj enega
Nasprotniki levičarske, s Sovjetsko zvezo povezane via tie Afganistana upajo na splosen upor v Afganistanu proti sedanjemu režimu. Sedanje gverilsko bojevanje je sorazmerno omejeno in ne predstavila kake resne nevarnosti vladi. Položaj se vendar lahko na glo spremeni, trdijo poročila iz Afganistana.
PEŠA VAR, Pak. — Odkar ie Tarakija, ki je na oblasti od 27.
aprila lani, toda nasprotniki Ta-rakijevega režima so se začeli združevati v Fronti za osvoboditev Afganistana, ki ima 60-član-ski osrednji odbor. Tega podpirajo islamski verski vodniki. Kaj to pomeni, kaže razvoj zadnjih mesecev v Iranu. Na čelu tega odbora je Sjibatulah Mojadeddi verska osebnost, ki je preje vodil afganistansko središče v Ko-penhagnu na Danskem.
Poleg Fronte za osvoboditev Afganistana nasprotuje Taraki-ju še Hezbi Islam ali Islamske stranka, ki se zavzema za obnovo monarhije in vrnitev šaha Zahirja v Afganistan. Ta živi v izgnanstvu v Italiji.
Elvd. v petek, 9. februarja, v ccrkev Marije Vnebovzete ob T30 dopoldne, nato pa na pokopališče Vernih duš. Na mrtva-ski oder bo položena nocoj ob
sedmih.
Direktor CIA priznal pomote v presoji Irana
NEW YORK, N.Y. — Direktor CIA — Osrednje obveščevalec službe ZDA — adm. Turner priznal, da se je CIA v presoji »otranjega položaja v Iranu temena zadnjih mesecev zmotila. k° ni spoznala šibkosti šahovega Položaja in moči njegovih združenih nasprotnikov.
V nekako opravičilo je povedal, da se ni godilo boljše nobe-»i drugi slični ustanovi. Dodal ]e, da je CIA sedaj o položaju v ra»» dosti boljše poučena.
Ji*an odpovedal večji del naročil v ZDA
WASHINGTON, D.C. — Iran-vlada je odpovedala za oko-i 1 bilijonov naročil orožja v od skupno 11.46 bilijonov v okviru pogodb, sklenjenih in Podpisanih v času šahove vlade.

VREME
. Pretežno oblačno z verjetnostjo »aletavanja snega danes in jutri ob okoli 25 F (—4 C) naj-višji temperaturi. Verjet nost Snega danes 70 %, zvečer 60 % in
Mtri 50%, nato suho in hladnej-
se.
iz političiiih in družbenih osebnosti obeh Korej.
V Seoulu so na to odgovorili, da dajejo prednost pogajanjem o združitvi obeh Korej na vladni ravni, torej med' obema vladama.
Pak. — Odkar je !ani z uporom vojaštva poc mlajšimi levičarskim častnik bil vzpostavljen v Afganistanu levičarski režim, ki se je pove zal s Sovjetsko zvezo s prijateljsko in zavezniško pogodbo^ so se pojavili v raznih odročnejši! predelih Afganistana upori ir spopadi z vladnimi silami. Ne kateri nasprotniki režima so od šli na tuje, da bi tam dobili po moč za svoj boj proti vladi do ma.
Za enkrat je omejen odpo-proti vladi v xYfganistanu n; gverilsko vojskovanje v težje dostopnih predelih države. U pomiki nastopajo samostojno ir nimajo med seboj nobenih zvez Nasprotniki režima zunaj Afganistana bi radi vse te skupim med seboj povezali in vzpore-dili njihov boj proti vladi \ splošen upor.
Afganci so večji del muslima ni in to konservativnih nazorov ki odklanjajo marksistično “brezbožno” vlado v Kabulu. Kc se kak mulah, kot imenujejo muslimani svoje verske vodnike, oglasi proti vladi in njeni brezbrižnosti, pošlje ta varnostne enote kaznovat in krotit u-porno naselje. Prebivalci so pr starem običaju večji del oboroženi in imajo stalno pri hiši puške. Pred vladnimi silami, če so močnejše, se umaknejo v njim poznane samotne predele, iz katerih jih nato napadajo. Vojaštvo je zato ponovno uporne vasi napadlo z bombami iz letal.
Sedanji spopadi na splošno ne ogrožajo režima 61 let starega predsednika vlade Mohameda
BO TAJVAN SPOSOBEN OHRANITI SVOJ POLOŽAJ BREZ VARSTVA ZDA!
II.
Teng Hsiao-ping je pretekli teden skušal prepričati ameriški Kongres, da ne obstoji nobena nevarnost da bi Pe-ing skušal s silo dobiti nadzor nad Tajvanom. Uspel je le delno, pred Kongresom je še vedno resolucija, ki naj poudari Pekingu, da Kongres ZDA računa na to, da Peking ne bo rabil sile proti Tajvanu.
Peking je v dneh pred obiskom Tenga v ŽDA ponovno pozval Tajvan k vzpostavi medsebojnih vezi, trgovine, obiskov, ki bi naj pripravili pot k mirnemu zedinjenju Tajvana z LR Kitajsko. Na Tajvanu so te pozive in vabila odklonili in izjavili, da bodo nadaljevali boj za rešitev Kitajske izpod komunistične diktature in delo za vzpostavo demokratične kitajske države.
Teng je nakazal, da bi bil Peking pripravljen sprejeti sedanji položaj na Tajvanu, ta bi lahko ohranil celo svoje oborožene sile, če bi bil le pripravljen priznati suverenost kitajske vlade v Pekingu. Tajvan naj bi zavzemal neodvisen položaj, kot ga imata
Hong Kong in v manjši meri Makao.
V Tajpeju se dobro zavedajo, kaj bi pomenil sprejem te zahteve — to bi bila predaja Pekingu ob začasni ohranitvi posebnega položaja s sedanjimi razmerami, svobodo in svobodnim gospo darstvom. Pristanek na zahtevo Pekinga bi temu omogočil postopno podiranje položaja Tajvana, ker bi bila to poslej “notranja kitajska zadeva”. Seveda bi se moral Tajvan odpovedati tudi vsej protikomunistični borbi in boju za demokratično kitajsko državo. Dokler je na čelu Tajvana njegov sedanji predsednik, sin generalisima Čangkajška, pravijo, da ni verjetno, da bi se podal zahtevi Pekinga.
Zahodni poznavalci razmer na Tajvantf in v LR Kitajski sodijo, da LR Kitajska za enkrat ni sposobna Tajvan vojaško pokoriti. Potrebovala bi naj vsaj pet let za pripravo napada na Tajvan, da bi mogla računati na uspeh. V petih letih bi imel tudi Tajvan dovolj priložnosti, da okrepi svoje oborožene sile in svojo obrambo. LR Kitajska ima trenutno dovolj drugih skrbi
in preveč strahu pred Sovjetsko zvezo, da bi se spuščala v kako pripravljanje napada na Tajvan, zato lahko rečemo, da Tajvanu vsaj za prihodnjih 10 let ne grozi kaka posebna vojaška nevarnost s celine.
Zunanja nevarnost je le ena skrb, druga večja je ohraniti notranjo trdnost Tajvana, njegove družbe, gospodarstva, javne uprave. Pri tem igra pomembno vlogo domače prebivalstvo, ki ima v upravljanju Tajvana le sorazmerno majhen delež, ko je večina v rokah onih, ki so pribežali na Tajvan s celine po zmagi komunistov. Domačini zahtevajo večjo besedo pri vodenju in upravljanju Tajvana, Sedanji režim v Tajpeju (glavnem mestu Tajvana) za to ne kaže dosti razumevanja in volje.
V Tajpeju računajo, da bodo ZDA vzdrževale z njim neke vrste uradne zveze, četudi le preko “Ameriškega instituta”, kot je to predložila Bela hiša Kongresu. Tajvan priznava kot nacionalno Kitajsko še vedno 21 držav, vprašanje je, koliko jih bo pri tem ostalo, ko so ZDA umaknile tako priznanje.
V zadnjih mesecih je bilo ponovno slišati, da se zanimajo za Tajvan v Moskvi, ki je sprta s Pekingom. Ni izključeno, da bi bila Moskva pripravljena podpreti Tajvan, če bi se ta na njo obrnil po pomoč. Predsednik nacionalne Kitajske na Tajvanu Chiang je preživel 10 let v Sovjetski zvezi in se poročil z Rusinjo. Vzpdstava stikov z Moskvo zanj torej ne bi bilo težavno vprašanje. Kljub temu prevladuje mnenje da Chiang ne > bo šel na tako pot, ker bi v takem slučaju odbil ZDA in izgubil vse gosnodarske u-godnosti, ki jih Tajvan sedaj uživa.
Tajvan bi se lahko proglasil za neodvisno državo, toda v tem slučaju bi se moral odpovedati svojemu “boju za o-svoboditev Kitajske” izpod komunistične oblasti.
Ko vprašanje bodo čnosti Tajvana ni pereče, lahko tam počakajo in pazijo, kako se bodo razmere razvijale. Končno ni izključeno, da pride postopno do večjih sprememb na kitajski celini, ki bodo o-mogočile vzpostavo vezi brez kake večje nevarnosti in brez potrebe po odpovedi sedanjim razmeram in svobodi.
Predsednik tajske triade išče pomoč Washington^
WASHINGTON, D.C. — Predsednik vlade Tajske Kriangsak Chamanand je prišel preteklo nedeljo v Washington, kjer ga je na letališču pričakal in sprejel državni tajnik C. R. Vance. To je prvi obisk kakega vodnika Tajske (Siama) v ZDA v zadnjih 10 letih.
Tajec se je razgovarjal z državnim tajnikom Vance jem in z obrambnim tajpikom H. Brow-nom, pa bil sprejet včeraj tudi predsedniku Carterju.
Kriangsak, 60 let stari upokojeni general je vodnikom ZDA obrazložil položaj Tajske, prijateljice ZDA v Indokini, ki se je znašla v neprijetnem položaju, odkar je Vietnam zasedel Kambodžo in tako ogroža Tajsko na dolgi meji z Laosom in Kambodžo.
Tajska ne računa na neposredno nevarnost, vendar hoče okrepiti svoje oborožene sile in dobiti zagotovilo podpore ZDA, če bi se nenadno znašla pred napadom Vietnama. Predsednik Carter ji je tako zagotovilo dal.
V Napoliju umirajo dojenčki od neznane bolezni
NAPOLI, It. — V zadnjih 11 mesecih je v Napoliju umrlo od neznane bolezni skupno 59 dojenčkov. Okoli 100 do 300 otrok v kliniki Santobono pa je po poročilu zdravnikov pokazalo znake te bolezni.
Bolezen povzroča neznani virus, ki napada dihalne organe. Doslej virusa ni bilo mogoče odkrit! kljub obsežnim naporom j raziskav v Italiji in drugod.
j Iz Clevelanda in okolice
f
K molitvi—
Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu in članice Podružnice št. 25 SŽZ so vabljene jutri ob devetih dopoldne v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi in k pogrebu pokojne Therese Levstik.
Domači krofi—
Oltarno društvo bo v soboto, 10. februarja po devetih dopoldne prodajalo v farni dvorani pri Sv. Vidu domače krofe.
Na večerjo vabi—
Klub očetov pri Sv. Vidu vabi v petek, 9. februarja v farno dvorano na pečene ribe in rakce. Na razpolago bodo od 4.30 pop. do 7. zvečer.
-----o-----
Temeljno javno zavarovanje proti bolezni
WASHINGTON, D.C. — Zvezno tajništvo za zdravstvo, pro-veto in socialno skrbstvo je izdelalo predlog za splošno javno avarovanje proti boleznim, ki bi naj krilo vsaj 75%; vseh stroškov zdravljenja.
Joseph A. Califano Jr., zvezni tajnik HEW, je kongresnim vodnikom, katerim bo predložil svoj načrt zavarovanja, dejal, da še ne ve, kako stališče bo do njegovega predloga zavzel predsednik Carter.
— V trajne
Nova naročila zaostajajo
WASHINGTON, D-C. decembru so naročila za izdelke popustila za 0.1% na 76.56 bilijonov dolarjev, sledeč padcu naročil v novembru za 0.4'J . To je znamenje, da je rast narodnega gospodarstva začela popuščati, vendar je to popuščanje sorazmerno majhno, če upoštevamo, da so naročila v oktobru porastla ža 6% in je redno delo v industriji zagotovljeno vsaj tja do srede leta.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Vlada ZDA je povabila vladi Izraela in Egipta, da pošljeta svoje zastopnike v Washington na razgovore z državnim tajnikom C. R. Vancejem o obnovi pogajanj med Egiptom in Izraelom o mirovni pogodbi med tema. Sodijo, da se bodo sestali, morda v Camp Davidu, Vance, Dayan in Khalii 20. februarja in skušali razrešiti celotna nesoglasja, ki zadržujejo sklenitev mirovne pogodbe.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Carter je včeraj v razgovorih s predsednikom vlade Tajske Kriangsakom dejal, da so “ZDA močno zainteresirane in globoko vezane” za ohranitev svobode in neodvisnosti Tajske”.
TOKIO, Jap. — Podpredsednik kitajske vlade Teng Hsiao-ping je \čeraj pristal tu na svoji poti iz ZDA. Obisk tam je označil za “popolen uspeh”. Ker je bil Teng prehlajen in utrujen, je odpovedal sestanek z zunanjim ministrom Japonske, predviden za včeraj zvečer. Danes se je sestal s predsednikom vlade Ohiro, pa tudi z bivšima predsednikoma vlade Fukudo in Tanakijem, ki sta uredila odnose med Tokiom in Pekingom. Teng je obiskal tudi poslanika ZDA v Tokiu bivšega sen. Mika Mansfieida. Danes bo Teng nadaljeval pot domov v Peking.
RA VALPINDI, Pak. — Vrhovno državno sodišče je s 4:3 potrdilo smrtno obsodbo bivšega ministrskega predsednika Alija Bhutta. Pričakujejo, da ga bo predsednik republike pomilostil, ko se je nanj obrnilo s pozivi za to več držav, med njimi ZDA, ki se boje, da bi izvršitev obsodbe nad Bhuttom sprožila v Pakistanu notranje nemire.
&MERMKA DOMOVINA, FEBRUARY 7, 1978
/iMEitišK/i Domovina
/v/v* n/ie/* mi—MOfv»»
mjSSSZSTm,,	-i	»■
6117 ST. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X)
James V. Debevec — Owner, Publisher
Ptio.lisiiecl Mon., Wed., Fri., except holidays and 1st two weeks in July
zakaj toliko mladih strokovnih moči odhaja na tuje. Kam naj vendar gredo, kaj naj počnejo, če doma ne dobijo iskane in zaželene zaposlitve? Pred leti so jugoslovanske strokovne delavce radi sprejemali na Zahodu, sedaj ni več tolikšne potrebe po njih, zaposlitev je težje dobiti, zato ostajajo doma in se jezijo na razmere.
NAROČNINA:
Združena države:
$28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav;
$40.00 na letož $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$40.00 per year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months
IZPOD ZVONA SV« ŠTEFANA IN OKOLICE
CHICAGO, 111. — Ludvik in žena Mara sta se 2. avgust lanskega leta odpeljala na ladji iz pristanišča. Bilo je že precej
i'i.UU^S0.NIfy: g10-00 Per year; Canada and Foreign: $15.00 a year hladno na vrhnem krovu. Tud'i
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio

No. 16 Wed., Feb. 7, 1979
Samoupravljanje in gospodarska podjetja v Jugoslaviji
Tudi so težave z malimi obrtniki. Ker imajo socialistična načela še vedno prednost pred gospodarstvom, tudi nikamor naprej ne pride z liberalizacijo privatnih obrtniških podjetij. Tu igra veliko vlogo višina davkov s katerimi obremenjujejo taka privatna podjetja. Tako so primeri, ko obrtnik iz Zagreba postavi svojo delavnico nekaj kilometrov vstran — na ozemlje slovenske republike, iz Beograda v Vojvodino. Zadnji čas je Tito nastopil proti tem “privatnim obrtnikom”, zahtevajoč “socialistično” rešitev problema. Zdaj mnoga podjetja plačujejo tudi 90% dohodninskega davka. Taka podjetja seveda, redno deklarirana, so zdaj zelo redka.
V	poljedelstvu oz. kmetijskem gospodarstvu se kaže zaradi bega ljudi z dežele v mesta, tendenca, da se ustvarjajo privatna kmečka podjetja, ki tudi ilegalno zaposlujejo več pomagačev, ali pa ki lahko kupijo tudi več kot 10 hektarjev zakonito dovoljene posesti, ali pa dajo v najem. Tako bi nastale zopet samostojne kmetije, ki bi lahko zaposlovale več' delavskih moči in obdelovale svoja posestva z denarnimi pripomočki. K temu partijske oblasti molče, ker nočejo v teh težavah za preskrbo še večati nejevolje med občinstvom.
K tem težavam pride v mestih še stanovanjska kriza, predvsem pa kriza energije. Dolanc je govorilo teh teža-' vah. omenjal, da se je koncem leta nehala pojavljati na trgu kava, in naznanil, da bo v tem novem letu prišlo še pomanjkanje petroleja in premoga.
Bakaričev govor na partijski seji je imel predvsem namen, opozoriti na gospodarsko dezintegracijo v Jugoslaviji. Na poslabšanje gospodarskega položaja — vključen tudi turizem! — kar pa se še ne razglaša javno. Res da mnogo vpliva na gospodarstvo splošna gospodarska kriza v svetu, gotovo pa so tucii mnogo krivi “subjektivni vzroki”, kakor je izraz iz komunističnega žargona za — režimske slabosti. Vlada — KP — ve, da raste med občinstvom nezadovoljstvo predvsem zaradi gospodarske politike in da bi bili potrebni že tudi — policijski posegi.
Glavno pa je to; da se po Titovem odhodu lahko pojavi kjerkoli nekakšen vodnik, ki bi na osnovi sedanjega gospodarskega slabljenja lahko dosegel popularnost in Politično nadvlado. “Tako je neurejeno gospodarstvo stalo v šestdesetih letih pri začetkih narodnih razoorov. Socialistična Jugoslavija bo morala, če bo hotela obstati, zlasti v svojih zahodnih republikah (sem spada tudi Slovenija), nuditi več, kakor pa samo negotovo evropsko obrobno eksistenco,” zaključuje Meier svoje poročilo.
Ljubljansko “Delo” v svojem poročilu o industrijski proizvodnji v lanskem decembru, ki ga je prineslo v svoii številki/od 16. januarja 1979, toži, da je bil “decembrski zamah slovenske industrije • premajhen, da bi krepkeje presegel dokaj visoko raven industrijske izdelave v decembru 1978”. Proizvodnja slovenske industrije v decembru 1978 je bila le za 4.9% večja od one v istem mesecu leto preje, medtem ko je bila povprečna rast za slovensko industrijo v letu 1978 8.4%.
Po v omenjenem sestavku navedenih podatkih je industrija v Sloveniji od leta 1961 rastla v 9 letih počasnejše kot lani, v 7 pa hitrejše. Lanska rast je bila pod jugoslovanskim povprečjem. Najhitrejše ie rastla v Srbiji —
10.3%. nato v Črni gori in Makedoniji — 10.2%, na Hrvaškem 8.2%, v Vojvodini 7.3%, na Kosovu pa celo le 1.8%.
Poznavalci in proučevalci gospodarskih razmer v Slovenili se pritožujejo nad sorazmerno nizko produktivnostjo delavstva. Da dosežejo postavliene cilje, najameio večje število delavstva, namesto da bi gledali na to, da bi delavci bili pri delu uspešnejši in bi stroje boljše izrabili. Ti so ponekod že močno zdelani in zastareli ter tudi otežujejo povečanje produkcije.
Brez zadostne rasti produkcije' v tovarnah ni dovolj uriliodka in dohodka za povišanje Oziroma delitev dohodka, kot v SR Slovenili imenujejo plače. Po zahtevah delavstva nai bi te vastle vsai v obsegu rasti življenjskih j Na glavnih cestah še nekam gre. stroškov, ki so se lani povišali za okoli 15% po uradnih Radio dnevno poroča o tem, ka-uodatkih, stvarno pa, kot “Delo” samo priznava, še za tere šole so zaprte in kateri bu~ več.	si ne vozijo. Tudi naša farna šo-
Posebno vira sanje novzroča veliko število nezaoo- la sv. Stefana je zašla zaradi slonih- mladih ljudi z dokončanimi srednjimi in visokimi j snežnih zametov in zaradi ne-:-ola:mi. z univerzitenimi diplomami. Med 700.000 ljudmi, j varnosti, da bi se streha zrušila, ki uradno iščejo zaposlitev, je 262,000 mladih liudi. od te- |Na žalost je zbolel zaradi srčhe-c« 17 000 z d in] omn na višii ali visoki šoli. Od ostalih je jga napada še oskrbnik prosto-126 608 risokokvalificiranih ali kvalificiranih delavcev * rov. Morajo drugi pomagati. Tend b°b 117 872 takih, ki so končali srednjo šolo in eno do jžave imajo tisti, ki se vozijo v dve leti prijavljeni čakali na zaposlitev.	j Loop v trgovine. Tudi tam ni
V	naši deželi je sorazmerno malo strokovnih d el a v-j takšnega navala, kot je bil obi-cev dali časa brez odgovarjajoče zaposlitve, v SFR Jugo-j čajno v tem času. Otroci se dol-slaviji je teh neobičajno veliko. To dejstvo pojasnjuje, gočasijo doma. starši jih zapo- Lvid
i potniki so prvič čutili, da se je ladja pričela gugati. Drugo jutro, 3. avgusta, smo se peljali skozi morsko ožino pri Triple Island. Ta dan so se potniki popoldne zbrali v neki dvorani na ladji ter se tudi tam uradno pozdravili s kapitanom in njegovo posadko. Servirali so nam majhen prigrizek ter pijačo, godba pa je igrala za ples. Po večerji sva šla z ženo v opero, kjer so igrali “Fiddler on the Roof”. Ta večer sem tudi opazil, da večeri postajajo daljši. Mrak je bil že ob 10. uri, dočim je, ko smo bili pred dnevi na severu, sonce še sijalo ob tem času.
V petek, 4. avgusta, smo se pripeljali do mesta Victoria v Britski Kolumbiji. Prišli smo nazaj v Kanado. Sprejem v pristanišču je bil nadvse prisrčen. Mož v škotsfri uniformi nam je igral dobrodošlico na škotski instrument, zraven njega je stala gospodična, ki je imela velik napis: “Dobrodošli v Victoriji”; druga je vsaki članici ženskega spola pripela lepo vrtnico na prša. Razdelili so narmtudi zemljevide mesta in rekli, naj malo počakamo, da bodo kmalu prispeli avtobusi, ki nas bodo odpeljali v center mesta. Gledal sem na zemljevid, pa se mi ni zdelo tako daleč, zato sem rekel ženi, da bi bilo prav zdravo iti kako miljo peš. Tako sva tudi naredila.
Po kake pol ure peš hoje sva prišla do parlamenta. Mesto Victoria je tudi glavno mesto Brit-ske Kolumbije. Zgodovina tega mesta sega nazaj v leto 1856. Parlament so na sedanjem prostoru pričeli zidati leta 1859, dokončno, v današnji obliki pa je bila stavba dograjena 1. 1897. O-riginalno ime za vse to ozemlje, ki ga ta parlamfent zastopa, je bilo v začetku Colony of Vancouver Island. Pred parlamentom kakor tudi na kupoli je več zgodovinskih spomenikov, da o-menim dva:	Na kupoli je spo-
menik Capt. George Vancouver-ja. Ta je iz čistega zlata, na koncu parka pod parlamentom pa je velik spomenik britanske kraljice Viktorije. Ko sva prišla pred parlament, se je pravkar zbirala skupina turistov, da gre v notranjost na ogled parlamenta. Vodnica nam je med potjc razlagala nekaj zgodovine ter kako parlament zaseda. Pred dvorano, kjer parlament zboruje, sta pod steklom tudi dva stola, prevlečena z žametom. Na teh stolih sedita angleška kraljica in njen mož, kadar se u-radno udeležita zasedanja parlamenta. (Dalje sledi)
slijo s kidanjem snega. Videl sem, da so ljudje snažili strehe, ker je nevarnost, da se zrušijo.
Zadnjo nedeljo sem šel k osmi maši, ki je za tretjeredni-ke. Komaj sem prišel do cerkve, kako bi prišel domov, ne vem. če bi me ne rešil neki dober mož. Zato sedaj, dokler ne bo bolj primerno vreme, ostanem doma. Bog ne bo zameril.
Tudi sobotna slovenska šola je prizadeta.
* •
Sedaj, ko smo do vratu zasi-pani z belo odejo, šele začutimo, koliko je vredna dobra slovenska knjiga, npr. mohorjevke. Namesto televizije — knjiga Mohorjeve družbe. Toliko lepega branja imamo, pa smo slepi in gluhi zanj ...
*
Ne kaže nič dobro, kar zadeva vreme. Zdto je tudi odpovedane kosilo Baragove družbe, katero je preloženo na nedeljo, 18. februarja, ki bo združeno z Misijonskim kosilom. Upamo, da bc vreme takrat ugodno in bo udeležba prav zaradi tega velika.
*
Marsikdo pozna Janeza Jerov-ška. Dosegel je starost 80 let. Doslej je kar dobro “ronal”. Prišla so leta in je moral v bolnišnico k Sv. Antonu Pad. Zanj se je zavzel dr. Marjan Erman, ki ga je odpeljal tudi tja. Obiskal ga je tudi župnik p. Klavdij.
i *
O čem danes v Chicagu največ govorijo? Naravno o vremenu. Delavci imajo težave z vožnjo, zgodaj morajo vstati in skidati sneg izpred svojih garaž.
Kmalu bo predpust. Takrat bc tudi predpustna veselica slovenske soseske takozvani Mardi Gras. Ta bo v soboto, 24. februarja.
*
Polde in Meta, ki sta nekoč hodila skupaj, se po dplgem času srečata, oba že poročena. “Imaš kaj otrok?” vpraša Polde. “Imam jih sedem,” “Glej, tud: jaz jih imam sedem.” “Zdaj sem srečna, Polde, da se nisva midvs vzela. Pomisli, potem bi jih imela štirinajst.”
*
Sem bolj slabe volje. Spet sem moral kidati sneg. Pa ne vem, kam ga naj srpavim Previsoka gora! Sem kakor stai mucek, ki se ne ve kam dejati Kljub temu vse in vsakega, ki bere to pisarijo, lepo pozdravlja
“Toti Staj ere”
-----o------
Ftaona dela za iZA
CLEVELAND, O. — Letošnje Mohorjeve knjige so zelo bogate, katerokoli vz'ameš, v roko najdeš v njej veliko dobrega. U-stavila se bom pri dveh:
Zbrane drobtinice — so delo s. Lavoslave iz Lemonta. V knjigi na lep način vodi naše misli h končnemu cilju: nebesa. Koliko dobrega je naredila s svojim pisanjem, zdaj pa ji je roka opešala in le še s trpljenjem pomaga reševati duše. Naša zahvala naj bo, da se sestre spomnimo v naših molitvah.
Druga knjiga je: Družina skrbi za poklice. Ne ustrašite se naslova, pač pa berite. V tej knjigi je 34 različnih primerov, kako Bog kliče in čaka, da se odzove oni, kateri je poklican. Pomislimo, kako nas ima Bog rad, ko nam po teh knjigah nudi toliko duhovne hrane.
Bodimo Bogu hvaležni, saj nam vedno prihaja naproti, da lahko pomagamo. Pred nami je kosilo Misijonske Znamkarske Akcije, ki bo v nedeljo, 11. marca. v Šolskem avditoriju pri Sv. u. Na tem kosilu imamo
stojnico za ročna dela. Veliko je načinov ročnega dela in vsaka je vešča v svojem. Vse, kar boste prinesle, bomo z veseljem sprejele in upamo, da boste druge, ki nimate časa za tako delo, to tudi kupile.
Kot zrno do zrna pogača, tako se počasi nabira v sklad za vse misijonarje. Dodajmo tudi naša zrna ljubezni.
Lavriševa
Na mnoga letal
CLEVELAND, O. — Kot vsako leto v mesecu, smo tudi v nedeljo, 4. februarja, imele članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu svojo sejo, vendar se je te seje udeležilo precej več članic kakor ponavadi. Vse namreč vemo, da 6. februarja obhajata svoj rojstni dan naši dolgoletni odbornic;: preglednica Dorothy Strniša in tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, obe članici že nad 60 let.
Po končanih poročilih je veselo razpoloženje spremenilo sejo v prijetno družinsko slavje, ki se mu je pridružil tudi rev. J. Simčič. Predsednica je pripela slavljenkama šopke, pred njima na mizi pa se je znašla lepo okrašena torta z napisom:
Vesel rojstni dan Mrs. Strniša 90 Mrs. Otoničar 89
Zares iz srca smo jima zapele k rojstnemu dnevu, čestitke so sledile čestitkam, č. g. Simčič pa jima je poleg lepega voščila napovedal, da bosta obe učakali 100 let, kar jim ni šlo preveč v račun.
Ni se še poleglo navdušenje, ko smo odkrile še eno slavljenko, Mrs. Mary Živoder, ki je pred dvema dnevoma, na Svečnico, obhajala svoj god in svoj 83. rojstni dan. Seveda smo tudi njej čestitale in želele vse dobro. Kar brž je bilo na mizah peciva, čaja in raznih dobrot, tudi pesem se je oglasila, narodna in nabožna, saj brez tega pri veselih slovenskih ljudeh ne gre.
Vse tri naše slavljenke so prehodile že dolgo življenjsko pot, doživele so več težkih kot veselih dni. Vse tri so matere, vse tri so vdove, vse tri so dočakale visoka leta z vsem, kar starost prinaša, a vse tri so bile danes vesele, mladostne In pogumne. Kaj je njihov recept? Skromnost, vestno izvrševanje stanovskih dolžnosti, poštenost in čez vse to pa neomajna vera. Naj nam bodo še dolgo v dober zgled!
Bog Vas živi vse tri do 100. rojstnega dne!'
Članice Oltarnega društva Sv. Vid
“Normalno vreme”
Blagim zimam, ki smo jih preživljali v minulem desetletju (zadnji dve leti že ne sodita mednje), in nekaterim drugim vremenskim pojavom smo se navadili reči “normalno vreme”. Toda to normalno vreme pravzaprav sploh ni bilo normalno, ampak nenavadno toplo. Zares normalno vreme v zadnjih 500,-000 letih našega planeta je bilo mnogo hladnejše.
Šele zadnja tisočletja, v katerih so se porodile in se razcvetele mnoge civilizacije, so bila vremensko ugodna. Človeštvo je imelo pač srečo.
Pri vrtoglavem razvoju tehnike se premalo zavedamo, da smo še vedno odvisni od podnebja. Spomladanski mraz lahko uniči posevke in s tem seveda tudi plodove.^Zgodnia zima je usodna za povrtnino. Toča lahko oklesti cele pokrajine, če subtropskih krajev ne obišče pravočasno monsum, bo sledila lakota.
Znanstveniki so izračunali, da je upanje, da bo naslednjih 15 let vremensko tako ugodnih, kot je bilo 15 preteklih, približno ie ena proti tisoč. To pa je praktično enako ničli.
i J

Tolmin se zganil
Na pobudo novogori škega spomeniškega varstva so začeli zbirati sredstva za obnovitev močno propadajočega kulturnozgodovinskega spomenika Ja-vorce “Ruske kapelice”.
Predor pod Julijci
Petnajst krajevnih skupnosti Posočja je sprožilo zahtevo, naj SR Slovenija čimprej poskrbi za “fizično integracijo Posočja s Slovenijo”. Kako naj bi se to naredilo?
Spomnili so se, da so se že pred 70 leti bavili z idejo predora pod Julijci, ki naj bi povezal Soško dolino s Savsko. Strokovnjaki republiške skupnosti za ceste so že povedali, da se s predorom pod Julijskimi Alpami bavijo že dalj časa in da so kot najboljšo različico ocenili možnost predora pod Jalovcem iz Tamarja do Loga pod Mangartom.
Dražja elektrika
Z odlokom vlade SR Slovenije je bila v letošnjem januarju povišana cena električnega toka za 19.4%.
Naložbe za obnovo gradu Bogenšperk
Letos bo vloženo v obnovitev gradu Bogenšperk okoli 4 milijone dinarjev. To bo največ v zadnjih letih, so poudarili na razširjeni seji odbora za obnovo Bogenšperka.
Spomeniški del obnove gre h kraju, prav tako bodo to leto o-pravljena druga pomembna obnovitvena dela, na vrsti pa je tudi muzejska ureditev. V Litiji upajo, da bo Valvazorjev grad Bogenšperk dokončno urejen kot spomeniški, zgodovinski in kulturni objekt v letu 1980.
po lastnosti zelo podoben jaspi-su. Sintetično rudnino pridobijo iz kremenčevega peska in, dolomita, zelo razširjene kamnine. Umetni jaspis je po barvi in sestavi težko ločiti od naravnega.
roj.
roj.
Pomanjkanje premoga
Iz vseh koncev države so sredi januarja prihajale vesti,' da premoga primanjkuje. Zaradi tega so marsikje ugasnile peči, ki ogrevajo stanovanja. Tam, kjer je pomanjkanje naj hujše, so že zaprli šole, nekatere tovar- 23. januarja ne so prenehale delati, grozi celo, da bodo stroje morali u-staviti tudi v velikih industrijskih kombinatih.
Premogovna kriza je dobila že tolikšen obseg, da normalno delajo samo tisti obrati, ki so si že pred časom zagotovili dovolj velike zaloge tega goriva. Poleg njih imajo dovolj premoga samo termoelektrarne, v katerih delo teče skoraj povsem ustaljeno.
V	Ljubljani: Bojan Sešek, Štefka Otolani, roj. Bevčič, Marjan Predanič, Vinko Curk, Vinka Jakulin, roj. Kunaver, Marija Pegan, Alojzija Slapničar;
v Trebnjem: Ignac Korbar; v Hotovljah: Marjana Čadež; v Mariboru: Silva Sfiligoj, roj. Mikek;
v Škofji Loki: Elizabeta Pokorn; v Teharjih: Alfonz Strgar;' v Vojniku: Marija Podpečan, roj. Naglič;
v Stožicah: Angela Vrolih, roj-Jančar.
24. januarja
V	Ljubljani: Ivanka Mešek, roj-Gorjanc, France Goljar, Anton Pokoren, Pavel Majnik;
v Hrastniku: Frančiška Poboljšaj, roj. Potušek; na Gorici pri Leskovcu: Breda Juvane, roj. Žarn; v Novi Gorici: Severka Miklavčič;
r /	-	v Dravljah: Filip Vojska;
jene £ tern preparatom, pove- y Pr;;pročah: Ivan Rigler (Tacala za 37%. Smrt je najpogo-j nov ata); šteje nastopila zaradi srčnih na- ,v Tujem Grmu (Janče): Anton padov in raka.	J Jelnikar (Jožkov ata);
btudija trdi, da klofibrat” po- v Vel. Češnjicah: Barbara Rus,
Nevarno zdravilo
Zdravstveni zavod ZR Nemčije namerava prepovedati “klofi-brat”, ki ga uporabljajo za zmanjševanje količine holesterola v krvi. Poročila iz Velike Britanije, Madžarske in Češkoslovaške, da ta preparat povzroča raka in druge bolezni, sb za-hodnonemške strokovnj ake spodbudila k raziskavam.
Po podatkih v neki angleški medicinski reviji se je umrljivost m.ed člani skupine, zdrav-
škoduje jetra, žolč in črevesje ter da pospešuje razvoj ženskih hormonov pri moških.
Sinteza mineralov
Sovjetski znanstveniki trdijo, da je minerale mogoče pridobivati v laboratoriju in da postopek delno spominja na selekcijo v biologiji. Po novih kemičnih metodah dajejo raziskovalci mineralom nove lastnosti: povečujejo jim trdnost ali spreminjajo barvo.
Tako so pridobili materiale zelene modre, rdeče in drugih barv za lepšanje stavb Sintetič- [Novi naslov postaje je: 1990 &• no so pridobili material, ki je j 221 St., Euclid, Ohio 44117,
roj. Potokar; na Pianini pri Rakeku: Alojzija Petkovšek;
v Trbovljah: Elizabeta Ogrinc.
Čitateljem na področju Veli" kega Clevelanda priporočamo novice xiz Slovenije poslušanje slovenske radijske oddaje “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaji WCSB 89.3 FM vsak dan od ponedeljka do četrtka ob 6. zvečer in ob nedeljah od 12. do 1. popoldne, ki jo vodita dr. Milan in ga. Barbara Pavlovčič-
V Sloveniji so umrli
17. januarja
V	Cerknici: Jože Schein;
v Lescah: Anka Zupan, roj. Praprotnik;
v Jurjeviči: Janez Kozina; v Tržiču: Srečko Tušar; v Krašnji: Jernej Cerar; v Sostrem: Angela Brajer, Moškrič, Angela Jamšek, Hribar;
v Izoli: Egidij Mahne; v Kopru: Marija France, roj. Wilsbach;
na Hribu pri Loškem potoku: Franc Rojc;
v Ljubljani: Bogomila Kristan;. v Radovljici: Ivanka Šinkovec, roj. Moljk;
19.	januarja
na Dobravi: Lucija Strojin; v Dobrunjah: Anton Mlakar.
V	Ljubljani: Maja Štiglic, Milan Smrekar, Albin Fakin;
v Celju: Perdo Marn, dr. Alfonz Debeljak;
v Vipavi: Frančiška Čuk.
20.	januarja
V	Rimskih Toplicah: Alojzij Koželj;
v Ljubljani: Albina Krištof, Anton Bau, Danilo Merlak, Alojzij Mirtič, Marija Slokan, roj. l Krajner;
v Dutovljah:	Breda Šušteršič,
roj. Rus;
V Gorenji vasi: Ivana Bizjak, roj. Vehar.
22. januarja \
V	Ljubljani: Julij Koder;
v Kronovem: Tinea Bevc, roj. Zorko;
v Brežicah: Antonija Dvoršak, roj. Žitnik;
v Vidmu-Dobrepolje: Ciril Per trušen;
na Črnem vrhu nad Polhovim Gradcem: Jože Maček (Mežnarjev Jože); v Idriji: Jože Primožič:
2

i mmcmm s^ebsusk? r, i97§ ^
HANAftSHd DOMOVINA
RAZNE NOVICE DOMA IN PO SVETU
Zima nas tišči za vrat, one na zahodu še bolj kot nas v Ontariu in Quebecu, saj imajo v Alberti že mesece iz dneva v dan temperaturo med -—10 in —3&° C, snega pa toliko, da ne vedo kam z njim. No, vse to nas ne muči prehudo, ko smo tega navajeni, saj “smo končno v Kanadi”.
Takle čas, ko je najboljše o-stati doma na gorkem, če nam je seveda mogoče, je primeren za branje in pisanje pisem prijateljem, katerim se nismo oglasili že dalj časa, ko je bila stiska za čas. To je tudi primeren čas za sestavo kakega dopisa ali poročila za naš slovenski list A-meriško Domovino. Koliko je rojakov in rojakinj, ki bi se lahko oglaševali redno v našem listu, nas povezovali in nas obveščali o dogajanjih, zanimivostih in gledanjih naših ljudi na razmere tod, v naši rodni Sloveniji
nje se bodo satelita.
poslužili Anik B
nijski zaupniki prepričali delavce, da bo mogoče doseči boljšo
vrednost od leta 1933. Predsednik vlade Trudeau je v parla-
pogodbo. Povpraševanju po ura-jmentu izjavil, da je naš dolar
Kanadski poslanik Peter To-we je opozoril ZDA, da so kanadske koristi prizadete z rastočo politiko gesla “Kupuj ameriško!” To geslo je bilo uradno u-veljavljeno pri državnih nakupih v državah ZDA in je pred uveljavljanjem v 17 drugih.
Finančni minister Jean Chretien je dejal, da je možnost, da bi neodvisni Quebec ohranil gospodarsko in monetarno zvezo z ostalo Kanado, enaka ničli. V" Evropski gospodarski skupnosti je povezava možna, ker je končni cilj te skupnosti tudi politična povezava, med tem ko je pri Quebecu cilj prav obraten.
*
Stranka škofa Abela Muzore-/e v Rodeziji zahteva, da se lan
in drugod po svetu, pa vztrajno j Smith umakne dz nove, črne molče.	i vlade Rodezije po volitvah 29. a-
Urednik je vesel in bo vesel Pr^a> ^ ki na.1 dale Rodeziji vsakega glasu iz vsake slovenske ljudsko zastopstvo s črno večino
naselbine, pa tudi posameznikov. Pišite, poročajte o svojem življenju, razmerah v vaših krajih, o svojih gledanjih na naše slovenske in kanadske razmere, da bo naš list bolj poln, zanimivejši in pestrejši!
*
V zadnjih letih je vedno več pritožb o netočnem in celo zavajajočem oglaševanju. Zvezni urad, ki je odgovoren za preiskovanje zadevnih pritožb, je v Ontariu pretklo leto preiskal le 18% vseh pritožb, ker. nima dovolj osobja. V Ontariu dobijo letno okoli 3,600 takih pritožb.
Štrajk pri Inčo Ltd., v Sudbury, Ontario, bo star že pet mesecev in stiska tisočev, ki so ostali brez rednih dohodkov, raste iz dneva v dan. Pogajanja za končanje štrajka v januarju niso uspela, sedaj so jih obnovili. Glavna ovira sporazumu je zahteva Inčo Ltd. po spremembi postopka za pritožbe, ki jo je unija odkanjala, pa je kljub temu pristala na obnovo razgovorov, da bi pretehtala okoliščine
za možnost sporazuma.
*
Obrambni minister Barnett Danson je dejal, da bodo ženske igrale v kanadskih oboroženih silah vedno pomembnejšo vlogo in bodo sodelovale v vseh njihovih dejavnostih z izjemo
samega bojevanja.
❖
Pravosodni minister Marc La-londe je dejal, da naj zvezna vlada postavi določen čas za izvedbo ljudskega glasovanja v pokrajini Quebec o tem, če želi ostati v kanadski skupnosti ali |	*
postati neodvisna,država. Če po- ; Predsednik vlade LR Kitajske krajinska vlada glasovanja ne in načelnik njene Komunistične
aa temelju enake in splošne vo-'ivne pravice. Izločitev Smitha naj bi služila krepitvi ugleda črne vlade doma in v svetu.
Trdijo, da lan Smith pri volitvah 29. aprila ne bo kandidiral, če bodo ZDA in Velika Britanija pristale na njegov program uvedbe vlade črne večine v Rodeziji.
*
Zunanji minister Donald Jamieson je pretekli teden v parlamentu izjavil, da Kanada ne bo' dovolila, da bi Amerikanci zmrzovali v temi v slučaju, če bi Iran ustavil dobave petroleja ZDA.
D. Jamieson je s tem zagotovilom odgovoril bivšemu predsedniku kanadske vlade Johnu Diefenbakerju, ki je vprašal, če bo vlada pokazala zvestobo Kanade ZDA s tem, da bo povedala jasno, da “bomo mi dali na "azpolago velike dele naših oljnih rezerv” v slučaju, če bi bile dobave iz Irana ustavljene. Die-fenbaker je opozoril na dejstvo, da so bile ZDA in Kanada zaveznice v vojni. “Mar ne bi bil to pravi čas, da povemo ZDA, kje stojimo v tem pogledu, da bo ta dežela spoznala, da smo edini v vojni in edini danes ored najnevarnješim položajem, ki ga preživlja zahodni svet v zadnjih dveh, treh letih?” je vprašal John Diefenbaker.
Zunanji minister je dejal, da ne ve, če je neposredna zamenjava olja najboljši odgovor, toda Kanada bo gotovo storila vse, da olajša položaj v ZDA, če bi Iran tem stvarno ustavil dobave olja.
nu je veliko, zato se delavci ne boje, da bi morali ostati dolgo brez posla, če se zapletejo v odprt boj z rudarsko družbo.
❖
Zvezni nadzorniki letalske varnosti grozijo z novim štraj-kom, ko so bila pogajanja z vlado prekinjena. Nadzorniki, skupno kakih 400, ki so vsi tudi izučeni piloti, zahtevajo povišanje svojih letnih plač od $20,000 na $2:5,000, torej 20%, med tem ko
jim je vlada ponudila le 5.7%.
*
Hrvata Stjepan in Ivan Bilan-džič, ki sta bila obtožena posesti in pošiljanja orožja iz Zahodne Nemčije v Jugoslavijo, sta bila pred sodiščem v Koelnu oproščena zaradi pomanjkanja dokazov. Stjepan je bil obsojen na 6 mesecev zapora pogojno in izpuščen.
%
Pretekli teden je padel naš dolar na 83.38 centov ameriškega, kar je bila njegova naj nižja
socialističnega sektorja ne bo dobil, ker je takih stanovanj še za partijce in strokovnjake, ki jih podjetja nujno potrebujejo, premalo. Preostane mu prosti trg, kjer pa je najemnina za garsonjero 20 do 30 kv. metrov od SD 250,000 navzgor ali pa na-
odvisen od trga, njegov tečaj je “drseč” in bo do nadaljnjega to ostal.
*
V provinci Kirin so odkrili kitajski arheologi doslej neznan kup stanovanja ali hiše, za kade! velikega zidu, ki poteka v tere veljajo cene, ki so višje kot nepretrgani črti okoli 120 kilo- marsikje na Zahodu. Na grobo metrov bolj severno kot povedo se plačuje pri gradnji lastnega zgodovinski zapiski. V obdobju stanovanja dve mesečni plači za med 5. in 3. stoletjem pred Kr. 1 kv. meter zazidane površine! so se majhne države v sedanjem J Iz jugoslovanske statistike po-severnem delu Kitajske pogosto vzemam zanimiv podatek za le-vojskovale med seboj in gradile to 1976, na žalost za 1978 tega zaščitne zidove na svojih mejah, 'podatka še ni, ker četudi so v Te zidove so ob združitvi držav statistiki Jugoslovani v prime-
pod dinastijo Čin združili v veliki zid, menda edini zemeljski gradbeni objekt, ki ga je mogoče s prostim očesom videti z Lune. Zdaj odkriti del zidu je star okoli 2,000 let, visok je dva do tri, širok pa pri dnu štiri do šest: metrov. Naleteli so na o-stinke mest, na stolpe za straž-ne ognje in na številne grobove, v njih pa so našli glinasto posodo, orožje in novce.
Ekonomija SR Slovenije v 1978
V svetovnem merilu komuni- mesečni plači ND 5,000 za kosti že preko 100 let in v Sloveni- šaro 7.58% plače; v Kanadi pri ji še posebej od revolucije na- mesečni plači $1,170 — za koša-
ru z drugim vzhodnimi državami spredaj, so v primeru z Zahodom še vedno po kako leto zadaj. Po tem viru je bilo v SFRJ zgrajeno v ' socialističnem sektorju 60,921 stanovanj v privatnem sektorju pa 89,013, skupaj torej 149,935 stanovanj. V jugoslovanskem merilu ‘ odpade na družbeni sektor 4 0.65%
začele pojavljati v Sloveniji, ko imamo privatna smnovanja skoraj še enkrat večja kot družbena.
V letu 1976 je prišlo v SFRJ 3.7 oseb na stanovanje. V Sloveniji in Hrvatski 3.3 osebe na stanovanje, v Vojvodini celo 3.1 in v Srbiji 3.4 (brez Kosova).
Izvoz SFRJ je leta 1977 dosegel U.S. $4,772 milijonov, kar je pokrilo komaj 53% uvoza. Za Slovenijo je navedeno 855 milijonov izvoza, ki je pokril 59% u-voza, dočim so Hrvati pokrili z izvozom 61%. Torej so v glavnem cela država in vse republike v težkem položaju v zunanji plačilni bilanci. Preostanek se je pač pokril iz turizma, nakazil izseljencev in končno iz posojil.
V bodoče bo težko kaj izboljšati, ker izseljenske'devize bodo usahnile, ker se bodo izseljenci spremenili v stalne emigrante, saj so zadnja leta že potegnili k sebi večinoma svoje družinske člane, kot otroke in žene. Tudi postavka posojil postaja nesigurna, ker je vsota teh dosegla nevarno visoko višino in bo treba misliti na vračanje. Druge vzhodne države so glede deviz v še slabšem položaju in
Kajenje s nevarno tveganje
Kadilci imajo za 70% vec možnosti”, da bodo umrli prej kot nekadilci njihovih let, je rečeno v nanovejšem poročilu o škodljivosti tobaka, ki ga je pripravil direktor ameriških zdravstvenih služb dr. Julius Richmond.
Poročilo ponovno potrjuje zvezo med kajenjem in rakom na pljučih, v ustih, žrelu in na požiralniku ter koronarnimi o-boleni in kroninčnimi boleznimi dihal.
Kadilcem pipe in cigar grozi manjša nevarnost kot kadilcem cigaret. Kajenje cigaret z majhno količino katrana in nikotina povečuje verjetnost prezgodnje smrti za 50%.
MALI OGLASI
Photostudie needs cleaning lady twice a month. Must be very good in her work. (Collin-wood area). Call 432-0040 during weekdays.
(16-17)
9 Acres or 8 Acres
Take your choice or better yet, iy them both. Leroy Twnshp., sta’uir ^§a se da sklepati, da bi tudi | close to Painesville and Int. 90.
bo izvedla v določenem času in ga odlašala dalje, naj glasovanje izvede zvezna vlada.
Kvibečani naj bi odločili o svoji bodočnosti pred novimi pokrajinskimi parlamentarnimi Glavno volitvami, pravi M. Lalond. ; dnevnik'
partije Hua Kuo-feng je pozval vse, naj ga prenehajo nazivati “modri”, tudi naj opuste druge njegove naslove in ga imenujejo enostavno “tovariš Hua”.
glasilo KP “Ljudski je to željo označilo za
prej obljubljajo narodu, ako že ne raja na tej zemlji, pa vsaj neprimerno boljši življenjski standard, kot bi to bil slučaj, ako bi živel pod kakim drugim političnim in ekonomskim sistemom. Da se ustvari tako idealno stanje na tej zemlji, je partija rabila soglasje naroda in popolno pokorščino ne samo na političnem polju, nego tudi na gospodarskem. Kot vemo, je bila naša domovina leta 1945 tako daleč, da je narod, hočeš-nočeš, sprejel vse še tako radikalne in premnogokrat nesmiselne gospodarske ukrepe.
- Slovenske sive amorfne mase so se po maju 1945 predale partiji, če že ne z navdušenjem, pa vsaj brez vsakega Upora, spomin na revolucijo je bil še tako svež!
Našim roj akom se danes niti ne dozdeva več čudno, da pod kaznijo ND 100 do ND 300 morajo izobešati partijsko zastavo na državne dneve, niti se jim ne dozdeva več čudno, da so morali, recimo, hoditi masovno ta-korekoč brez izjeme, od otrok do delavcev v zadnji tovarni, v manifestacijah, ko so častili npr. Josipa Stalina, pokojnega abesinskega cesarja Haile Sela-sija, “očeta” Idija Amina iz U-gande in še “očeta naroda” iz Severne Koreje. Rojaki niti več ne pomisljo, kako so moralno j “posiljeni” z delegatskim sistemom, ko partija lepo določi vse kandidate v občinski, republiški in federalni svet. Poglejmo, ako je narod to svojo odpoved demokratskemu razvoju .vsaj do neke mere kompenziral z boljšim ekonomskim položajem?
vanj. Stanovanja družbenega sektorja so bila za celo SFRJ velika povrečno 58 kv. m, v privatnem pa 69.50 kv. m. Primerjajmo SR Slovenijo na tem področju za isto leto. V socialističnem sektorju je Slovenija zgradila 8,536 stanovanj, velikih povprečno 55 kv. m, v privatnem pa 5,929 stanovanj, velikih 90.90 kv. metrov. Skupaj torej v SR Sloveniji 14,465, od tega 59% v
velike socialne razlike, ki so se j
V BLAG IN UUiEČ SPOMIN
1892

*	| znak skromnosti in modrosti ki-
Zvezna vlada namerava uve- : tajskega vodnika, ki hoče ohra-sti v bodočih letih posebne hiš- niti LR Kitajski “kolektivno ne sprejemnike za televizijske |vodstvo”, programe, ki bodo te dobivali
od umetnega satelita. Na ta način bo mogoče še tako samotnemu kraju kjerkoli v Kanadi sprejemati televizijske sporede, Pa tudi vsa obvestila in navodila. Za enkrat ima vlada v načrtu kupiti sto takih zemeljskih postaj za sprejemanje programov od satelita in jih porazdeliti v raznih predelih dežele za. poskušnjo. Če se bodo obnesli, bodo v nekaj letih na temelju skušenj te postaje dopolnili ir. Prilagodili potrebam ter jih dali v splošno rabo samotnim naseljem in domovom. Za preskuša-
CENE V SR SLOVENIJI 29. november 1978
I	kg sladkorja ND 13.60
II	mleka	4.70
1 kg riža	19.16
1 kg surovega masla	76.—
1 kg bele moke	8.10
1 kg teletine	100.—
1 kg govedine	80.—
1 kg krompirja	4.70
1 kg solate	12.—
1 kg navadnega kruha 6.—
xk kg surove kave	55.—
Gornja skromna košara hrane stane skupaj ND 379.26 in ista .	.	.
količina hrane stane v Kanadi jslimo v problem izseljenca, kil kan. $23.55 in v Nemčiji DM 81. 'bi se, recimo, rad vrnil domov,; ne in povečanje letnih praznič- ;Ako primerjamo povprečno pla- je že za začetek problem stano-nih dni. Zastopnik unije Joe če v industriji koncem leta 1978, vanja skoraj nerešljiv, ako ^ Roch je dejal, da so nekateri u- je moral dati v SR Sloveniji pri res velik bogataš. Stanovanja iz
' SI
Delavci Denison Mines Ltd. v Elliot Lake so odklonili dogovor, ki ga je predložila unija v 'glasovanje kljub temu,, da predvideva povišanje temeljne urne plače od sedanjih $6.75 na $7.45 ter dodatnih 10 centov na uro v vsakem od naslednjih dveh let trajanja pogodbe. Pogodba nudi tudi povečanje robnih koristi, vendar ne tega, kar so delavci najbolj zahtevali, posebne nagrade za različne delovne izme-
ro 2.1% plače; v ZR Nemčiji z DM 1,300 mesečne plače pa 6.24% plače.
Lansko poletje seny srečal o-biskovalca iz SR Slovenije na tukajšnjem letovišču in je na- ^em sektorju in to manjša, do-nesel govor na življenjske raz- se ■ie privatnih stanovanj mere v SR Sloveniji v primer- §racklo v SRs> precej manj, kot javi s Kanado. Bil je to navaden ■ie povprečje v državi, vendar so delavec neke tovarne blizu Vrh- bifa precej večja, kar kaže na nike. Povprašal sem ga pol za šalo pol zares: “No, za vas v socializmu, kaj je za delavca bolj važno in za čim bolj stremite, ali za tem, da so društveni odnosi pravilno urejeni, kar bi, re-cimo, v vašem primeru bilo solastništvo in soupravljanje tovarne, ali je bolj važna realna plača ne glede na to, kdo je lastnik?” Oba sva' se krepko smejala, ko je brez pomišljanja rekel: “Ja veste, gospod, plača je pa le bolj važna!” Dobro, da nisem imel gornjih številk pri roki, tako bi slovenski narod verjetno zgubil še enega emigranta.
Primerjajmo še par cen in ne pozabimo pomisliti na višino plače v posameznih državah:
Elektrika (kombinirano ponoči-podnevi) 1 kwh v SR Sloveniji ND 0.93, v Nemčiji ND 0.90, v Kanadi ND 0.80.
Liter bencina v SR Sloveniji ND 7.20, v Nemčiji ND 9.80, v Kanadi ND 3.80.
Tramvaj v SR Sloveniji NO 3, v Nemčiji ND 14, v Kanadi pa ND 6.50.
Avtomobili so približno v vseh omenjenih treh državah e-naki, ako gre za avto družinske uporabe.
Kar se tiče avtomobilov, je zanimivo, da se zadnjih 6 mesecev v Jugoslaviji za dinarje skoraj ne more dobiti novega avta. Ko je objavljeno, da se bodo spre- , jemala naročila za avtomobile r jugoslovanske produkcije, se' ljudje nastavijo po 12 ur preje pred trgovine, da se vpišejo in pri tem niti ne vedo, kako ceno bo imel avto, ko bo izročen leto ali dve kasneje! Na trgu starih ] avtomobilov imamo sedaj v Jugoslaviji paradoks, da stanejo stari avtomobili več, kot je u-1 radna cena novih. Pomeni to povratek na slabše?
Stanovanjske razmere se v SRS slabšaj o, ker j e ] očividno :]
v tem pogledu za vzhod bilo želeti na Zahodu čim več nereda in inflacije, ker bodo .dolgovi potem pač manj težili ali pa bodo celo pozabljeni!
Prebivalstva SFRJ je bilo koncem 1977 21,767,000, od tega v SR Sloveniji 1,806,000 ljudi. To je 8.29% celotnega prebivalstva SFRJ. Statistični urad SFRJ za 1978 navaja silno zanimiv in zgovoren podatek, zakaj SR Slo-
dfužbenem sektorju. Pade v oči, venijaJ"st!fri	nacional'
da se je v Sloveniji gradilo precej več stanovanj v družbe-
nega dohodka in sicer:
(Dalje prihodnjič)
A rustic frame ranch with 3 bedrooms, full basement, Cathedral ceilings, attached garage and a barn on 9 acres. $108,900., or a 4 bedroom colonial with full basement and attached garage on 8 acres, $94,500, Call Margaret Dominish 946-7588 or 946-8722.
CENTURY 21
WYman Associates
<16-18)
Naj bo zločin še tako dolgo na oblasti — enkrat mu zazvoni.
PICASSO
Open Sun. 2-5 House or Sale
18203 Hiller Ave. Convenient to parochial schools, shopping and transportation. Roomy colonial. 1st floor family room with fireplace, and bath. Call 531-4478.
(16,17)
For Rent
S Rooms, v/ith bath and garage on Shawnee Ave.
Call 481-3576 (evenings)
(16-18)
ob prvi obletnici, odkar se je za vselej poslovila od nas naša ljubljena skrbna mama, stara mama, tašča in teta
GABRIELA (ELA) PRELOG,
rojena BLAZNIK, umrla 6. feb. 1978.
premalo gradnje. Ako''se žarni-;]
Pogrešamo ljubeči Tvoj smehljaj in dobrotno Tvoje srce, ki je tako ljubeče bilo za nas, zaman se oziramo, kje bomo zagledali Tvoj obraz.
Hvala naša dobra mama, vso ljubezen si nam dala,
vse moči in vse skrbi;
rajski mir, nebeška sreča, bodita Vaša v večnosti.
Če bi ljubezen odločila in solza mrtve obudila, ne krila Tebe bi gomila!
Ti se je, Gospod, usmili, ljubi Jezus, Ti ji daj rajski mir na vekomaj!
DRAGA MAMA: POČIVAJ V MIRU,!
Žalujoči: sinova: Carl in Lawrence snahi: Judita in Phyl vnukinii: Judith in Marie in ostalo sorodstvo v Trstu in Sloveniji.
Help Wanted Prefer Female
A morning cook. 6:30 to 10:30 a.m. Must be dependable and have good references. Must speak English. Apply in. person, Mon. thru Fri. 9 a.m. to 4 p.m. Charterhouse Inn, 24800 Euclid Ave., Euclid, Ohio 44117-
(1&-J.7)
Za pomoč starejši ženi
Iščejo žensko, da bi bila z 91 let staro ženo in ji pomagala pri hoji v četrtkih in petkih zjutraj od 7.30 do 1. popoldne. Prednost imajo slovensko govoreče, vendar to ni nujno. Za podrobnosti kličite Doris Klemenčič, tel. 486-2415, ali Stana Majerja, tel. 881-5027, po 1.30 pop.
(15-17)
Čistilko iščejo
Čistilko po 3 ure vsaka dva tedna iščejo. Kličite 431-0628.
(x)
Cleaning Lady
Cleaning lady needed.
Part
l time. 3 hours every 2 weeks.
Call 431-06213
|	(x)
House for foaic E. 185 St. 6 room "brick single. ] 3 bedrooms, finish ed 3rd, finished basement, ccaitral air con-Jiiioning and carp eted. Low 50’s. 585-0890.
(13-17)
Lastnik ,prodaja
Enostancvanjsko hišo, 5 sob in kopalnica, moderna kuhinja, 1% garaže. Kličite 431-2785 po 6-30 zvečer.
/ (16-18)
Kew Gardens, New York, 7. februarja 1979.
in Sydney, Australia,
Stanovauje v najem
Štirisobno, stanovanje St. Clair in E. 63 St. 'Oddajo. Kličite 432-1323.
I	(x),
4^ -A *L:-Lul	i) L
AMERIŠKA DOMOVINA E EBRUARY 7, 1979
ITXXTXXXXXXXXXIX XX

BREZ DOMA
HEKTOR MALOT
Obrnil sem se proti obali. Luči v pristanišču so se videle v temi samo še kakor majhne pičice in, ko sem videl, da šo tudi te polagoma zginjale, sem se z nekakim sladkim občutkom o-svobojenja poslovil od Anglije.
“Če bo veter ves čas tako ugo-dan,”. mi je dejal kapitan, “bomo nocoj še zelo zgodaj dospeli v Isigny. ‘Eliza’ je dobra jadrnica.”
Ves dan na morju in celo več kakor cel dan. Ubogi Matija! Pa še trdi, da je vesel, da ima morsko bolezen!
Dan pa je končno vendarle minil. Prebil sem ga deloma na krovu, deloma,v kabini. Ko sem bil proti večeru s kapitanom na krovu, je ta nenadoma stegnil roko proti jugozahod uin opazil sem belkast steber, ki se je odražal na modrikastem obzorju.
“Barfleur,” je dejal kapitan.
Stekel sem v kabino, da sporočim Matiju veselo novico, da se bližamo Franciji. Toda od petdeset centimov. Imela sva to-
“Če se bosta hotela kdaj vrniti na Angleško, ‘Eliza’ odpluje od tukaj vsak torek. Vedno sem vama na razpolago.”
Bila je to ljubezniva ponudba, ki pa je nisva bila voljna sprejeti, ker sva oba z Matijem imela dovolj razlogov, da si nisva več želela nazaj.
XXI.
Izkrcala sva se v Franciji s svojimi glasbili. Matija je namreč vzel s seboj tudi mojo harfo, ki sem jo bil pustil v Bobovem šotoru. Najina nahrbtnika pa sta ostala v vozu družine Driscoll. To dejstvo nama pe delalo preglavice, kajti težko je bilo podati se na pot brez perila in drugih potrebščin, predvsem pa brez zemljevida. K sreči je Matija imel še dvanajst frankov prihrankov. Poleg tega sva tudi denar, ki sva ga zaslužila na dirkališču skupaj z Bobom. Zamenjala sva ga in dobila zanj sedem in dvajset frankov in
Barfleur a do Isigny a je še zeh daleč, ker je treba obiti polotol Cotentin v vsej njegovi dolžini
Ker je bilo že, pozno, ko je ladja pristala v Isignyu, nama je kapitan dovolil, da sva prenočila kar na ladji. Šele naslednje jutro sva se poslovila od njega, ko sva se mu lepo zahvalila.
Krepko je nama stisnil roke in dejal:
'ej skoraj štirireset frankov, kar 'e za naju bilo že pravo boga-tvo. Matija je hotel dati ta denar Bobu za stroške, ki jih je imel z mojo osvoboditvijo. Bob oa ni hotel o tem nič slišati in ie izjavil, da se usluge, ki jih človek naredi iz prijateljstva, ne smejo plačevati.
Ko sva se izkrcala, je bila najina prva skrb, da sva si kupila star vojaški nahrbtnik, nekaj
ONE FA1RLANE DRIVE

JOUET, IL 60434
Smer 1914 . , .
tht Holy Fanily Society of the U S.A has been lertn :-nr x- the service of the Catholic home family and commune Eor half-a-century your Society has offered the fines’
• suranr- nr- tecti n at low non-profit '-ate? to Catholic?
JFE 'NSURANO - UkAl )
AND ACCIDENT f NS! HRA NCT
Historical Fact*
Oe	H'a.xUl.V :.«ciet> is, a Society oi Catholics mutual
niteri tp trati roe I >edu atior, u rh*- Holt Farnih C lesu
v<ar> and fosepi
Society’s Catholic Action Programs are.
f Schola’snips for the education of young men aspiring ! to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
1 Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5. Bowling, basketball and little leagtfe baseball 8. Social activities.
7. Sponsor of St. Clare House of Prayer
Družba
sv. Družine
Officers
Prewdent--------------
First Vice-President — Second Vice-President
Secretary ------------
Treasurer —-----------
Recording Secretary _.
First Trustee ...—
Second Trustee Third trustee ...
First Judicial Second Judicial Third Judicial — Social Director .... Spiritual Director Medical Advisor _


Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevai Anton J. Smrekar Nancy Osborne Joseph Šinkovec Frances Kimak Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak Nancy Osborne Rev. Aloysius Madic, Joseph A Zalar, M.D.
O.F.M.
FROM THE HOME OFFICE
The Holy Family Society of the U.S.A. will hold its semiannual Board Meeting on Saturday, February 24, 1979. The meeting will begin at 11:00 a.m. at the. Home Office in Joliet, Illinois.
ROBERT M. KOCHEVAR
Secretary Fraternally yours,
HOLY FAMILY SOCIETY - USA
S%I llr©®di¥i®w Savings
- ' ■ ' )
imam© velik© mmmm, dm vsm pomagamo warcewifi
Ustavite se, prosimo, v katerekoli od vam najbiižjih uradov v soseščini in nam dovolite, da bomo delali za vas.
1.	Hranilna knjižica
vam pokaže nabrane obresti na hiter pogled.
2.	Denarna postrežba
vam omogoča naložitev prihrankov ali njihov dvig v kateremkoli uradu Broadview ali Pick-n-Pay trgovinah vsak čas, ko so trgovine odprte.. f in vam plačuje 51/4% obresti ob neprestanem seštevanju.
3.	Denarna postrežba plače valeč računov
varn omogoča plačevanje računov po telefonu, po pošti nam ali po izročitvi vašega naročila za plačilo v vašem Broadview uradu ali v trgovinah Pick-n-Pay.
4.	Božični klub 1979
ima prosto darilo že za samo pridružitev ... in zaslužene obresti na popolnoma plačani Božični klub.
5.	Neposredne vložitve vladnih plačil
vam odvzemajo skrbi zaradi kraje čekov. Mi bomo uredili, da bodo vaši mesečni čeki vloženi naravnost in varno na vaš hranilni račun v Broadview.
6.	Prožni certifikati naložb
vam prinašajo najvišje dovoljene obresti — in vam dajejo denar na razpolago na dan, ki si ga izberete."
7.	LR.A. in Keogh
osebni pokojninski načrti, ki zmanjšujejo vaš dohodninski davek leto za letom, ko vi z delom služite redni dohodek.
Q,itSnite vaš najbližji urad Broadview Savings še danes. Mi smo tu, da vam pomagamo na vse možne načine.
. A
1 BROADVIEW SAVINGS
1 IMHI^HHffi^poneyseivice
The Savings Connection at Pick-n-Pay
SUBSIDIARY OF BROADVIEW FINANf IA1 CORPORATION
Member FSLIC with all accounts insured to $40,000
* A substantial penalty is required for early withdrawal of certificates of deposit
perila, nogavice, kos mila, glavnik, nekaj sukanca in igel. Kupila sva si tudi to, kar nama je bilo še bolj nujno kakor vse te stvari, ki so bile seveda tud, potrebne, namreč zemljevid Francije.
Kam naj kreneva zdaj, ko sva se vrnila v Francijo? V katere smer naj greva? Ta vprašanje sva si stavila, ko sva krenila i: Isignya proti Bajeuxu.
“Meni je popolnoma vseeno,” je izjavil Matija; “lahko greva na desno ali levo. Imam same eno željo.”
“Kakšno?’!
“Da greva za tokom kake reke ali vzdolž kakega prekopa, kei imam neko zamisel.” Ker pa g? nisem vprašal, kaj misli, je nadaljeval:
“Moram ti pojasniti. Ko je bil Artur bolan, ga je mati vodik po Franciji v ladjici. Na tej ladjici si ga tudi spoznal.”
“Zdaj pa ni več bolan.” “Njegov stric je dejal samo. da mu je bolje. Bil pa je zelc bolan in je ušel smrti edinole po zaslugi svoje matere. Zdi se mi, da ga je bržkone zdaj zopet odvedla na sprehod po rekah in prekopih, koder pač more pluti ‘Labod’, zato, da si deček popolnoma opomore. Če torej potujeva ob vodi, je zelo verjetno, da naletiva na ,Laboda'.”
“Kako noreš vedeti, da je ,Labod1 v Franciji?”
“Za gotovo tega res ne morem vedeti. Ker pa ,Labod1 ne more pluti po morju, je zelo verjetno, da je ostal v Franciji in morda ga bova našla. Če bi imela za to le iskrico upanja, ali ni to dovolj, da bi poskusila? Na vsak način želim, da najdeva gospo Milligan in zato ne smeva zanemariti nobene prilike.”
“Kaj pa Lizika, Benjamin, Aleksej, Štefka?”
“Ko bova iskala gospo Milligan, bova prišla tudi do njih. Predvsem morava torej dospeti do kake feke ali prekopa. Poglejva na zemljevidu, katera reka je naj bližja.”
Razprostrla sva zemljevid po travi ob cesti in začela iskati najbližjo reko. Ugotovila sva, daj
je to Seina.
“Potujva torej ob Seini,” je predlagal Matija.
“Seina teče skozi Pariz.”
“Kaj hočeš reči s tem?”
“To dejstvo je zelo važno. Vi-alis mi je večkrat dejal, da je ;reba iskati, v Parizu,. če. hočeš' roga najti. Če bi me angleška jolicija hotela iskati zaradi ropa / cerkvi sv. .Jurija, si nikakor ie želim, da bi me našla. V tem irimeru bi bilo brez pomena, da sem zapustil Anglijo.”
“Ali te more angleška policija asledovati tudi v Franciji?” “Ne vem. Če pa je to mogoče, e bolje, da se tej nevarnosti zognejn.”
“Saj lahko potujeva ob Seini lo Pariza, nato obideva mesto 'n se za njim zopet približava reki. Tudi jaz si ne želim, da bi te srečal z Garofolijem.” “Seveda.”	j
“Narediva torej tako: sprašujeva mornarje in brodarje ob reki. Ker ,Labod' s svojo verando ni podoben drugim ladjam, so ga gotovo vsi opazili, če je plul po Seini. Če ga ne bova našla na Seini, ga bova iskala na Garon-ni, na Loiri in na vseh francoskih rekah. Prej ali slej ga bova morala najti.”
Nobenega razloga nisem imel, da bi ugovarjal prijatelju. Sklenila sva torej, da kreneva proti Seini in da bova potovala ob njej v notranjost.
Ko sva poskrbela zase, sva morala misliti tudi na Kapi j a. Pobarvan, v rjavo Kapi ni bil zame več to, kar je bil prej. Kupila sva milo in ob prvem potoku, ki sva naletela nanj, sva ga začela temeljito drgniti. Ko je bil eden izmed naju utrujen, ga je zamenjal drugi-A barva, ki jo je uporabljal prijatelj Bob, je bila odlične kakovosti. Neštetokrat sva morala Kaplja skopati in namiliti, preden se nama je posrečilo, da sva odstranila vso barvo. Minilo je več tednov in celo mesecev, per-den je Kapi dobil nazaj svojo naravno barvo. K sreči je v Normandiji mnogo rek in potokov, tako da sva ga mogla kopati vsak dan.
Preko Bayeuxa in Caena sva dospela do Seine pri La Bouillu. Na vrhu gozdnatega grička, kjer sva počivala po celodnevnem pohodu, je Matija nenadoma zagledal pred seboj Seino, ki se je vila v širokem' polkrogu okoli grička. Ko je opazoval njeno mirno in mogočno vodovje, po katerem so plule ladjice z belimi jadri in majhni parniki, iz ka-Lerih se je dvigal dim do naju, je izjavil, da ga je ta pogled zopet sprijaznil z vodo in da mu je zdaj popolnoma razumljivo, da mora biti zelo prijetno pluti po tej mirni reki, sredi med zelenimi travniki, lepo obdelanimi polji in temnimi gozdovi.
“Prepričan sem, da je po tej reki potovala gospa Milligan s svojim bolnim sinom,” je dejal.
“To bova prav kmalu zvedela, če bova poprašala ljudi v vasi, ki leži pod nama.”
Takrat še nisem vedel, kako težko je spraševati Normandijce, ki redkokdaj odgovorijo jasno na stavljeno vprašanje, pač pa oni sami začnejo spraševati.
“Ali vprašujete po ladji iz Havra ali iz Rouena? Ali je to navaden čolniček? Ali je jadrnica, dolga rečna ladja ali navadna?”
Ko sva odgovorila na vsa vprašanja, ki so jih nama stavili, sva mogla skoraj z gotovostjo ugotoviti, da “Labod” ni nikdar plul tod mimo ali pa je plul ponoči, da ga nihče ni videl.
Krenila sva proti Rouenu, kjer sva spet začela spraševati, a tudi, tukaj brez uspeha. Tudi v Elboeufu nisva zvedela ničesar. Tudi v Posesu, kjer je zat-vornica in kjer ne more nobena ladja neopažno mimo, niso o “Labodu” nič vedeli.
(Dalje prihodnjič)
	.
	
V BLAG SPOMIN
Za zanesljivost in stvarnost cen pri “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomobila se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik
CITY MOTORS
54 i 3 SL Blair Ave.
tel. 881-2388

GHDINOVA POGREBNA ZAVODA
1953 East 82 S'.
17019 Lake Shore 31 v A
131-2089
931-6300
GRDIRGVA TRGOVINfi S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road	S3)-123s
LJUBI MOŽ, DRAGI OČE, STARI OČE TAST IN STRIC
VINCENC POVIRK
Umrl 4. februarja 1978.
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Ti o Jezus naš premili, zlij na dušo Rešnjo kri,
Ti dobrotno se ga usmili, raj nebeški mu odpri.
Hvala naša, dobri oče, vso ljubezen si nam dal, vse moči in vse skrbi! Rajski mir in nebeška sreča, bodita tvoja v večnosti.
Žalujoči:
Amalija — žena hčere:
Micka por. Ribic Francka por. Merela Malka por. Gregorc Ivanka por. Rozman Tončka por. Lamovec Vida por. Švajger Slavka por. Žitnik Zet j e, vnuki in vnukinje ter ostalo sorodstvo tukaj in v Sloveniji.
Cleveland, Ohio, 7. feb. 1979.
Oglašajte v Ameriški Domovini! S tem boste pomagali sebi in svojemu slovenskemu listu!