UDK 886.3.09—32:92 Cankar Iv. 
France Bernik 
SAZU, Ljubljana 
I N O V A T I V N O S T C A N K A R J E V E VINJETNE PROZE 
Razprava razčlenjuje motivne, idejne in stilno oblikovne posebnosti Can-
karjeve zgodnje črtice, rosebno pozornost posveča slogovnim inovacijam vinjet, 
v tematskem pogledu pa erotični, satirični in načelno programski črtici. Izpo-
stavlja tiste značilnosti pisateljeve črtične proze, ki postavljajo Vinjete iz leta 
1899 v opozici jo do tradicionalne slovenske literature. 
The study brings an analysis of the motifs, ideas, and stylistic peculiarities 
in Cankar's early sketch-writing. Special attention is devoted to the stylistic 
innovations in the vignettes, and in thematic respects to the erotic, satirical 
and programme-orientated sketch. Those characteristics of the author's sketch-
writing are brought out which place Vinjete (The Vignettes) from the year 1899 
in opposition to the tradicional Slovene literature. 
Črtice in krajše novele, zbrane v Vinjetah, sodijo v isto časovno ob-
dobje kakor tako imenovana Cankarjeva mladostna proza. Natančneje 
rečeno: predstavljajo izbor najboljših pripovedi iz let 1897 do 1899. Ra-
zumljivo je, če globlje in širše kot mladostne črtice razkrivajo značaj 
Cankarjevega pripovedništva v tem času, saj pomenijo estetski in idejni 
vrh pisateljeve besedne umetnosti do leta 1899, pa tudi njegov obračun 
z začetniško prozo in napoved novega pripovednega snovanja. 
Vinjete so bile natisnjene konec avgusta, izšle pa so v začetku septem-
bra 1899. Kdaj in v kakšnih okoliščinah jih je pisatelj zasnoval, kdaj je 
knjiga dobila končno podobo, na ta in druga vprašanja daje literarna 
zgodovina izčrpne odgovore.1 Nas zanima tukaj knjiga v svoji zadnji 
obliki z vso slogovno umetniško in idejno problematiko. Zanimajo nas 
stičišča in razločki med črticami, ki jih je pisatelj uvrstil v knjižno izdajo 
leta 1899. 
Knjiga sama nam najprej zastavlja vprašanje, odkod izhaja njen 
naslov in kaj je pisatelj hotel z njim izraziti. Vprašanje je toliko bolj 
upravičeno, ker je naslov knjige v tesni zvezi s posebnim tipom črtice, 
ki se pojavi v času pisateljevega prvega bivanja na Dunaju. Ta tip 
črtice pa hkrati predstavlja zarodek knjige iz leta 1899. Torej vse-
splošna povezanost vprašanj, ki zadevajo tako posamezne črtice kot 
zbirko črtic v celoti. 
Odkod naslov zbirke? Izraz »vinjeta« pomeni od 15. stoletja naprej 
grafični okras knjige, majhno sliko ali obrobno risbo na naslovni strani 
1 Z D VII, 1969. Glavni urednik Anton Ocvirk. Knjigo pripravil in opombe 
napisal Janko Kos. O nastanku Vinjet glej opombe na str. 336 do 357. 
oziroma na koncu knjige, na začetku ali na koncu poglavja. Pleteršnik 
opisuje npr. vinjeto kot »sličico služečo v okras«. Gre tedaj za izraz 
iz likovno oblikovalne umetnosti, s katerim je Cankar, ki mu je bila 
likovna umetnost blizu, poimenoval svojo prvo zbirko kratke proze. 
Prvič je pisatelj uporabil izraz »vinjeta« za črtice, ki jih je v začetku 
februarja 1897 obljubil Slovenskemu narodu oziroma Franu Govekarju: 
»V petek dopoldne dobiš pet črtic pod naslovom 'Vinjete', katere Ti bodo 
na vsak način ugajale.« Štiri obljubljene črtice je Govekar prejel do 
7. februarja, peto nekoliko pozneje, verjetno kmalu po 1. marcu.2 Objava 
petih »vinjet« pa ima svojo zgodovino, ki je v slovenski literarni vedi že 
pojasnjena, zato jo tu navajamo v kratkem. Govekarju »vinjete« iz ra-
zumljivih razlogov niso bile preveč po okusu in odstopil jih je Viktorju 
Bežku, uredniku Ljubljanskega zvona. Tudi Bežku »vinjete« niso bile 
posebno blizu, razen tega mu jih Cankar ni dovolil objaviti zaradi spora, 
ki ga je imel z njim, tako da je urednik Ljubljanskega zvona črtice spet 
vrnil Govekarju.3 Ta jih je nazadnje le objavil v Slovenskem narodu 
1897, in v naslednjem zaporedju: 14. junija črtico Zadnji večer, 18. junija 
črtico Ada, 24. julija Glad, 27. in 28. julija Pismo ter 5. avgusta črtico 
»Mož pri oknu«. Pri prvih štirih črticah je Cankar pod naslovom v okle-
paju navadel oznako »vinjeta« ter veliki začetnici svojega imena in pri-
imka I. C., pri Pismu izjemoma J. C. Pod naslovom pete črtice »Mož pri 
oknu« pa v podnaslovu ni več oznake »vinjeta«. Zakaj ne, o tem lahko 
ugibamo, vendar sc zdi, da je še najbolj verjetna najbolj preprosta do-
mneva. Cankar sam ali urednik Govekar ali oba sta verjetno opustila 
oznako zato, ker bi bil izraz »vinjeta«, ki izhaja iz likovne umetnosti, 
odveč glede na podnaslov črtice: »Samuel van Hoogstraeten: Mož pri 
oknu«.4 Odveč glede na podnaslov, ki,označuje slikarja in njegovo sliko. 
Če bi Cankar obdržal oznako, kakršno je pripisal prvim štirim črticam, 
bi z izrazom »vinjeta« in hkrati z navedbo slikarja in njegovega portreta 
bralcu pač samo zavedel v nejasnost, kar ni bil njegov namen. 
Zakaj je Cankar oznako štirih oziroma petih črtic, ki so nastale konec 
januarja ali v začetku februarja 1897, uporabil za naslov zbirke črtic, ki 
2 ZD XXVI, 1970, 370. 
3 Z D XXVI , 1970, 31, 370, 380, 381. 
4 Priimek holandskega slikarja in bakrorezca, Rembrandtovega učenca, je 
Cankar pisal kot Hoogstraeten. Danes najdemo v likovnih enciklopedijah le 
obliko Hoogstraeten, Samuel van (1627 do 1679). Nasprotno pa Hoogstraeten po-
meni belgijsko mesto blizu Antwerpna. Vsekakor je pozornosti vredno, da ured-
nik Cankarjevih zbranih spisov Izidor Cankar, umetnostni zgodovinar, ni ko-
mentiral niti priimka holandskega slikarja niti ni navedel najnujnejših podat-
kov o slikarju (prim. ZS I, 1925, 128, 329). Brez komentarja je ostal podnaslov 
črtice »Mož pri oknu« tudi v Cankarjevem zbranem delu (VII, 1969). 
je izšla več kot dve leti pozneje, tega nam ni pojasnil. Domnevati pa 
smemo, da se je oprl, ko je iskal oznako, na tertium comparationis ali na 
tisto stično točko med »vinjeto« in posebnim tipom svoje črtice, ki je naj-
bolj splošna, a tudi najbolj očitna. To je kratkost in fragmentarnost 
črtice, saj ga je v času, ko se je odločil za tak naslov zbirke, že prevzelo 
hotenje, da bi napisal daljši pripovedni tekst, roman. In kakor pomeni 
v likovni umetnosti vinjeta samo del nečesa, drobec umetnine, v pri-
bližno takem razmerju je tudi črtica do širše zasnovane, romaneskne pri-
povedi. Seveda ni izključeno, da je Cankar vztrajal pri oznaki »vinjete« 
tudi iz kljubovanja do Govekarja in Bežka, iz odpora do nerazpoloženja, 
ki sta ga urednika pokazala leta 1897 do prvih »vinjet«. Zdaj je pisatelj 
s knjigo Vinjete dokazal njima in slovenski javnosti, da kljub nasproto-
vanju ni odstopil od svoje smeri pripovednega ustvarjanja, da je ostal 
sebi zvest. 
Pet vinjet predstavlja prvi vidnejši premik v Cankarjevi zgodnji 
prozi. Z njimi se v pisateljevi umetnosti pojavijo novi motivi in novi obli-
kovalni postopki, čeprav inovativnost ni enako značilna za vse vinjete. 
Nove prvine se v vsaki izmed vinjet niso uveljavile enako intenzivno in 
v enaki meri. Natančnejša analiza bo zato pokazala poleg skupnih zna-
čilnosti tudi razločke med petimi črticami in s tem njihovo pravo vred-
nost. 
Kaj povezuje pet vinjetnih črtic razen kratkosti besedil, kaj upravi-
čuje njihovo skupno poimenovanje? Za vinjete iz leta 1897 je predvsem 
značilno izrazito subjektivno pojmovanje sveta. To pojmovanje je ute-
meljeno v vseh črticah, čeprav ne pri vseh na enak način. Navadno gre 
za soočenje močno subjektivnega sveta z resničnim življenjem kot npr. 
v črticah Zadnji večer, Glad in Pismo. V vinjeti Glad je soočenje toliko 
specifično, da si stojita nasproti skrajno subjektivni način umetniškega 
oblikovanja in predmet besednega oblikovanja, oblikujoči subjekt sam. 
Tudi v črtici Ada ima subjektivni svet čustev svoje nasprotje ne sicer 
v življenju samem, temveč v moralni normi življenja. Ce se v omenje-
nih vinjetah soočenje konča s porazom subjektivnega sveta ali vsaj z nje-
govo resignacijo, pa je v črtici »Mož pri oknu« subjektivno doživljanje 
tako intenzivno, da ne propade in se ne ukloni nasilju empiričnih dej-
stev življenja. Moč subjektivne zavesti prevlada nad stvarno resničnostjo 
in si jo podredi. Izrazito subjektivni odnos do sveta je torej tista značil-
nost, ki združuje vinjete in jih kljub nekaterim modifikacijam povezuje 
v skupino. 
Drugačna, nekoliko manjša je medsebojna povezanost petih vinjet, 
če upoštevamo njihov umetniški slog. Y tem pogledu so razločki med 
črticami večji, mestoma celo bistveni. Vinjete kažejo namreč velik razmah 
stilnih inovacij, hkrati pa tudi meje pri uveljavljanju teh inovacij. 
Najbližja dekadenci, novemu literarnemu slogu in drugim stilom, 
s katerimi se je pisatelj seznanil na Dunaju jeseni 1896 in v začetku leta 
1897, je črtica Glad. S tem programskim besedilom je Cankar zavrnil tra-
dicionalno realistično umetnost. Zavrnil je tisto normativno estetiko, 
ki je zahtevala, naj umetnost pregledno opisuje življenje, naj bo umet-
nina »jasna in svetla«, do nadrobnosti premišljena in vodilna misel v njej 
natančno izražena. Vse naj bo pravilno in na pravem mestu, v kompozi-
ciji naj vlada simetrija itd. Cankar je zavrnil normativno estetiko zato, 
ker je postalo njegovo umetniško hotenje v atmosferi novih literarnih 
smeri pravo nasprotje uveljavljene in hkrati preživete umetnosti. To pa 
je samo ena stran programsko načelne vinjete Glad. Proti realistični in 
proti naturalistični umetnosti je namreč postavil pisatelj v črtici, ki go-
vori v prvi osebi, nova iskanja besedne umetnosti, nov literarni na-
zor. Pravzaprav ne gre v naši vinjeti za eno novo umetniško smer, 
na katero se pripovednik v svojem kljubovanju »uredniku, profesorju 
Hladniku« opira, temveč za več smeri, ki se nam razkrivajo seveda le po-
sredno in zgolj v posameznih prvinah. Najprej je v vinjeti čutiti deka-
denco, in sicer tam, kjer »urednik, profesor Hladnik« očita mlademu 
rodu pisateljev in s tem tudi pripovedniku vinjete, da odgrinjajo pred 
bralci »svojo nepokojno, razkosano dušo«, da opisujejo »črne, nejasne 
postave v polutemi« in »temne gozdove«, ki se dvigajo v praznem polju 
kot »draperije ob mrtvaškem odru«, da v njihovi umetnosti ni življe-
nja, temveč se v njej oglaša le »nervozno vzkipevanje umirajoče duše«. 
O b tako predstavljeni dekadenci, ki jo zagovornik tradicionalne litera-
ture zavrača, ki pa se v glavnem ujema s Cankarjevim pojmovanjem 
dekadence, o katerem bomo še govorili, se v črtici napovedujejo tudi 
druge moderne smeri. Smeri, ki so se porodile ob koncu stoletja iz od-
pora do naturalizma v literaturi. Med njimi je na prvem mestu impresio-
nizem, težko opredeljiva smer v besedni umetnosti, ki je sicer izšla iz 
naturalizma in se nanj deloma navezuje, a se je že zgodaj oddaljila od 
njega ter se približala dekadenci, še bol j pa simbolizmu in tako v mno-
gočem izgubila svojo prvotno identiteto. Vendar je v vinjeti Glad kljub 
vsemu toliko lirskega vzdušja, ki ga še stopnjuje ponavljanje nekaterih 
formulacij, toliko čustvenega razpoloženja ob bežno skiciranih, komaj za-
znavnih čutnih vtisih, toliko občutljivosti pripovednika ob lastnem doživ-
ljanju sveta, zlasti pokrajine, da o impresionističnih sestavinah črtice 
ne moremo dvomiti. Nič manj kot zarodki dekadence in impresionizma 
pa v vinjeti ni navzoča prvina, ki ne sodi v območje nobene od omenjenih 
smeri. Ta prvina je »duša« pripovednika ali predmet nove umetnosti. 
Pisatelj govori o iskanju lastne duše, o tem, da je pot do nje dolga, 
da se mu duša »blešči od daleč«, njegove oči pa so »motne«. Če upošte-
vamo, da je duša v kontekstu črtice povezana s pojmom lepote, in to pri-
merjamo s tistim, kar o lepoti nove literature misli tradicionalni urednik 
in profesor, ko pravi, da mladi vidijo lepoto »le v megleni luči« in da 
jim v srcu »polje nekaj nerazumljivega, negotovega«, so pred nami spet 
obrisi posebne literarne smeri. Tiste smeri, ki je presegla čutno izkustvo 
impresionistov in se približala iracionalni ravnini človekove biti. Y 
umetniškem ustvarjanju se je ta smer namerno izogibala neposrednemu 
poimenovanju duhovnih pojavov in se pri ubesedovanju subtilne vsebine 
človekove eksistence naslonila na simbolno govorico, na veliko bogastvo 
njenih izraznih možnosti. S tem pa vsebina vinjete Glad še ni do konca 
izčrpana. O b iskanju lastne duše postavi pripovednik drugo realnost, 
realnost v pravem pomenu besede, ki jo opiše takole: »On pa me žge 
v obraz s svojimi žarečimi, zlobnimi očmi; nad ostrimi ribjimi zobmi, 
prevlečenimi s sivim, suhim mesom, vije jo se tenke, izsesane ustnice; izza 
črne halje steza proti meni poraščene, koščene roke.« Isto ponovi pisatelj 
še enkrat v nekoliko drugačni obliki in odtlej nas »on« spremlja do konca 
vinjete. Pripoved niha tako med »nebeško lepoto svoje duše«, h kate-
ri se hoče pripovednik dvigniti, in med »njim«, »osivelim sovražnim 
obrazom njegovim«, bitjem, ki oklene pripovednika »s suhimi, železnimi 
prsti« in ga poljubi »z ledenimi, tenkimi ustni«. Bitje je kajpak simbol 
gladu, hudega gmotnega pomanjkanja, v katerem je prisiljen živeti mladi 
privrženec moderne literature. Ta motivni element ne odkriva le social-
nega statusa pisatelja, temveč napoveduje določeno socialno tematiko in 
idejnost Cankarjeve poznejše literature. Kako pomembna se je pisatelju 
zdela socialna prvina vinjete, dokazuje že naslov črtice. 
Četudi v vinjeti ne bi odkrili odmevanja sodobnih literarnih gibanj, 
bi nas že sama njena struktura, njena notranja zgradba in ureditev po-
sameznih delov v celoto ter njihova medsebojna funkcijska povezava, mo-
rala usmeriti k umetnosti nove romantike. Povedna vsebina vinjete je 
namreč izredno raznolična. Prva polovica črtice predstavlja npr. saino-
govor »urednika, profesorja Hladnika« in ob njem samogovor pripoved-
nika, nato pa se monologiziranje brez vsake motivacije prenese iz zaprte-
ga prostora na piano. Naenkrat smo na cesti in naenkrat se pojavi več 
ljudi, somišljenikov tradicionalnega urednika in profesorja, to pa je 
hkrati vse, kar ima v vinjeti kolikor toliko stvarno podlogo, zakaj odslej 
naprej smo »sredi življenja«, to je v abstraktnem prostoru, kjer se pri-
povednikov esteticizem duha srečuje z negotovostjo lastnega socialnega 
bivanja. Pa tudi za posamezne dele črtice, npr. za pripovednikov samo-
govor, je značilno hitro menjavanje predmeta besednega oblikovanja in 
hitro prehajanje pisateljeve pozornosti iz ene ravnine v drugo, postopek, 
ki se odvija brez postopnih prehodov in brez utemeljitve. Tako sledi 
iskanju lastne duše ali visokemu hrepenenju po lepoti simbolna pred-
stava gladu, doživetju metafizičnih razsežnosti se torej pridruži realna, 
fizična stiska pripovednika. Neposredno ob njej imamo opis lirskega 
doživetja pokrajine, zatem predstavitev tistih, ki tudi iščejo lastno dušo, 
to je lepoto, dokler ne stopi pred nas novoromantični umetnik sam s svo-
jimi privrženci. Ilcterogenost motivnih prvin, ki niso razvrščene po lo-
giki vzrokov in posledic, a kljub temu učinkujejo druga ob drugi, tako 
ne more zatajiti svojega impresionističnega izvora. 
Kot vsaka novost se je tudi vinjeta Glad poskušala uveljaviti z močjo 
satire in satira v njej je usmerjena v »urednika, profesorja Hladnika«, 
predstavnika starih nazorov o literaturi. Tu je vzrok, da sta se Bežek in 
Govekar branila objaviti vinjeto z drugimi vred, prav to pa tudi pojas-
njuje, zakaj je Cankar vinjeto na vsak način želel imeti v zbirki leta 
1899. 
Vinjeta Zadnji večer je sicer manj vsestransko, vendar še vedno tesno 
povezana z novimi literarnimi smermi, ki so se uveljavile v evropskem 
kulturnem prostoru ob koncu stoletja. Na dekadenco spominja predvsem 
lik »ljubice« v tej prvoosebni pripovedi. Njena hladnost, neprizadetost 
in brezčutnost ob emocionalno razvnetem in ljubečem moškem je sploh 
najbolj opazna značilnost vinjete. Čustvena utrujenost in ravnodušnost 
ljubice pa moškega, se pravi pripovednika, ne spravi iz pasivnosti, zato 
se nam zdi njun razhod samo logična posledica njunega bežnega, morda 
enostransko čutnega, vsekakor pa docela neobveznega poznanja. Tudi 
nekatere stopnjevane, živčno dražljive reakcije kot npr. izjave, da je 
moški »nervozen«, da se mu bližajo spomini, tako kot bi se ga dotikale 
»po udih mrzle, mokre roke«, kažejo na prisotnost dekadenčnega na-
čina izražanja občutkov. V sami zgradbi vinjete in v pripovedni tehniki 
pa ne moremo spregledati impresionističnega sloga. Opisi notranjščine 
prostora in oseb so oprti na bežne, vendar raznovrstne vtise zunanjega, 
predvsem vidnega sveta. Človeška lika v črtici nista realno očrtana ali 
skicirana, ženska oseba sploh nima imena in pisatelj jo kratko malo 
imenuje »ona«. Prizorišče dogajanja ni določeno, domnevamo le, da se 
odvija v zaprtem prostoru in v mestnem okolju. Pravzaprav črtica doga-
janja niti ne pozna, gre samo za sliko, za kratko in brezodmevno sreča-
nje dveh ljudi, ki ne moreta premostiti medsebojne odtujitve. Zanimivo 
in omembe vredno je, da je vinjeta v lirizirani obliki izšla v Erotiki, ne 
v zbirki vinjet leta 1899. Kot edino prozo jo je Cankar vključil v cikel 
dekadenčnih pesmi Dunajski večeri. 
Na novo literarno dogajanje v Evropi se vežeta tudi naslednji dve 
vinjeti. Črtica Pismo predstavlja junaka, ki razkriva svojo notranjost 
v najbolj temačni podobi. Razkriva »žalostno, neizmerno noč, strašno 
v svoji praznoti in svojem pokoju«, kakor s simbolično metaforo 
označuje Cankar junaka in stanje njegove duševnosti. Tako opisano 
negativno notranje razpoloženje pojasnjuje junak z »usodnim dogod-
kom« in s sklepom, ki se postavlja pred njega kot zadnje dejanje pripo-
vedi. Junaka je namreč zapustila ljubica, to je »usodni dogodek« črtice. 
In junak, ki je obsojen, da vztraja v pasivni razdalji do življenja, je z 
ljubico izgubil vse. Z njo ni izgubil le zadnjega možnega stika z življe-
njem, izgubil je samega sebe, saj v ženski ni gledal svobodnega bitja, 
temveč svojo lastnino, predmet svojega samoljubja. Subjektivnost ero-
tičnega čustva je tako stopnjevana do nevsakdanje egocentričnosti in 
samo tako popoln subjektivizem opravičuje negativen razplet junakove 
duševne krize, njegovo misel na samouničenje. Junak stoji s svojim skraj-
no občutljivim doživljanjem sveta, s senzibilnostjo, ki jo sam dobro 
označuje, ko pravi, da »svoje čute in misli izsesa do kosti«, nedvomno 
blizu človeškim likom iz dekadenčne literature. Same zgradbe vinjete 
pa spet ne moremo drugače opredeliti kot s pojmom impresionizma. 
Ne samo da se pripovednik po razmeroma dolgem uvodu komaj dotipa 
do realnega jedra črtice, do dogodka, ki sproži duševno depresijo ju-
naka, in ne samo da dogodka ne predstavi v celoviti, zaokroženi podobi, 
temveč le v nekaj detajlih, tudi njegova perspektiva pripovedovanja 
je večsmerna, razdrobljena, večkrat prekinjena. Pisatelj se ne drži kon-
tinuitete pripovedi, časovno posega nazaj in naprej, v spomine in v ju-
trišnji čas. Z nemirnim pripovedovanjem, z asociativno bogato domišljijo 
je tako ustvaril lirsko refleksijo, pripoved z mozaično prepletenim, mi-
selno čustvenim tkivom. 
Vinjeta »Mož pri oknu« dokazuje, s kakšno domiselnostjo in pred-
stavno zmožnostjo je pisatelj znal oživeti portret liolandskega slikarja 
Samuela van Hoogstratena. Kaže pa tudi, kako jc pripovednik skozi opti-
ko doživljanja portreta gledal na svet okoli sebe povsem drugače kot 
sicer. Obraz mlade ženske je zdaj videti »starikav in ilovnat«, njene 
oči postanejo »steklene, okrvavljene«, njen pogled »top, brezizrazen«. 
Y vinjeti »Mož pri oknu« komaj še odkrijemo kako globljo podobnost 
z literaturo dekadence in impresionizma, razen seveda poudarjene sub-
jektivnosti doživljanja in mišljenja, ki na splošno označuje umetnost 
na prelomu stoletja, l a k odnos do resničnosti pa zapira človeka —• in to 
hoče povedati vinjeta — v svoj lastni svet in precej zožuje njegove 
možnosti za stvarnejši dialog z realno resničnostjo. 
Močno drugačna od opisanih vin jet je vinjeta Ada. Ne moremo si-
cer tajiti, da je stil te črtice v besednem izražanju podoben, če ne kar 
enak drugim vinjetam. Tudi v Adi srečujemo namreč pretanjeno, adjek-
tivno razgibano pripovedovanje pisatelja, natančno označevanje oseb 
in lastnosti, ki vključuje vase neznatne odtenke lastnosti, pogosto celo 
odtenke odtenkov. Vse drugo pa črtico bistveno razlikuje od drugih 
vinjet. Najprej okolje, v katerem se opisani dogodek odvija. V nasprotju 
z mestnim značajem dekadence in impresionistične literature imamo v 
Adi vaško okolje in ožje prizorišče dogodka je vaška gostilna, čeprav 
Cankar določitvi prostora v črtici ni posvečal večje pozornosti. Ljudska 
pesem, ki jo zapoje ciganka v gostilni, prav tako kaže, da je literarna 
resničnost črtice postavljena na slovensko podeželje, ne v okolje tujega 
velemesta. In motiv sam — ljubezen kmečkega fanta in ciganke — sodi 
veliko bol j v zakladnico domače romantično-realistične proze kot med 
nenavadno tematiko evropske literature ob prelomu stoletja. Predvsem 
pa loči idejna vsebina črtico Ada od drugih vinjet, za katere je bolj ali 
manj značilna moderna slogovna usmeritev. Junak črtice ostaja namreč 
zunaj dekadenčnega občutja življenja. Njegova erotika se ne razvija in 
ne sprosti, ker zadeva ob moralno načelo, ki prepoveduje spreminjanje 
in sploh vsak razvoj ljubezenskega čustvovanja. Zavest o etično nepra-
vilnem ravnanju v črtici zato ni nekaj obrobnega ali tendenčnega. Pred-
stavljena je na način, ki ga lahko razumemo kot zaključni idejni 
akcent pripovedi, kot pisateljevo zadnjo besedo. Taka miselna opredeli-
tev pa v nobenem pogledu ni združljiva z duhom nove literature. 
Petim vinjetam iz leta 1897 je tedaj skupen le temeljni odnos do 
resničnosti. Skupna jim je poudarjena subjektivnost pisatelja v razmerju 
do resničnosti, značilnost, ki smo jo v nekoliko drugačni obliki zasledili 
že v Cankarjevih mladostnih črticah in jo opisali kot rezultat pisate-
ljevega posebnega načina opazovanja sveta, opazovanja razlike in proti-
slovja. Zdaj je postala ta značilnost Cankarjevega pisanja še bol j izra-
zita. Znotraj subjektivne idejnosti petih vinjet pa kažejo posamezne 
črtice precej samostojnosti. Predvsem razkrivajo motivno in vsebinsko 
heteronomnost, celo stilne razločke. Bilo bi potem narobe, če bi vinjete 
iz leta 1897 pojmovali kot nekaj enovitega, kot motivno in oblikovno 
enake ali močno sorodne umetnine. Narobe bi seveda tudi bilo, če bi 
poenostavljeno podobo petih vinjet uporabili kot merilo pri vrednote-
nju nadaljnjega razvoja Cankarjeve kratke proze. Kajti za podobo petih 
vinjet, ki so postale zametek poznejše zbirke vinjet, je značilna dovolj 
izrazita, skoraj antitetična dvojnost. Na eni strani imamo vinjete, ki vse-
bujejo prvine dekadence, impresionizma in celo simbolizma. Vse omenje-
ne vinjete sicer ne vsebujejo teh prvin v enaki meri, vendar se vse 
gibljejo v območju slogovnih inovacij. Posebno vidna med njimi je 
vinjeta Glad. Na drugem koncu paralelograma pa stoji sama zase vi-
njeta Ada, ki je najbolj oddaljena od slogovnih novosti modernih smeri 
in najbližja tradicionalni prozi. Oba vidika — moderni inovacijski in 
tradicionalni realistični — sta tako navzoča v petih vinjetah iz za-
četka leta 1897 in oba živita še v nadaljnjem razvoju Cankarjeve vinjetne 
proze tja do leta 1899, ko se pisatelj oprime širših pripovednih načrtov 
in zasnov. 
Najvidnejše so v knjigi tiste vinjete, ki jih označuje bližina novih 
umetniških smeri in ki v razvoj slovenskega pripovedništva prinašajo 
nove motive in oblikovalne postopke, pa tudi novo, od tradicije močno 
drugačno ali celo njej nasprotno miselnost. Mednje sodi najprej — če 
obravnavamo črtice po času nastanka, ne po razvrstitvi v knjigi — vinje-
ta Čudna povest iz konca prelomnega leta 1897. Prvi vtis, ki ga »čudna 
povest« zbudi v bralcu, je močna zabrisanost ubesedene resničnosti, tu 
in tam skoraj popolna nejasnost tistega, kar vinjeta predstavlja. Okolje, 
kamor je Cankar postavil »dogajanje«, je mesto, čeprav mestno prizo-
rišče nikjer ni natančno označeno. Da gre v resnici za mesto, vidimo iz 
mimogrednih omemb nekaterih prvin urbaniziranega sveta. Tu nale-
timo na tlak in izložbe, tam na električne svetilke, na pločnik in trgo-
vine. Kakor okolje je tudi dogajanje, ki ni dogajanje v realističnem po-
menu besede, skicirano skrajno nedoločno, kolikor sploh ni le nakazano. 
Ne samo da meje med empirično resničnostjo in izmišljenim sanjskim 
svetom niso določljive, tudi prelivanje ene resničnosti v drugo je v ne-
prestanem gibanju in se izmika nadzorstvu bralčeve zavesti. Sicer pa je 
v črtici malo ali nič tako imenovanega zunanjega dogajanja. Vse se do-
gaja v človeku, v notranjosti pripovednika, ki pripoveduje o sebi nepo-
sredno, v prvi osebi. Konflikt v njem predstavlja konflikt med žensko 
iz mesta, ki se hoče polastiti, kakor pravi, njegove duše, in med »ne-
dolžno, pozabljeno ljubico«, ki živi v njegovem spominu in kateri bi 
pravzaprav morala pripasti njegova duša. 
Tako črtica Čudna povest ob erotičnem motivu nadaljuje in razširja 
problematiko duše iz nekoliko starejše vinjete Glad. Tu zdaj pripoved-
nik ne govori več o iskanju lastne duše, temveč o izgubi duše in o mestni 
ženski, ob kateri je brez moči. Pisatelj je torej v problematiko duše, ki 
mu pomeni nefizično resničnost človekove eksistence, začrtal nove koor-
dinate. Da je črtica tudi sicer blizu moderni prozi, kažejo oznake člove-
škili likov ali bolje rečeno silhuet v pripovedi. Ženska oseba brez imena 
in sploh brez stvarnejšega opisa ima npr. »malomarno, leno hojo«, njen 
pogled je »truden in zaspan«, »len in brezbrižen«. Moški ob njej, pripo-
vednik, je ravnodušen, »mučno in leno utrujen«, čustveno nasičen in pre-
nasičen človek, čigar brezželje prehaja v gnus nad samim seboj. Skratka, 
črtica je povsem zunaj tradicionalnega pripovedništva in predstavlja 
dekadenčno impresionistično, deloma že simbolistično avantgardnost 
Cankarjeve vinjetne proze. 
V to območje sodi tudi vinjeta Ti sam si kriv, ki je nastala približno 
v istem času kot prej obravnavana črtica, konec leta 1897 ali v začetku 
1898. Dekadenčno občutje življenja v njej sicer ni formulirano tako do-
ločno kot v Čudni povesti, čeprav je lik nezveste, nevrotično načete žen-
ske nedvomno bliže dekadenci kot lik njenega nemočnega moža. Poglavit-
no stičišče med vinjeto in Čudno povestjo, posredno tudi med vinjeto 
in drugo Cankarjevo moderno kratko prozo pa je v pisateljevem duali-
stičnem pojmovanju sveta in človeka. Dualizem idealistične filozofije 
je v Cankarjevi zgodnji prozi sploh možno prisoten, podčrtati pa mora-
mo, da se povsod ne pojavlja na enak način. Razločki v pojavljanju 
dualističnega gledanja na svet in človeka so zato vse pozornosti vredni. 
Y Čudni povesti se npr. pripovednik, ki je notranje razklan, razsredi-
ščen človek, sprašuje: »Ali je sedelo moje telo kjerkoli mrtvo in brez-
čutno, medtem ko je blodila duša drugod in čutila oddaljene stvari, 
katere si je sama ustvarila v svoji domišljiji? . . . « Poudarek je torej na 
ločenosti, na nepremostljivi razdalji obeh temeljev sveta in človeka. 
Hkrati je v vprašanju navzoča, čeprav implicirana misel, da pravo živ-
ljenje ni v »mrtvem in brezčutnem« telesu, temveč v duhu in domišljiji, 
ne v biti človeka, temveč v njegovi zavesti. Y vinjeti Ti si sam kriv se 
Cankarjeva misel prav tako giblje v območju dualističnega razumevanja 
človeka, vendar z določenim razločkom. O moškem liku v vinjeti pravi 
pisatelj, da se njegovo notranje življenje navadno ne sklada z zunanjimi 
dejanji. Isto misel ponovi v formulaciji, ki se glasi: »Toda čutil je [advo-
kat, prevarani soprog], kakor da je njegova duša nekje daleč in nima 
nikakršnega vpliva na brezposelno truplo.« Za razliko od misli v prejš-
nji vinjeti tukaj telo ni mrtvo in brezčutno, temveč »brezposelno«, kar 
pomeni, da lahko postane dejavno. Še več, moški v vinjeti čuti nemoč 
svoje duše, nezmožnost, da bi duša sploh mogla vplivati na telo in po-
vzročiti dejavnost telesa. Pisatelj torej še vztraja pri naziranju, da sta 
duša in telo dve med seboj ločeni temeljni prvini sveta, ostaja še pri 
duulističnem gledanju na človeka, vendar s tem razločkom, da jemlje 
duhu kot domnevnemu prapočelu sveta nekaj tistega prvenstva, ki mu 
ga idealistična filozofija priznava brez pridržkov. Ta opazna, čeprav še 
vedno nebistvena oddaljitev od filozofskega spiritualizma, je za pisate-
ljevo mladostno mišljenje omembe vreden pojav. 
Bolj k modernemu tipu Cankarjeve kratke proze kot k njegovim tra-
dicionalnim črticam sodi po izrazito subjektivnem doživljanju življenja 
vinjeta V pozni jeseni, ki je nastala najbrž spomladi 1898. »Vse moje 
življenje je bilo v mojih sanjah . . . « , izjavlja pisatelj v kratki prvoosebni 
pripovedi in v skladu s tem izpoveduje skrajno občutljiva, v dosledni 
pesimizem težeča dogajanja svoje notranjosti, svoje duše. Pripoveduje 
tudi o »neprijetnem mrazu«, ki mu stresa telo, o vrtenju v glavi in tre-
senju nog, o utrujenosti in »zoprni temni mokroti« na klopeh v parku, 
o tem, da je v njem in okrog njega »vse uvelo in razpalo«. Ustrezna du-
ševnemu razpoloženju črtice je projekcija tega razpoloženja v zunanji 
objektivni svet. V subjektivno doživetem okolju, zlasti pokrajini, prevla-
dujejo temni barvni toni in padajoči akordi. 
Za vinjeto Matilda iz leta 1898 je značilna moderna struktura kratke 
pripovedi, ki nima klasičnega motiva ali fabule, temveč zgolj krhko, 
mozaično tkivo lirske refleksivnosti in dokaj nenavadno metaforiko. 
Predvsem pa se zdi vinjeta moderna zaradi osnovnega občutja življenja, 
ki ga izraža. To občutje ni obremenjeno s čustvenim kompleksom prete-
klosti ne s spoštovanjem družbenih konvencij sedanjosti, temveč spreje-
ma življenje — v našem primeru erotiko trenutka — z neutajljivo spro-
ščenostjo in ironijo. Motivno drugačna, slogovno pa sorodna črtica iz 
istega leta je vinjeta Iz samotne družine. Osrednji lik vinjete je Ana-
stazij, predstavnik iz družbe izobčenih, v »samotno družino« vključenih 
bohemov. Odsotnost »volje do ustvarjanja« in hkrati odpor do popreč-
nega, toda srečnega meščanskega človeka označujeta njegov notranji 
profil , v katerem ni težko prepoznati nekaj prvin novodobnega, finde-
sièclovskega bohemstva. 
Izmed mlajših vinjet v knjigi imata razmeroma najizrazitejši značaj 
moderne kratke proze črtici Nina ter Marta in Magdalena, obe iz leta 
1899. Prva vinjeta ostaja na začetku sicer v mejah realističnega pripoved-
ništva, v tretjem ali zadnjem poglavju pa se pozornost pripovedovanja 
naenkrat obrne v notranji svet glavnega junaka, pasivnega študenta 
brez realnih življenjskih izkušenj, in to na način, ki ni značilen za rea-
listično ali naturalistično umetnost. Neopazni, brezimno vsakdanji štu-
dent, ki je doslej »sovražil vsako pretiranost in sentimentalnost«, se nam 
naenkrat razkrije kot povsem drugačen človek. Okoliščina, da je izgubil 
Nino, do katere je dolgo naskrivaj gojil napol starševsko napol ljubezen-
sko čustvo, ga obsede z občutkom življenjskega poraza, ki se ga ne more 
več osvoboditi. Fantastični prividi, usmerjeni v mračno žalovanje in v bli-
žino smrti, se nenadoma sprostijo v silovitem, po zavesti nenadziranem 
izbruhu usodno prizadete in osrednjega cilja oropane duševnosti. Če je 
Nina s stopnjevanjem normalnega čustvovanja v bolestno pretirano obli-
ko čustvene depresije bližja dekadenci, je vinjeta Marta in Magdalena 
primer lirsko impresionistične črtice. Zanjo je značilna razčlenjena, sko-
raj razdrobljena notranja zgradba, ki ne more sprejeti vase kontinuirane-
ga, čeprav kratkotrajnega dogajanja, zlasti pa ta tip črtice ne more 
razviti epskih razsežnosti dogajanja. Hitro menjavanje perspektive pri-
povedovanja usmerja pisatelja k skiciranju posamičnih stanj ali trenut-
nih položajev. Iz njih je komaj mogoče sklepati na duševni profil obeh 
ženskih likov v črtici in na nekatere njune značajske posebnosti. 
O b modernih črticah imamo v knjigi vrsto vinjet, ki gredo po motivih, 
po okolju, v katerem se dogajanje odvija, zlasti pa po oblikovalnem 
postopku še bolj ali manj med realistično kratko prozo. Sèm sodita naj-
prej vinjeti Gospod daokar se je zamislil in Brez prestanka, obe prvič 
objavljeni v Slovencu 1897, pa tudi črtica Julija, o kateri domneva lite-
rarna zgodovina, da je nastala konec leta 1897 ali v začetku naslednjega 
leta.5 Še močneje so med tradicionalno zasnovanimi črticami zastopane 
vinjete iz leta 1898. Kar štiri črtice iz tega leta je Cankar uvrstil v knjigo 
vinjet, in to črtice O čebelnjaku, Signor Antonio, Jadac in Moja miznica. 
Pripomniti kaže, da je pisatelj samo dve izmed njih — Signor Antonio 
in Moja miznica — objavil to leto v Slovencu, ostali dve v Slovenskem 
narodu. Dejstvo, ki nam ne dovoljuje sklepati, da je Cankar slogovno 
moderne črtice objavljal v enem, manj moderne pa v drugem časopisu. 
Med pretežno tradicionalne črtice sodi še vinjeta Na večer, ki je nastala 
najbrž v marcu 1899 in bila prvič natisnjena šele v knjigi vinjet. 
Omenjene vinjete združuje v posebno skupino več značilnosti. Ena 
izmed njih je kraj dogajanja. Y teh vinjetah je namreč prizorišče, v ka-
terem se zgodba odvija, podeželsko trško okolje, čeprav ni natančno 
označeno, in osebe, ki v črticah nastopajo, so ljudje našega podeželja, 
samo v enem primeru gre za mestni živelj. Izjema je vinjeta Jadac, v ka-
teri je Cankar postavil ljubezensko zgodbo v širše jugoslovansko okolje. 
Seveda so si vinjete med seboj tudi različne, kljub temu da jih kot celoto 
uvrščamo v območje bolj ali manj realistično naravnane kratke proze. 
Najvidnejši primer razlikovanja znotraj skupine predstavljata vinjeta 
O čebelnjaku na eni in vinjeta Moja miznica na drugi strani. 
5 Z D VII, 1969, 404. 
Vinjeta O čebelnjaku je najobsežnejši tekst v knjigi vinjet in obrav-
nava objektivno snov iz sodobnega življenja slovenskega podeželja. Po 
zgradbi in obsegu je novela, ne črtica, sicer pa avktorialna pripoved, v 
kateri pisatelj menjava perspektivo pripovedovanja. Nasprotno je Moja 
miznica kratka črtica z avtobiografskim zaključkom, po obliki prvo-
osebna pripoved. Razloček med obema vinjetama, skiciran tu samo v naj-
bolj splošnih obrisih, kaže torej široko območje Cankarjeve vinjetne 
črtice, predvsem pa težnjo te črtice, da se razširi in razvije v daljši 
pripovedni tekst. V tem pogledu je vinjeta O čebelnjaku dragocen pri-
mer in zahteva posebno pozornost raziskovalca, ne nazadnje tudi zaradi 
osrednjega lika, ki ga prikazuje in ki je pomemben za razvoj Cankarjeve 
zgodnje proze in njegove dramske literature. 
Vinjeto O čebelnjaku je Cankar napisal v prvi polovici leta 1898, 
prvič pa je bila natisnjena v Slovencu istega leta, kjer je v nadalje-
vanjih izhajala od 6. maja do 2. junija. Ima osem kratkih poglavij. Do-
dajanje v njej je skrčeno na en dan, eno noč in naslednje jutro ter se 
odvija v manjšem kraju na slovenskem podeželju. Glavna protagonista 
v zgodbi, v moralno zaostrenem in psihološko poglobljenem spopadu sta 
vaški župan in mogotec Blokar na eni ter upokojeni učitelj Mrva na 
drugi strani. Odnos med njima se skali v trenutku, ko se učitelj Mrva 
iz solidarnosti do vaščanov upre Blokarjevi samovolji in njegovi nestrp-
nosti. Od tu naprej je zunanja zgodba v vinjeti preprosta. Blokar iz 
maščevanja poruši Mrvin čebelnjak, ki je sicer stal na njegovem zem-
ljišču, a je upokojenemu učitelju pomenil neizmerno veliko, toliko kot 
smisel življenja ali celo kot življenje samo. 
Čeprav je vinjeta bolj psihološko etična pripoved kot socialno kri-
tični tekst, nastopi v njej prvič pri Ivanu Cankarju oseba, ki eksplicitno 
opredeli svoj odnos do socialističnega gibanja. »Dolgi, plešasti poštar« 
govori kritično o aktivistih socializma: »Pustijo naj nas v miru s tem 
rovanjem. S samimi besedami in grožnjami in zabavljanjem ne bodo re-
šili nikogar . . . « Kl jub kritiki političnih aktivistov je Blokar občutljiv, ko 
poštar omeni siromaštvo, zlasti ko se vpraša, kako bi se dalo siromakom 
pomagati. »To so same prazne besede,« odvrne togotno Blokar in izjavi, 
da so siromaki sami krivi svojega siromaštva. Zdaj Blokarju ne ugovarja 
poštar, kakor bi pričakovali, temveč upokojeni učitelj. Učitelj se oglasi, 
ker Blokar ne spoštuje enakopravnosti v pogovoru in žali poštarja. Ne 
upre se mu iz idejnih ali celo razredno političnih motivov, saj teh motivov 
še ni v zavesti upokojenega učitelja. Mrva gleda na Blokarja in na vašča-
ne izključno iz etičnega stališča. Preden mu Blokar stori življenjsko krivi-
co, celo opravičuje njegove slabosti. »Vsi so njegovi h lapc i . . . , « pravi Mrva 
in nadaljuje tako, kot da so si vaščani sami v svoje breme ustvarili 
Blokarja: »On je naposled dobra duša, toda ljudje so ga razvadili, da 
ne pozna več nikogar drugega, kakor samega sebe.« Trenutek zatem 
Blokar, »dobra duša«, uniči učitelju vse tisto, kar ga veže na življenje. 
S tem prevzame vaški veljak nase zavest krivde, ki iz njega napravi mo-
ralno pohabljenega človeka. Blokar seveda tudi po usodnem dogodku ne 
more spremeniti svoje človeške narave. Oblastniška samovolja in nedo-
stopnost za mnenje drugih sta še vnaprej značilni za negativni lik člo-
veka, ki ga je Cankar še nekajkrat oblikoval v svojih pripovedih in 
dramskih delili. Najbolj vsestransko ga je predstavil v Kantorju iz drame 
Kralj na Beiajnooi 
Vinjeta O čebelnjaku je avktorialna pripoved. Vsevedni in povsod 
navzoči pripovednik pripoveduje zgodbo o čebelnjaku, Blokarju in 
Mrvi, čeprav ne izkorišča vse svobode, ki mu jo daje tak način pripove-
dovanja. Perspektivo pripovedovanja prenaša na posamezne osebe v 
zgodbi, zato je pripoved osebno profilirana, zožena na en vidik gle-
danja ali opazovanja. V prvem in drugem poglavju doživljamo zgodbo 
skozi zavest Blokarja, v tretjem poglavju iz perspektive Mrve, v četrtem 
in petem ima perspektivo pripovedovanja spet Blokar, v šestem Mrva 
in v sedmem ponovno Blokar. Pravzaprav je vinjeta avktorialna okvirna 
pripoved, saj v zadnjem, osmem poglavju zvemo, da je zgodbo pripove-
doval kot v vinjeti Jadac, ki je pripoved o pripovedi, pisateljev »pri-
jatelj Marko«. Pripovednik in pisatelj sta torej dve osebi, kar ni nič 
nevsakdanjega, pozornosti vreden je dialog med njima. Oba se do 
zgodbe opredeljujeta iz položaja razdalje. Medtem pa ko pripovednik 
zatrjuje, da je pripovedoval samo o dogodku »golo in enostavno, brez 
vsakih okraskov« in da si dogodek lahko razlagamo različno, pogreša 
pisatelj prepričljivejšo motivacijo pri razpletu dogodka. Pripovedi ugo-
varja s stališča verjetnosti, češ vzroki dejanja so premajhni, posledice 
prevelike. Pripovednik nasprotno brani mnenje, da je pojem »malen-
kost« z drugimi pojmi vred podvržen relativnosti mišljenja. Gre tedaj 
za izrazito subjektivno vrednost pojma »malenkost« in v vinjeti, ki sicer 
daje videz realistične ali realistično psihološke pripovedi, je subjektivni 
element nasploh močno prisoten. 
Posebno opazen jc subjektivni vidik v opisovanju pokrajine. Na 
primer: Neposredno zatem, ko je Blokar uničil čebelnjak, je bilo va-
ščanom njegovo dejanje še skrito, vendar ne za dolgo. V tem trenutku 
med storjenim dejanjem in razkritjem dejanja je pisatelj takole pred-
stavil naravo: »Mesec je sijal skozi okno in po stezah so se dvigale velike 
sence v nedoločnih obrisih. Zdelo se je, da se nagibajo na skrivnem druga 
k drugi, da šepečejo in trepečejo.« Ko Mrva zve, kaj se je zgodilo, in 
spozna, da je s čebelnjakom izgubil vse, kar ga je vezalo na življenje, 
se začuti izobčenega iz sveta. Da bi izrazil to duševno stanje učitelja, 
jc pisatelj spet vzel pokrajini značaj objektivne, od subjekta neodvisne 
resničnosti in z njo opisal notranjost upokojenega učitelja: »To ne-
izmerno, tiho nebo, ta črna, brezkončna krajina s samotnim drevjem 
in temnimi, kakor v skrivnem strahu šepetajočimi in vzdihujočimi vo-
dami, — kako je to vse oddaljeno od njega in njegovega življenja, kako 
je vse to brezčutno, — nemo in gluho v svoji lastni bolesti. . . Kam naj 
se opre utrujena roka, kam naj stopi omahujoč korak? Poreži golobu 
peroti in pusti mu življenje; — to ni življenje! . . . « Pozornost zbuja tudi 
impresionistična tehnika opisovanja, ki se pojavi na nekaj mestih v si-
cer realistično tradicionalni vinjeti. Hipno stanje v naravi je npr. pisatelj 
formuliral v naslednjem odlomku, kjer prevladujejo dovršili glagoli, ki 
označujejo trenutno dejanje: »Zazibalo [podčrtal F. В.] se jc drevje in 
mrzle kapljice so se vsule na travo. Za trenolek je nebo obledelo in se 
pokrilo z meglami, — a že je zopet zasijalo v srebrnosinjem svitu, raz-
topljeno zlato se je razlilo po vzhodnih gorah in sonce je stalo v vsi 
svoji rosni krasot i . . . « Kot hipnost dogajanja je pisatelj predstavil uči-
teljevo domišljijo: »Na obeli straneh se je dvigalo visoko grmovje; časih 
je za šumelo v njem s tistim skrivnostnim nočnim glasom, ki vzdrami 
človeka iz sanj, kakor bi ga prijel za roko . . . Ali se je vzbudila senica 
in zafrfotala s peroti? Ali sc jc odkrhnila preperela veja? Ali je nastopil 
jež svojo pot med uvelim listjem?« Naposled je trenutnost življenja v na-
ravi opisana v slogu subjektivne impresionistične umetnosti tudi v sed-
mem poglavju vinjete: »Dolgočasni oblaki so viseli nizko nad zemljo; tu 
pa tam je prodrlo par žarkov skozi ozko razpoko, zatrepetalo neodločno 
po rosnih travnikih, zdrsnilo hitro in boječe po vaških poslopjih in 
izginilo zopet za težkim, mokrim zagrinjalom . . .« 
Podobno kot z vinjeto O čebelnjaku je z drugimi vinjetami v knjigi, 
ki sodijo po svojih prevladujočih značilnostih bolj ali manj k tradicio-
nalni kratki prozi. Tudi v njih odkrijemo nekatere prvine subjektivizma 
in na določenih mestih celo impresionistično tehniko opisovanja stvari 
in pojavov. Naj gre že za asociativno razgibani, prispodabljajoči stil pri-
povedi, za težnjo, ('a pisatelj namesto razvoja dogajanja predstavi različ-
na stanja dogajanja ali prekinja strnjenost dejanja, pa tudi kadar 
posega v lirsko opisovanje pokrajine," vselej je očitno, da so taki 
oblikovalni postopki t"ii realistični metodi pripovedništva. У vinjeti 
0 Prim, vinjete Gospod davkar se je zamislil, Signor Antonio, Na večer. 
Julija je Cankar npr. izrazil odnos moškega in ženske na način, ki je 
veliko bližji dekadenčni in impresionistični umetnosti kakor realistični 
literaturi: »Govoril je z njo z monotonim, poltiliim glasom, — o neznatnih 
stvareh, ki se niti od daleč niso tikale razmerja, katero je zavladalo 
med njima od prvega hipa. Kakor da pelje vsenaokrog lesketajoča se 
megla; nikjer jasnejšega mesta in trdnih oblik. Ali nekdo drugi je raz-
mišljeval neprestano v njem: — 'Odkod je prišlo to? Kedaj se zastor 
odgrne?'« V črtici Na večer, ki sodi po motivu, po razpletu dogodka 
in po duhovnih profilih oseb, ki v vinjeti nastopajo, še močno v tradi-
cionalno poznoromantično pripovedništvo, ne moremo utajiti simbolnega 
elementa v samem zaključku vinjete. Pot, po kateri se družba vrača z 
narodne prireditve v trgu domov, vodi » n a v z d o l . . . navzdol, v globoko 
n o č . . . « Ta pot, opisana dvakrat v neposredni povezavi in na približno 
enak način, ni samo opis realnega stanja v pokrajini ali sploh ni to, tem-
več simbolizira temno, padajoče intonirano duševno razpoloženje gospo-
dične Ane, glavne ženske osebe v vinjeti, ki je ta večer doživela poraz 
svojih čustev. O b vsem tem se ponuja sklep sam od sebe. Tradicionalna 
realistična črtica po letu 1897 ni več isto kot naturalistična ali realistična 
kratka pripoved pred tem datumom, kajti prvine dekadenčne, impresio-
nistične in celo simbolistične literature so se vtihotapile tudi vanjo. 
Rast Cankarjeve kratke proze v navzkrižju literarnih stilov ob koncu 
stoletja in ob hkratnem prizadevanju pisatelja, da bi dosegel ustvarjalno 
identiteto, se nam tako kaže kot večplasten, zapleten proces, v katerem 
pogosto ni lahko ločiti staro od novega, preizkušenih načinov pisanja 
od iskanja lastne, izvirne poti. 
In prav znotraj tradicionalno usmerjene vinjetne črtice opazimo 
pojav, ki ga ne moremo razumeti drugače kot rezultat protislovnih teženj 
v Cankarjevem pripovednem stilu. Na eni strani je v Cankarjevo tra-
dicionalno črtico vdiral slog, za katerega je značilno impresionistično 
bogastvo podob, mešanje čutnih vtisov in sinestetično dojemanje realno-
sti, besedni slog, ki bistveno spreminja normativno predstavo o literarnih 
zvrsteh in oblikah ter podira nekdaj trdne meje med njimi. Hkrati z im-
presionizmom se v Cankarjevi bolj tradicionalni vinjeti pojavijo tudi 
prvine sloga, ki si prizadeva resničnost nadomestiti z idejo, ki idejo 
in podobo združuje v enovitost simbola, pri tem pa se simbol spri-
čo svoje večpomenskosti odpira najrazličnejšim razlagam. Če je tako 
postala na eni strani Cankarjeva kratka pripoved s prvinami impresio-
nizma in simbolizma manj jasna, manj pregledna in manj dostopna 
enoumnemu branju, pa na drugi strani odkrijemo pri pisatelju težnjo 
po kar največji določnosti, enoumnosti, včasih izraženo tudi v obliki, ki 
ni v prid estetski vrednosti njegove proze. У vinjeti O čebelnjaku je ne-
kaj primerov takega pisateljevega prizadevanja po jasnosti in nedvoum-
nosti. V uvodu drugega poglavja pripovednik npr. eksplicitno označi 
tiste lastnosti glavne osebe, ki jili neposredno zatem pokaže v dialogu. 
Eksplicitnost je nepotrebna tudi ob koncu istega poglavja. Blokarjeva 
grožnja učitelju, naj si zapomni ta večer, dovolj jasno napoveduje 
razvoj dejanja, zato je odveč komentar pripovednika, ki ponovi že pove-
dano, ko pravi: »Toda vsi so čutili, da stvar še ni pri kraju, in večer je 
potekal tesno in dolgočasno.« Nefunkcionalna je razmeroma široka pred-
stavitev Mrve v tretjem poglavju, ker se v istem poglavju predstavi 
učitelj sam v neposrednem nastopu, v dejanju. (Pač pa je Cankar za 
objavo v Vinjetah 1899 izločil iz prvega poglavja vinjete prizor, ki po-
nazarja nerazpoloženje, oblastnost, skopost glavne osebe, torej tisto, kar 
se v drugem poglavju ponovi. Zato je tudi prvo poglavje vinjete prekrat-
ko v primerjavi z drugimi poglavji.) Jasna in dorečena je nadalje vinjeta 
Signor Antonio, in to v taki meri, da ne ponuja dosti možnosti za indi-
vidualno razlago ideje. Ko pisatelj opiše tretjo sliko v zgodbi in spet 
predstavi tujce v novem okolju, gospoda Antonia in njegovi hčeri, nekoč 
bogatega trgovca, ki je izgubil premoženje, zapiše: »Ti ljudje tudi tu sem 
ne spadajo; zdi se mi, da ne spadajo sploh nikamor . . .«Tako je Cankar 
anticipiral eno glavnih idej zgodbe in prikrajšal bralca pri ustvarjal-
nem branju vinjete. Mar pogosta dvodelnost Cankarjevih zgodnjih 
črtic, pri katerih prvi del pojasnjuje drugega ali pa ga uvaja, ni tudi 
neka oblika prizadevanja po večji dorečenosti in hkrati s tem po zoženju 
večpomenskega prostora v pripovedi, kar seveda ne spodbuja aktivnega, 
soustvarjajočega razumevanja teksta? 
O b z a p l e t e n i , n e d v o m n o i z p o s t a v l j e n i in v s e p o z o r n o s t i v r e d n i s lo -
g o v n i p r o b l e m a t i k i C a n k a r j e v i h v i n j e t p a n e s m e m o p r e z r e t i n e k a t e r i h 
m o t i v n i h p o s e b n o s t i p r v e k n j i g e p i s a t e l j e v e k r a t k e p r o z e . P r e d v s e m 
k a ž e p o d č r t a t i , d a r a z m e r o m a v e l i k o črt ic o b r a v n a v a e r o t i č n i m o t i v . 
K a r v e n a j s t i h v i n j e t a h n a s t o p a t a m o š k i in ž e n s k a t a k o , d a n j u n m e d -
s e b o j n i o d n o s p o g o j u j e t a s p o l n a r a z l i č n o s t in p r i v l a č n o s t . Z a n i m i v o p r i 
t e m j e d e j s t v o , d a j e m o š k i s a m o v d v e h v i n j e t a h p r i k a z a n k o t p a r t n e r , 
k i o b v l a d u j e č u s t v e n o r a z m e r j e d o ž e n s k e . 7 Y t e h p r i m e r i h j e a l i n e z v e s t 
p r e t e k l o s t i in s p r e j e m a r e s n i č n o s t t r e n u t k a t a k š n o , k a k r š n a se m u p o -
n u j a , al i p a i š č e n o v o o b m o č j e l j u b e z n i , k e r p a č n e m o r e v z t r a j a t i 
v e n e m č u s t v u . T o d a to s ta i z j e m i , k a j t i v e č i n a v i n j e t p r i n a š a b r a l c u 
d r u g a č n o s p o r o č i l o : m o š k i j e š i b k e j š i o d ž e n s k e v l j u b e z e n s k e m ž i v -
7 Prim, vinjeti Matilda in Na vécer. 
ljenju.8 Tako srečamo na eni strani v Vinjetah nemočnega, popust-
ljivega, pasivnega, prevaranega moškega, ženski zapeljivosti podlož-
nega in hkrati nekomunikativnega človeka. Na drugi strani so ženske 
osebe močnejše in vplivnejše v čustvenem življenju, čeprav pogrešajo 
moške nadmoči, ob vsem tem pa so nemirne, nestalne, nezveste. Preva-
rana ženska ima kvečjemu obstransko vlogo.9 Najdlje v takem pojmova-
nju moškega in ženske je šel Cankar v vinjeti Julija. Y tej vinjeti imamo 
tri moške, ki se odkrivajo bralcu sploh samo po tem, kako se opredeljuje-
jo do glavne ženske osebe. Prvi moški •— davčni praktikant — je tip sen-
timentalno čustvujočega, boječega, nerazvitega moškega, ki hrepeni po 
ženski. Nasprotno pa je njegov prijatelj — poštni asistent -— brez vsa-
kršne želje po ženski. Še več. Do ženske čuti odpor, ki po svoji intenziv-
nosti daleč presega meje nekega naravnega nerazpoloženja. Vrhunec že-
nomrzništva nedvomno predstavlja naslednja njegova izjava: »Srečal sem 
časih ljudi, — samo ženske, — da bi se zdrznil od studa, če bi se le do-
taknil njihove r o k e . . . Le-to telo je podobno glistam, — mehko in 
opolzlo . . . Ali ne zavedajo se svoje gnusnosti; mirno in zadovoljno se 
prevračajo po luži in glas ostane otroški in obraz idealen. Ako si jo po-
ljubil, čutiš na ustnih gnilo rano, ki se ne dâ i zmi t i . . . « Tretji moški v 
vinjeti je častnik in zanj se je odločila Julija. Njemu, poprečnemu in 
normalnemu moškemu pa je Cankar odmeril samo obrobno pozornost in 
ga prikazal celo v satirični luči. Skozi zavest davčnega praktikanta je 
skiciral zgolj njegov »neokreten, rdeč nos in dvoje košatih brk.« 
Različnost moških likov znotraj njihovega dokaj enakega odnosa do 
ženskih oseb v vinjetah nikakor ni nepomembno dejstvo. Zlasti kaže v tej 
zvezi upoštevati črtico Julija, iz katere je razvidno, da je sentimentalno 
čustvujočemu, infantilno nemočnemu moškemu posvetil pisatelj večjo 
oblikovalno pozornost kot duhovno nekultivirani in poprečni moški osebi, 
do katere se je celo distanciral in jo označil s satiro. Ne glede na različ-
nost moških likov pa je osrednja ideja vinjet drugje. Izhaja iz primer-
jave moških in ženskih likov, iz njihovega neposrednega soočenja. Re-
zultat tega soočenja nam pove, da so pisateljeve ženske veliko bližje 
prvobitnemu, naravnemu sožitju dveh spolov, zato so v ljubezni njen 
premočni, prevladujoči pol. Z eno besedo: junak Cankarjevih erotičnih 
vinjet ni junak, temveč junakinja. 
Če je erotična motivika v Vinjetah pomaknjena v ospredje, pa so v 
knjigi skoraj povsem zapostavljeni v tem času pogosto obravnavani avto-
8 Prim, vinjete Ada, Pismo, »Mož pri oknu«, Čudna povest, Ti sam si kriv, 
A jaz pojdem, jadac , Nina. 
0 Prim, vinjeto Ada. 
biografski motivi. Samo dvakrat je Cankar v knjigi predstavil lik svoje 
matere, in to je vse, kar je v Vinjete prišlo iz njegove tako imenovane 
avtobiografske tematike. Y črtici Ena sama noč iz leta 1897 je mati 
še v horizontu sinovske ljubezni, medtem ko Moja miznica iz naslednjega 
leta že z neprikrito bolečino nakazuje razhajanje med pisateljevim relati-
vističnim pojmovanjem etike in materinim drugačnim gledanjem na svet 
in življenje. Dve vinjeti torej, ki odpirata širši pogled na lik matere 
v Cankarjevi umetnosti, na snov, ki jo je pisatelj najbolj poglobljeno 
obravnaval v romanu Na klancu (1902), za njim pa še velikokrat in v naj-
različnejših oblikah tja do svojih zadnjih črtic, do Podob iz sanj (1917). 
P o s e b n o , d o v o l j v i d n o s k u p i n o v i n j e t p r e d s t a v l j a j o s a t i r i č n e črt ice . 
C a n k a r s a m se j e za .vedal p o u d a r j e n e n a v z o č n o s t i te t e m a t i k e v k n j i g i , 
z a t o j c v p i s m i h z a l o ž n i k u S c h w e n t n e r j u in d r u g i m d o s l e d n o o z n a č e v a l 
sat iro kot p o g l a v i t n o s e s t a v i n o k n j i g e . 1 0 V te j z v e z i m o r a m o p r i p o m n i t i , 
d a j e sa t i r ičen e l e m e n t p r i s o t e n i z k l j u č n o v v i n j e t a h iz let 1 8 9 8 i n 1 8 9 9 
in d a se t e m a t s k o p o v e z u j e z n a č e l n o p r o g r a m s k i m i v i n j e t a m i in Epilo-
gom. S a t i r i č n e čr t ice i n Epilog so t e d a j n e d e l j i v a e n o t a k n j i g e in j i h k a ž e 
o b r a v n a v a t i s k u p a j . 
N a j m o č n e j š a v Vinjetah j e l i t e r a r n a sat ira , t ista sat ira , k a t e r e p r e d -
m e t j c l i t e r a t u r a in vse , k a r j e z n j o n e p o s r e d n o ali p o s r e d n o p o v e z a n o . 
Satiričen način pisanja je najprej navzoč v programski vinjeti Človek. 
Vinjeta je nastala spomladi 1898 in v njej Cankar opredeljuje svoje 
razmerje do različnih umetniških smeri in filozofij svoje dobe. Y za-
četku nam s komaj prikritim karikiranjem predstavlja strogo nacionalno, 
skoraj domačijsko pojmovanje umetnosti in znanosti: »Kar ni vzklilo 
naravnost iz narodove duše, to ni naše . . . « Nato označi ideologijo, katere 
osrednja vrednota ni narod, temveč človeštvo, razvoj človeštva in njegov 
napredek. Svetovnonazorsko se ta ideologija povezuje z materializmom, 
v umetnosti z angažiranim realizmom. Nazadnje dâ Cankar besedo pred-
stavnikom simbolizma, ki za najvišje načelo v umetnosti ne priznajo ne 
naroda ne človeštva. Njihova miselnost raste iz filozofskega idealizma in 
individualizma: »Kar eksistira, — to je individuum, to sem jaz! Dru-
gega ne poznam . . . jaz poslušam . . . tajne glasove svoje duše . . . En sam 
pojav te d u š e . . . je vreden več . . . kakor ta naš narod . . . « Vse tri smeri 
je Cankar opisal na bolj ali manj satiričen način, vse tri smeri je ver-
balno odklonil. Pri soočenju nacionalne ideologije, različnih fi lozofi j in 
umetniških slogov ter življenja se je načelno izrekel za življenje, za člo-
10 Priin. pisma Lavoslavu Schwentnerju 19. septembra 1898, 29. marca in 
13. julija 1899, Etbinu Kristanu 13. in 18. aprila 1899, Tereziji Jenko 20. apri-
la 1899. 
veku. Odtod tudi naslov vinjete. Zanimivo je, kako radikalno je Cankar 
že tukaj — leto dni pred Epilogom — zavrnil nasilje togega opredelje-
vanja umetnosti nad umetnostjo samo. Ko npr. pripovednik v vinjeti 
zapušča gostilno, kjer modrujejo zagovorniki opisanih nazorov, pravi 
prijatelju, ki mu sledi: »A glej, tam ni bilo niti enega človeka; par sim-
bolistov, par realistov, par idealistov in tako dalje. Človeka nobenega. 
To so samo še suhe rubrike, napisani p r o g r a m i . . . Prijatelj, ogiblji se 
takih družb; varuj se, da se jih ne privadiš; izsesajo ti dušo, da sam 
ne boš vedel kedaj . . . « 
N a č e l n o s t a l i š č e d o s o d o b n e g a l i t e r a r n e g a d o g a j a n j a j e i z r a z i l C a n k a r 
t u d i v v i n j e t i Original iz i s tega č a s a . У o b l i k i s a n j s k e s i m b o l i k e n a m 
p r e d s t a v i č l o v e k a , ki se v m e s t n e m o k o l j u g i b l j e v s a k h i p d r u g a č e , » k o t 
d a h o č e o p o n a š a t i v s e s v o j e p r i j a t e l j e in z n a n c e p o v r s t i « . N j e g o v o 
o b n a š a n j e j e t a k o , d a g a p i s a t e l j n e m o r e u j e t i v s v o j e v i d n o p o l j e . I n 
k e r j e ta č l o v e k C a n k a r s a m , p o m e n i s a n j s k a s i m b o l i k a , p r e v e d e n a v n e -
p o s r e d n i j e z i k , n a s l e d n j e : M l a d i p i s a t e l j se z a v e d a s v o j e g a n i h a n j a in 
i s k a n j a v svetu l i terature , že s a m a z a v e s t o t e m p a v s e b u j e t e ž n j o , d a 
b i n a š e l s v o j o l a s t n o p o t , l a s t n o u m e t n i š k o ident i te to . Č r t i c o l a h k o t e d a j 
r a z u m e m o k o t a v t o s a t i r o in v t a k e m r a z u m e v a n j u n a s p o d p i r a n j e n n a -
s lov , k i j e n e d v o m n o ironičen. Č e j e C a n k a r v v i n j e t i Človek u s m e r i l 
sat iro n a v z v e n , n a j b o l j n e p r i k r i t o v o d s t a v k u , k j e r u d a r i p o » ž e n i a l n i h 
l j u d e h , v s t a j a j o č i h t a l e n t i h , p o n o s n i h d u h o v i h « , p o » n a r a v n o s t b e d a s t i h « 
l j u d e h , ki p a so se » k l j u b t e m u d o k o p a l i d o n e k e s l a v e « , j e t u k a j n a š e l 
p r e d m e t sat ire v s a m e m sebi . 
Prvine literarne satire vsebujejo še vinjeta A jaz pojdem, prvič ob-
javljena leta 1898. Ta Cankarjeva zabavljica zadeva tradicionalno sen-
timentalno pesnikovanje, posebej še pesmi Engelberta Gangla, in izmiš-
ljeno idiličnost našega pripovedništva. 
Literarna satira iz naslednjega leta je zastopana v knjigi z dvema 
vinjetama, najbolj celovito v črtici Literarno izobraženi ljudje. Predmet 
satire je tukaj »gospod Emerencij«, tip konservativnega, do vseh novosti 
v literaturi nezaupljivega človeka. Pod povečevalnim steklom je torej 
tradicionalno pojmovanje besedne umetnosti. In kaj so konkretni cilji 
te satire? Najprej fotografski naturalizem, naziranje, po katerem naj 
umetnost kar najbolj natančno posnema zunanjo resničnost. Negativen 
učinek naturalistično mimetične literature pa je v tem, da odkrivajo 
v njej bralci sami sebe, kar seveda zbuja občutljivost, zamerljivost, uža-
ljenost. Da bi se temu izognili, Cankar ironično predlaga slovenskim 
pisateljem, naj realne osebe v literaturi ustrezno prikrijejo. S tako prakso 
pa naj bi začeli — nadaljuje Cankar — stari pisatelji, kajti samo ti imajo 
n a S l o v e n s k e m p o t r e b n o v e l j a v o in u g l e d . D r u g i c i l j sat ire j e p i s a n j e 
t r a d i c i o n a l n o u s m e r j e n i h n o v e l i s t o v . K o t p r i m e r n j i h o v e g a p i s a n j a n a -
v a j a C a n k a r p o g l a v j e , v k a t e r e m d u h o v i t o i r o n i z i r a s e n t i m e n t a l n i l j u -
b e z e n s k i p r i z o r , n a p i s a n v o k o r n e m , s t a r o m o d n e m in f i g u r a t i v n o n a -
b r e k l e m j e z i k u . T r e t j i č v e l j a C a n k a r j e v a sat ira t a k o i m e n o v a n i m » l i te -
r a r n o i z o b r a ž e n i m l j u d e m « n a s p l o h , in to z a t e g a d e l j , k e r v m o d e r n i 
l i t e r a t u r i v i d i j o s a m o k r i t i k o , z a n i k a n j e d o m a č e t r a d i c i j e , t u j e v p l i v e , 
p r e d v s e m p a t e ž n j o , d a b i l i t e r a t u r a m l a d e g e n e r a c i j e z n o v i m i i d e j a m i 
z a s t r u p i l a z d r a v o m i s e l n o s t s l o v e n s k e g a č l o v e k a . 
N e k a j p r v i n l i t e r a r n e s a t i r e n a j d e m o š e v v i n j e t i Na večer, p r a v t a k o 
i z z a č e t k a l e t a 1 8 9 9 , d a s i č r t i c a k o t c e l o t a n e u č i n k u j e s a t i r i č n o . O d l o m e k 
i z n j e k a ž e C a n k a r j e v o h u m o r i s t i č n o d u h o v i t o s t , p r i o s t r e n o v s a t i r o , k i 
s m e š i n e u m e t n i š k i i g r o k a z n e z n a n e g a p i s c a i n h k r a t i i r o n i z i r a p o d e ž e l -
s k o , e s t e t s k o n e v z g o j e n o o b č i n s t v o . 
P r e d s t a v l j a l i so i z v i r n o b u r k o n e z n a n e g a l o g a š k e g a d r a m a t i k a in o b č i n s t v o 
se j e b u č n o k r o l i o t a l o . Vs i k o n f l i k t i so p r i h a j a l i iz j u n a k o v e g a n a h o d a ; k i h a l 
j e n e p r e s t a n o , s tezal r o k é o d sebe , k l j u č i l se v d v e g u b i ter p l esa l p o desn i n o g i . 
N j e g o v o k i h a n j e j e n a p o l n i l o v e s o d e r , k i h a l j e z n a v d u š e n j e m , z d e l o se j e , d a 
g a j e o v l a d a l a n e k a d i v j a , n e o d o l j i v a s t ras t ; s o l z e so m u t e k l e iz o č i , in v s a kr i 
m u j e p r i š l a v nos . 
P o š t a r se j e stresal o d s m e h a ; t rka l j e d o k t o r j a p o r a m i ter j e c l j a l s t r u d -
n i m g l a s o m . 
» D a b i ga v r a g vze l . . . k a k o ti k i h a ! . . . Z a b ô g a , k a k o ti k i h a ! « 
P o t o l a ž e n i o č e j e b l a g o s l o v i l s r e č n a z a k o n c a in z a g r i n j a l o j e p a l o . D a m e 
s o si h l a d i l e o b r a z s p a h l j a č a m i , p o š t a r si j e b r i sa l č e l o z v e l i k i m z e l e n i m 
r o b c e m . S m e h j e p o l a g o m a p o n e h a v a l . . . 
N a č e l n o g l e d a n o sat i ra n e n a p a d a s a m o do ločeni l i lastnost i oseb al i 
d o l o č e n i h p o j a v o v v s o c i a l n e m , k u l t u r n e m , l i t e r a r n e m ž i v l j e n j u in ž i v l j e -
n j u s p l o h , t e m v e č n a p a d a v s e to v i m e n u n e k i h p o g l e d o v , i d e j a l i n o r m . 
N e g a t i v n a o p r e d e l i t e v d o n e č e s a , i z r a ž e n a v satiri , m o r a i m e t i in n a v a d n o 
t u d i i m a s v o j a p o z i t i v n a n a č e l a , n a k a t e r a se o p i r a , k o n a p a d a d r u g a č n a 
n a č e l a . Y t e m s m i s l u i z h a j a C a n k a r j e v a l i t e r a r n a sat ira v Vinjetah iz p r i -
v r ž e n o s t i m o d e r n i m s m e r e m b e s e d n e u m e t n o s t i . T o j e s ta l i šče , ki g a č u t i -
m o z a p i s a t e l j e v i m i s a t i r i č n i m i č r t i c a m i in v i m e n u k a t e r e g a z a v r a č a p i -
s a t e l j vse , k a r stoji z u n a j i s k a n j a n o v e l i terature . V e n d a r se C a n k a r ne 
p r i d r u ž u j e m o d e r n i m l i t e r a r n i m s m e r e m b r e z p r i d r ž k o v , n e s p r e j e m a 
j i h v n j i h o v e m o z k e m p r o g r a m s k e m ali d o g m a t s k e m o k v i r u , t e m v e č 
z a g o v a r j a t a k o i n d i v i d u a l n o p e r c e p c i j o m o d e r n e l i terature , k i o m o g o č a 
s p r o s t i t e v o s e b n o n a r a v n a n e u s t v a r j a l n o s t i p i s a t e l j a , n j e g o v e ident i tete . 
D r u g a z n a č i l n o s t C a n k a r j e v e l i t e r a r n e sat ire v Vinjetah p a j e n j e n a 
d o k a j š n j a n e p o s r e d n o s t , s a j i m e n u j e p i s a t e l j p o s a m e z n e u m e t n i š k e to-
k o v e s p r a v i m i m e n o m , n e k a j k r a t n a v a j a ce lo p r e d s t a v n i k e n a š e tra -
d i c i o n a l n e l i t e r a t u r e z n j i h o v i m i l a s t n i m i i m e n i in p r i i m k i . V s e k a k o r j e 
l i t e r a r n a sat ira v t e m p o g l e d u b o l j n e p o s r e d n a k o t d r u ž b e n a a l i p o l i t i č n a 
sat ira v k n j i g i , č e p r a v s l e d n j a z a t o n i n i č m a n j n a p a d a l n a in m a n j ostra. 
V družbeni satiri O človeku, ki je izgubil prepričanje je predmet 
s m e š e n j a t i p d u h o v n o n e s a m o s t o j n e g a , n e m i s l e č e g a č l o v e k a . Job M r m o l j a , 
j u n a k v i n j e t e , k i j e n a s t a l a in b i l a o b j a v l j e n a p r v i č v j a n u a r j u 1 8 9 9 , j e 
i z g u b i l s v o j e p r e p r i č a n j e in z d a j g a i š č e p o v s o d , ce lo p r e k č a s o p i s n i h 
o g l a s o v . K e r p r e p r i č a n j a n e n a j d e v e č , u m r e » o d t e ž k e ža los t i in b r i d -
k o s t i « . T a k a j e z g o d b a , k i že s s v o j i m z a p l e t o m i n r a z p l e t o m u č i n k u j e 
h u m o r i s t i č n o i n h k r a t i sat ir ično . P r a v a sat i ra p a j e s k r i t a v m e t a f o r i 
z a p r e p r i č a n j e . C a n k a r j e n a m r e č p r e p r i č a n j e Joba M r m o l j e s p r e m e n i l 
v p r e d m e t , p o t r o š n i š k o b l a g o , v k n j i g o , p r i k a t e r i so v a ž n e n j e n e f i z i č n e 
lastnost i k o t n p r . f o r m a t , v e z a v a in p l a t n i c e , n e p a n j e n a m i s e l n a v s e -
b i n a . T u j e t e ž i š č e k r i t i k e , n a s l o v l j e n e n a d o b o in n a s o d o b n i k e , k i so 
o s e b n o p r e p r i č a n j e r a z v r e d n o t i l i al i g a s p l o h z a v r g l i , češ d a j e » i z m o d e « . 
S a t i r a j e t e d a j k r i t i k a p o z u n a n j e g a , s k r a j n o p r a g m a t i č n e g a p o j m o v a n j a 
o s e b n e g a p r e p r i č a n j a p o s a m e z n i k a . 
Družbeno satiro vsebuje nadalje že obravnavana vinjeta Literarno 
izobraženi ljudje, v kateri pisatelj napada miselno zmedenost »državnih 
in deželnih poslancev in drugih vsevednih ljudi«. Iz te in iz drugih črtic, 
ki kritično posegajo v območje družbenega življenja, je razvidno, da je 
bila Cankarjeva tovrstna satira veliko bolj vezana po razmerah kot lite-
rarna satira. V njej si pisatelj ni mogel dovoliti napadov na konkretne 
osebe, kar opazimo zlasti v vinjeti Poglavje o bradavici. V vinjeti, 
ki je nastala aprila leta 1899 in bila prvič objavljena v knjigi vinjet, je 
pisatelj satirično osvetlil verbalno domoljubje, slaboumen, v detajl 
usmerjen politični program, ki ne vidi celote problemov narodne real-
nosti niti njenih razsežnosti. Toda tudi tukaj je, kakor že v prej omenje-
nih družbenih satirah, ostalo smešenje duhovno impotentnih narodnih 
politikov v mejah anonimnosti. 
P r e c e j t i s tega , k a r je i z r a ž e n o ali n a k a z a n o v o b r a v n a v a n i h s a t i r a h in 
n e k a t e r i h d r u g i h v i n j e t a h , j c C a n k a r n a z a d n j e u p o r a b i l v Epilogu. T a k o 
s r e č a m o v z a k l j u č n i v i n j e t i o p o z o r i l o n a a v t o b i o g r a f s k i m o t i v m a t e r e , 
o d m e v l i t e r a r n e sat ire , k o p i s a t e l j s k o n k r e t n i m i p r i m e r i d o k a z u j e , k a k o 
s m o se S l o v e n c i d o s l e d n o v vseli d o b a h o p r e d e l j e v a l i z a t r a d i c i o n a l n e , 
u m e t n i š k o m a l o v r e d n e a l i n e v r e d n e p i s c e ter z a v r a č a l i e s t e t s k o v i s o k o 
l i teraturo , in n e n a z a d n j e z a s l e d i m o v Epilogu p o l i t i č n o satiro , k i n a p a d a 
» n e j a s n o s t in m e g l e n o s t « s l o v e n s k e p o l i t i k e z n a r o d n i m i v o d i t e l j i v r e d . N i 
naključje, če je Cankar prav Epilog nekajkrat označil kot ostro in rezko 
pisanje.11 Zaključna vinjeta v knjigi pa vsebuje poleg omenjenega še 
toliko novih izjav o pisateljevi umetniški usmeritvi, da jo upravičeno 
lahko pojmujemo kot osrednji programski in načelni tekst iz Can-
karjeve zgodnje dobe. 
Epilog je napisal Cankar v prvi polovici leta 1899 in besedilo je veliko 
popravljal in dopolnjeval. Celo prvotno datacijo 15. aprila 1899 je spre-
menil, kar priča, da je zaključna vinjeta dobila končno obliko šele 
1. maja tega leta.12 Proces pisanja kaže torej, s kakšno odgovornostjo je 
pisatelj pretehtaval in oblikoval posamezne izjave o temeljnih načelih 
svojega literarnega ustvarjanja, da bi besedilo kar najbolj ustrezalo sta-
nju stvari. Pri tem ni nepomembno dejstvo, da je Cankar napisal Epilog 
nazadnje, potem ko je že izbral vinjete za knjižno izdajo in določil 
njihovo razvrstitev. Razumljivo, če pomeni v tem kontekstu Epilog tako 
povzetek njegovega dosedanjega pripovedništva kakor tudi perspektivo, 
ki se je pisatelju odpirala na doseženi stopnji proznega snovanja in mu 
kazala pot naprej. Kompozicijsko je Epilog zgrajen premišljeno in z veli-
kim smislom za urejenost raznorodne vsebine. Obsega tri različne, ven-
dar med seboj tesno povezane dele. 
Prvi del predstavlja Cankarjevo pisateljsko preteklost, njegovo sre-
čanje in obračun z naturalizmom. Avtor Epiloga priznava, da je »svoje 
dni« prisegal na »zastavo skrajnega realizma« ali naturalizma. S svojimi 
somišljeniki je zanikal vso tradicijo in vse druge »estetične teorije«. .Na-
sprotnikom sploh niso odgovarjali resno, napadali so jih z ironijo, saj 
se jim njihova stvar ni zdela »vredna besede«. In to navdušenje za natu-
ralizem povezuje pisatelj z bivanjem na Dunaju, nedvomno s svojim 
prvim bivanjem v avstrijskem glavnem mestu leta 1896 in 1897. Hkrati 
Cankar relativizira lastno navdušenje in navdušenje svojih vrstnikov za 
naturalizem, ko pravi, da so si kot predstavniki mlade generacije pač za-
želeli »nemirnega življenja, novih dejanj, boja in viharja — in slučajno 
smo naleteli na realizem.« Y nasprotnem primeru »lomili bi bili kopja« 
lahko tudi za kako drugo smer, za drugo idejo v literaturi. In kaj so po 
Cankarju značilnosti »skrajnega realizma«, zaradi katerih se zdaj tej 
smeri literature odpoveduje? Najprej je tu odsotnost psihološke raz-
sežnosti v sprejemanju življenja in s tem tudi v procesu umetniškega 
ustvarjanja. Cankar pravi, da so »svoje dni« življenje gledali »s hladnimi 
očmi, — sivolasi 1'ilistejci brez duše.« Druga značilnost naturalizma jc 
11 Prim, pismo Lavoslavu Scliwentnerju 29. marca 1899 in bratu Karlu 
27. maja 1899. 
12 ZD VII, 1969, 410. 
hladna racionalna razčlenitev vseh, tudi najbolj skritih in skrivnostnih 
pojavov življenja. Pisatelj priznava, da so tedaj »vtikali svoje prste pod 
njegove [življenja] najskrivnejše gube«, da so ga »secirali z mrzlo 
krvjo . . . « Tretja značilnost literarne smeri, od katere se poslavlja, pa je 
njeno neselektivno razmerje do snovi. Življenje v celoti je bilo predmet 
umetnosti. Cankar pravi, da so v vidno polje umetniškega oblikovanja 
jemali »življenje, kakršno nam je prišlo ravno napro t i . . . « in da so »po-
lagali na sonce vse njegove dele, umazane in neumazane.« 
Drugi del Epiloga govori o Cankarjevi pisateljski sedanjosti, o novi 
idejni in stilni usmeritvi njegove literature. Avtor priznava, da se je pri 
njem izvršila sprememba. »Moji modeli so oživeli. Iz teh motnih oči je 
zasijala duša, — sončna luč izza megle.« Posledice tega preobrata so 
daljnosežne. Zbližale in združile so se različne osebe, različni prostori in 
različni časi. Pisatelj doživlja zdaj življenje skozi svojo notranjost 
in psihologija postane osrednja perspektiva v razmerju do sveta. »Moje 
oči niso mrtev aparat; moje oči so pokoren organ moje duše, — 
moje duše in njene lepote, njenega sočutja, njene ljubezni in njenega 
sovraštva. . . « Novo razmerje do sveta ponazarja Cankar s kratkim 
ekskurzom, v katerem pravi: »Zunaj je zima in noč, ali v moji sobi plava 
mehki pomladni vonj.« Realni resničnosti je pisatelj postavil nasproti 
svojo predstavno domišljijo, ki je v službi njegove duše, in ustvaril je 
nov svet, povsem drugačen od empirično ugotovljivega sveta. Ko uteme-
ljuje to razsežnost svoje literature, zapiše: »Moji modeli so oživeli. Dahnil 
sem vanje svoje m i s l i . . . svoje s a n j e . . . svoje življenje.« Y Cankarjevo li-
teraturo se tako vključuje intimni in celo iracionalni svet njegove osebno-
sti, zato pisatelj naglaša, ko govori o modelih življenja v umetnosti, svoje 
misli, svoje sanje, svoje življenje. Prav ta izraziti individualizem umet-
niškega mišljenja je vzrok, da Cankar zavrača klasificiranje literarnih 
pojavov. Y tem pogledu ne preseneča toliko njegovo zanikanje togih pro-
gramskih označevanj literature, in to ne samo v vinjeti Človek, marveč 
tudi drugod, npr. v Nini, kjer beremo: »Glavna stvar je izkušnja, — 
teorije nimajo nikake vrednost i . . . « Bolj preseneča v Epilogu dejstvo, da 
Cankar odklanja programe vseh literarnih smeri, tudi novih, ki se jim 
je v svoji literarni praksi pridružil: »K vragu vse teorije!« Tako stališče 
je seveda mogoče razumeti samo tako, da je Cankar odklonil programe 
novih literarnih smeri, ni pa odklonil njihove umetnosti. Vinjete namreč 
dokazujejo, da se je stil Cankarjeve kratke proze razvijal po prelomu 
z naturalizmom — in ob vse močnejšem uveljavljanju pisateljeve indivi-
dualne ustvarjalne narave — izrazito v smeri dekadence, impresionizma 
in simbolizma. 
Tretji del Epiloga nakazuje Cankarjevo pisateljsko prihodnost. Glede 
na to, da izroča pisatelj slovenskim bralcem »samo par vinjet«, kakor 
pravi, načne vprašanje »velikega teksta«. Dvakrat imenuje svoj literarni 
načrt prihodnosti »veliki tekst«, enkrat samo »tekst«. Pri tem misli na 
pripoved, ki bi ne bila zgolj obsežna, temveč bi bila velika tudi po umet-
niški in idejni vrednosti. Y tej zvezi omenja dvoje tém, primernih za ob-
ravnavo v »strašnem« velikem tekstu. Najprej imenuje socialno temo, 
veliko gmotno uboštvo delavcev in drugih ljudi iz dna družbe, ki se bodo 
uprli in zahtevali svojo pravico. »Neprijetno je, če nima človek kruha, 
jaz vem to jako d o b r o . . . In že je obsenčil duh upornosti sestradane 
obraze in stiskajo se okrvavljene pesti: prišel bo čas, ko se bodo majali 
beli gradovi ob svitu krvave zore . . . « Še bolj kot motiv socialne revolu-
cije pa vznemirja Cankarja idejno psihološka tema, tisto »strašno du-
ševno uboštvo, ki je razlito kot umazano morje po vsi naši mili domovini«. 
Vznemirja ga spoznanje, da na Slovenskem »ni nikjer ne duše ne srca; 
vse javno in privatno življenje je udušeno v konvencionalnih zunanjo-
stih, v smešnih malenkostih in ozirih«. Hkrati ko Cankar tako nakazuje 
svoj literarni program, ko piše svoje Popotovanje iz Litije do Čateža, se 
jasno zaveda okoliščin, v katerih bo moral program uresničevati. Zaveda 
se, da »veliki tekst« zahteva »svobodno besedo«, proti njej pa se na Slo-
venskem takoj dvigneta »tradicionalna zabitost« in »slovensko nazadnja-
štvo«. Vendar bi Cankar nad konservativnimi razmerami v domovini 
obupal, če mu ne bi »težkega življenja« odtehtala ljubezenska čustva do 
Minke Lušinove, ki jih izpoveduje v Epilogu, zlasti pa tisti pojavi v na-
šem javnem življenju, iz katerih črpa snov za svojo satiro in humor. 
Tretji del Epiloga, ki smo ga imenovali Cankarjev literarni program, 
seveda ni seznam vseh tém, motivov in idej, po katerih naj bi pisatelj 
segel v prihodnjem obdobju svojega literarnega snovanja, niti noče biti 
tako nadrobno načrtovanje njegove besedne ustvarjalnosti. Nedvomno 
pa je program v svoji splošnosti tako obsežen, da je z njim naravnost 
ali posredno povezana vsa Cankarjeva literatura prihodnjih let, tudi 
njegovo umetniško kritično in politično delo. 
Zunaj Vinjet iz leta 1899 je ostalo nekaj črtic, ki so vinjetniin črticam 
močno sorodne po motivni, idejni in stilno oblikovni strani. Med njimi 
so črtice, v katerih čutimo bližino novih literarnih smeri bodisi v celotni 
strukturi ali v posameznih prvinah kratkih pripovedi.13 Najštevilnejšo 
pa so med črticami take, ki jih lahko označimo kot programske in sati-
13 Prim, črtice Zadnji večer (1897), Anastazijev greh (1898), Neznana pesem 
in Jutranja cigareta (1899). 
rične vinjete.14 Zlasti močna in neposredno izražena je družbena oziroma 
politična satira v črtici Zjutraj iz leta 1899, ki predstavlja tudi pomemben 
Cankarjev programsko načelni tekst tega časa. Črtica razkriva pisateljev 
napor, da se osvobodi vseh norm mišljenja in vseh uzakonjenih modelov 
življenja. »Ljudje bi bili pošteni, toda pohujšale so jih ideje. Sveti za-
koni so jih pohujšali in obz i r i . . . « Proti tako brezobzirni hereziji na-
stopijo v črtici štiri morale: cerkvena morala, državna morala, obče člo-
veška morala in posebna slovenska morala. Tako pojmovanje morale pa 
pomeni, da Cankar absolutne dogme o morali ni samo relativiziral in 
prevrednotil, temveč je moralo kot vseveljavno zapoved odklonil. Na-
sploh Cankar v nobeni satiri tega obdobja ni šel tako daleč v zanikanju 
in podiranju. Ne samo da je zavrnil konservativno literarno kritiko z vso 
njeno spoštljivo tradicijo vred, ki prihaja v javnost »izza prašnih platnic 
različnih slovenskih literarnih zgodovin, iz resno pisanih kritik in objek-
tivnih razprav,« odpovedal se je tudi »vsem božjim in človeškim avtori-
tetam, vsem zakonom in vsem idejam, vsem nazorom in vsem načelom.« 
Formulacija, da ga »zapovedi in teorije drugih ljudi« ne zanimajo, se po 
eni strani še navezuje na idejni svet in satiro Vinjet, vendar tako, da pi-
satelj tukaj zanikanje obojega radikalizira, stopnjuje do skrajne meje. Po 
drugi strani pa črtica napoveduje Cankarjevo satirično, idejno napa-
dalno in negativistično prozo v naslednjih lotili, med katero ima Knjiga 
za luhkomiselne ljudi (1901) osrednje mesto in najvišjo umetniško ceno. 
Vinjete predstavljajo izhodiščno, vendar pomembno stopnjo v Can-
karjevi pripovedni umetnosti. Pomen knjige znotraj pisateljeve zgodnje 
proze kakor tudi njene pobude za Cankarjevo kratko pripoved v nasled-
njem obdobju bi lahko strnjeno označili takole: 
Za črtice v knjigi vinjet pa tudi za tiste, ki so ostale zunaj knjige, 
je značilna stilno oblikovna raznoličnost. V večjem delu vinjet prevla-
duje izvirna percepcija modernih literarnih smeri in ustvarjalna prila-
goditev teh smeri Cankarjevi prozi. Dekadenco odkrivamo v čustvenem 
vzdušju posameznih črtic in v skiciranju duševnega, tudi iracionalnega 
sveta junakov, impresionizem prenavlja Cankarjevo črtico s tehniko 
opisovanja trenutnih stanj in značilnim oblikovanjem same strukture 
kratkih pripovedi, medtem ko je simbolizem prisoten v nekaterih poved-
nih situacijah, zlasti v idejni vsebini črtične proze. Nasprotno pa je ostal 
znaten del vinjet zunaj Cankarjevega odziva na moderne literar-
ne smeri in te vinjete sodijo po motivih, ki jih predstavljajo, kakor 
tudi po stilno oblikovalnih postopkih med bolj ali manj tradicionalno 
14 Priin. črtice On! , Nepotreben človek, Iz »literarnih krogov«, V salonu gospe 
Tratnikove (1898), Zjutraj (1899). 
pripovedništvo. Vendar realistična črtica v Vinjetah ni več isto kot pred 
letom 1897. Nekatere prvine impresionizma in simbolizma so vdrle tudi 
v pisateljevo tradicionalno vinjetno prozo, čeprav se v njenem okviru 
niso mogle sprostiti in razviti. Med elementi, ki še najbolj zbližujejo oba 
vidika vinjetne črtice, moderno inovacijskega in tradicionalno realistič-
nega, kaže omeniti zlasti pisateljev subjektivizem v pojmovanju in do-
življanju sveta. V soglasju s takim Cankarjevim odnosom do resničnosti 
je njegova pogosta uporaba prvoosebnega pripovednega položaja. Dobro 
polovico vinjet je Cankar napisal tako, da pripovednik pripoveduje 
v prvi osebi.15 Tako visok odstotek v razmerju do drugih možnih pripo-
vednih položajev kaže pisateljev odnos do gradiva literarne umet-
nosti, njegov subjektivizem pri umetniškem artikuliranju snovi in mo-
tivov. Ne nazadnje se v vinjetah odpira problematika, ki nakazuje razvoj 
pisateljeve kratke proze. Za moderno vinjeto v knjigi je značilna krat-
kost, medtem ko bolj ali manj realistične vinjete pa tudi nekatere druge 
realistične črtice zunaj knjige že težijo k širjenju v kratko povest ali no-
velo. Programski izraz te razvojne težnje in njeno organsko dopolnilo je 
pisateljeva napoved »velikega teksta« v Epilogu. 
Vinjete predstavljajo izbor tistili črtic iz let 1897 do 1899, ki so se 
Cankarju zdele estetsko najbolj dograjene in najbolj značilne za ta čas. 
V primerjavi s tako imenovano mladostno prozo pa odkrivajo vinjete 
še nekatere posebnosti, ki jih moramo upoštevati, če hočemo knjigo pra-
vilno situirati v Cankarjevo umetnost in v slovensko literarno življenje 
ob koncu 19. stoletja. Do neke mere preseneča najprej dejstvo, da je 
pisatelj iz knjige vinjet skoraj povsem izločil v tem obdobju tako pogosto 
avtobiografsko družinsko motiviko. Samo v dveli vinjetah se pojavi lik 
matere, in še to na poseben način.10 Nasprotno pa je pisatelj v Vinjetah 
močno izpostavil literarno in družbenopolitično satiro. Vrsta poglavitnih 
satiričnih in programsko načelnih tekstov je v knjigi sploh prvič objav-
ljena in Cankarjeva ostra, napadalna kritičnost je šele zdaj izzvala ne-
posredno soočenje pisatelja s slovenskim kulturnim in političnim oko-
ljem.17 Tu je Cankar odločno zavrnil vse norme mišljenja in vse progra-
me umetniških smeri, ki so utesnjevali subjektivizem njegove osebnosti. 
Nič manj vidna od satire ni v knjigi erotična tema. Za našo tedanjo 
15 Prim, vinjete Tisti lepi večeri, »Mož pri oknu«, Poglavje o bradavici, Л jaz 
pojdein, Glad, Mrtvi nočejo, Čudna povest, Matilda, Literarno izobraženi ljudje, 
Ena sama noč, Iz samotne družine, Človek, Original, Moja iniznica, V pozni 
jeseni. Epilog. 
10 Prim, vinjeti Ena sama noč in Moja iniznica. 
17 Od omenjenih so bile v knjigi prvič objavljene vinjete: Na večer, Poglavje 
o bradavici, Literarno izobraženi ljudje, Človek, Original. 
družbo je bila že sama tema spotakljiva. Toliko bolj so prizadeli sloven-
sko občutljivost nekateri manj običajni erotični odnosi v vinjetah, ne 
nazadnje tudi dejstvo, da so ženske v ljubezni prikazane kot njen pre-
vladujoči pol. Junak Cankarjevih erotičnih vinjet namreč ni junak, 
temveč junakinja. Tako so se Vinjete kmalu za Erotiko predstavile jav-
nosti kot polemičen izziv tradicionalni literaturi in tradicionalnemu miš-
ljenju slovenskega človeka. 
SUMMARY 
The sketches contained in the book of vignettes as well as those not includ-
ed in it show a characteristic variety in their stylistic concept. In most of the 
vignettes there is a predominance of Cankar's original perception of certain 
elements in modern literary trends and their creative adaptation to the writer's 
prose and its specific qualities. The decadence is to be found in the por-
trayal of the atmosphere in individual sketches and in the debellation of the 
mental, including irrational, state of individual heroes; the impressionism renews 
Cankar's sketch with its technique of describing momentary states and with 
the charasteristic shaping of the structure of a brief narrative; whereas the 
symbolism is present in some narrative situations and particularly in the voicing 
of ideas contained in the vignette prose. On the other hand, a considerable part 
of the vignettes continues to remain outside Cankar's response to modern li-
terary trends — and these vignettes belong both according to the motifs pre-
sented and to the stylistic procedures employed more or less to the traditional 
narrative prose. Still, the traditionally realistic sketch in Vinjete (The Vignettes) 
is no longer what it was before the year 1897. The rare elements of the impres-
sionism and symbolism that have penetrated into the writer's realistic vignette 
prose could not freely develop within this framework. Among the elements 
which bring the two aspects of the vignette sketch together — modern inno-
vation and traditional realism — one should point out in particular the author's 
subjectivism in his views and experience of the world. In agreement with Can-
kar's attitude towards the reality is his frequent use of the first person in 
narration. A good half of his vignettes are written in the first person. Such 
a high percentage in proportion to other possible ways of narrating is indicative 
also of the writer's attitude towards the artistic reality, of his subjectivism in 
the area of verbal art of rather re-shaping of the reality of life. Last not least 
the vignettes start opening the problems pointing to the successive development 
ob Cankar's short prose. While the stylistic orientation of the vignette sketches 
as a rule does not determine the form and the length of the sketches, the mo-
dern vignette in the book is characterized by briefness and a fragmentary 
quality — and the more or less realistic vignettes as well as some other reali-
stic vignettes not included in the book show a tendency for expansion into a 
short story. In terms of a programme this developmental tendency in the sketch 
prose and its organic complement are voiced in the author's announcement of 
a "big text" in Epilog (The Epilogue). 
Vinjete represent a selection from those sketches written between 1897 und 
1899 which Cankar believed to be aesthetically most accomplished and characte-
ristic of his literary endeavours at this time. But in comparison with the so-
called youth prose, the vignettes show some other features which have to be 
taken into account if we are to locate adequately Cankar's book in the context 
of Cankar's art and of the Slovene literary life towards the end of the 19<h cen-
tury. To a certain extent it is surprising that the writer has almost wholly 
excluded from the book of vignettes those sketches which deal with family life. 
Only in two of them the figure of his mother comes up — and even here in a 
special way. On the other hand, it is here the literary and the socio-political 
satire which is put into the foregronnd. A series of principal satirical and 
progrummc-determing texts is published for the first time in Vinjete, and Can-
kar's sharp, agressive criticism has only now started a primary confrontation 
of the writer with the Slovene cultural and political environment. No less not-
iceable in the book is the erotic theme, which comes up in almost half of the 
sketches. If one disregards some — particularly for the Slovene sensitiveness 
unusual — erotic relations which the author has set down to mule figures in 
the vignettes, it was already the very theme of love which made the society 
of that time feel uneasy about. Thus soon after Erotika it was also Vinjete that 
appeared before the public as a polemic challenge to the traditional literature 
and to the traditional way of thinking of the Slovene man.