20. štev.
V Ljubljani, dne 20. maja 1922.
Leto Ul.
NOVA PRAVD
KtiJ i
a L j ■ i ,. „
'nxCo
IV n
ui.i
Uredništvo In uprava v Ljubljani, Gradišče 7. levo. - Telefon št. 77. - Naročnina 2 din. na mesec. - Posamezna številka stane 50 para. - Inseratl po dosovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
Nar. poslanec Anton Brandner.
Beograd, 12. maja 1922.
Sporočilo nižjim javnim nameščencem.
Ko sem sc mudil v Sloveniji ravno v času izplačevanja drag. doklad na podlagi dopolnjenega 6. in 7. člena zakona o drag. dokladah, sem bil priča veliki žalosti in nepopisni bedi, ki je doletela vse nižje kategorije javnih nameščencev (sluge in poduradnikc) s tem, da so se njihovi prejemki z maksimiranjem osebnih in rodbinskih draginjskih doklad znatno omejili. Na shodih v Celju, Slovenjgradcu in naposled v Ljubljani sem obljubil, da bodeva s tovarišem Deržičem takoj, ko se sestane narodna skupščina, storila potrebne korake in zahtevala, da se maksimiranje takoj ukine.
11. maja sva s tov. Deržičem predložila predsedniku nar. skupščine dr. Ribarju nujni predlog, v katerem sva zahtevala, da se morajo »dopune« čl. 6 in 7. zakona o draginjskih dokladah javnih nameščencev ukiniti. Predlog je bil stavljen kot zelo nujen v smislu § 61. poslovnika narodne skupščine. Nujni predlogi imajo namreč to prednost, da se morajo, ako jih narodna skupščina sprejme kot take, takoj predložiti kompetentnemu odboru, kateri jih mora nemudoma pred vsemi drugimi vzeti v rešitev. Zadevo sva s tovarišem Deržičem smatrala za zelo nujno, da bi prizadeti javni uslužbenci čimprej dobili povrnjeno, kar jim je bilo 1. maja odtegnjeno. V podkrepitev nujnosti sva naprosila tudi poslance drugih klubov, kateri so radevolje sopodpisali predlog tako, da je bil predlog podpisan od narodnih socijalistov, republikancev, socijalnih demokratov, zemljoradni-kov in jugoslovanskega kluba. Potrebno se mi zdi povdariti, da mi je tudi gospod poslanec Lazič, predsednik kluba zemljoradnikov, katere se skuša slikati kot nekake protiv-nike javnih nameščencev, ko sem ga naprosil za podpis, takoj ustregel in dodal:	»Mi zemljoradniki ne bomo
samo podpisovali, ampak ta važni predlog tudi branili, kakor smo to storili že v finančnem odboru.« V pojasnilo bodi povedano, da so se zemljoradniki v finančnem odboru upirali maksimiranju, kar dokazuje, da so jim pri srcu javni nameščenci! posebno nižji, in da dobro poznajo njihovo bedo.
Predsednik narodne skupščine je takoj ustregel najini želji in je dal predlog še isti dan na glasovanje Potrebno je bilo, da se v smislu po-
Kako Je bil seneral_______________
ic
T* ?«"**«<k, č
vale proti Rusiji. Znano je, da ie doživljala Avstrija začetkom vojne na ruski fronti poraz za porazom. Kar naenkrat pa so naznanili svetu velikansko »zmago« nad Rusi. Ta »zmagovita«* bitka se je vršila pri Komarovu.
vs rijskim četam sta zapovedovala takrat generala Auffcnberg in Danki. Neizmerno so slavili tedaj vsi avstrij-
TodaLak?PlM ^uffenber«a in Dankla. i..™«,	“ Auffcnberga ni
omenil več v iiU’ ,lobeden časopis ni in sem ie pri	»zm^ovalca«. Tu
vic« v iiv.ssvfes?6, kak° n°-
se je zgodilo nekaj, kar UuH«fSUm’ di' hoteli povedati. Zvedelo se ieS/T Jc bil Autfenberg odstavljen, šepetalo ‘sc, lc sc eno in drugo, toda resnice le •nliče ni vedel. Sedaj je izdal v češki
slovnika narodna skupščina za to izreče, ali naj se obravnava predlog kot nujen, kakor je bil zahtevan, ali kot navaden predlog
Po govoru tov. Deržiča, ki je bil kot prvi podpisan na predlogu in je utemeljeval nujnost predloga, je minister financ dr. Kumanudi izjavil, da je protiven predlogu, nakar je predsednik dr. Ribar odredil glasovanje. Jaz in g. dr. Korun sva v slutnji, da je predlog v nevarnosti, skušala glasovanje -zadrževati s tem, da sva se sklicevala na krm tov poslovnika, ker predsednik ni dovolil, da bi k vprašanju govoru zastopnik vsake grupe in naposleu ko vse nič ni pomagalo, je dr. Korun zahteval »prozivko«, češ premalo je poslancev v zbornici, zato se ne more glasovati. S tem se je hotelo preprečiti glasovanje za isti dan in počakati na ugodnejši moment.
Preds. je odredil »prozivko«, ki je konstatirala zadostno število poslancev. Nato se je glasovalo in sic. dvakrat, ker je bil pri prvem glasovanju izid dvomljiv. Pri drugem glasovanju se je pokazala majhna večina proti nujnosti predloga. S tem je predlog propadel.
Z nami, ki smo zahtevali, da se predlog sprejme kot nujni predlog, so glasovale vse opozicijonalne stranke, ki so predlog podpirale, poleg tega pa tudi samostojni kmetje in majhni del radikalcev, demokratov in muslimanov. Kljub temu pa je predlog propadel, ker je glasovala proti ogromna večina demokratov, radikalcev in muslimanov. Sedaj bo šel ta predlog kot nenujen običajnim potom v finančni odbor, kjer bodo iste stranke, ki so sedaj glasovale proti predlogu (demokrati, radikalci in muslimani) gotovo skušali zavlačevati njegovo rešitev.
I o glasovanje je pokazalo, kdo je prijatelj državnih uslužbencev. I reba je posebno naglasiti, da poleg zemljoradnikov tudi samostojni kmetje, kateri poslednji so vladna stranka, priznavajo potrebo ukinitve maksimiranja draginjskih doklad. Samo demokrati, ki so se vedno postavljali kot edini zastopniki javnih nameščencev, tega nočejo priznati S svojim dr. Kumanudijem na čelu se upirajo vsaki zahtevi po izbolj-
D*.nju	javnih	nameščencev.
Radikalcem in muslimanom, ki so z demokrati vred glasovali proti nujnosti predloga, toliko ne zanerim, ker se nikdar niso zavzemali za državne uslužbence in tudi nikdar niso trdili, da so oni edini zastopniki javnih nameščencev. Vsa krivda pude na demokrate. Na stvari nič ne spre-
justični službi nahajajoči se gener. Jaroslav Kuuz svoje spomine n;i Avstrijo pod naslovom:	»Ko smo služili v
Avstriji...« in med temi spomini se nahaja tudi opis Atiffenbergove afere. General Jaroslav Kunz je bil takrat Podpolkovnik v justični službi in je igral v Auffenbergovi aferi odločilno vlogo. ' ',cc t()rL'-' »' bolj poklican podati to
•	evo javnosti v njeni polni resnici, kakor ravno general Jaroslav Kunz.
ust mo besedo generalu samemu, ki opisuje stvar tako-le:
Povodom raziskovanja neke druge zadeve sem pr,sel na to, da je ponudil intcndanci vojnega ministrstva vojne dobave neki gospod 13., po poklicu pisatelj. Gospod 13. si je izgovoril od do-av provizije. Po daljšem zasledovanju e zadeve se je prišlo na sled dejstvu, da je bil gospod 13. v tesnih zvezah z upokojenim polkovnikom generalnega štaba Schwarz-om. Schwarz, ki ie bil znan z visokimi vojaškimi dostojan-s vemki je uporabljal ta znanstva v svrlio, da je posredoval različne vojne
meni okolnost. da je z nami glasoval posl. Reisner. kar rade volje priznavam.
To sem moral povedati, ker sem dolžan, da govorim resnico napram vsem. ki so me na shodih poslušali, kakor tudi napram ostali javnosti. Nižji javni nameščenci bodo morali dalje časa čakati na ukinitev maksimiranja. toda upanja naj ne izgube! Priti mora pravica tudi za nje in za njihove bedne družine. Za to se hočemo boriti.
Politične vesti.
Pravo sliko politične zmedenosti
predstavlja glasilo demokratične stran ke »Slov. Narod«, zraven pa je, milo rečeno naivno do smešnosti. Ta teden trobi v centralistični rog, drugi teden bo zopet za avtonomijo. Ali je takemu časopisu vredno odgovarjati na njegove naivne in otročje napade, s katerimi počašča vedno z nova našo stranko in naše poslance? Ne, politični otroci in klepetulje ne zaslužijo resnega odgovora.
Ministrski predsednik Pašič ie odpotoval v kopališče, llidže pri Sarajevu, da se odpočije in ozdravi. Pri tem pa misli malo tudi politizirati.
Vojna nevarnost? Zemljoradniški poslanec Voja Lazič je interpeliral zunanjega ministra, zakaj zbira naša vla da vojaštvo na rumunski meji. Ker snto z Romunijo sklenili zvezo in se naš kralj v kratkem poroči z romunsko princezo. se pač ni bati konflikta /. Romunijo. Radi tega misli poslanec Lazič, kakor pravi v interpelaciji, da nameravajo najbrže naše čete spraviti preko Romunije v Besarabijo, da se začne tam protiboljševiška pustolovščina. Ta interpelacija je izzvala v parlamentu veliko razburjenje in nervoznost. Poslanci ne verujejo več besedam zunanjega ministra dr. Ninčiča. ki je rekel, da je ruski general Wrangl samo gost v naši državi. Pri čakuje se. da bo na interpelacijo odgovoril zunanji minister Ninčič sam. ki je bil od vlade poklican v Beograd. Potrebno bi bilo, da bi dala vlada jasen odgovor, kajti razburjenost se širi tudi med ljudstvom. Bog obvaruj našo državo predi kako usodepolno pustolovščino naše vlade.
Najžalostnejše poglavje. Že zopet čitamo o silni korupciji naših vladnih strank. Kakor znano, se baje ponuja naši vladi od več strani denar v posojilo. Radikale »šmira« ena finančna skupina, demokrate druga. Menda se hoče vzeti posojilo od tiste strani, ki »smira« demokrate. Radi tega so zagnali radikalci velik krik in zahtevajo, a 80 mora vzeti posojilo od druge
kupčije. S svojim delovanjem se je tako kompromitiral, da mu je častni sod zagroz.il. da mu vzame njegov čin. biclnvarz se je nato ustrelil. Schvvarz -,e bil od nekdaj intimen prijatelj bivšega generala Auffenburg-a, ki je padel kmalu po zmagi pri Komarovn v nemi •ost, zaradi nesoglasja z nadvojvodami,
MJ bili. kakor on, vojskovodje. Odvzeli so mu poveljstvo 21. armade in ga postavili na disjrozicijo. Ko sem iz-' cdel za zveze, ki jih je imel na eni strani Schvvarz z omenjenim gospodom P., na drugi z visokimi vojaškimi dostojanstveniki, sem se začel zanimati /:i njegovo zapuščnino. Gospodinja mi je povedala, da je odnesel takoj po tem, ko se je Schvvarz ustrelil, gospod B. iz njegovega stanovanja pisma in spise. S pomočjo policije se je izvršila še tisto noč hišna preiskava pri gospodu B. Pri tem se je našla vsa korespondenca, pisma in spisi. Vse se je zaplenilo m odneslo na sodnijo. Drugi dan se je začelo v moji pisarni pregledovanje zaplenjenih pairjev. (Sledi.)
skupine, ki je voljna »šmirati« radikale. Radikali očitajo demokratom, da so dobili že precej »mazila«, na čegar račun so povečali svoje liste. Ker se radikali in demokrati med seboj kot zavezniki dobro poznajo, bo to očita nje menda že precej resnično. - To je sramota, ki ji ni para. In taka stranka se upa imenovati državotvorno! To naposled še ni nič čudnega, če se sama tako imenuje, čudno je pa to. da se še danes dobe kalini, ki verjamejo, da so demokrati res državotvorni. Upamo, da ni več daleč čas, ko bodo vsi spoznali v demokratih to, kar so: v resnici, namreč največje škodljivce naše države.
Hrvatsko vprašanje. Hrvatski na rodni poslanci, ki so člani lirvatskega bloka, so imeli 14. t. m. v Zagrebu svojo sejo. Od 63 poslancev .ie bilo na seji navzočih 41. 22 se jih je oprostilo, bodisi radi bolezni, bodisi radi nujnih drugih opravkov. Seji je predsedovat Radič, ki je pridal poročilo o političnem položaju v Evropi in o naši državi. Sklenili so tri resolucije.
Prva resolucija govori o državnem posojilu, ki ga hoče država najeti pri nekih denarnih zavodih v Kanadi. M r-vatski poslanci ostro protestirajo proti temu, da se tako zadolži Hrvatska. Dalje protestirajo proti davčnemu sistemu in načinu pobiranja davka. Ob stoječi davčni sistem imenujejo hrvat ski poslanci enostavno državno ropanje.
Druga resolucija se tiče razdelitve lirvatske. katero so sklenili 28. aprila »oligarhi« Pašič, Pribičcvič, Marinkovič in I rifkovič brez dovoljenja parlamenta in brez kraljevega podpisa. Ako bi srbske po), stranke privolile, da vlada izvede ta zakon, kateremu manjka dovoljenje obeh ustavnih faktorjev (parlamenta in kralja), potem se zastopniki lirvatskega bloka nikdar večne bodo pogovarjali z nobenim srbskim politikom. Tretja resolucija govori o narodnih manjšinah v državi SHS. Razen tega se je razpravljalo na seji o republikanskem gibanju v Sloveniji in o položaju- Črnogorcev in Macedoncev. Nekateri poslanci so izvajali, da kličejo vojne oblasti ljudi zopet na nabore in to celo do 50. leta. Kdor se odzove, tega zapišejo kot »prostovoljca«. Seja je trajala 7. ur.
Čedne razmere morajo vladati na jugu naše države. V Črni gori so roparski napadi na potnike na dnevnem redu. Na albanski meji sledi ena vstaja drugi, v Macedoniji pa so napadi bolgarskih četašev takorckoč vsakdanja prikazen. Da bi hoteli naši državo-tvorci« napraviti že enkrat tam red.
Pridobivajte naročnike 1 Kako je umrF avstrijski prestolonaslednik Rudolf
Resnfca o njegovi smrti.
(Konec.)
I a prošnja se je še pozneje pon< vila pismeno in podkrepila z izrecni; odlokom cesarja samega. Bilo pa je i vse prepozno, ker je bila vsebina pi vega pisma znana že več osebam, me njimi najbrže tudi grofu Apponyju.
V	gradu Maycrling pa je ležal 3i januarja 1889 zjutraj tudi drugi mrli Bi/a je to baronica Večera. Kako unirla Večera? Ali je njena smrt v m posredni zvezi s smrtjo Rudolfa? K: kor se nekako čudno zdi, vendar s Večera ni usmrtila, ker je izgubila svt jega ljubčka. Oba sta umrla približa ob istem času, vendar pa je velik vprašanje, če je Rudolf kaj slišal o st momoru Večere. Večera za smrt Rt dolfa sigurno ni vedela, ker je — kako so dognali zdravniki — umrla več u pred Rudolfom.
Svetovni pregled.
Genovska konferenca.
Genovska konferenca .ie res sestanek vseli držav, takih, ki imajo danes svoje meje in svoje ministrske predsednike. pa tudi takih, ki imajo1 pač svoje min. preds., ne pa še svojega ozemlja; to si »mislijo« šele pridobiti. Neki poročevalec poroča svojemu listu iz Genove, da je hotel govoriti s črnogorskim ministrskim predsednikom, ki je tudi na konferenci. Ce že ne sedi ravno pri tisti mizi kakor Lloyd George, pa pri eni onih v gotovih gostilnah, v katerih se zbirajo, »bodoči« državniki. Poročevalec se je napotil v Hotel d Italie, toda na njegovo žalost črnogorskega ministrskega predsednika ni bilo doma. Ogrski vratar, ki odpira in zapira vrata tega hotela, ga je potolažil:	Mogoče pa hočete govoriti z mi-
nistrskim predsednikom države Karelie. Gospod stanuje ravno v sosedni sobi gospoda ministrskega predsednika iz Crnegore.« Poročevalec nadaljuje : Ubogal sem vratarja in našel v sobi velikega državnika nevidne države, ko je pridno študiral zemljevid. Iskal je ravno meje svoje države. Iz pogovora sem izvedel, kje se nahaja država Ka-relia. »»Kaj vi tega ne veste? Karelia leži pri Finski, -le močna, silno napredujoča država, demokratičnega mišljenja, jez proti boljševizmu itd. itd.« mi je dejal.
Kakor so poročali listi si je vtepel Lloyd George v glavo, da mora imeti genovska konferenca na vsak način uspeh,
da on prej ne gre iz konference. Mož. bo imel najbrže prav. Pa še prav lep uspeh bo mogoče doživel Lloyd George. Preti nekaj dnevi je trčil avtomobil Lloyd Georga v neki romunski avtomobil, ki ga je vodil sin romunskega ministrskega predsednika Bratianu. — Hčerka Lloyd Georga, ki je sedela v vozu je dobila pri tem živčni napad. Druge nesreče ni bilo. Tudi kak diplo-matični zapletljaj bo najbrže izključen. Kajti govori se, da se bo sin Bratianua zaročil s hčerko Lloyd Georga, katero je spoznal na tak čuden način. In konferenca bo imela svoj uspeh.
Lloyd George bo imel prav.
Rusko vprašanje igra na genovski konferenci še vedno glavno vlogo. Toda kapitalistični listi so nehali zadnje čase napadati boljševike kot izmeček vsega človeštva. Vse pride ob svojem času na dan, nekaj prej, nekaj pozneje. In genovska konferenca je vrgla zadnje dni toliko gnilobe na dan, da so se je ustrašili celo debelokožni evroski državniki. Ni še dolgo tega, ko smo čitali dan za dnem, da uporabljajo ruski za-
Na podlagi povedanega je prav lahko slediti dogodkom 29. in .30. januarja 1889. — Ko je cesar odločno prepovedal poroko med Rudolfom in Ve-čero, je bila za Rudolfa zadeva končana. Povedal je to cesarjevo prepoved najbrže brez vseh ovinkov Večeri. Razun tega pa je hotel ukreniti najbrže tudi od svoje strani vse potrebno, da pretrga razmerje z Večero. Da ji izgine izpred oči, se je odpeljal v Ma.v-erling. Da se je peljal ravno v May-erling, je bila vzrok najbrže logarjeva žena, o katere izvanredni lepoti mu je pravil grof Hoyos. Tu je upal /ajti z razvedrilom tudi izpremembo, kar je odgovarjalo, kakor znano, ciničnemu Rudolfovemu značaju. Da pa se je pri peljala za njim baronica Večera, mu je bilo vse prej nego ljubo. Po kratkem svidenju sta se ločila za vedno. Po njunem razgovoru je šla namreč Večera v sobo, kjer je vedno stanovala, kadar sc je mudila v Mayerlingu, .n sc tam usmrtila. Rudolf sc po razgovoru z Večero ni več brigal zanjo, ampak je mislil »na priliodnjost«. Ne da bi s sentimentalnostjo izgubljal časa, se je takoj napotil k lepi logarje1/! ženi. Nje nega moža je poslal prej namenoma po službenem opravilu od doma in bil mnenja, da se ga je '/nebi! za nekaj ur.
V	že omenjenem pismu grofa Hoyos-a, ki ga je pisal takoj po Rudolfovi smrti svojim sorodnikom na Ogrsko, je to izrecno omenjeno. Hoyos je tudi posedal v svojem pismu, da logar ni izpolnil Rudolfovega ukaza, ampak se je skril blizu svoje hiše in čakal Rtidol
stopniki .pri pogajanjih orijentalske manire. Sedaj pa se je pokazalo, da so manire evropskih diplomatov in državnikov še veliko bolj orijentalske, kakor so! jih uporabljali Rusi.
Le malokedaj sc zgodi, da se posreči navadnim zemljanom pogledati za kulise. Skrbno se čuva, da narodi ne zapazijo, kaj delajo diplomati in državniki. Prijazen slučaj je nanesel, da so se kulise genovske konference malo premaknile in za trenutek se je videlo resnico.
Na dan je prišla pogodba med angleško - holandsko petrolejsko skupino z boljševiki. Gre se pri tem za velikanske petrolejske vrelce v Rusiji. Sa-moobsebi umevno so to pogodbo kon-trahenti takoj zanikali. Toda zanikanje se je tikalo le podpisa. — Dejstva, da obstoji načrt take pogodbe, ki bi morala biti podpisana po zaključku genovske konference, s tem niso utajili. Tako nam razsvetljujejo naenkrat petrolejski vrelci v dalnji Rusiji potek visoke politike v Genovi. In prepir, ki je nastal radi upostavitve Rusije se preliva v prepir za gospodarstvo nad petrolejem, ki ne razsvetljuje le koč siromakov, temveč goni tudi velike stroje, podi lokomotive po tračnicah, žene velikanske parnike po morju in pošilja zrakoplove v zrak. — Nasprotstvo Francije se je dalo tolmačiti; jasno ni bilo, zakaj se protivi tako krčevito Belgija sporazumu. Sedaj postaja stvar jasna. Belgijci so imeli pred vojno v Rusiji velike petrolejske koncesije, ki pa so jih boljševiki zaplenili in nacijonalizi-rali. Ako bi dobili torej na podlagi sporazuma boljševiki pravico, da bi smeli take koncesije z denarjem odkupiti in izmenjati z drugimi, namesto da bi jih vrnili Belgijcem, bi smeli prodati brez vsega petrolejsko vrelce omenjeni an-gleško-holandski skupini Royal Dutch and Shell-Company. Francija seveda kaj rada pomaga Belgijcem že zato, da se maščuje nad Angleži, ki so jo z lepimi besedami opeharili za petrol. vrelce v Mezopotamiji. Da bo ostudna slika politične gnilobe cela, se je sedaj naenkrat oglasila tudi Amerika. Prej ni hotela o genovski konferenci ničesar slišati, kakor hitro pa je zvedela, za kaj se gre, se je takoj vzdramila. Ameriška vlada, je namignila, da ne bo pripoznala nobene pogodbe, katera bi izključevala ameriški kapital od izkoriščanja ruskih petrolejskih vrelcev. Sedaj, ko je prišlo predčasno vse na dan kar se je nameravalo, pravijo, da .ie treba konferenco končati in da jo bodo še tekom tedna zaključili.
Pri tem pa že govore, da se bo konferenca nadaljevala ali v Stockholmu ali Genovi. Človeku sc zde vse te konference slične kaki roparski bati-
fovega prihoda. Ko je res prišel k njegovi ženi, ga je logar prijel in prestolonaslednika je doletela zaslužena kazen.
Zanimivosti.
Deset vozov gnoja za cn seclei v cerkvi Praški »Večer« poroča sledečo zanimivo zgodbico iz Slovaške: V cerkvi v Ivanovu je postal sedež prost. Dve ženici sta si ga zahoteli. Napotili sta se k župniku gosp. Inocencu Strnadu iti ga prosili za prosti sedež. Župniku se je omehčalo srce in prepustil je ženicama sedež, toda zahteval je za to 10 vozov gnoja. Zenici sta morali gnoj spraviti na župnikovo polje in ga tam raztrositi.
Urad. Znani humoristični pisatelj Roda Roda pripoveduje v nekem berlinskem časopisu: Te dni sem hotel potovati na Tirolsko in sem šel v to svrho po potni list na policijski urad. Povedal sem svoje ime, rojstni kraj, rojstni dan, stanovanje in domovino. Uradnik preobrača knjige, me ostro pogleda in reče: Vi nc morete dobiti potnega lista. Vi ste namreč 13. avgusta leta 1919 umrli.
Nevidna konferenca, V krasnih genovskih palačah se vrši konferenca vseh državnikov. V gotovih gostilnah pa se je sešla druga konferenca, previdno, ker obstoja še državna policija, tajinstveno, ker še vedno ni dovoljeno revolucijonirati proti obstoječemu družabnemu redu. Tukaj se kujejo protesti proti današnji Evropi, tukaj se vrše seje zatiranih narodov, tukaj nc
di, ki prenese svoj delokrog kam drugam, kakor hitro se ji pride malo na sled.
Ali ni smešno, če govore taki ljudje, tla bodo popravili gospodarstvo, da bodo rešili človeštvo? Človeštvo bo rešil le socijalizem! Cim preje bo ljudstvo lo uvidelo, tem manj trpljenja in prevare bo doživelo.
Švica. Gd I. oktobra 1920 naprej padajo cene v Švici stalno. V oktobru 1920 je dosegla draginja v Švici svoj vrhunec, od tedaj naprej pa padajo cene od mesca do mesca. Mesca oktobra 1920, toda tedaj ko je bila draginja največja so bile cene poskočile napram letu 1912 za 120 ^o. Do prvega maja 1922 so se znižale tako, da so bile proti cenam leta 1912 le še za 60 % višje. Cene potrebščinam so se znižale torej od oktobra 1920 do 1. maja 1922 za polovico*. Kilogram sladkorja stane danes v Švici 84 centimov, kar je približno 40 naših kron. Najbolj padajo cene ži-vežnim potrebščinam, druge, stvari pa sledijo polagoma. Švicarski listi izražajo upanje, da bodo padale cene v Švici še dalje, ter da ni več daleč čas. ko bodo enake cenam pred vojno. Srečna Švica. Pri nas pa še niti ne vemo, kedaj bodo cene nehale rasti.
Anglija. Anglija je menda prva med državami, ki so se vojskovale, spravila svoje gospodarstvo v red. Državno gospodarstvo je doseglo v računski dobi 1921/22 45 milijonov funtov prebitka to je 54 milijard naših kron. Toliko denarja so"Angleži prihranili v državnem gospodarstvu tekom enega leta. Posledica tega je, da je angleška vlada sklenila znatno znižati davke in druge dajatve. Finančni minister Sir Robert Horne je imel v parlamentu sijajen govor, tekom katerega je rekel, da se bo, kakor upa, posrečilo dvigniti blagostanje angleškega naroda s tem, da se mu znižajo davki. Ako pa se dvigne blagostanje in bodo rasli dohodki, se bodo v tem razmerju zvišali sami od sebe tudi državni dohodki, kljub temu da se sedaj znižajo davki. Pametna in edina prava politika. Anglija pa je tudi edina država, ki zmanjšuje svoje državne dolgove, med tem ko se vse druge države bolj in bolj dolže.
Francija. Kljub svojim nastopom in veliki politični moči si Francija na gospodarskem polju ne more pomagati. Politika, ki jo vodijo Francozi, ni politika, ki naj privede narod k blagostanju. Ako smo prej omenili silno ugodno državno gospodarstvo Anglije, ne najdemo v Franciji ne duha ne sluha o kaj podobnem. Tudi v francoskem parlamentu se je obravnaval te dni obračun
o	državnem gospodarstvu, toda ta obračun ni bil tako razveseljiv, kakor oni na Angleškem. Med tem ko izkazuje
velja ne Lloyd George, ne Barthou. K večjemu, da sc imenuje ime Cičerin s spoštovanjem in tajnimi upi. Naštevati imena udeležencev bi trajalo približ no tako dolgo, kakor naštevanje udeležencev oficijelne genovske konference. Na vsako narodnost, ki sedi zastopana na oficijelni konferenci v Palazzo Reggio, odpade v tem krdelu najmanj en nasprotnik zanikovalcev sedanjosti. Tu so zastopani člani egipt-skega svobodnega komiteja, Macedonci in Turki, Georgijci in Ukrajinci, Nemci iz novih držav, Hrvati in Slovaki, odposlanci saarskega ozemlja, vzhodne Galicije in karpatske Rusije in mnogi drugi. Vsak paragraf mirovne pogodbe, ki se tiče novih državnih mej, najde tukaj svoje protivnike, vsak državnik svoje kritike. Tukaj se rodi nešteto spomenic. Pa ti zarotniki so pridni in vztrajni; oni posedajo po predsobah in formulirajo britožbe v dolge akte. V gotovih gostilnah puhtijo glave. Godba politične bodočnosti razvnema strasti. Svet je, tukaj se to jasno vidi, vedno še revolucijonarno navdahnjen. Zastopnike držav, ki sede v Palazzo Reggio bi se moralo privesti sem, da bi videli enkrat na lastfie oči, na kakih vulkanih prav za prav vladajo...
Stotaki kot ovij a! ni papir. V Genovi prodaja neki krošnjar milo za čiščenje madežev, zavito v avstrijske stotake. Cena milu je 20 centimov. Mož kriči po genovskih ulicah: »Kupite milo, povrhu dobite avstrijski stotak. Danes je stotak vreden le 10 centimov, a pomislite, da se lahko dvigne.« Mož je na ta način
angleško državno gospodarstvo naravnost ogromne prebitke, se bori francosko s strahovitimi izgubami. Izguba znaša nič več in nič manj, kakor štiri milijarde francoskih frankov, to je 96 milijard naših kron. To so skupne številke, ki jasno kažejo, kam gre Francija. Seveda računa Francija na visoko nemško odškodnino, toda pri politiki, ki jo vganja Francija, ji nazadnje tudi zlate nemške marke ne bodo pomagale veliko.
Nemčija. Interesantno je, kako mišljenje je vstvarila v Nemčiji že tolikokrat omenjena rusko-nemška pogodba. Prva vest o pogodbi je imela za posledico navdušenje vseh socijalističnih strank, medtem ko so sprejele meščanske stranke pogodbo zelo mrzlo. Industrija je pozdravila pogodbo brezpogojno. Ona je dobila delo, je dobila odjemalce in to je za njo glavno. Drugih misli so bili konservativni elementi, ki se sestavljajo v Nemčiji po največ iz takozvanih junkerjev. Da bo moral ob priliki stisniti kak junker boljševiku roko je bila misel, ki jo junkerji niso mogli preboleti, kljub jezi na Francoze in Angleže in kljub temu, da vedo da mora tako prijateljstvo njihove sovražnike silno razkačiti. Komaj pa je potekel mesec dni, se je to mišljenje v Nemčiji precej izpremenilo. Ravno konservativni krogi so danes mnenja, da je ta pogodba dobra, da so boljševiki edini faktor, ki more pomagati današnji Rusiji, in čudno, junkerji so začeli celo svetovati svojim tihim zaveznikom ruskim beguncem, monarhistom, ki žive na Nemškem, naj sc sprijaznijo z današnjo rusko vlado in naj gredo domov. Kajti izključeno je misliti, da bi bil v Rusiji še kedaj mogoč car. Drugega mnenja pa so danes socijalisti osobito neodvisni. Po predpisu pogodbe so dobili namreč nemški komunisti, ki so bili prej skoraj ob ves upliv in so njihove elane pobrali večinoma neodvisni soci-jalisti, novo gradivo za uspešno agitacijo. Med tem ko so se še pred kratkim neodvisni socijalisti in komunisti prav dobro razumeli se danes hudo spopadajo. Rusko-nemška pogodba je postala nemškim neodvisnim socijalistom silno neljuba.
Poročila z dežele.
(Litija.) Kakor nam je znano sta se vršila tu pred kratkim dva sestanka in sicer od JSZ (klerikalne) v predilnici. Ali povedati moramo, da obakrat niso imeli prav nobenega uspeha, zato jih je že sedaj začelo srbeti med prsti, tako da so svoj zadnji sestanek razkrili v listu »Novi Cas«. Zelo lepo, samo nekaj pa moramo pribiti, namreč, da ti zaspani strici
spravil med ljudi že ,300.000 kron. Čudno pa je to, da ljudstvo stotake res shranjuje.
Marconijeve izjave. — Zopet znaki z Marsa. Nedavno so proslavljali 251et-nico iznajdbe brezžičnega brzojava. — Njen iznajditelj Marconi je danes v uajlepši življenski dobi — v 45. letu svoje starosti — in še vedno nadaljuje z novimi iznajdbami. Marconi je tih človek, redkokedaj govori o svojih izumili, predno niso popolnoma gotovi. Ako je sedaj postal bolj gostobeseden ter podal važne izjave, je temu dokaz, da bo to, o čemur je govoril, skoraj ^gotovo tudi praktično izpeljivo. A to f ne bo nič manj in nič več, kakor prc-: komorski brezžični telefon. Nemara pa zasleduje Marconi še nekaj drugega, nekaj velikanskega, nekaj kar bo pretreslo človeštvo. V mirnih in jasnili tropskih nočeh so dobivale velike ra-dijo-postaje neke tajinstvene znake, ki so bili slični črki »s« morsejevega telegrafskega alfabeta. Leta 1920 jih jo Marconi fiksiral kot faktične električne valove, ki dajejo popolnoma točno signale. A dobili so jih z enako močjo aparati v Londonu in New-Yorku. Kolikor je dal Marconi do sedaj razumeti, približal se nam bo ta tajinstveni dajalec omenjenih signalov jako znatno......
Tako se utegne v tihi, jasni, poletni noči mesca junija dogoditi, da dobi Marconi v svojem observatoriju, sredi kompliciranih aparatov in močnih strojev, prvi odgovor iz svetovnega vesoljstva. Večje zadovoljnosti bi si niti on sam ne mogel poželeti.
ne govore in uc pišejo resnice' o tem sestanku. I. Pravijo, da so narodni MKujalisri med sestankom s harmoniko prihrumeli, kar je neresnično, res pa je, da smo mi, člani NSZ, prišli .skupno z njihovo branžo, in smo popolnoma mirno čakali kedaj da se začne »Javni shod«, ki je bil tudi razglašen in še ustmeno na našem shodu prejšnji dan. In res naslednji dan jim ie zmanjkalo najbrže korajže zato je otvoritelj omenil, da je samo sestanek glede notranjega gibanja njihove branže. t. i. .ISZ. In glej, še ni dobro začel govoriti njihov gospod, ki mu žal ne verno imena in se tudi za njega ne zanimamo, je že tudi končal z zaključkom, da da besedo, če hoče kdo govorit;. Tudi pri tem se je njihov otvori telj Kozole« prijel za nos, kajti pred sestankom je rekel, da besede ne dobi nihče. Tu zopet vidimo, da so bojaz ljt\ i, ker dvakrat ne povedo enega in istega, tako da najbrže sami sebi ne verujejo. Dalje poročajo v listu, da, je imel neki narodni socijalist odprt nož in da jim .ie grozil ž njim. Priporočamo jim, da si drugič vzamejo s seboj očala na take sestanke. Toliko v poduk. Kajti mi do danes nismo še rabili noža ne v tem in ne v drugem oziru, ker /.a take kratkomisleče stričke in tetke še robca ne vzamemo v roko, da bi jim pomahali. Povemo pa odkrito, da smo po končanem govoru dobili harmoniko od gospoda Cerarja in smo že rajše zabavali ž njo, kot pa z njihovimi besedami, ki so pri nas, ki se zavedamo, da smo še solidni, brez pomena. Ako nas gg. od JSZ niste preje poznali in videli, ko je trkala beda na naša siromašna vrata, in ste raje spali, v času, ko je naš cel obrat v predilnici stal ter nismo dobili nikjer drugje prve pomoči kot edino le pri NSZ, katera nas še danes podpira, pač ne moremo biti hvaležni vam, ampak njej. Ker pa ste se sedaj začeli vmešavati v našo or ganizacijo, vam svetujemo, da namerite korake tja, odkoder ste se prištu-lili. Ako pa ne, se bomo oglasili drugič s pesmijo, ki pravi: Mi vstajamo — in vas je strah! — Zdravo!
Maribor. Pod naslovom »Maribor v objektivni luči« je priobčil »Slov. N.« v št. 107 poročilo iz Maribora, ki je pa preveč pesimistično pobarvano. Dobro .ie, da se vedno javnosti predočuje pomen našega obmejnega mesta in nevarnost, ki mu preti od nemških mir-cerjev, mislim pa, da stvar ne bi bila tako huda, oko bi ravno demokrati pustili narodnim socijafcem prosto ro ko, da bi slovensko delavstvo popolnoma osvojili iz krempljev nemškega so-cijalizma. Godi se pa ravno nasprotno. Nar. socijalce povsod in vedno demokrati napadajo in zasramujejo, med tem ko socijalne demokrate povsod in vedno protežirajo. Razen tega ima soci-jalna demokracija dobro plačane agitatorje, profesorje, učitelje, — nar. so-cijalna stranka pa žal ne more nuditi svojim članom gmotne udobnosti, ker večina naših članov misli, da je dovolj ako so nar. socijalnega mišljenja in ako vržejo ob volitvah svojo krogljico v nar. socijalno skrinjico; da li plačujejo redno svojo članarino ali naročnino, na to ne misli nobeden. Ako pa ni denarja, ni sredstev za agitacijo. Toda če bi hoteli taki cirkuški »rompompom«, kakor ga uganjajo soc. demokrati, bi vkljub vsemu tudi mi spravili tako procesijo skupaj, kakor oni. Vendar pri nas ni demagoštva, jasna in odkrita so naša načela, svetli so naši cilji, lo vedo vsi naši pristaši in ako bo potreba, bodo tudi oni pokazali ma-gari na ulici, koliko nas je. — Poglejte nižje sloje tule. domačinov. Vse je nem-škutarsko, čeravno so vsi Slovenci. Tu more odpomoči samo narodna delavska in v resnici socijalistična organizacija', nikakor pa ne kapitalistično domagoštvo in demokratska strahovlada. Narodna delavska organizacija je napravljala čudeže v Trstu vidjub vsem težkočam in šikanam od strani viade in soc. demokratov, tukaj bi pa r?*ila še več’ ako ne bl bil° k. atuov.dnežev	v merodajnih krogih.
•	A l ■	°	’!^ov- Nar.« ponovno
jadikuje mariborski dopisnik o nemški nevarnosti. Izjavljamo Vam pa da ni
prav nobene nevarnosti, ako delamo
vsi narodno socijalno in vestno, brez demagoških fraz. —
(Ptuj.) Znani nadučitelj in .IDS mestni oče g. Ivan Klemenčič je bil radi častikraje zopet obsojen in sicer to pot na 800 K denarne globe ali 6 dni zapora. Dne 20. marca zvečer je obsojeni po neki gledališki predstavi za odrom brez vsakega vzroka napadel tov. Lenarčiča in ga obsul po svoji jezični navadi z raznimi psovkami. Zato ga je Lenarčič predal sodišču. Njegov zastopnik dr. S., ki je vložil istočasno prati tov. Lenarčiču protiovadbo, je kljub vsem advokatskim zvijanjem, propadel ter je bil tov. Lenarčič popolnoma oproščen. Tov. Lenarčiča je branil g. dr. Brumen, To je že tretji slučaj, tekom nekoliko mesecev, da si stoje demokratski in narodno socialistični ptujski pristaši pred sodiščem nasproti. V vseh treh slučajih so bili demokratski pristaši obsojeni. Dobra večina JDSarjev je mnenja iti prepričanja, da imajo oni nekake predpravice iu da smejo tudi obrekovati in javno žaliti vsakogar, ne da bi zato dobili zaslužene kazni. Da so vseh prepirov krivi oni, ki hočejo z vsakim, pa najsi bo tudi kaznjivim sredstvom ubiti pripadnike NSS, naj služi sledeči dokaz: Čeprav je bil tov. Lenarčič brez vsakega povoda žaljen, je vendar, predno je vložil sodnjisko ovadbo, poslal dva učitelja k g. Klemenčiču z nalogom, da tam posredujeta, da bi g. K. preklical in obžaloval žaljivke ter tudi prosto voljno daroval primeren znesek za kakšno narodno društvo. G. Klemenčič ie ta predlog osorno odklonil in tako je prišlo, da se zgraža vsakdo nad učiteljem, ki naj bi sejal, posebno tu v jezikovno mešanem obmejnem mestu, ljubezen med brati. 'lov. L. je še pred kratkim dokazal miroljubnost in spravljivost, ko je nekemu zagrizenemu JDS ar ju drugi dan odpustil žaljivke, ko ga je le ta zato zaprosil. Ker je pa g. Klemenčič eden glavnih vodi teljev ptujskih JDS arjev in občinski odbornik, poglejmo malo nazaj v njegovo preteklost. V mladih letih se je zagledal v kmečko dekle, česar posledica je bila njegov nezakonski sin. To je pač nekaj naravnega. Toda ko je njegov sinko dorasel, ga je pošiljal od Ptujske gore na Breg pri Ptuju v nem ško Schulvereinsko šolo, menda samo zato, da bi se tako bolje prikupil Or-nigovi kliki. Vpliv na vzgojo svojega lastnega sina ima tudi še sedaj, po 22. letih, ker ga deloma vzdržuje. -Povsem značilno je dejstvo, da je gospod Klemenčič kot učitelj-voditelj vedno slovenske šole na Ptujski gori izstavljal mnogokrat izpričevala, samo
v	nemškem jeziku. Eno tako nemško šolsko izpričevalo imamo na razpolago. To naj bi bil cvet JDSarjev v Ptuju. Eden je predi preobratom javno agitiral proti Jugoslaviji in proti legijam, drugi je upropastil s svojo malomarnostjo mestno gospodarstvo in protežiral nemške obrtnike in trgovce; tretji je bil vedno štajercijanec, izstavljal nemška izpričevala ter pošiljal lastnega otroka vedno v samo nemško šolo, medtem ko je bil sam voditeljev slov. šole itd. Kar je še vas čistih in pametnih JDS izpreglejte, dokler je še čas! Menda vas ni udaril Bog s — slepoto.
Shod NSS v Slo venj grad cu. V nedeljo, 7. t. m. dopoldne se je vršil v hotelu »Balkan« v Slovenjgradcu zel« dobro obiskan shod Narodno-socija-listične stranke, kateremu je predsedoval predsednik krajevne organizacije tov. Debelak. Za njim je obširno govoril narodni poslanec tov. Brandner, kateri je predvsem razmotrival naš zu-nanje-politični položaj, v katerega ospredju stoji danes konferenca v Genovi, na kateri naši delegati igrajo nepravilno vlogo, ker so se dali ttpreči v voz starega kapitalističnega in militarističnega sveta, ki ga zastopa Francija, namesto da bi stopili v stik s Slo-vanskim socialističnim vzhodom, kakor je to storila Anglija. Nato je govoril o notranji politiki naše vlade, ki je istotako kakor zunanja politika vele-kapitalistična in veleagrarna in s tem naravno tudi protinarodna. Vidovdanska ustava je bankrotirala s tem, ker se je njena najvažnejša točka »razdelitev zemlje na oblasti«, radi katere postoje v naši državi največji spori, osobito v rešitvi hrvatskega vprašanja izvedla diktatorskim potom. Govornik
se je nato bavil z vprašanjem naših bolnic, javnih nameščencev, invalidov’ iu vojakov ter je jasno preciziral stališče, ki ga zavzema narodno-socijali-stična stranka napram vsem tem vprašanjem, naglašujoč, da se bosta na-rodno-socijalistična poslanca z vso odločnostjo tudi za naprej borila za pravice našega delavnega ljudstva proti kršitvi zakonov in proti absolutizmu. Na koncu svojega govora je ponovno naglašal, da gre boj narodno-socijalistične stranke, ne proti državi, kakor je to slučaj pri tistih, ki nam zavidajo, da smo se osvobodili, marveč proti absolutističnemu, ne —- demokratičnemu iu nesocialnemu režimu. Državo bomo znali braniti do skrajnosti, ta-ko proti njenim rušilcem od spodaj, kakor proti rušilcem od zgoraj, ker bi nas potomci proklinjali, ako bi radi nepovoljnih razmer, ki so prehodnega značaja, šli tako daleč, da bi zavrgli toli zaželjeno narodno in državno samostojnost. Vsak dober državljan se mora boriti za odpravo ne-dostatkov, ki ustvarjajo nezadovoljstvo, katero se vsled napačnega tolmačenja obrača proti državi, namesto proti režimu. Tudi ni pravilno, ako se zvrača krivda na razmerah v državi na bratski srbski narod, kateri istotako trpi kakor mi, pač pa nosi vso krivdo korumpirana inteligenca in politični špekulanti, ki pripadajo vsem trem plemenom in predstavljajo današnji režim, proti kateremu se moramo boriti. Po končanem govoru tov. Brandnerja, ki so mu zborovalci! burno pritrjevali, je bilo na tovariša Brandnerja stavljeno vprašanje, če odgovarja resnici, kar so listi poročali o našem konzulatu v Rimu. Tov. Brandner je odgovoril, da je v tej stvari vložena interpelacija in se bo zadeva v najkrajšem času pojasnila. Tov. Vrhove je nato prečital dve resoluciji. Ena se tiče maksimiranja draginjskih doklad nižjih javnih nameščencev in slabega tolmačenja in izvajanja zakona o draginjskih dokladah, katera resolucija je podobna resolucijam, ki so bile sprejete na naših shodih v Celju iu Ljubljani in so bile že objavljene. Druga resolucija sc tiče vprašanja naših invalidov, katerih položaj je jako beden in ta se glasi: Vojni invalidi, vdove in sirote poverjeništva v Slovenjgradcu protestirajo proti zavlačenju zakonskega predloga glede invalidnin, vdovnine, vzgojevalni-ne in doklade, ki je bil sporazumno z invalidsko centralo v Sloveniji, Hrvat-ski in Srbiji že meseca septembra 1921 ministrstvu socijalne politike v Beogradu predložen, ki pa ni prišel v pretres narodni skupščini, ampak je ministrski svet izdal začasni zakon o pomoči invalidom, razglašen v »Uradnem listu« št. 14/1922, ki je pa za prizadete skrajno krivičen in nesprejemljiv.
Vsi gospodi narodni poslanci se vljudno prosijo, da zahteva zakonski predlog pred skupščino, ter da zastopajo naše interese v toliko, da bo izdan pravilni in humani zakon brez razlike vojnih žrtev v Srbiji in prečanskih krajih ter brez razlike, jeli vojna žrtev dobro-voljec ali ne. Torej zakon, ki se bo nanašal na vse žrtve kraljevine SHS brez vsake protekcije.« — Obe resoluciji sta bili soglasno sprejeti, nakar je tov. Debelak ta sijajno uspeli shod zaključil.
Tedenske
novice.
Uvidevajo. »Slov. Narod« priznava, da je treba rešiti spor s Hrvati in spraviti hrvatsko vprašanje konečno s sveta. Demokrati priznavajo, da se bo to tudi prav kmalu zgodilo. Mislijo Pa, da bo lažje šlo potem, ko bodo Radič, Drinkovič et lponsortes končali svojo politično karijero — na vislicah! Mj smo to že zdavnaj uvideli! Dvomimo pa, da li bo demokratsko na-dalnje postopanje v zagroženem smislu pravilno?
Pritožba. »Slov. Narod« od 16. maja se pritožuje nad neznosnimi cenami zelenjadi na ljublj. mest. trgu. Prav je! Je to sramota in nečuven škandal, da se zelenjavo prodaja po takih cenah. Kako si naj ubogo delovno ljudstvo ali uradnik privošči borih kolerabic za kosilo, ako stane komad 15 kron, kar znaša za družino 4 do 5 glav preko 100 kron? Kje naj vzame
potem ostalo prehrano? —• Dovoljujemo si pa vprašanje na gospode okrog »Slov. Naroda« zakaj niso dvignili prahu takrat, ko so njihovi politični pristaši v vladi ukinili občinska sodišča za pobijanje draginje, ki so imela vendar nalogo, stopati takim oderuhom na prste? Zakaj so molče sogla šali s tem, da je vlada vzela občinam to edino orožje iz rok. napram takim ljudskim pijavkam? — Dalje: Zakaj ni »Slov. Narod« pokaral zastopnikov demokratske stranke v parlamentu, ko so glasovali pretečeni teden proti predlogu poslanca Deržiča, da bi vlada ukinila zakon o maksimiranih draginjskih dokladah za nižje državne uslužbence, da bi se jim stem priiM>moglo vsaj sem in tja do nakupa kolerabic za kosilce?« Ne uganjajte demagogije gospodje, ljudstvo vas pozna!
Časi se izpreminjajo tudi pri demokratih. — Proklet je bil do nedavnega časa vsak, ki se je drznil dr. Sušterši-čevo ime v javnosti izpregovoriti: ako bi ga pa bil kdo vzel v zaščito, bi ga bili demokrati linčali. — In danes? Danes smejo šušteršičijanci po navodilih svojega političnega, voditelja nemoteno zborovati. In ne samo to! Demokrati pošiljajo, kakor čujemo, na tajne šu-šteršičijanske sestanke celo svoje za stopnike. — Pa naj še kdo poreče, da ni demokratsko-šušteršičijanske zveze.
Predznaki novih volitev. — Sef so-cijalno-demokratske stranke, pokorni sluga naših demokratov, je sprožil pr-
vi	strel in odkril neko afero, ki bi naj spodnesla tla Kocmurjevi skupini v so-cijalno-demokratski stranki, katera je dr. Korunu in njegovim pomočnikom tak velik trn v peti, in se zato mora po nalogu demokratov brezpogojno do volitev napraviti neškodljivo. V kolikor bo Korunovcem, oziroma našim demokratom to uspelo, hočemo videti. Prepričani smo, da se bo g. Kocmur znal in vedel braniti in da ho pokazal postopanje in kšeftarenje vodilnih socialnodemokratskih Korunovcev in Kristancev v vsej svoji nagoti. Cas bi bil, da se delovnemu ljudstvu socialnodemokratskega tabora natoči že enkrat /.ares čistega vina, da. bo videlo, kako .ie bilo goljufano,
Rade Pašič. Rade Pašič je sin Nikole Pašiča, našega »velikega državnika« in ministrskega predsednika. O Nikoli Pašiču se govori skoro vsaki dan, o njegovem nadebudnem sinu le tu in sem. Toda kadar se govori o njem, takrat pa že sigurno v zvezi s k,ako lumparijo. Pravijo, da je sin navadno tak, kakršen je oče. — V spominu je še afera »Omnium Serbe«. Rade Pašič je igral tam glavno vlogo, (udi pri takozvanih Pucljevih volili je reševal Rade Pašič našo državo. Sedaj pa poročajo listi zopet o neki smrdljivi zadevi z neko francosko družbo in koga najdemo zopet enkrat, ki igra v tej korupcijski aferi glavno vlogo — Rade Pašiča sina Nikole Pašiča, našega »velikega državnika« in ministrskega predsednika. Neka francoska generalna komisija za brezžično tc-legrafjio, bi rada ogoljufala našo državo. Seveda je iskala za to zaveznikov in je — kakor samo obsebi umevno — naletela najprvo na Rade Pašiča, no pa na moža, s katerim se da tudi govoriti kako pametno besedo, na gospodina Jovana Jovanoviča, našega dičnega poslanika v Londonu. Tudi nekateri narodni poslanci in beograjski advokati so bili pripravljeni, da se »nešto zaradi«. Francozi bi radi dobili koncesijo za brezžično telegrafijo v naši državi in naprtili za gradnjo postaj naši državi ničvredni materija!. Ministrstvo za [Hišto je izreklo, da bi bila država IX) tej francoski družbi občutno oškodovana. Toda Rade Pašič, grški in židovski agenti delajo z vso silo na to, da bi ministrstvo pošte sprejelo ponudbo francoske družbe. — Srečna država v kateri vzgajajo ministrski predsedniki take krasne sinove.
Kaj je z razpeljavo vodovoda v Ljubljani. Za napeljavo vodovoda za hiše ob Vodovodni cesti in na Mirju je bil že zdavnaj v občinskem svetu dovoljen potrebni kredit, ki ga je vlada tudi odobrila. Vzlic temu pa se z delom še do sedaj ni pričelo. Apeliramo na g. župana in občinski svet, zlasti na delegacijo NSS, da zadevo čimpre-je pospešijo. Poletje bo kmalu tu ter
ravnotako uidi jesen in zima. Ali naj ljudje še vode pogrešajo? Opozarjamo, da so vse hiše na teli novih delih mesta brez vode. — Kje je vzrok, da- se tako prepotrebno delo zavlačuje? Pa menda vendar ni tu vmes črne roke, ki bi zadrževala, da bi se sklepi sedanje večine občinskega sveta zares tudi realizirali? Zahtevamo, da se zadeva, preišče in takoj napravi red. ter z delom zlasti na Vodovodni cesti takoj prične, ker so tam ljudje vode v prvi vrsti potrebni.
Mesne cene pri nas in na Romunskem. V Bukarešti so maksimirane za meso sledeče cene: za svinjino 16 lejev = 32 naših kron. za pr im a govedino 12 lejev = 24 kron; za teletino 10 lejev = 20 kron; za ovčje meso 6 do 8 lejev = 12 do 16 kron; za slanino 22 lejev = 44 kron ter za mast 26 lejev = 52 kron. Pripomniti moramo, da Romunija prav pridno izvaža meso in živino. Toda ta okolnost upliva na domače cene ravno nasprotno kot pri nas. V blaženi Jugoslaviji je pač glavno, da se izvaža in da gotovi ljudje kaj »zaradijo«, ljudstvo pa stradaj!
Izvoz mesa zabranjuje celo Madžarska ne samo Cehoslovaška. Avstrija bo torej zopet navezana edino na jugoslovansko in romunsko meso. Zopet bomo glodali po dragih cenah smrdljive kosti ter uživali drobovje, pri tem ko si bodo izvoznica r ji polnili žepe. Ljudstvo je pač pohlevno, toda gorje, če izgubi razum. Zatorej pamet, vi, pri vladnih jaslih!
Prepoved uživanja alkohola za mladoletne v Cehoslovaški. V zdravstvenem odboru so v Pragi nedavno razmotrivali o zakonu, ki bo prepovedoval uživati mladini do 16. leta vsako opojno pijačo, do 18. leta pa vse druge alkoholne pijače razen piva in vina. Na plesnih zabavah se bo smelo točiti kvečjemu pivo in vino.
V	prid gladujočim bratom v Rusiji
vprizori Dramatični odsek Invalidskega doma v Ljubljani v četrtek, dne 25. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu v Ljubljani dramo v treh dejanjih »Revolucijska svatba«. Z ozirom na dobrotvorni namen prireditve se p. n. občinstvo vljudno vabi za čim-obilnejšo udeležbo. — Vstopnice se dobe v predprodaji v trafiki ge. Sever v Šelenburgovi ulici, tor pri blagajni eno uro pred predstavo.
Narodni ženski savez kraljevine SHS, slovenski del, nam je vposlal sledeči oklic, ki ga priobčujemo, ker se tiče nadvse potrebne socijalne ustanove; Slovenci! Slovenke! Bliža se čas poroke Ni. Vel. kralja Aleksandra z romunsko kraljičino Marijo. Ta veseli in pomembni dogodek hoče slovensko ženstvo proslaviti s činom trajne vrednosti, s činom, o katerem je prepričano, da bo tudi državi in narodu v naj-večjo korist.
Strahotne posledice vojne vplivajo najbolj strupeno na našo deco in mladino, ki je brez odporne sile napram zablodam sedanjega življenja, napram razmeram, ki vodijo v moralični ban-kerot naše družbe, ako jih pravočasno ne zajezimo. Upoštevajoč ta dejstva, je sklenilo slovensko ženstvo na svojem zborovanju dne 2. februarja t. I., da hoče zastaviti vse svoje sile v to, da obvaruje doraščajoči rod propasti in da hoče prav to delo pokloniti kot poročni dar naši kraljevski dvojici.
Slovensko ženstvo, združeno v Narodnem Zenskem Savezu, namerava postaviti v Ljubljani »Materinski in dečji dom«, ki bo nosil ime naše bodoče kraljice Marije, in hoče na njen poročni dan postaviti temeljni kamen temu domu, iz katerega bo prihajala telesno in duševno zdrava in krepka mladina. Ta dom je zamišljen v slogu najmodernejših zaščitnih naprav za deco in .mladino in hoče biti zatočišče in domače ognjišče osiroteli, zapuščeni, zanemarjeni mladini vse Slove-
nije, hoče biti varno zavetje našim materam, ki jih sedaj življenje ’ neusmiljeno preganja in hoče postati so-cijaina šola za ono ženstvo, ki se bo posvečalo delovanju za javni blagor.
Ljubljanska mestna občina, na katero smo se obrnili najprej, nam je naklonila že milijonski dar s teni, da nam je prepustila brezplačno stavbi-šče za dom kraljice Marije. Ta zgled ljubljanske občine naj bo vzpodbuda vsem ostalim občinam Slovenije, da prispevajo po svojih močeh k napravi, ki bo ravno občinskemu gospodarstvu in življenju v največjo korist. Vsaka občina je danes v največji zadregi, kadar pride v položaj, da mora preskrbeti na dober način svoje mlade občane. Samo majhen Državni dečji dom v Ljubljani in še manjšo dečjo stanico v Mariboru in nekaj privatnih zavodov imamo, l<i ne morejo oskrbeti niti en odstotek dece, potrebne nege in zaščite. Slovenija pa ima okolo 76.000 sirot in polsirot, od katerih je ogromen del potreben materinske ljubezni, toplega doma, a nima ne enega ne drugega. Slovensko ženstvo hoče pa vsej tej zapuščeni deci posvetiti vso materinsko skrb in ljubezen, da jo obvaruje propada. Vemo, da naš apel na slovenske občine ne bo brezuspešen, da bo vsaka prispevala po svojih močeh k napravi, ki jej bo odvzemala veliko skrb.
Slovenske občine! Najlepša prilika se Vam nudi, da izkažete svojo vdanost in zvestobo kralju in državi, ako podpirate naše delo. Namesto darov in brzojavk na dan poroke, darujte one zneske za Dom kraljice Marije.
In ti slovensko ljudstvo, ki si v trpljenju in pomanjkanju dočakalo dan narodnega osvobojenja, ti ne boš zadnjo med zadnjimi. Vse naše žene, ki so si kot matere, gospodinje, ročne in duševne delavke priborile vpogled v žalostno življenje naše osirotele in zapuščene dece, bodo prve na delu, da se uresniči naša ideja. O tem niti najmanje ne dvomimo. In naši možje, ki so v trdem boju za obstanek dozoreli in spoznali življenje, bodo krepko sodelovali z nami, ker vidijo v vsakdanjem življenju zle pojave nezaščitene dece in mladine. Bratje in sestre, spominjajte se ob vsaki priliki našega bodočega doma, pokažite z dejanji, da Vam je obča blaginja najvišji cilj.
Slovenci in Slovenke! Združimo se vsi, brez razlike spola in stanu in strankarskega prepričanja, in poklonimo kraljevski dvojici dar, ki bo pričal vedno o naši odkritosrčnosti in iskreni ljubeznifcklff, ki ne ho blestel samo na dan poroke.
Naše občine in vse večje darovatclje hočemo zabeležiti v posebni, umetniško izdelani knjigi, ki jo poklonimo naši kraljevski dvojici.	^
V	Ljubljani, dne 13. aprila 1922.
Za Narodni Ženski Savez kraljevine SHS, slovenski del:
Franja Tavčarjeva, podpredsednica.
Minka Govekarjeva, tajnica.
Orožnikom se izplačajo po naročilu iz Beograda zaostale dnevnice za čas od avgusta do konca leta 1921.
Proste takse so po uradni objavi delegacije min. financ, prošnje oz. legitimacije drž. nameščencev in upokojencev ter njihovih rodbinskih članov za znižane vožnje po železnicah.
Izletniški vlak v Savinjsko dolino.
Ravnateljstvo drž. žel. je na prošnjo celjskega odseka Sav. podr. SPD tudi letos dovolilo nedeljski izletniški vlak. Voziti prične na binkoštno nedeljo.
Povratek naših ujetnikov iz Rusije.
Jugoslovanski delegat na genovski konferenci, profesor Dragoljub Ilič je izposloval prii Cičeri^u, predsedniku ruske delegacije, da se dovoli skupini jugoslovanskih državljanov povratek v domovino. Ilič je izročil Cičerinu imenik ujetnikov.
Prve črešnje so skušali prodajati kmetje na zagrebškem trgu .po 300 K kilogram. Ker jih ni hotel nihče kupiti, so znižali ceno na 200 in pozneje na 100 K. Pa tudi pri tej »nizki« ceni bodo zobali črešnje le verižniški kosi, ki jih je seveda precej v Zagrebu. V Ljubljani stane kg črešenj »samo« 80 K.
I	)ober tek!
Dvoglavo tele. V neki vasici pri Banjaluki je dobila krava tele, ki ima dve glavi, tri oči, dva nosa, dva jezika in dve nogi.
Železniški most se je podrl blizu Pise (Italija), ko se je peljal črezenj vlak. Samo lokomotiva z dvema vagonoma jc prispela na drugi breg, vse drugo je padlo v 5 metrov globok jarek. Žrtev je zelo veliko.
Iz stranke.
Krajevna organizacija narodno-socijalistične stranke priredi v soboto, dne 20. t. m. točno ob S. uri zvečer sestanek somišljenikov v gostilni pri »Lisjaku«, Poljanska cesta številka 54.
Tovariši se vabijo, da se tega sestanka sigurno udeleže.
Odbor.
Majski dar. O priliki proslave l. iriaj-nika v Ljubljani, ki jo jc priredilo stran kino vodstvo, se je za majski dar nabrala svota ,)66 Din. V isto svrho nam • nakazala kraj. organizacija v Litiji so Din. kraj. organizacija v Celju 134 Din. ;>•. kraj. organizacija v Ribnici 79 Din., tov. Kravos pa je podaril kot majski dar 10 Din., kraj. organizacija Slovenjgrader 117 Din., kraj. org. Novo mesto 46.50 Din. Navedenim se prejem majskega daru /. zahvalo potrjuje. —
Strankin davek. Vsem kraj. organizacijam so se svoječasno dostavile okrožnice glede vplačila strankinega davka za tekoče leto, vendar se dosedaj še veliko število kraj. organizacij ni odzvalo z vplačili na "strankinem davku ,;a tekoče leto. Prizadete kraj. organizacije se na prošajo, da tozadevno čimpreje vse potrebno urede ter strankini blagajni pripadajoči del nemudoma vplačajo potom poštnih položnic z oznako »Strankin davek«. Pozivamo Vas na delo za našo sveto stvar, /ato bodi Vaše delovanje v vsakem oziiu — torej tudi, in predvsem glede stiankinih prispevkov v redu! Strankin davek so za prijavljeno število tovarišev-članov poravnale za tekoče leto: kraj. organizacija v Litiji, katere delovanje naj služi ostalini kraj. organizacijam za vzgled in vzpodbudo, kraj. organizacija v šiški, kraj. organizacija Log pri Ljubljani, kraj. organizaciji Novo mesto se potrjuje prejem zopetnega vplačila 38 Din. za stran, davek, kraj. organizacija Ptuj in kraj. organizacija Šoštanj. Pričakujemo, da v teku meseca maja in junija t. I. tudi vse ostale kraj. organizacije vplačajo v strankino blagajno na strankinem zboru določeni davek za tekoče leto!
25-letnica češkoslovaške socijalistične stranke v Pragi. V dneh 2. do 6. junija t. 1. se vrši v Pragi velika proslava 25 letnice obstoja narodno - socijalistične stranke. Na to proslavo pohite tudi tovariši iz cele Jugoslavije. Svojo vdeležbo so do sedaj prijavili tovariši iz Beograda, Zagreba, Ljubljane, Splita, Sarajeva, Maribora, Celja, Ptuja itd. Ni ga večjega okraja v Jugoslaviji, ki ne bi poslal svojega zastopnika. Vdeleženci odpotujejo iz Ljubljane 1. junija z dopoldanskim češkoslovaškim brzoylakom. V Prago dospejo 2. junija dopoldne. Da bo proslava kar naj-dostojnejša, nam zagotavlja slavnostni program, ki ga ob enem objavljamo.
Tovarišem, ki bi se še hoteli priključiti jugoslovanski delegaciji sporočamo, da se lahko prijavijo še do 22. t. m. Na kasnejše prijave se ne bo oziralo in se tudi ne bo moglo preskrbeti znižane vožnje in stanovanja. Prijavite se torej do 22. t. m. vsi, ki mislite poseliti v slavnostnih dneh brate Cehe. Prijave sprejema tajništvo NSS, Ljubljana, Narodni dom.
Program jubilejne slavnosti 25 letnega obstoja češkoslovaške socijalistične stranke v Pragi. V petek, 2. junija dopoldne prihod Jugoslovanov.
V soboto 3. junija: Dopoldne sprejem gostov.
Ob 3. uri popoldne otvoritev razstav v industrijski palači.
Ob 7. uri zvečer slavnostna predstava v Narodnem, Stanovskem in Vinograd-skem gledališču.
Ob 10. zvečer koncert in skupna večerja na Žofinu.
V nedeljo 4. junija: Ob 10. dopoldne obisk grobov umrlih delavcev stranke.
Ob 1. uri popoldne manifestačni izpre-vod iz Vaclavskega namestja na razstavišče.
Ob 3. uri popoldne ljudski tabor na razstavišču.
ljudska veselic;.
Ob 5. uri popoldni na razstavišču.
Ob 8. uri zvečer programski vciVi \ veliki dvorani Lucerne.
\ pondeljek 5. junija: * >b ki. uri -.lav npstno zborovanje ustanoviteljev, gostov in delavcev stranke v Smetanovi dvomili občinskega doma.
Ob 5. uri popoldne poklonitev g. pre-zidentu republike na (iradu.
Ob 8. zvečer jUgoshn . predstava v gledališču Variete: »Gozd«.
V	torek (>. junija:
Ob 7. uri dopoldne izlet du S\ el ivanskih izvirov.
Ob 5. uri popoldne zaključitev razsUi
ve.
Oh 8, uri ?večer jugoslovanska kleda liska predstava »Golgota«.
Narodno-socijalistična razstava v Pia
gi. Povodom proslave 25-letnicc obstoj;..
češkoslovenske socijalistične stranke v Pragi je na programu tudi razstava. S:> tej razstavi imamo jugoslovanski narodni socijalisti svoj posebni oddelek. Da bo i;a; oddelek čini popolnejši, pozivljemo vse odbore krajevnih organizacij in vse naše klube občinskih svetnikov, da nam čimpreje dopošljejo svoje slike. Dobrodošle so tudi vse slike naših prireditev. Sploh pa želimo, da nam pošljete vse slike, ki predstavljajo naše gibanje in naše delo. Slike sprejema tajništvo NSS, Narodni dom, Ljub Ijana najkasneje do 28. maja t. I. Tovariši! Pošljite nam slike, da bo naš oddelek čim popolnejši. Pokažimo bratoir. Čehom, da smo v delu in da gremo neustrašeno svojo pot naprej. Tovariši! K e: je rok kratek, podvizajte se in pošljite prispevke za razstavo čim hitreje. Naj ne !>■ kraj. organizacije, ki no bi bila na razstavi zastopana.
Kraj. organizaciji Jesenice: Potrjujenin prejem zneska Din. 125, vplačanega i>" poštni položnici. Blagovolite nam sporočiti, kaj zadeva vplačilo! (Strankin davek, majski dar, znaki?!)
Tov. Počkaj Ptuj. Nakazani znesek prejeli ter ga izročimo tiskovnemu skladu.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Neki dobri pristaš NSS, ki je moral vršiti na praznik 1. maja svojo službo, je proslavil praznik dela s tem, da jc pridobil »Novi Pravdi« 2 naročnika. Tovarišu z Iga se najprisrčneje zahvaljujemo. — Ce bi bili to storili tudi vsi drugi naši pristaši, bi nam bilo omogočeno list izdajati ne samo na šestih, temveč na osmih straneh ali pa pt*
2	krat na teden.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik: Vladimir Kravos, uradnik, Ljubljana.
JI. KflSSlG, Ljubljana, Židovska ulica.
Zaloga uniformskih potrebščin, kožuhovine in razne krzne. Krznarnica in izdelovanje čepic. Nakup kož od divjačine. Kožuhovina obleka, preproge itd. se sprejemajo čez poletje v shrambo.
Gozdni
delavci
pridni, 12 do 16 mož za pripravljanje hlodov, drv za kurjavo, hmelovk, oglja itd. S6 iŠČejO. Potrebni živež po cenah na debelo v zalogi. — Ponudbe na
Veleposestvo Bošfanj, p. Radna. Dolenjsko.
M. Kuštrin
Liubliana.’
Tehniško in elektrotehniško podjetje. Trgovina s tehniškimi in elektrotehniškimi predmeti na drobno in debelo. Velika zaloga vseh vrst gumija, kolesne in automobilske pneumatike. Glavno zastopstvo polnogumi-jastih obročev iz tovarne „Walter Martiny", Na razpolago je hydravlična stiskalnica za montiranje polnogaimijastih obročev.
Centrala: Liubliana, Rimska cesta štev. 2.
Telefon št. 588. Brzojavi: Kuštrin Ljubljana.
Podružnice:
Ljubljana. Dunajska cesta 20. Teleton št. 470 Maribor, 3určl«eva ulica 9. Telefon št. 133. Beograd, Knez Mlhailova ulica štev. 3.
laloga čevljev
lastnega izdelka
testa
Sromisijslta zalop pri Betki Lešniii. Bosposha ulica W.