PoJtnfaa plačana v gotovini.
Posamezna Številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
bkaia dvakrat tedensko, In sicer rsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo to »prav«: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
©
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem števila objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din !•.—, za inozemstvo mesečno Din IS.—. čekovni račun št. 14.335.
Štev. 55.
Sreda, 12. julija 1933.
Leto VIII.
Po polomu svetovnega gospodarstva skrajšanje delovnega časa?
(IGB.) Po neštevilnih temeljitih poizvedbah in praktičnih poizkusih v mnogih deželah in industrijah, ki vsi jasno dokazujejo, da se delovni čas more skrajšati in s tem ustvariti prilika za zaposlitev nezaposlenih, je vendar izjavila delodajalska skupina ob pričetku mednarodne konference dela, da je mnenja, »da skrajšanje delovnega časa ni zdravilo zoper nezaposlenost ali za omiljenje sedanje krize.«
V	posameznih izvajanjih so ipak morali podjetniški zastopniki priznati, da bi skrajšanje delovnega časa do neke meje nezaposlenost omejilo. Toda to dejstvo ne zadošča. Da bi morda v celoti »le« nekaj milijonov sedaj v bedi živečih delavcev na ta način utegnilo zopet dobiti delo, podjetnikov pač ne more pripraviti do tega, da bi se žrtvovali naporom, ki bi jih imeli s skrajšanjem delavnika in z reorganizacijo obratov. Ker pri tem ne gre takoj v začetku za bogat zaslužek cvenka, jih to vprašanje ne interesira.
Ce se je mednarodni urad dela kljub temu ojunačil in poudaril, da »naj se vprašanje 40-urnega delovnega časa uredi s posebno konven-C1J0, se je realizacija tega spoznanja preprečila s tem, da se je vprašanje nujnosti, to je, takojšnje sklepanje o konvenciji, zanikalo. Stvar gre po svoji birokratični poti, kakor da bi svet živel v najlepši in najvišji konjunkturi.
Z ozirom na odgovornost, ki utegne priti pozneje kdaj v razpravo, naj navedemo, katere dežele — seveda neglede na celo delodajalsko skupino — so glasovale proti nujnosti: Velika Britanija, Nemčija, Japonska, Belgija, Južna Afrika, Argentina, Avstrija (ki je pravkar poslabšala celo svoj zakon o osemurnem delovniku!), Brazilija, Estonska, Finska, Ogrka, Indija, Letska, Luksemburška, Nikaragua, Norveška, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Ru-munska, Švica in Venezuelska. Za nujnost konvencije so glasovale: Avstralija, Bolgarija, Kolumbija, Kuba, Irska, Danska, Španija, Francija, Guatemala, Italija, Mehika, Švedija in Čehoslovaška.
Mezdna politika v tretjem cesarstvu.
Vse mora biti novo in drugače, lako hoče fašistična oblast. ' Torej tudi mezdna politika mora biti druga. Uvede naj se storitvena mezda, torej izpolni naj se stara želja podjetnikov. Zenačene strokovne organizacije tretjega cesarstva bodo za to poskrbele. Nameravana je enotna mezdna višina za vse delavstvo Nemčije. Ta bo osnovana na podlagi ne-obhodno potrebnih življenskih potrebščin petčlanske rodbine in cene pšenice in krompirja. Iz tega se pa že lahko sklepa, da je »neobhodna« življenska potrebščina za nemškega delavca kruh in krompir. K tej mezdni podlagi še pride doklada, ki jo Podjetnik po svoji uvidevnosti lahko .j. 1 Pa ne- Na tak način postanejo delovne pogodbe smešnost. Posredovalci med strokovnimi organizacijami in podjetniki bodo sigurno do-
Oba — Vatikan in Hitler sta
vesela.
Konkordat z Nemčijo podpisan.
V	Rimu se je mudil nemški podkancler baron Papen, da sklene kon-kordatno pogodbo z Vatikanom za celo Nemčijo. Doslej so sklepale te pogodbe z Vatikanom posamezne dežele. Všeč pa je Vatikanu in Hitlerju, da je prišlo dne 8. tm. do skupnega dogovora. Hitler je Papenu brzojavno čestital v Rim k zadovoljivemu uspehu.
Marsikdo, ki pozna prejšnje stališče katolicizma napram fašizmu, bo zmajeval z glavo in ugibal, kako je mogoč sporazum kljub nekatoliškim tezam in barbarstvu po nekaj tednih s fašizmom. Stvar pa ni tako težko umljiva.
Predvsem oznanja fasižem absolutno državno avtoriteto oseb, dalje je tisti fašizem, ki je oznanjal prej socializacijo produkcije in agrarno reformo, te svoje teze odgodil, oziroma preklical. Fašizem oznanja torej hierarhično vladavino in se odreka kršitvi privatno-lastninske pravice. Vse to pa je v konceptu cerkvene politike. In ker fašizem ne more zaupati popolnoma podivjanim množicam, potrebuje močne moralne opore, ki jo nudita protestantovska in
sedaj tudi katoliške cerkev v zmislu konkordatne pogodbe. Politično sta torej nemški fašizem in klerikalizem enih misli.
Hitler je takoj, ko je prejel obvestilo, razglasil, da konkordat jamči, da bo vbodoče katoliška cerkev v službi narodnosocialističnega režima ter da se bodo katoličani pridružili njegovi stranki. Razentega je odredil, da se vsi razpusti katoliških organizacij takoj prekličejo in postopki proti duhovnikom in voditeljem katoliških organizacij ukinejo. Kdor bi ravnal proti tej odredbi, bo kaznovan v smislu obstoječih zakonov.
V	svoji odredbi je Hitler končno vzkliknil, da je srečen, ker je pridobil novega zaveznika, ki bo sodeloval z njim v prid naroda.
Razumljivo je, da sta s konkordatom zadovoljna Vatikan in Berlin. Vatikan si je zagotovil v Nemčiji svobodo katoliške akcije, Berlin je pa dobil močnega političnega zaveznika, ki ga bo podpiral v diktatorski politiki in čuvanju svete lastinske pravice ter ne bo v ničemer oviral politike izkoriščanja delavskega razreda.
Rusija in Francija.
Apel vzhodnim državam, da pristopijo k vzhodnemu paktu.
V	ruskem poslaništvu v Parizu je bil prirejen banket ruskemu zunanjemu komisarju Litvinovu. Prireditve sta se udeležila tudi francoski predsednik vlade in turški zunanji minister.
Litvinov je povdaril ob tej priliki miroljubnost ruske politike ter izjavil, da ga veseli, da se je dosegel sporazum med Rusijo in Francijo, kojih interesi se ne križajo in omogočajo sodelovanje v zmislu pacifistične politike. Od razorožitvene konference v Ženevi in gospodarske konference v Londondu, ki sta že napol ugasli, ni pričakovati uspehov
razen prav problematičnih. Zato je potreben tak sporazum, ki bo zajamčil miroljubno politiko.
Bolgarska odločno odklanja podpis vzhodnega pakta. Istotako Madžarska, kjer trdijo, da Italija ne more pristopiti paktu, kateremu pripada mala antanta. Italija bi rada rešila srednjeevropsko vprašanja po svoje in hoče za to misel pridobiti tudi Rumunijo, dočim sta Bolgarija in Madžarska že na njeni strani. Avstrija okleva, vendar se prej nagiba k gospodarskemu sodelovanju z Madžarsko, kakor k vzhodnemu paktu.
Sijajna volilna zmaga socialistov na Finskem
Pridobili so 13 novih mandatov.
Na Finskem so se minulo nedeljo vršile državnozborske volitve. Socialisti so dobili 79 mandatov (pri volitvah leta 1930 66 mandatov, agrarci so padli od 59 ni 52 mandatov, lapovci in konzervativci so dobili 32, poprej 42 mandatov, Švedi 21 (neizpreme-
njeno), naprednjaki so obdržali 1 mandat, ostale manjše stranke pa so dobile 5 mandatov.
Tega lepega napredka finskih socialistov v dobi fašistične konjuk-ture se veseli ves mednarodni pro-letarijat.
Sporazum ob Jadranu?
Iz Rima poroča francoski »Temps, da italijanski politični krogi že dalje časa streme po sklenitvi nenapadalnega pakta med Beogradom in Rimom. Dne 18. tm. obnovi Italija pogodbo v Rumunijo. Potoval bo baje čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš še letos v Rim, kar vsekakor kaže, da se napeto ozračje med Malo antanto in Italijo pomirja.
brohotno poskrbeli za primerno rešitev mezdnih vprašanj. Pri podobnih posredovanjih, razen v enem primeru so bili doslej vedno tajniki podjetnikov.
Zopet fašistilni zločin
Soc. dem. poslanec Stelling mrtev.
Nemški državnozborski poslanec s. Stelling se je nahajal v ječi kakor drugi poslanci. Kakor znano so Stel-linga fašisti ugrabili ponoči v njegovem stanovanju ter so bile ob tej priliki ustreljene tri osebe. Po aretaciji ni bilo več sluha o Stellingu. Nedavno so našli v vodi ob zatvomici tri trupla in truplo, ki je bilo zašito
v	vreči, je truplo poslanca Stellinga. Ob aretaciji pokojnika je ustrelil v borbi mladi Schmans tri fašiste. Tudi ta je izginil. Njegovega očeta so pa našli čez nekaj dni obešenega, mati pa je obolela na umu in so jo morali oddati v zdravilišče za umo-bolne.
Razmotrivanja o delavski stranki.
Živahna razprava o potrebi političnega udejstvovanja je pokazala, da delavstvu ni všeč in se mu zdi krivično ter zamuda časa v razvoju, če se ne more politično udejstvovati. To je gotovo jako važno dejstvo, ker se v razvoju izgubi mnogo časa in jako važnih sil, ki bi sicer lahko koristile zdravemu razvoju, če bi se smele udejstvovati. Pri vsem tem moramo vedeti, da razvoj človeške družbe, če hoče progresivno napredovati, ne sme biti odvisen samo od enega faktorja v družbi, to je, od me-
ščansko-kapitalističnega, ker postane sicer konservativen ali celo reakcionaren, marveč mora biti produkt sil, ki ustvarjata bodočnost človeštva, to je, podjetniških in delavskih plasti, ki svobodno sodelujejo na velikem problemu bodočnosti človeške družbe.
Predvsem sledi iz tega, da je delavska stranka zase gibanje, meščanske stranke pa zase. Vmes ni ničesar. Delavstvo mora torej, če je dana ta možnost, ustanoviti delavsko stranko na podlagi spoznane resnice, ki jo uči socializem, Stranka ne more biti zavetišče neznačajev, kakor se to godi sedaj v nemškem fašizmu, ko prehajajo vanj centrumaši, duhovniki, nacionalci itd., marveč mora biti načelna delavska grupacija, ki ne lo-
vi	samo trenutnih uspehov, protek-cij in sentimentalnih čutov do gibanja. Ni dovolj, če je strankar samo delavec, nameščenec, intelektualec pa nima zmisla za nalogo socialističnega gibanja in ne pozna njegovega glavnega cilja. Predpogoj za socialistično gibanje je socialistično prepričanje, socialistična nesebičnost in socialistična solidarnost.
Zato je mogoče mislite le na obnovitev socialistične stranke na podlagi naukov Karla Marksa.
Zmotno je mnenje, da bi morali zaradi razcepljenosti delavskega gibanja iskati novih imen in novih internacional. Delavsko gibanje je v razvoju. Nemčija je dovoljna šola, da se mora delavstvo začeti baviti z mislijo enotnega delavskega gibanja, toda to vsaj sedaj ni naša naloga, marveč je stvar delavskega mednarodnega gibanja. Mi doma pa združimo svoje rojake v enotno delavsko gibanje. Premajhno gibanje smo, da bi razpravljali o teorijah, storili bomo za konsolidacijo delavskega gibanja največ, če združimo naše delavstvo v stranki s socialističnim programom.
Popolna jasnost itak vlada med nami v tem, kakšna mora biti delavska stranka. Razlika je le v tem, ali je že čas in kako naj se obnovi politično udejstvovanje. Razvoj v bodočih mesecih pa nam odgovori tudi na ti dve vprašanji.
Gladovna stavka jetnikov v Bolgariji.
Z razkrivanjem zadnje komunistične zarote v Bolgariji so zaprle oblasti okoli 1200 oseb, od katerih so jih poslali v domovinsko občino nad 700. V ječi jih je ostalo še 36, od katerih je po enem tednu zapora večina pričela z gladovno stavko.
Plemenitost nemškega plemena.
Zveza slepcev v Nemčiji je sklenila, da se izključijo iz društva vsi židovski slepci.
Delavski zaupniki in akcija delavskih mas
Kadar pri podjetju, ki zaposluje večje število delavstva, delavstvo spozna krivice, ki se mu godijo in ki bi jih bilo lahko odpraviti, ne da bi podjetje utrpelo škodo, tedaj pride navadno do spontanega nastopa, bodisi delavcev samih, ali pa tudi onih, kateri so odvisni od zaslužka in eksistence delavcev.
Tam, kjer so delavci zavedni, to se pravi, kjer se delavci zavedajo, da so ljudje in opazujejo življenje okrog sebe, se učijo od izkustev v preteklosti, mislijo na sedajnost in prihodnost, ter skušajo doseči svoje pravice potom strokovne organizacije. Če to ne zadostuje in če podjetje vzlic intervencijam delavskih zaupnikov trdovratno vztraja pri svojih metodah, tedaj pride tudi do spontanega nastopa prizadetih. Pri spontanih nastopih je začetek navadno lahek, konec pa učinkovit ali pa tudi tragičen.
Sedaj nastane vprašanje, kako naj delavski zaupnik nastopa pri akciji delavskih mas. Oblastva in podjetja navadno zahtevajo od delavskega zaupnika, da naj pomirjevalno upliva na nastopajoče mase. Ali mase največkrat pri spontanih nastopih ne poslušajo delavskih zaupnikov, ampak jih še celo po krivici sumničijo, da so s poslodavci v zvezi. Zakon o zaščiti delavcev in pravila Rudarske zadruge II. skupine sicer določajo delokrog delavskega zaupnika, vendar pa pride nešteto momentov, kjer delavski zaupnik v resnici ne ve, kako bi nastopal v kočljivih primerih.
Zato mislim, da je koristno, če navedem nekaj mojih nazorov in nasvetov:
1. Nikdar ne sme delavski zaupnik pozabiti, da je delavski zaupnik, da ni za to delavski zaupnik, da bi pomagal podjetniku, da se onemogočijo delavstvu upravičene borbe za eksistenco.
2. Delavski zaupnik ne sme biti nikdar pod vplivom mase in mora vse zahteve in odklonitve mase kritično presojati. Dolžnost njegova je, da maso takoj opozori, če mu je te mogoče, da-li so njihove akcije koristne za splošno dobrobit delavstva ali ne.
3. Delavski zaupnik mora z akcijo pridobljene uspehe pustiti pri podjetju proto-kolirati, da je na ta način podjetje prisiljeno, dane obljube izpolnjevati.
4. Delavski zaupnik mora biti ves čas akcij delavskih mas strogo objektiven opazovalec in svetovalec. Ne sme nobene prilike zamuditi, da bi ne služil delavstvu.
5. Delavski zaupnik mora odločno zagovarjati upravičene zahteve delavstva. Na nemogoče zahteve mora opozarjati, ker se s tem stvari škoduje in krati ugled nastopajočih delavskih mas.
6. Takoj po končanih akcijah delavskih mas, mora delavski zaupnik sklicati delavstvo na posvete, na katerih mora kritično predočiti delavstvu vse njihove vrline pri nastopih, ki so koristile delavstvu, kakor tudi grajati vse nedostatke oziroma nepravilnosti nastopajočih mas. Vse strogo kritično in objektivno.
7. Vsako skrivanje delavskega zaupnika pred nastopajočim delavstvom je nečastno. Delavski zaupnik mora ob takih prilikah pokazati, da je vredien zaupanja delavstva, kakor tudi upoštevanja in spoštovanja s strani podjetja.
8.	Delavski zaupnik je dolžan, da nastopajoči masi pove, da so akcije mas kakor medicina, če se je vzame premalo ne koristi, če se je vzame preveč pa škoduje. Zato je treba vedeti, kdaj začeti in kdaj nehati, da je delavstvu v korist in da ne doživi delavstvo razočaranja in še večjega ponižanja,
Franc Pliberšek,
načelnik II. skupine.
ČastniSka zarota proti Hitlerju.
Nemški višji častniki so s Hitlerjem silno nezadovoljni ter pripravljajo za jesen vojaško diktaturo. Hitler v celi državni brambi nima nobene zaslombe. Povod uporu je nameravana agrarna reforma. Vest je iz Pariza.
Nesoglasje v španski vladi.
Javili smo že, da nameravata socialistična ministra v španski vladi odstopiti. Vzrok nesoglasja je predloženi načrt agrarne reforme, ki po mnenju socialistov ni dovolj radikalen, dočim je članom desnice, to je veleposestnikom predalekosežen. Vlada pa je pozvala kmetijskega ministra, da predloži do oktobra nov predlog.
Socialisti tudi niso zadovoljni s predlogom o političnih pomilostitvah, ker se nanaša predvsem na desničarske republiki nevarne strankarje. Pomilostitev v tem trenutku bi znatno okrepila postojanke protirepubli-kanske reakcie.
Doma in po svetu.
Zakaj je sladkor tako drag. Te
dni so se vršili protestni shodi meščanskih žena proti draginji sladkorja, ker se pripravlja menda revizija carine na sladkor. Carina je v resnici visoka. Za en kilogram sladkorja znaša 8.05 Din (v kockah) in 7.50 Din (v kristalih). Čehoslovaški sladkor se izvaža po 1.50 Din kilogram. Ves drugi pribitek je režija, davki in dobiček. Carina omogoča, da tovarne publiko do skrajnosti izkoriščajo. Tako je ena tovarna sladkorja v letih 1929 in 1930 napravila 53% dobička. V zadnjih šestih letih je izplačala delničarjem večinoma v inozemstvo 103 milijone dinarjev, dočim znaša valorizirana glavnica tovarne le 36 milijonov dinarjev. Tovarne delajo kljub temu take ogromne dobičke, čeprav ne sme po zakonu proti draginji življenjskih potrebščin znašati več kakor 25%. Seveda je tudi poraba sladkorja pri nas majhna. Pri nas znača poraba sladkorja na osebo in leto 6 do 4 kg, v Nemčiji 23, v Angliji in Franciji pa celo 40 kg. Tovarnarji pa imajo 1600 vagonov lanske in 6000 vagonov sladkorja letošnje žetve še v zalogah, ki se ga pa ne izplača prodati po nižjih cenah, ker že itak prodani sladkor donaša ogromne dobičke.
Etika današnjih nacionalistov?!
Naši nacionalisti naglašajo, da je njih cilj ustvaritev nacionalno socialistične Jugoslavije (gl. n. pr. »Pohod«) in stavljajo svoj nacionalizem do nebes. Istočasno pa po svojih glasilih besnijo proti Hitlerju (ustvaritelju narodno * socialistične Germanije) in Mussoliniju (ustvaritelju nacionalistične Italije). Človek se vprašuje, če je morda med načeli današnjih nacionalistov tudi ono, da se morajo nacionalisti posameznih nacij med seboj pobijati in grditi?! Morda je to res kar neizbežna posledica nacionalizma, kjer je nacija sama sebi bog- vse drugo je pa prokleto. Če bi se nacionalisti posameznih nacij med seboj podpirali, mar bi ne dišalo to že po največjem »bavbavu« nacionalistov: po internacionalizmu? Pa saj vemo,
da se drže načela:	»Si	duo faciunt
idem, non est idem.« (Če dva delata isto, ni isto).
»Delavska Pravica« in mednarodnost.
Zdaj ko sta najbolj uporabljana šlagerja proti marksizmu in marksističnemu delavskemu gibanju očitek mednarodnosti in na-glašanje nacionalizma, priobčuje glasilo slovenskih krščanskih socialcev »Delavska Pravica« v svoji številki z dne 8. junija na čelu lista članek »Delavstvo in mednarodnost«, v katerem se krepko zavzema za mednarodno združevanje delavstva .proti mednarodno že združenemu kapitalizmu. Ne da bi se podrobneje spuščali v ugotovitve članka, povdarjamo, da nas ta orientacija naših .krščanskih delavcev veseli in da nas pač potrjuje v pravilnosti naših idej in potov, ki pa svoj čas tudi temu delavstvu niso bila po volji. Da pa »nacionalno« delavsko gibanje nikdar ne pride do tega spoznanja, je jasno, ker izgubi s tem vso podlago za svoj obstoj. Ko pride »nacionalen« delavec do spoznanja, da je delavstvu potreben boj na mednarodni fronti, preneha biti »nacionalen«.
*
Čehoslovaško posojilo dela je doseglo 2004 milijonov Kč ali okroglo tri milijarde in 600 milijonov dinarjev. Z tem razmeroma velikim zneskom za čehoslovaško republiko se že more znatno poživiti gospodarstvo.
Kakšen bo Hitlerjev državni svet? Pruska državna vlada je sklenila nov zakon o ustanovitvi državnega sveta (nekake gornje zbornice), v katerega bodo imenovani vsi aktivni ministri in državni tajniki, dalje voditelji nacijonalno-socijalistične delavske stranke in njenih napadalnih čet, dalje zastopniki cerkev, gospodarstva in nacijonalno-socijalističnih strokovnih organizacij, dokler trajajo funkcije. Ministrski predsednik Go-ring je izjavil, da v novem državnem svetu ne bo veljalo načelo glasovanja, ker bi to pomenilo povratek k odpravljenemu parlamentarično-de-mokratičnemu režimu, temveč edinole načelo podčinjenja avtoritete. Zavest avtoritete naj velja od zgoraj navzdol, zavest odgovornosti pa od spodaj navzgor. Državni svet se ima sestati le na izrecno željo državnega kanclerja, ki sme tudi ob vsakem času prisostvovati njegovim sejam in na njih govoriti.
Sin pokojnega Eberta, prvega predsednika nemške republike, urednik Fric Ebert, je bil te dni v Brandenburgu aretiran in odveden v koncentracijsko taborišče.
Prepovedana protisovjetska demonstracija v Berlinu. Liga za vzdrževanje inozemskega nemštva je zadnji čas razvila veliko propagando za Nemce, ki žive v sovjetsko-nemški republiki ob Volgi in je izdala posebno okrožnico z naslovom »Gladujoči Nemci v Rusiji«, v kateri z drastičnimi besedami opisuje, kako pol milijonu povolškim Nemcem grozi smrt od gladu. Ta propaganda ima prozoren namen opravičiti aspiracije Nemcev na sovjetsko ozemlje in pripravljati tla za eventualno intervencijo. Za soboto zvečer je liga napovedala tudi veliko demonstrativno zborovanje v Berlinu, ki pa ga je po posredovanju sovjetskega poslaništva morala nemška vlada prepovedati, ker so trditve o gladovni katastrofi v Rusiji neosnovane.
Berlinska zdravniška zbornica je bila te dni razpuščena in večje število zdravnikov je bilo aretiranih. Kot povod za to se navaja, da je bila večina berlinskih zdravnikov ali Židov, ali pa marksističnega prepričanja, ter da so v zadnjem času izdajali zdravniške izvide osebam, ki so se kot zlostavljene in telesno trpinčene zatekale k njim, v takem smislu, da se je nacijonalno socijalistična ekseku-tivna oblast čutila prizadeto.
Hitler pripravlja vojno. Leon Trocki je napisal v angleškem listu članek, v katerem opozarja, da se Hitler pripravlja na vojno. Uverjen je namreč, ko pade angleški načrt o razorožitvi, da dobi Nemčija dovoljenje za oboroževanje v svrho ščitenja meje proti vzhodu, to je proti Rusiji. Absurdnost je, da bi se Nemčija in Rusija mogli sporazumeti. Napad proti zapadu bi bil nemogoč, dobro niti ne sporazumno s sovjeti, dočim bi bil napad na vzhod lahko mogoč ob pomoči ene ali več zahodnih držav. Seveda vojne ne bo še sedaj, potrebne so priprave.
Znak zasužnjevalne politike. »Daily Herald« poroča iz Londona, da pripravljajo v političnih krogih zakonski načrt, po katerem se uvede s 1. julijem 1934 prisilno delo za vse nezaposlene. Ta tendenca se pojavlja tudi po drugih državah in pomeni u-vedbo kapitalističnega suženjstva, ker sme kapitalistična oblast svobodno razpolagati z delovno silo delavčevo, dočim delavec nima nobene svobode glede razpolaganja s seboj in svojo delovno silo. »Slovenec« pravi, da je to suženjstvo — pametna misel.
Henderson na potovanju. Predsednik razorožitvene konference Henderson je dne 5. t. m. odpotoval iz Ženeve v London, odkoder bo obiskal glavna evropska mesta, da razčisti po možnosti med državami vprašanje razorožitve. Obiskal bo tudi Bukarešto in Beograd.
Sporazum glede omejitve pridelovanja žita. V Londonu, kjer se vrši velika svetovna gospodarska konfe-
Mihail Zoščenko — /v. Vuk:
Humoristicno-satiriine zgodbe.
47
Mesec dni, razumete, je preteklo. Imeli smo naj lepše vreme. Veter je pihal z juga. Niti kaplje dežja ni bilo pričakovati in favorit, Jegorka Dra-pov, je delal vedno večjo karijero. Im ni se samo mojster z njimi zabaval — me, celo Specialist se je z njim raztovarjal in miui stiskal ročice.
Delavci so padali iz enega začudenja v drugega. Tudi jaz sem padal.
Poslali smo majhno delegacijo k rdečemu ravnatelju, k Ivanu Pavloviču.
»Vi,« smo rekli, »Vi, pravzaprav in tako dalje. Zakaj,« smo rekli, »ta krivica?«
In rdeči ravnatelj je mračno rekel:
»Jaz,« je rekel, »ki sem pravzaprav in tako dalje. Jaz,« je rekel, »bom mojstru in špecialistu pomagal na noge. In Jegorka Drapova bomi nagnal na veter. — Idite. dragi moji, ne zmanjšujte produkcije!«
Mesec dni je preteklo — Jegorka Drapov se razvija kakor cvetlica na soncu, kakor krizantema na vrtu. Vse ga ljubi im neguje, sveta gorečnost napolnjuje vse, da mu stisnejo roko. Ravnatelj mu jo stiska in specialist in mojster, če
gredo mimo njega, ga celo nalahno trkajo na ramena.
Odpor se je polotil delavcev, cela gruča je šla k delavskemu dopisniku Nastinu. Pritožili so se. Delavski dopisnik, zlato naše dete, ti nepodkupljiva glava! ... Preklinjali smo te in te opravljali, ker pišeš okrog po časopisih pritožbe. In sedaj, ne zameri in bodi dobrotljiv, namaži sedaj v časopisih nekaj o Jegorki Drapovu.
»Storjeno,« je rekel Nastin, »dajte mi samo malo časa. Pogledal bom, zakaj in kako napreduje ta človek. Rom mu že stopil na prste, boste videli.«
In zopet je preteklo mesec dni. Vetri so pihali z juga. In na dež sploh ni bilo upati. Ptice švigajo skozi zrak, metulji se zibljejo.
In Jegorka Drapov se redi bolj in bolj, kakor svaljček v maslu.
Delavci so zborovali. Govorili so in govorili, da so jim zatekli jeziki, ali kaj praktičnega niso našli.
In tedaj, razumete, sem naposled saim posegel vmes.
»Cujte,« semi rekel, »jaz sem odkril plazilca in ga bom tudi uničil. Samo počakajte!«
Drugi dan, razumete, sem1 se splazil v oddelek, v katerem je delal Jegorka Drapov. Postavil sem se neopaženo za vrata. In sem videl: Mojster se je odpravljal domov. Jegorka Dra-
pov se je sukal pred njimi na petah in mu je po dajal, zdi se mi, suknjič.
»Da se ne prehladite, Ivan Savi,« je rekel »vreme je danes somorno.«
In mojster je stisnil Jegorki roko in je šel
Hotel semi ravno stopiti za vrata, ali koma sem naredil korak, se je priplazil že delavski do Pisnik Nastin.
»Oh, prijatelj,« je rekel. »Zadnjič sem: spisat članek, Jegorka, da bi si prste obliznil, če b ga čital.«
»Samoobsebi razumljivo,« je rekel Jegorka »ti pišeš izborno. Kaj je Puškin in Gogolj na-prami tebi?«
»Hvala,« je rekel^ delavski dopisnik. »Ne pozabim tega.^. Ce hočeš, ti ga prečitam.«
»Zakaj čitati,« je rekel Jegorka. »Navdušer sem,« je rekel, »ne da čitaš.«
Stisnila sta si roke in skupaj odšla iz delavnice. In za njima tudi jaz.
In kakor nalašč je prišel nasproti rdeči ravnatelj.
»Kako se imaš, Jegorka Drapov,« je rekel »Glej, kakšne mišice imami«
Ravnatelj je skrčil roke in pokazal Jegork: mišice. Jegorka jih je potipal s prsti.
»Hoho,« je rekel, »kakor kladiva.«
»Hvala,« je rekel ravnatelj, »hvala«.
(Dalje prihodnjič.)
Ali si 2e poravnal naroi-nino? Afco Se ne, stori takoj svojo dolžnost!
renca, so se zedinile s posebnim dogovorom štiri velike države glede pridelovanja žita. Pogodbo so sklenile Zedinjene države, Kanada, Avstralija in Argentinija. Povabili bodo tudi evropske pridelovalce žita, da se z njimi dogovore, koliko žita naj pridelajo. Pogodba še ni podpisana, vendar bo že te dni. — Zaloge žita so tu, produkcija se omeji: milijoni gladnih pa nima kruha.
Samomor sovjetskega komisarja. Namestnik predsednika sveta ljudskih komisarjev Nikolaj Skrypkin se je ustrelil. Uradno poročilo pravi, da je bil Skrypkin žrtev meščansko-nacionalističnih elementov, ki so navidez pripadali komunistični stranki, pa so ga izrabili v protisovjetske namene. Kot politični ujetnik teh elementov je Skrypkin napravil več političnih pogreškov. Ko je napake uvidel, je obupal in se ustrelil. — Drugi listi poročajo, da je sprejemal podkupnine.
Stavka v Združenih državah ameriških. V New Yorku je v konfekcijski industriji stopilo 30.000 delavcev v stavko. Zahtevajo 10- do 20-odstot-no zvišanje plač in zboljšanje delov-nih pogojev. Stavka prozi raztegniti se tudi na ostale industrijske centre v Philadelphiji in v Baltimoru.
Koliko zaslužijo bančni ravnatelji . . .
Velike banke v Češkoslovaški so odpovedale službo 3000 bančnim uradnikom in nameravajo jib zaposliti nadalje samo pod pogojem, če bodo pristali na ogromno znižanje plač. Ravnatelji teh bank pa dobivajo seveda še nadalje svoje ogromne plače. 16. junija t. 1. se je vršilo v Pragi ogromno protestno zborovanje bančnih uradnikov, in na tem zborovanju je poročal predsednik strokovne organizacije bančnih uradnikov s. Meller m. dr. tudi tole:
»V javnosti naznanjajo banke, da so žrtve ravnateljev veliko večje kakor pa one, ki jih morajo doprinesti uradniki. Toda — izjavlja dalje govornik — celo tedaj, če bi se ravnateljem res odtrgalo celih 60 odstotkov od njihovih prejemkov, bi bila še vedno vsaka primera med njimi in bančnimi uradniki nemogoča. Kaj bo prizadet n. pr. ravnatelj Feilchenfeld, če mu od njegovih Kč 2,200.000 (Din 4,500.000) letne plače vzamejo 60%, saj mu bo ostalo še vedno Kč 900.000 (skoro Din
2.000.000)	(?!)	Ravnatelj Ziegler ima Kč
880.000 (Din 1,800.000), ravnatelj Lob Kč
800.000 (Din 1,700.000), ravnatelj Kanter Kč
800.000, ravnatelji Freund, Neumann, Stein in Benedikt imajo še vedno Kč 800.000, ravnatelja Landerbanke Hecht in Kress Kč
700.000 na leto. Pribito je poleg tega še vedno, da je še cela vrsta podružničnih vodij in dirigentov, ki imajo letne plače do Kč 250 tisoč (Din 600.000) letnio in več. Ali te ogromne plače bančnih ravnateljev niso edini dohodki teh ljudi, ki jih imajo. Kljub vsej veliki stiski, v kateri se nahajajo banke po pripovedovanju in pisanju teh bančnih ravnateljev in predsednikov, so bile sezidane razkošne stavbe in pri prodaji neke stare palače češke eskomptne banke so dobili n. pr. ravnatelji te banke gg. Blumenthal, Feilchenfeld, Lob in kakor se že vsi imenuje jo za medsebojno razdelitev celih Kč 1,600.000 (Din 3,400.000). Ti isti ravnatelji - in poleg nhh še ravnatelji ostalih dveh ibank — so pa oni, ki govore zdaj, da je moralna dolžnost bančnih uradnikov, da si dopustijo znižati plače, da pripomorejo k aktivizaciji svojih bank. Ti isti ravnatelji se niso sramovali zahtevati od svojih bank, da jim iste plačujejo celo davek za odpomoč krizi, ki ga morajo celo najslabše plačani bančni uradniki plačevati iz svojega. Gospodarilo se je pa brez ozira na položaj bank in bančnih zavodov; zdaj pa, ko ne gre več tako naprej, hočejo napraviti za grehe bančnih veličin krive in odgovorne nedolžne.«
Iz vsega tega torej vidimo, da imajo oanoni ravnatelji ogromne dohodke. Zadnji čas je, da se te fantastične plače vendar ze enkrat — pa če ne gre drugače — zakonito malo približajo delavskim plačam. Na-ray.nosf ncsramno in v nebo vpijoče je, če se nižjim nameščencem, delavcem in celo brezposelnim njih neznatne plače in plačice ali pa daleko nezadostujoče podpore kar naprej manjšajo in nižajo, med tem ko. nekaj izkoriščevalcev niti ne ve, kam s tolikim denar-,em-	S—s.
Rogaška Slatina.
Delavski socijalni tečaj. P0 vzgle-u organiziranega delavstva v drugih krajih priredi tudi tukajšnja podruž-nica Splošne strokovne delavske zveze Jugoslavije »Socijalni tečaj«, .v6,, vrš*l v nedeljo, dne 16. tm. s pričetkom ob 8. uri zjutraj. Predavali bodo sodrugi iz Maribora. Delavke in delavci, udeležite se socijal-nega tečaja polnoštevilno.
impozantna udeležba rudarjev na socijal® nem tetaju v Črni.
Okrog 300 rudarjev in žen posluša referate.
Za Mežico je sedaj spregovorila še Črna. Podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije je, enako kot njena posestrima v Mežici, potom svojega agilnega odbora in neverjetno delovnega zaupniškega aparata pripravila socijalni tečaj, ki se je vršil v nedeljo, dne
9.	julija ob za krajevne prilike res ogromni udeležbi rudarjev in žen, kateri so prihiteli v Črno tudi iz Helene in Žerjava. Velika dvorana pri Knezu in poleg tega še stranski prostori so bili nabito polni poslušalcev in poslušalk, ko je s, Sekavčnik, kot predsednik, otvoril socijalni tečaj in predstavil navzočim došle govornike.
Prvi je govoril dr. Reisman o delovnem pravu in je tolmačil navzočim najvažnejše določbe iz socijalne zaščitne zakonodaje. Kakor že povsod, se je tudi tukaj pokazalo, da je precej stvari, ki so v zakonu napisane, ki jih pa podjetje tolmači po svoje ali pa se dela, kot da bi jih sploh ne bilo. Govornik pa je zlasti opozarjal vse navzoče na to, da ni dovolj, ako imamo socijalno zakonodajo, nimamo pa organiziranega delavstva, ki bi zahtevalo točno izvajanje in uveljavljanje socijalne zaščite. Kdor pa se hoče osposobiti za boj za svoje pravice, ta mora tudi citati razredno usmerjeno delavsko časopisje, ki ga poučuje o tem, kar mora delavec znati in česa se mora zavedati v boju za svoj obstoj. Govor dr. Reismana so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem.
Kot drugi je potem povzel besedo1 s. Eržen, ki je tolmačil določbe zakona o delavskih zaupnikih, o njihovi žaščiti in njihovih nalogah, niadalje o vlogi strokovne
organizacije in njenem silnem pomenu pri sklepanju kolektivnih dogovorov. Razložil je tudi določbe o nadurnem delu, plačevanju ročnega davka itd. V svojih nadaljnih izvajanih pa se je povrnil na splošni položaj delavskega razreda, kojega bodočnost leži v slogi in najtesnejši povezanosti.
Za tem je spregovoril še s. Jelen, ki je na poljuden in silno zanimiv način tolmačil pomen razredne strokovne organizacije in razliko med njo in verskimi sindikati ter o potrebi najodločnejšega boja proti delavstvu sovražnem fašizmu v svetu in njegovim posnemovalcem v naši državi. Med fašizmom, kot najboljšim zaveznikom kapitalistov, in za svoje pravice se bojujočim delavstvom more vladati samo odprt, nepomirljiv boj, do končne zmage delavskega razreda. V tem iboju pa igrata strokovna organizacija in delavski časopis, »Delavska Politika«, svojo veliko vlogo, ki jima je prisojena.
Vsi navzoči so pritrjevali izvajanjem govornikov in obljubili, da bodo šli na delo za organizacijo in časopis in za boljšo bodočnost delavskega razreda.
Omeniti je treba, da se je med pavzami priglasilo res lepo število novih naročnikov za »Delavsko politiko« in »Volksstim-me«; tudi organizacija bo pokazala lep porast. Vsi poslušalci so vztrajali na svojih mestih do konca, kljub temu, da se je tečaj raztegnil čez opoldansko uro. Naposled je zaključil tečaj s. Forštner, podpredsednik organizacije. Vsa čast rudarjem in ženam v Črni I
Popoldne pa so sborovale delavske 2ene In
dekleta.
Tudi na tem zborovanju je bilo mogoče zaznamovati lepo udeležbo s strani1 žen. Pa tudi sodrugi so prihiteli na to zborovanje.
O tvorila in vodila je zborovanje s. Jerica Repanšekova, agilna predsednica podružnice žen in deklet v Črni. Omeniti moramo, da je ženska organizacija v Črni ena izmed številčno najjačih podružnic, kar je gotovo zasluga neumorne agitacije odbornic in zaupnic, Idi vneto in nesebično vrše svojo naloigo pri dramljenju delavfk iz sna, v katerega so jih zazibali njihovi nasprotniki.
Referiral je s. Eržen, ki se je bavil s stališčem žene v človeški družbi navezujoč na dOibo takozvanega matriarhata. Žena je danes v vsakem1 oziru) zapostavljena. Njena enakopravnost postoji le pred kazenskim zakonom, nikdar pa ne pred ostalimi zakoni, zlasti ne pred onimi, ki igovore o odločanju žen v javnem življenju. iNič na boljšem ni žena v domačem življenju, kjer sme podpirati tri vogale hiše, kakor pravi pregovor, kar pa ne ovira marsikaterega moža,
da bi ne hotel imeti vedno prve besede. Tolmačil je tudi zahteve delavskih žen glede odprave plodu in regulacije porodov ter smisel teh zahtev, ki so1 razgibale žene po vsem svetu. Podrobno se je pečal s položajem delavske žene kot matere in delavke. Pri tem je povdaril, da bodočnost žene ne leži v razmerah, ki jih ije ustvaril kapitalistični princip profita; stva, ampak v socializmu.
Žene se toraj ne bore za neke predpravice in za nadvlado nad možem, ampak za enakopravnost, ki jim jo nočejo priznati.
Z vidnim nezadovoljstvom so sledile Sodražice referatu in so zlati pritrjevale izvajanjem govornika, ko jih je le-ta pozval, da naj se priključijo možu-delavcu v strokovnih organizacijah, da niaj vzgajajo svojo deco v zavedne proletarce in skrbe za to, da bo delavski časopis našel pot v delavska stanovanja.
Sodražice in sodrugi iz ostalih krajev, posnemajte!!
Maribor.
Izlet z avtobusom v Rogaško Slatino, V nedeljo, dne 16. tm. se bo vršil v Rogaški Slatini socijalni tečaj tamošnjega delavstva. Ker so nekateri sodrugi izrazili željo, da bi radi ob tej priliki obiskali tamošnje organizirane delavce in si istočasno ogledali Rogaško Slatino, sporočamo vsem interesentom, da bo tajništvo svobodnih strokovnih organizacij, ako se prijavi dovoljno število izletnikov, naročilo poseben avtobus za to vožnjo. Prijave se sprejemajo vsak dan med poslovnimi urami v tajništvu Krajevnega medstrokovnega odbora, Sodna ulica 9-II, kjer se dobijo tudi podrobnejše informacije.
Čuvajate se denuncijantov. V zadnjem času so zopet na delu provoka-terji in denuncijanti, ki so ta ugaben posel vršili že za časa stare Avstrije,
V	Jugoslaviji pa se hočejo očividno nekateri teh ovaduhov prikupiti zopet na ta način, da pošiljajo anonimne ovadbe proti delavcem na razne oblasti, ako pa jih podpišejo, potem zahtevajo, da njihovo ime ostane tajno. Delavci in delavke, pazite se torej pred ovaduhi!
Gostovanja graških občinskih na-stavljeneev v Mariboru, Preteklo nedeljo se je mudila v Mariboru večja skupina graških sodrugov, katerim so priredili mariborski delavci prisrčen sprejem. Razen nogometnega moštva se je pripeljalo mnogo starejših sodrugov, med njimi tudi nekaj občinskih svetnikov, ki so se do poznega večera v družbi mariborskih sodrugov prav prijetno zabavali. Nogometna tekma, ki se je odigrala med graškimi gosti in našo Svobodo, je potekla izredno fair, ter je končala z zmago Svobode (4 : 1),
180.000 Din kosmatega dobička je prinesla prireditev rokoborbe, ki se je vršila zadnje tedne v Unionski verandi. Prireditelji so vsekakor lahko zadovoljni s tem uspehom. Či-tatelji si naj sami ustvarijo komentar.
SK. Svoboda. Koncem avgusta priredi mariborska Svoboda izlet v Graz, kjer se bo vršila revanžna tekma med graškimi občinskimi niastavljenci in mariborsko Svobodo. Tega izleta se bodo lahko udeležili tudi ostali sodrugi. Ker se bode potovalo s skupnim potnim listom, zato bodo izletni stroški razmeroma malenkostni. Prijave se sprejemajo do 20. tm. v tajništvo, Delavska zbornica, Sodna ulica 9-II.
SK. Svoboda, V -četrtek, dne 13. julija oh 18. uri igra prvo moštvo proti SK. Rapi-du na mariborskem igrišču. Igra se za pokal, ki ga }e razpisal medklubski odibor in daroval g. S-tojec. — V nedeljo, dne 16. tm. ob 8, uri zjutraj igra na istem prostoru druga mladina Svobode proti drugi mladini Maribora. Popoldne ob 16. uri pa igra prvo moštvo proti SK. Mariboru 'brzotumir.
Krajevni olimpijski odbor v Maribora razglaša, da se bo vršil Olimpijski dan letos, dne 16. julija. Teniške prireditve bodo dne 15. in 16. Dne 16. julija bo tek skozi mesto za moštva in poedince, start ob 11. uri na Koroščevi cesti (Ljudski vrt), cilj Trg Svobode. Isti dan ob 16. uri bo turnir vseh mariborskih klubov na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Razdelitev nagrad zmagovalcem po končanem nogometnem turnirju na nogometnem igrišču.
V	Študijski knjižnici se uvedejo za dobo od 1. julija do 8. septembra nedeljene uradne ure kakor v ostalih mestnih uradih. Čitalnica ostane v tej dobi zaprta, knjige pa se bodo izposojale dvakrat na teden: vsako sredo in vsako soboto od 8. do pol 13. ure.
2a šoUUo (Uto. lutftujU U ftd na* na Slomškove** tegu št. 6, tegovina Jt{'udske tUkacnc d.cL
Ruše.
Strokovna komisija je započela akcijo za podpiranje brezposelnih radarjev v Trbovljah. V ta namen je razposlala na vse podružnice organizacije nabiralne bloke, en listič Din 1. Tudi naša podružnica je sprejela takšne bloke, hitro smo se lotili dela v zavesti si, kdor hitro da, dvakrat da. S to akcijo smo se obrnili tudi do nekaterih gosp. priv. nameščencev v naši tovarni z enim blokom v vrednosti od' Din 10. Nadejali smo se, da bode teh deset lističev premalo, ali smo se zelo zmotili. Blok se nam ije vrnil neprodan, smatramo pač to zadevo za znamenje časa! Mislimo, da bi imeli s prodajo blokov več uspeha pri gosp. nameščencih, ako bi to bile vstopnice za profesionalne rokoborbe, ki so se zadnji čas vršile v Mariboru.
Jan Hus.
Obletnica smrti.
V četrtek, dne 6. julija so Čehi slavili obletnico mučeniške smrti Jana Husa. Ta dan je v Čehoslovaški republiki od prevrata naprej državni praznik.
Jan Hus je bil katoliški duhovnik. Ker pa se ni strinjal s takratnim propalkn življenjem v katoliški cerkvi koncem XIV. in začetkom XV. stoletja, je ostro nastopal proti razuzdani .duhovščini in raznim drugim izrodkom katoliške cerkve. Oficijelno cerkev takih reformatorjev nikdar ni trpela in je tudi Jana Husa postavila pred cerkveno sodišče, ki je meseca julija leta 1415 v Kostnici ob Bodenskem jezeru obsodila Jana Husa na smrt na grmadi. Jan Hus je bil živ zažgan dne 6. julija 1415, ker je odločno odklonil zahtevani preklic svojih naukov. Ostanke Jana Husa so potem zmetali v jezero, da si jih ne bi Husovi češki rojaki, ki so tudi prišli na zbor v Kostnico, odnesli domov.
čehi pa so si vkljub temu odnesli iz Kostnice zemljo izpod grmade Jana Husa in Husova smrt je pomenila v češki zgodovini mnog boj proti katoliški cerkvi, ki traja pravzaprav še danes. Katoliški krogi so postavili spominu Jana Husa češčenje Jana Nepomuka, a tudi ta boj Jezuitov se na Češkem ni obnesel. Češki narod vidi še danes v Janu Husu svojega duševnega voditelja. Husitski boj je prvič na Češkem razvnel tudi oster socijalni boj.
Kdor se hoče bližje informirati o delovanju in življenju Jana Husa, si naj prečita knjigo pisatelja Oskarja Wohrl-ja »Der letz-te Talg«, ki je izšla v založbi »Biicherkreis G. m. b. H.« v Berlinu, seveda že pred par leti.
Z ozirom na spor med ORSOM (Zagreb)
in slovenskim delom članstva, smo tudi mi glasom sklepa oblastne konference v Ljubljani vložili nova pravila Splošne del. strok, zveze Jugoslavije. Šele sedaj nam je oblast sporočila, da so predlagatelji ss. Kreuh Adolf, Sternad Ivan in Fiirst Ivan črtani na listi predlagateljev. Upamo, da bodo sedaj pravila skoraj rešena.
V lesnem podjetju Viktor Glazer v Rušah čuti delavstvo zadnji čas potrebo organizacije, zato so se tudi organizirali. Izvolili so si tudi dva obratna zaupnika ter so njih izvolitev prijavili na merodajna mesta. Zelo nas je pa iznenadila vest, da je banska uprava v Ljubljani izvolitev obratnih zaupnikov črtala.
Trbovlje.
Izlet, ki so ga priredili skupno »Počit« niški dom«, »Svoboda« in »Prijatelj prirode« preteklo nedeljo, dne 2. julija na Mrzlico, je zelo dobro uspel. Zastopane so bile; »Svoboda« Celje, Zabukovca, Liboje, Šoštanj, Dobrunje, Zagorje, Hrastnik, Trbovlje ter »Prijatelj prirode« Zagreb, Hrastnik in Trbovlje. S pevskim zborom so nastopile »Svobode«; Hrastnik I in II, Celje, Zabukovca in Zagorje. Zelo pridno je igrala rudarska godba iz Hrastnika1. Tudi člani delavskega kolesarskega društva iz Trbovelj so prišli v lepem številu. Sodruge iz Zagreba je čakala dleputacija na kolodvoru, vsi .ostali so čakali pred Delavskim domom v Hrastniku, odkoder se je vila povorka proti Mrzlici, kakšne še zlepa nismo videli. Tudi narava je bila izletnikom naklonjena. Celi dlan ije sijalo solnce, kot že dolgo ne. Vladalo je celi čas tako radostno razpoloženje, kot je to mogoče samo na Mrzlici. Izletniki so prebili dan ob godbi in petju; stari in mladi pa so se povrhu tega še zabavali z najraz-novrstnejšimi igrami. Opazovalcu se je nudila s hriba tako pestra slika, da ni mogoče opisati. Sodražice in sodrugi iz Hrastnika in Trbovelj so pridno prodajali razglednice »Počitniškega doma« in srečke za tombolo. Šele pozno popoldne so se izletniki vračali na svoje domove. Sodrugi iz Zagreba so zadnji zapustili Mrzlico v spremstvu sodru-žic in sodrugov iz Trbovelj in Hrastnika in se podali po gornji romantični poti v Trbovlje, prepevajoč skoraj celo pot. Tem potom se zahvaljujemo vsem onim {.posebno gostom), si ko .se udeležili tega izleta v tako lepem številu”®in prosimo:	Kadar vas zopet po-
vabimo, pridite, saj greste na svoje.
Tombola »Počitniškega doma«. V nedeljo, dne 16. julija priredi »Počitniški dom« svojo prvo veliko tombolo na dvorišču Del. doma. Čisti dobiček je namenjen za. zgradbo »Počitniškega doma na Mrzlici«. Glavni dobitki so: 3000 Din, kompletne spalnica in Črešnjevcu« lesa, moško dvokolo, otomana, dve vreči moke in šivalni stroj. Vseh dobitkov je nad 400. Pričetek tombole bo ob 3. tiri poooldne. Pred tombolo in pozneje igra delavska godba iz Trbovelj. Pridite vsi!
Delavski šport.
Zahvala. Tem potom se zahvaljujemo I. delaskemu kolesarskemu društvu, centrali Maribor, ki je počastila spomin naše tragično preminule hčerke s postavitvijo in odkritjem spomenika na mestu nesreče. Naša zahvala naj" velja tudi delavskim kolesarjem podružnic Studenci, Pobrežje, Hrastnik in Trbovlje, ki so tako obilnem številu prisostvoval! odkritju spomenika. Nadalje bodi izrečena posebna zahvala tudi godbi I. del. koles, društva za ganljivo ža-lostinko in pa govorniku pri odkritju spomenika s. Perkotu.
Družina Lubejeva.
Zadruga ..Počitniški dom" priredi svojo I. tombolo v Trbovljah
16. julija 1.1. na dvoriSiu Delavskega doma
Razno.
Število prebivalstva v Nemčiji.
Etne 16. junija t. 1. so v Nemčiji šteli prebivalstvo. Nemčija šteje danes okroglo 65,300.000 prebivalcev.
Kaj je verstvo? Verstvo je notranje prepričanje človeka o najbolj vzvišenem cilju človeka. Tako pravimo navadno. Večinoma pa je verstvo sad vzgoje brez globljega umevanja verskega bistva, ker so tudi sicer verski dokazi teoretično-filozofični.
V dobi zgodovine so si verstva u-stvarila dogme ali resnice, ki so zanje zakoni in trdna podlaga delovanju. Cerkve si zaraditega prisvajajo popolno avtonomijo, oziroma surve-reniteto v svojih stvareh, da se tem ohranijo vsaj na videz svojo politiko.
V najnovejšem razvoju se pa pojavlja v tem pogledu bistvena izpremem-ba. Morala cerkve je doslej zagovarjala avtokratično oblast, a obenem vedno iskala možnost, da z njo izhaja na podlagi kompromisnega sožitja, kar pomeni toliko, kakor da podpira vsakokratni režim. V Nemčiji pa zahteva fažizem več. Prote-stantovski cerkvi je Hitler postavil komisarja. Najbrže se bavi tudi z načrtom, da dobe katoličani svojega komisarja, kar bi pomenilo ukinitev navidezne suverenitete Rima. Da to prepreči, je potoval v Rim podkancler Papen, ki ima nalog izposlovati ali popolno kapitulacijo katolicizma v Nemčiji ali pa doseči kapitulaciji enak kompromis. Za verska gibanja, ki so bila doslej večinoma sakro-sanktna, je to pomemben dogodek.
Nov kanal iz Vzodnega v Belo morje.
Sovjetska vlada zopet 'beleži grandijozen tehnički napredek. Te dni je bil izročen prometu nov vodni kanal, ki veže Vzhodno morje z Belim morjem in skrajšuje po*t med obema morjema, za katero se je sedaj rabilo po železnici 17 dni, na samo 7 dni- Kanal ima svoj izhod v reki Nevi, ki se izliva pri Petrogradu v Vzhodno morje. Velike vodne zapornice dvigajo vodo in z njimi ladje 78 metrov visoko, tako da lahko prehajajo po reki v jezera Vol, Matko, To-ros in Telekino, ki so med seboj zvezana s kanalom, nato pa v veliko reko, ki se izliva v Belo morje. Kanal ima dolžino 27 km (cela vodna pot znaša nad! 900 km) in šteje 14 velikih jezov, 19 vodnih zapornic, 11 vodnih odtokov in 49 nasipov. Zgrajen je bil v rekodrnem času 19 mesecev. Tovorni promet tpo njem v teku leta bo znašal 1.14 milijonov ton, do konca dtutge petletke ga hočejo zvišati na ,10 milijonov ton. Prevaža se največ les in apatjt.
Malarija konkurira s tuberkulozo. Oddelek za higijeno pri Društvo narodov je pred kratkim objavil poročilo o razširjenju malarije in o možnostih nabave kinina, ki je edino sredistvo proti mjL Poročilo ugotavlja, da je malarija največja šiba človeštva, ker je pol sveta za njo bolano, to se pravi skoraj ena milijarda ljudi, Dvia milijona ljudi pom rje letno na svetu za to boleznijo. Tekom štirih let se je samo v Indiji ugotovilo 1,184.984 smrtnih slučajev radi malarije in povprečno število za malarijo umrlih znaša v Indiji 894.380 oseb letno. Najtehtnejši vzrok da ta bolezen tako strašno kosi, je iskati v tem, da se kinin (neki ekstrakt, ki se prideluje iz skorje takoimenovanega kina-dre-vesa), prideluje v veliko 'premajhni količini. Kakor ugotavlja 'poročilo, bi se za uspešno pobijanje malarije -potrebovalo letno 1387 kinina, pridela se pa še niti polovica te količine. Od skoraj ene milijarde za malarijo bolnih ljudi, jih niti čisto 19 milijonov ni deležnih zdravljenja. V Indiji je od 100 milijonov za malarijo bolujooih, komaj 10 odstotkov deležnih zdravljenja in množina ki-
nina, ki odpade na vsak tak slučaj, ne znaša niti dva grama. Zato se povdarja mejna potreba sklicanja mednarodne konference, ki naj išče pota za zadostno preskrbo s ki-ninom. Nekateri se tolažijo z upanjem, da bo neko na novo iznajdeno sredstvo, imenovano totakuina, moglo z -uspehom nado-mestovati kinin, ker se ga lahko v zadostnih množinah spravi na trg. Na drugi strani se pa vedno bolj odločno zahteva, naj bi vlade držav, v katerih se malarija občutno pojavlja, vplivale na znižanje cen kininu, ki so ravno radi tega tako visoke, ker leži vsa produkcija kinina v rokah maloštevilne skupine kapitalističnih producentov, ki ravno radi tega, da drže njegove cene na višini, nečejo zvišati produkcije kinina. — Pri nas v Sloveniji je bila malarija pred vojno še skoraj popolnoma neznana bolezen, šele svetovna vojna nas je z njo oblagodarila. V povojni dobi jo prenašajo k nam naši vojaki, ki morajo služiti svoj rok v južnih krajih države, kjer je zelo razširjena.
Gospodarske vesti.
Podpore trgovini in obrti v ČSR. Glasilo Zveze nemško-čeških delavskih gospodarskih zadlrug v Pragi tednik »Die Kon-sumgenossenschaft« ugotavlja, da je bilo predvideno v letih 1929-33 v češkem državnem proračunu trgovini in obrti subvencij Kč 47,606.0000, v češkem deželnem proračunu Kč 73,211.374 in v moravsko-šlezij-skem dež. proračunu Kč 26,154.434, torej skupno skoraj 147,000.000 Kč. Za zadruge pa v istem času samo v državnem -proračunu Kč 7,200.000, drugje nič! Sodružno glasilo vprašuje ob gonji trgovcev proti zadrugam: Kdo ima pravico zahtevati enakosti in pravičnosti? Kdo ima pravico kričati, da je zapostavljen in da se ne upošteva? Gotovo ne trgovina in obrt, ki dobivata težke sto-milijone podpor, pa sta še nenasitna?!
Veliki dobički sladkornih tovarn pri nas
Sladkor je eno izmed najvažnejših hranil. Pa vendar pri nas niti kapitalisti niti država ne oklevajo izkoriščati njega pomembnost in izvlačijo iz njega naravnost ogromne dobičke. Država je naložila na 1 sam kg sladkorja od Din 7—8.50 državne trošarine in prometnega davka, (kapitalistom je pa šla na roko z zaščitno carino, ki jo ti sladkorni tovarnarji — v 90% sami inozem-ci — tudi temeljito izkoriščajo. Država in kapitalistični tovarnarji imajo pri sladkorju ogromne dobičke; kmet, producent sladkorne pese, delavec v sečerani in zadnji konzumen! sladkorja so pa tem bolj udarjeni. Večkrat smo že poročali o izrednih dobičkih pri produkciji sladkorja, naj bo danes spet nekaj številk, Sladkorna tovarna v Velikem Bečkereku — last inozemskih delničarjev
—	je imela pri glavnici 36 milijonov Din lani dobička celih 14,2 milijona Din (1931: 18,2 mil., 1. 1930 : 22,1 milijona Din) in to navzlic padlemu odjemu sladkorja. Družba bo letos izplačala 50 Din dividende na delnico Din 150, kar je celih 33 in tretjina odstotka (1. 1931 je znašala ta dividenda 43 in tretjina odstotka, 1 1930 in 1929 pa 53 in tretjina odstotka. Samo- v zadnjih šestih letih je ta ena sama tvornica sladkorja izplačala svojim inozemskim delničarjem 101 milijon dividend, ki so šli vsi ven iz države! V teh šestih letih je dobil vsak delničar svojo- delnico plačano že trikrat! — V Novem Vrba-su so malo bolj skromni, pa vendar še premalo. Čistega dobička je bilo lani 9,05 milijonov, 1. 1931 pa 12,94 mil. Din. Dividenda bo znašala 60 Din na delnico* Din 400, kar je še vedno 15%, 1, 1931 in 1930 je bila 75 Din, 1. 1929 pa Din 50. Tudi ta denar v skupnem znesku 7,5 milijonov Din za 1. 1932 pojde večinoma iz države. — Da je treba tej stvari odpomoči je jasno, vendar ne tako, kakor se je to zgodilo. Državni tvornici sta pod pritiskom javnosti izstopili iz kartela,
ALI SI ZE
lepo povest Ivana Vuka:
V Znamenju Halleyeve repatice? Piši na upravo »Delavca« v Ljubljani, poštni predal 290, da Ti jo pošljejo! t Broširana stane 16 Din, vezana pa 25 Din. Knjiga je zelo lepa.
cene so padle, na trgu je pa nastala taka desorientacija, da je joj. Pričakuje se zvišanje cen na znesek, višji od onega pred padcem, govore o državnem monopolu itd.
—	anarhija pa vlada v cenah na debelo in na drobno: dobiček imajo pa posredovalci in kapitalisti. Vprašanje sladkornih cen je treba enkrat korenito rešiti in ne samo polovičarsko. Najpotrebnejše hranilo naj se da ljudstvu po zmerni ceni, da ga bo lahko izkoristilo!
Mihevc Nace:
Zfet v pekei.
Na verando enega izmed najbolj razkošnih hotelov francoske rivijere, so tupatam pokukali solnčni žarki in risali svoje fantastične slike po mizi, okoli katere so se leno pretega-vale tri osebe. Razliko med njimi bi bilo jako težko najti, ker so bili vsi bolj ali manj podobni krogli. Prvi, Trifun Jeftinovič, ki je kazal na zunaj najfinejše manire, je brezuspešno skušal potegniti par dimov iz svoje debele importne cigare. Drugi, izvedenec za razoroževanje in delegat za finance, g. Niederinger, si je tako šele s svojimi mastnimi prsti izbiral iz škatle na mizi. Tretji, tovarnar Vyhodil, lastnik sedmih strojnih tovarn, si je z neverjetno vztrajnostjo gasil žejo iz buteljke, ki je stala pred njim na mizi.
»Telegrami za gospoda Niederin-gerja.«
Gospod Niederinger leno iztegne roko proti srebrnemu krožniku z dospelimi telegrami, ki mu jih nudi strežaj.
»Kaj je z Japonsko?«
Čita v prvem, ga odloži, vzame blanket ter napiše:
»Brzostrelni perfekt, 42, termin — nujno!«
Odpre drugi telegram in čita:
»Kina?« vzame blanket in ga odgovarja:
»Dvesto strojnic model R. 128, termin nujno, dolar založen Baseler Bank. Nujno!«
Tako, pravi gospod Niederinger, ko je končal zadnji odgovor in odložil svoj zlati nalivnik. Za danes dosti dela, na naše zdravje, gospodje. Ob tej zdravici vstopi gospod John Giftling, predsednik kemičnega trusta. »Halo, Jonny, stari Žakelj — dobro, da si nas izvohal! Ali greš z nami?« ga nalaja z mastnim1 glasom gospod Niederinger.
»Mi je prav žal, moram v Berlin. Poverjen mi je mandat za mirovno konferenco kot izvedenec za odpra-
DRAVA
zavarovalnica Maribor, zavaruje osebe do 80 let starosti, doto, gospodarsko osamosvojitev, kolesa. Zahtevajte prospekte. Sprejemamo zastopnike.
Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih.
vo uporabljanja strnjenih plinov v vojni. Sedaj pa ne vem, ali naj sejam prisostvujem ali ne.«
»Počemu pa? Saj moraš itak vedeti, kako ti je ravnati, ali ni škoda tako lepega večera?« pripomni Niederinger.
»To že, vendar rnie pa zahtevajo na razgovor,« odgovori in se poslovi.
*
Solnce se je že skrilo za gorami in pordečilo ves horicont, ko se po dolgem čakanju zdrzne gospod Vy-hodil in kazaje proti vhodu v vrt začudeno vpraša:
»Kaj naj to pomeni? Samo Gita in Lili! Kje pa je ostala Jenny?«
Dva gospoda vstaneta in kreneta veselo svojima prijateljicama nasproti.
»Kaj pa je z Jenny?« vpraša gospod Vyhodil potem, ko so posedli okoli mize. —
»Njen šef se je nenadoma pripeljal z avijonom in se ga ne more od-križati,« mu odgovori Gita.
Ker pa gospod Vyhodil le preveč žalosten žveči svojo cigaro, ga Gita potolaži, češ, »le potrpi, pubi, Jenny gotovo misli nate, pa naj bo kjerkoli!« Gospod Vyhiodil jo s hvaležnim pogledom ogleduje in se sili, da bi bil čim boljše volje.
Zlato vince se je penilo v čašah, Gita in Lili sta že bili razposajeni, lica so jima že žarela. Vyhodil je postal nervozen, jel je bobnati s prsti po mizi. Naenkrat Gita poskoči, ga prime za ramena in vzklikne:
»No, vidiš, pubek, tamle gre pa tvoj angelček in kako hitro se zvija, kakor mlad gadek.«
Ko se Vyhodil ozre in zagleda Trudi, se mu ves obraz zasmeje, razen onih žilic, ki so postale višnjeve in otrple od preobilega zavživanja šampanjca.
»Kje si hodila? Ure so bile zame meseci, tako sem te težko pričakoval!« In pri teh besedah cmoknejo njegove debele ustnice na njeno roko.
»Siromak! Saj veš, da sem tvoja, da le nate mislim, kjerkoli se nahajam. Vendar ti pa imam1 mnogo povedati,« ga Truda tolaži.
»In to bi bilo?« jo radovedno vpraša.
(Dalje prihodnjič.)
Listnica uredništva.
Celje, K. Poslano smo prejeli. Ali prevzamete odgovornost za to, da je vse, kar ste navedli, popolnoma točno? Kljub vsemu pa bi morali dopis nekoliko krajšati.
Vsi letni naročniki
„Radlowelt“ dobe JbCl9tWll#
14 karatno originalno amertkansko
zlato nallvao pen
ali pa KOrschnerJav ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radlo“ welt“. Naroča se Admlnistration der „Radlo-welt“ Wien 1, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, interesantne slike tn Ima lepo urejene poučne tehuične članke.
■
sl
■
Balagaite suoie prihranke
v štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, SlomSkov trg Stev. 6.
Vloge obrestujemo do 57
2 0
proti trimesečni odpovedi.
li
H
Tlaka:	Ljndtka	tiskana,	d.	d.	v	Mariboru,	predstavil«!)	Josip	Ošlak	v	Mariboru.	—	Za	ko*zorclj	izdata	In	ursjujs	Viktor	Eri««	v	Mariboru,