List ljudstvu v pouk in zabavo, ti«?toTiieaa društva" dobivajo list brez posebne , . asiroTncga orus».»^ cesta fitev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se n'ačuje od enosiopne petifcvrste za enkrat 15 Tin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemajo do srede zjutraj. — iU- zaprte reklamacije so poštnine proste. Kmečki tabor v Celju. pravi kmečki tabor je bil I. občni zbor K. Z., ki o» je vršil dne 6. t. m. v Celju. Okoli 1000 sar mijfc *rlih in za dobro stvar vnetih kmetov, s ponosom smemo reči, cvet spodnještajerskih kmetov, je bi) abran. Ko so prihajale nepregledne množice sa-moaavestnih mož proti celjskemu Narodnemu domu, so vendar morali sprevideti kolovodje Narodne stranke, da jim je za vedno odklenkalo, da so te kmečke čete nepremagljiva skala, ob katero zastonj buta morje laži in obrekovanja liberalne stranke. Iz Sa-vinske doline, katero imenujejo liberalci svojo trdnjavo, so nastopali možje, ki so orisali to stranko v taki luči, da so navzoči z ogorčenjem klicali fej tem liberalnim, političnim zapeljivcem. Na shod je prišlo veliko brzojavnih in pismenih pozdravov, v katerih se izražajo kmetje, ki so bili zadržani, solidarnim s sklepi shoda in dajejo duška svojemu navdušenju za Kmečko zvezo. Navzoči.so bili vsi poslanci S. K. Z.: dr. Ben-koviž, dr. Jankovič, dr. Korošec, Pišek, RobiČ, Roš-kar, Tergliav. Na častnem mestu med poslanci smo videli tudi našega odličnega veterana v narodnem boju, bivšega državnega poslanca dr. Gnegoreca. Občni zbor je otvoril .podpredsednik S. K. Z. posestnik Mlakar. V prvi. vrsti jet pozdravil vrle km»t«, ki so prihiteli v tako častnem števcu na shod svoj® Zveze. Nadalje vse druge prijatelje kmečkega gi%xnja in vse poslance. Roškar. Načelnik K. Z. državni in ddželni poslanec Roškar je nastopil kot prvi govornilk. Izražal je svoje veselje nad tako lepim zborovanjem, kakoršnega še ni videl. Treba je, da se zbiramo tudi mi kmetje, da se skupno pogovorimo. V naši skupnosti bo nepremagljiva moč. Ni še leto, kar se je rodila K. Z., in danes\je že tako krepko razvita. K. Z. je sicer ženskega spola, pa vsled tega ni slaba. Saj pravi pregovor, da žena tri vogle po kon,cu drži, ta-ko se bo tudi potom K. Z. ohranil kmečki stan. V živih besedah oriše slabo stanji kkneta. Ko omenja, da je neki sctcialdemokraški poslanec rekel, da kme-tj« niso delavci, zadoneli so klici ogorčenja in fej-klic! po dvorani. Ali nismo mi kmetje delavci, če dalaso po 16 in še več ur na dan? Ali imamo : mi tudi osemurni delavni čas? Socialdemokrati nadalje pravijo, da priznavajo, da mora biti kmečki stan, toda ni treba, da bi bil kmet lastnik zemlje,, ki jo obdeluje (Tako! Fej jim!). Ti ljudje so vsaj naši odkritosrčni sovražniki, imamo pa Se domače sovražnike, ki so mnogo hujši, ker se nam bližajo s prijaznimi obrazi. Združenim, kakor smo danes, pa so nam tudi teh ni treba bati. H kmečkemu ljudstvu pa spadajo tudi vsi, ki i so na deželi (obrtniki, viničarji, hlapci itd). In če se vsi ti tesno združijo v krepko armado, bomo zmagali. (Živio.) Naš namen je združiti vse kmete v velikansko s armado. Glejte, srednještajerska kmečka zveza ima že 40.000 udov, (Cujte!) Ta zveza ima krasno urejeno' gospodarstvo: svojo hranilnico, svoje zavaro-valnp družbo, svoje pravno svetovalstvo, kamor se lahkj) obrnejo udje za svet, tako da izostane marsika-I tera j pravda, ki bi povzročila mnogo skrbi, jeze in i sovraštva. Zavarovalna družba tako dobro gospo-| dari, da sedaj namerava zdatno znižati zavaroval-j niino; če pa še nekaj let plačujejo udje zavaroval-! nino v tej visokosti, ne bo jim treba pozneje nič več plačevati in bo 40.000 udov zastonj zavarovanih. Ali ni to lepo! Zato, sledimo jim! — Istotako gospodari izborno nižjeavstrijska kmečka zveza, ki šteje 45.000 udov. To so lepe organizacije. In če se vse te organizacijo združijo skupaj, potem bomo mi kmetje močni. Vidite torej, da je K. Zv potrehna!: I« če je komu potrebno, se združevati, je gotovo najbolj nam kmetom! Ali je torej to sramotno, ker se nas zaradi tega napada? Vsi drugi stanovi zahtevajo izboljšanje svojega stanu! 'Nismo jim nevošJjivi, toda tudi mi moramo dobiti pravico. Danes smo se zbrali v Bogu,, in z ljubezni do svojega stanu se združimo v naš skupen blagor! (Gromoviti živio-klici!) Dr. Jankovič poroča o delovanju v deželnem zboru. Naštevali je različne predloge in interpelacije ter omenjal, kako težko je nam Slovencem kaj doseči, ker imajo nasprotniki velikansko večino. "Najvažneji je prejdlog zaradi volilne preosnove, ki bo prišel v letošnjem zasedanju na dnevni red. Sedaj nas bo 10 Slovencev in lahko bomo tudi z obštrukcijo zaprečili, če nas bodo hoteli oškodovati pri volilni reformi. Prišli smo že do prepričanja, da prošnje nič ne pomagajo, amipak krepko se mora zahtevati, potem se kaj doseže. &ttr to pa naprej, organizacija K. Z.! Idite med ljudstvo in ga podučujte, da bo naša zmaga pri prihodnjih deželnozborskih volitvah popolna! (Klici: Živio! Bo! Naša bo zmaga!) Robie. ! K besedi se oglasi tudi navzoči deželni odbornik prof. Robič. V začetku omenja, da ni imel namena iti na ta shod, ker ima slabe skušnj« s Celjani, toda gnala ga je k temu hvaležnost. Hvala vsem tistim, ki ste stali v zadnji državnozborski volitvi za menoj, posebno v vrlem gornjegrajskem okraju. (Živio.) Hvala pristašem šoštanjskega in slo-venjgraškega okraja, ki sej niso udali terorizmu! (Bog jih 2?ivi!) Jaz sem odpustil tistim, ki so vlačili mojo čast v blato, istotako odpuščam tudi učiteljem. (Ogorčeni klici: Proč z liberalnimi učitelji!.) Nato jo poročal o položaju pri glasovanja e volilni spremembi v prihodnjem zasedanju. Nemci s« žo' pridno pripravljajo na to, da bo predloga njim ugodna; 46 uradnikov, zadnji čas celo nad 70 uradnikov, že dela šest tednov in zbira podatke Nemcem v prid. Zato moramo biti oprezni. Naše stališč« bo zelo težavno, zato bi bilo treba, da smo edini, spor da samo nasprotnikom korajžo. (Klici: Ivds 19 kriv razpora? Mine! Liberalci!) Mi moramo misliti na spravo! (Klici: S takimi ljudmi! Nikdar Naj velja: v narodnih rečeh sloga, v dvomljivih stvareh svoboda, v vseh rečeh pa ljubezen. (Živio!) I Pišek. « Poslanec Pišek poroča, da je računsko poročilo v pisarni K. Z. udom na vpogled in da ne b» o tem danes podrobno poročal. Dobili smo precej d»-! na rja, kateri se je pa večinoma porabil za zvezin« [ namene: tiskovine, tajništvo itd. Z navdušenimi besedami izraža svoje veselje, da se je danes sešlo toliko vrlih kmetov. Srce mi igra veselja, ko vidim to množico zavednih mof zbranih' pod zastavo K. Z. Ta današnji shod mi j« dokaz, da naša kmečka stvar lepo napreduje in da bomo zmagali, če bomo združeni pod zastave Kmeftk» zveze, (Burno odobravanje.) Gospod poslanec je svoja izvajanja okrajšal, ker se je moral odpeljati z br»i-vlakom na Dunaj k seji davčnega odseka. i-Sr Podlistek. Kmečki kralj Matija Gubee. Ia hrratokega Barke Kraj ic. (DUjeJ VIIL Ambroft iigubi podbansko šaat. ▼ečino glasov je dobil nekdo drugi, Ambrož j® propadel. Volitev je bila res viharna; celo sablje so »« »abliskale včasih iz nožnic in skoro bi bilo prišlo do krvi. Tako je pripovedoval Gregorijan,cu njegov zet Konjski, ko prinese Ivan Petričevid Ambrožu pisno. Ambrož ga hitro prebere in pokaže Uršuli. Bilo fa pismo od samega kralja, ki poživlja njega,: Uršulo in njegove zete zaradi veleizdaje pred sodišče; raeven tega mora Uršula Tahu vrniti vse njegovo in» tj®- Grofica se protivi takemu krivičnemu ukazu, a Ambrož jo pouči, da se zdaj mora ukloniti, ker kralj zapoveduje. In visoko kvišku dvigne kraljevo piamo pa pravi svečano: Pomirite se, gospa • Uršula! Res nisem vefi podban, a biti hočem vaš zagovornik pred kraljem! Doft» mi, kralj sam raztrga to pismo! Crez tri dni zasede Tah posestvi SusjecJ in Stnbieo. Od straha in groze zatrepeče ves kraj, ko zailiče krvolok: Zdaj sem vam jaz gosjpodar! IX. T tem nacnani sluga, da i« prignal Petričevii m& grad bosega in vklenjenega človeka. Na svečnico leta 1566. je sedel Tah pri žareči peči v svojem gradu Susjedu in si grel stare grešne kosti, ki jih je nemilo ščipal protin. Pripovedoval je svoji soprogi Jeleni, kako je dobil vesti s kraljevega dvora, da zdaj pravda z Uršulo He-ningovo trdo spi, ker ima kralj več ko preveč posla s Turkom, ki stoji pripravljen z vso svojo vojaško silo, Pripovedoval ji je dalje, kako porabi zdaj ta čas, dokler ga kralj ne pokliče na vojsko, kako vso to plemenito in neplemenito smet pomete, da bo krog njega čisto kakor na dlani, on pa rešen te zavratne zalege. Hotel je soditi Heningovičinega oskrbnika Štefana, a podžupan Jurij Boškaj mu zabrani, češ, da je plemenitaš in torej spada pred sod plemenitašev. Sodili so ga in rekli, da je nedolžen. Zato ga počaka Tah z Bošnjakom In Antonom Gerecijem, pograbijo ga in, vlečejo na grad, kjer mu Gerecij s sekiro odseka glavo. Hišo njegovo pa je dobil Gerecij v plačilo za svojo satansko pomoč. Ko ga Jelena vpraša, kaj pa, če ga zatožijo, ji malomarno odvrne, da se mu pač ni treba nikogar bati; bana ima v torbi, njegova stranka je močna, kralju pa da je potreben proti Turkom. Kdo ga naj potem toži, in komu? V tem naznani sluga, da je prignal PetričeviS na grad bosega in vklenjenega človeka. Tah stopi k oknu, da vidi, kdo je. Sredi dvorišča je stal v snegu mož, bos, oblečen v hlače in samo srajco, vkovan v težke verige; dolgi lasje so se mu spuščali po ozeblem obra iz ust pa mu je tekla kri. \9fcražil|a sta ga ¿trm orožnika in ogleduh Simen, na konju pa je sadil Petričevič. Tah hitro stopi na dvorišče in zve, da j» te Ivan Sabov, ki je šuntal kmete proti grajščaku. Z oboroženo roko je navalil na grad Stubico, ubil ktt-petana Vlašiča ter mu ustrelil konja. Naposled da j« pobegnil v n$ko klet blizu Sttubice irt tam so ga ujeli kakor miš v pasti. Ko ga Tahi vpraša, zakaj je vse , to storil, ujetnik srčno odgovori, da služi gospodo Heningovo in kot zvest podložnik mora braniti grofico pred krivico, ker ve, da je to njena poseist. Konja pa i« ubil, ker so grajski hlapci kakor razbojniki1 pridrli v njegovo hišo in začeli po njej razgrajati. Tah zapove, naj ga zaprejo v najglobljo klet in mu ne dajo ne mrviče jedi. Sabov se sklicuje na svoje pravic®, da j« plemenitaš in zahteva, da, ga izpustijo. Zlobno se zareži Tah na to zabievo in zantt-ljivo pripomni, da bi mu bilo treba prej pokazati plemenitaško listino, potem se šele lahko sklicuje na svoje pravice. Ko pa začne Simen pripovedovati, kako so pri» drli v Sabovo hišo ter mu odgnali ženo In otrok*, in kako je Sabov v naglici zmetal v peč nekove papirje, med njimi tudi oslovsko kožo, jetnik gro» otrpne in se zruši v sneg. Sa^i je vrgel v pei i-stino, ki Je spričevala njegovo plemstvo. • Vesele volje odide Tah na grad v svojo so?*, hudobni hlapci hudobnega gospodarja pa s silo vlečejo ubogega plemiča v podzemeljsko klet. l>arr ¿»»»ju ¿'crilka una „GoHpoilai-Nlfe Novice»' U«»t prilogo. {Bal!« prfhodnMi.) Terglav. Živahno pozdravljen nastopi novi poslanec g. Terglav. Zahvali se za zaupanje, katero so mu izkazali volilci. Zahvali se pa tudi Narodni stranki za blatenje in napadanje. S to volitvijo so kmetje pokazali, da -so mnogo bolj pametni kakor gospodiči okoli „Narodnega Lista." Lagali so, da sem si prste obstrelil; poglejte jih, da so celi! Pravijo, da si ne znam nakaznice sam podpisati, in da mi jih podpi-šuje neka ženska. To je laž in ki to trdijo, lažniki! Pred 5—6 leti sem imel nesrečo, da sem pogorel. Sedaj, ko sem kandidiral, so pisali tako, kakor da bi bil sam zažgal; (Pfuj, grdi lažnjivci!) Kdor mi dokaže kaj takega, dobi 2000 gld.! (Sedaj pa le doka-žite, obrekovalcii!) Izvoljen sem na programu K. Z. in tej bom zvest ter skupno deloval s svojimi tovariši za naš stan pod geslom : Vse za vero, dom, cesarja! (Burno odobravanje.) Dr. Korošec. Burno pozdravljen nastopi poslanec dr. Korošec. Sprava je mogoča, pravi, pa samo tedaj, če pridejo gospodje, ki so razbili slogo, h K. Z. in podpišejo program K. Z. ter delujejo v njenem smislu. Potem jim radi oddamo vodilna mesta in tudi glede imena nove složne stranke ne bo težav. Kajti naš namen je samo rešiti kmeta. Razločujemo dve vrste slogašev: poštene, ki želijo odkritosrčno slogo kakor proi. Robič, in hiinavske, kakor so ti, ki se skrivajo za tem zastorom (za zastorom na odru so se skrili liberalni poročevalci!). Sedaj zbirajo na eni strani denar za boj proti nam, na drugi strani pa ponujajo spravo. In spravo hočejo samo za čas voliitve, da bi gotovi gospodje zlezli na stol, potem pa zopet hočejo nadaljevati boj. To ni>poštena politika! Nato poroča o delovanju K. Z., ki je v teku svojega obstanka prinesla željo po gospodarskem delu, in zavest združenja, na svojih shodih, katerih je imela 186, je razširjala same gospodarske ideje. Našo pot nam je začrtal naš voditelj Roškar, zato naprej za Roškarjem po tej začrtani poti! (Ži-vio-klici!) Predsednik Mlakar se zahvali za poročilo o situaciji, v nečem pa mu mora ugovarjati. Na spravo je še le misliti tedaj, ko bomo na celi črti zmagali! (Burni živio-klici!) Dr. Benkovič. O delovanju v državnem zboru je poročal dr. Benkovič. V začetku odgovarja na izvajanja g. Ro-biča. Upa, da bos/ta v deželnem zboru obe stranki skupno postopali, dvomljivo pa je, če bosta dve stranki; najbrže bo samo ena. (Živio! Tako je!) Sloge nj sVm o mi razdrli, ampak oni, ker so hoteli izključiti duhovščino, ki je za narodno stvar največ storila. Nato poroča o delovanju v državnem zboru, Ko poroča, da je glasoval Roblek za predlog socialdemokratov, da se odprejo meje, začeli so zborovalci ogorčeni klicati: fej! Je to kmečki poslanec ? Vesel pojav je, da imamo v našem klubui celo Slovenijo, kajti tudi edini koroški slovenski poslanec je v našem klubu. Nevesel pojav pa je, da imamo v državnem zboru poslanca (dr. Ploja), o katerem še ■ danes ne vemo, kaj je pravzaprav. (Klici: Žalostno!) In ko se je vršil shod (v Ptuju), da bi obsodil postopanje tega poslanca, grozil je neki poslanec (dr. Jurtela), da ne stori nič več za narodno stvar, če se izreče njegovemu prijatelju nezaupnico.. (Klici: Sramota!) Poročal je o poiskusu protikrščanskih poslancev, da se vne v državni zbornici boj za verska vprašanja, kar se jim pa hvala Bogu ni posrečilo. (Klici: Živio!) V gospodarskem oziru je ena vesela vest, da se je ustanovila v državnem zboru agrarna zveza, v kateri so vsi naši poslanci. (Klici: Živio! Roblek tudi!?) Zal, tudi, žal zato, ker je glasoval za odprtje mej. (KPici: Pfuj;) O tem pa naj obračunajo i njim njegovi volilci! (Klici: Že bodo!) Poročal je nadalje o znižanju sladkornega davka, da so bili za to vsi poslanci K. Z. in je laž, da bi bil kateri proti glasoval. Ce se ta davek ne zniža, zahtevali bomo znižanje davka na sol. (Živio!) Poročal je o nagodbi, o zahtevi za ministra rojaka, o proračunu ter slednjič v ostrih besedah obsojal hujskajoči govor ministra Peschka v Gradcu. Zagotavlja v imenu poslancev S. K. Z., da se bodo vedno bojevali pod zastavo K. Z., da zmagajo niena načela. (Živio) Resolucije. G. Bosina predlaga sledeče resolucije, ki se sprejmejo enoglasno: I. Slovenski kmetje, zbrani na I. občnem zboru Kmečke zveze v Celju, izrekajo svojim državnim in deželnim poslancem neomajano zaupanje in globoko zahvalo za to, da so vedno odločno in vztrajno branil! koristi kmečkega stanu in slovanskega naroda. II. Slovenski kmetje, zbrani na I. občnem zboru Kmečke zveze, poživljajo svoje zastopnike in zahtevajo od vseh poslancev, da se z vso odločnostjo nprejo naporom tistih, ki hočejo vlado pretvoriti, da odpre meje države za uvoz tuje živine ali mesa ter izjavljajo, da* bi bilo uvažanje tuje živine smrtonosen udarec za štajerske kmete. III. Slovenski kmetje na prvem občnem zboru Kmečke zveze v Celju z vso odločnostjo zahtevajo od j vlade, da skrbi zato, da se uvede taka volilna pre-j osnova za deželni zbor, ki naših pravic ne bo pri-j krajšala, temveč število slovenskih poslancev po-i množila. IV. I. občni zbor z ogorčenjem obsoja nedostojno i pisavo slovenskih liberalnih listov na Spodnjem. Šta-| jerskem zoper Kmečko zvezo in njene pristaše. V. i Več kot tisoč slovenskih kmetov, zbranih na pr-| vem občnem zboru Slovenske kmečke zveze, odločno i protestiramo, da nam vlada nastavlja na slovenskem ozemlju uradnike, ptuje po krvi in po duhu, kot se jo to zgodilo v zadnjih dneh v Šoštanju in v Konjicah. Zahtevamo slovenske uradnike, sinove našega naroda, ki bodo čutili z narodom, medi katerim de- Zajedno ogorčeni protestiramo proti zadnjemu govoru ministra rojaka Peschka, ki |e naše itak i nacijonalnim duhom preveč prepojeno nemško urad-ništvo hujskal še k intenzivnejšemu nacijonaluemu agitatoričnemu delu. Sedaj so nastopali kmečki govorniki. Prvi je govoril posestnik Rančigaj iz Št. Jurija ob Taboru. Prišel ,;e dan, da smo poplačali surovosti Narodne stranke. Razkrinka laži Narodne stranke ter poroča, kako so njega kot kmeta zasmehovali na liberalnem shodu (Pfuj!) Na eni strani je križ — na drugi strani je pasji bič! : Izraža sledeče želje do državnih poslancev: da bodo v prihodnje tudi kmetje lahko dražili sadje ob državnih cestah, ne samo nekateri gospodje; cla se uvedejo domača razsodišča, da se preosnovi šolski zakon in davki, posebno hišno-razredni in dohodninski davek. Manjši kmetje naj zadnjega davka ne plačujejo: i, V 1 Poslanec Roškar še omeni razbremenitev kmečkih posestev in pravi: Vso upanje ne sloni v poslancih, ampak v vas, volilci. Ce bomo imeli krepko, edino armado volilcev za seboj, potem bomo lahko pri vladi kaj dosegli. t. ! * ' „' ' ' " Plrtošeli. G. Pirtošek predlaga, naj K. Z. razpošlje na občine prošnje, da lahko okrajni šolski svet vzajemno z občino določijo poldnevni poduk, kjer to zahtevajo razmere. Te prošnje naj' potem občine pošljejo dežel, šolskemu svetu. Predlog se je enoglasno sprejel. Novak. G. Novak iz Slovenske Bistrice spodbuja kmete i k edinosti. Ne sme pa ostati samo pri besedi, ampak ; delajmo naprej! To kar smo tukaj čuli, nesimo na- j prej! Breznik. G. Breznik iz Braslovč pravi, da Narodna ; stranka ni postavila iz ljubezni do kmeta kmečkega kandidata, ampak da bi kakega nerazsodneža ulovila. Pri nas je ponujala nekemu kmetu 5 gld., če gre v Slovenjgradec predlagat njihovega kandidata. (Cujte! Cujte! Zato rabijo Narodni sklad!) Govornik pravi, da ni dobro, se vedno ravnati po geslu: Kmet naj kmeta voli!, ampak se naj volijo tudi izobraženci, ki imajo srce za nas! Poglejte socialdemokrate, tudi ti ne volijo samo delavcev, ampak v veliki večini šolane ljudi. Zato volite tudi nekmete in agitirajte za nje, če vam jih K. Z. kot kandidate postavi. (Odobravanje.) Sklep. Predsednik Mlakar je ob treh — po 4y«urnem zborovanju, — zaključil zborovanje s sledečimi besedami: V kratkem .'bo treba zopet na -volišče. Držite se besed, katere ste slišali tukaj. Idite kot apostoli med naše kmete in agitirajte za našo Kmečko zvezo, katero naj Bog živi! (Živio Kmečka zveza!) Politični ogled. Mala politična naznanila. Dne 6. febr.: Poroka bolgarskega kneza bo 1. marca. — Na Francoskem je vlada zatrla katoliški list „La croix" (la kroa — križ), ki je bil last reda asumptionistov. Sedaj so katoličani ustanovili akcijsko družbo za izdajanje lista in so nabrali v dveh tednih 3% milijonov frankov. — Listi, poročajo, da se Bolgarska pripravlja na napad na Srbijo ali Makedonijo. — Francoski pravosodni ntfnistbr Briand se je na nekem zaupnom sestanku izrekel za ,.svobodno ljubezen* in za „zakon na poskušnjo." To bo prava Sodoma in Gomora! — V Pragi na- merava ustanoviti Rusija svoj konzulat, katerega Cehi že dolgo zahtevajo. — V Bosni in Hercegovini | nameravajo upeljati ustavo. — V Turinu' na Italjan-skem se je vršilo ljudsko glasovanje glede ua < svobodno , šolo. Med 27.000 stariši se je za njo izreklo 550. — General Steselj, Fock in Reisz, ki so prodali Port Artur, so bili obsojeni od vojnega sodišča na smrt. D n e 7. f e b r.: Razsodba o gpljufivem italijanskem ministru Nasiju se bo razglasila 14. t. m. Zadnje priče, večinoma uradniki ministrstva, so za njega ugodno pričali. — Naša vlada se je začela tudi baviti s vprašanjem, kako razdolžiti uradnike V ta namen se ustanovi uradniški kreditni zavod. — Kuropatkin piše spomine o rusko-japonski vojski. Peti zvezek mu je vlada zaplenila. D n e 8. f e b r.: V Petrogradu so zopet odkrili nameravan napad na carjevo družino. — Na Rumunskem v okraju Vaslin se kmetje zopet puntajo in hočejo, da se izvede od kralja obljubljena zemljiška preosnova. — Na Goriškem priredi jutri S* L. S. za Goriško 8 volilnih shodov. — Novo delavsko ministrstvo bo imelo naslov: „Ministrstvo za javna dela in obrtne izdelke.,, — Dunajski mesarji so imeli včeraj shod. na katerem so hudo napadali vlado, poljedelskega ministra in krščansko-social-no poslance, ker so zato. da se ne odpre me.;«, tuji. živini. ; Dne 9. febr.: Stališče železniškega ministra Deršate je baje omajano. Nemci so postati ž njim nezadovoljni. — Za zagrebškega župana je bil izvoljen včeraj dr. Amruš, ki se je takoj šel predstavit banu. Prejšni župan je zaradi tega odstopil, ker se ni hotel iti predstavit banu. — Gospodska zbornica nemške države je precej omilila poljski razlastitveni zakon. — Zagrebško državno pravdništvo toži kaltoliški list „Hrvatska",!, ker je pisal za ločitev Hrvatske od Ogrske. To je delo novega bana. — Ruska carinja še vedno boleha na hudi infhi-enci. Dne 10. febr.: Bolezen dunajskega župana dr. Luegerja se je si,cer nekoliko na boljše obrnila, toda je še vedno tako opasna, da se bo moraJ podati Lueger na jug. — Včeraj je imelia S. L. S.i za Kranjsko lepo uspel shod svojih zaupnikov, na katerem so se postavili kandidati za deželnozborske volitve. — Danes je prišlo na Dunaj odposlanstvo iz Bosne in Hercegovine, da izrazi delegacijam svoje želje. Prišli so v narodnih nošah, kar je zbudilo sa Dunaju občno pozornost. Dne 11. febr.: Rusija odpošlje 60.000 moš na turško-perzijsko mejo. Potemtakem še tam ni mir, čeravno Turčija obljubuje, da bo odpoklicala svoje vojaštvo. — Zvišanje častniških plač še sedaj ne pride na dnevni red delegacij. — Ruska poli,cija je zaprla 14 prejšnih duminih poslancev, ker se je izkazalo, da so bili roparji. — Med Rusijo in Turčijo so baje tako napete razmere, da lahko vsak trenutek izbruhne vojska. Turki so zelo ošabni, ker mislijo, da bodo tudi oni tako premagali Ruse, kakor Japonci. — Italija se z veliko naglico oborožuje na morju. Mornariški minister zahteva zopet 260 mil. za 4 bojne ladij e. Dne 12. febr.: Cesar je izražil željo, naj so povodom njegove 601etnice ne prirejajo slavno-ti in slavnostni sprevodi, ampak naj se raje ta denar porabi v dobrodelne namene. — Prihodnje leto 1909. slavi Tirolska veliko slavnost* lOOletnico vstanka pod Andrejem Hoferjem proti Francozom. Oosar je obljubil, da se udeleži te slavnosti. — Del našega brodovja pod poveljstvom podadmiraia Zieglerja nastopi osemiedensko potovanje po Sredozemskem mor-: ju. — V včerajšni seji avstrijske delegacije je imel bivši poljski minister Jedrzejevicz oster govor profi zatiranju Poljakov na Pruskem. mm novice, f ^ * Imenovani so avskultantom gg. Franc Kotnik pri celjskem, Jože Požar in dr. Arno Piriirat pri mariborskem okrožnem sodišču, * Velikansko zborovanje S. K. Z. v Celju j* naredilo na vse strani najboljši utis. Slovenski in nemški časniki se pečajo s tem zborovanjem, nacionalni nemški seveda posebno napadajo na shodu sklenjene resolucije. Toda to je najboljši dokaz, dn j« S. K. Z. zadela pravo s svojimi resolucijami. Tudi udeleženci shoda so z zborovanjem vseskozi zadovoljni, fn lahko rečemo, da ga ni zborovalca, ki bi ne odnesel najboljšega spomina na ta shod domov. V Narodnem domu je bil mir in liberalci niso niti poskusili nas motiti. S tem je pri nas tudij odpadel rzrok, da bi še Narcfdni dom nadalje bohoti r ali. dostojnost nasprotnikov znamo tudi mi upoštevati. * Krščansko-socialni tečaj v Slovenjegradcu se je začel ob nenavadno velikem obisku. Nad ?00 ljudi se je udeležilo tečaja že prvi dan ter sledilo izvajanjem govornikov z veliko pazljivostjo. Shod vodi dr. Hohnjec. Prvi dan je predaval na shodu tudi državni poslanec dr. Korošec. * Prvaki pri spanju. V volilnem okraju Ptuj razvijajo nemškutarji in Stajercijanci nenavadno delavnost ter prirejajo shod za shodom. Dr. Ploj i« dr.. Jurtela pa, k¥, zastopata ta okraj, smatrata za osebno čast, če se tu in tam pokažeta svojim voiicem, kojim ponudita ob vsakih volitvaji prijetno prilo*- slovenski gospodar. nost, da volijo njih prvaške veličane. To se more nehati! Sovražnijku je treba zapreti pot, ter mu vzeti veselje do nadaljnih zborovanj! Če prvaki spijo, morajo t riti drugi ca delo! Vabimo jih! „Domovina" in slovenska šola na Muti.. Naš list je pisal pod tem naslovom v svoji štev. 58. z dne 19. < grudna 1907 v notici na tretji strani, da so se Šolske sestre .na Muti morale umakniti z Mute, odroma, da so same prostovoljno odpovtedale vsled raznih napadov radikalnega dijaštva in nehonetnega postopanja odbora družbinega.; Na to očitanje glede družbe je vodstvo odgovorilo po listih na podlagi aktov, da vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda pri svojih dosedanjih ukrepih o zadevi družbine šolp-na Muti ni storilo ničesar, kar bi moglo dati kak utemeljen ,povod za napade, ki so se vršili po javnih listih na družbino vodstvo, kar bi onemogočilo daljše sodelovanje častitih šolskih sester na Muti. — Mi vzamemo to-pojasnilo z zadovoljstvom na znanje', a vzdržujemo naša trditve glede dijaštva v polnem obsegu. * „Posiauee dr. Benkovič ne pozna malega kmeta", tako piše „Rdečii Prapor" in za njim seveda ravnotako socijaldemokraška „Domovina". Očita se mu. da je to izustil na shodu v Loki dne 12. prosinca. Seveda je to zopet pristno liberalno zavijanje resnice. Dr, Benkovič lahko ¡dokaže s 50' pričami, da je rekel: ..Ne poznam malega kmeta, ki bi itd." Tcoai so začeli navzoči socialdemokrati kričati, češ da 'lr. Benkovič sploh noče poznati malega kmeta; ko se je hrup polegel, je dr. Benkovič protestiral, da se ga me pusti izgovoriti, končal stavek približno: „Ne poznam malega kmeta, ki bi imel koristi od tega, če cene živine padejo", afli nekaj podobnega. Navzoči zborovalci se bodo bolj natanko spomnili na besedilo. Seveda bqdo liberalci in socialdemokrati naprej lagali, da je res Benkovič malega kmeta zatajil. Nov dokaz, kako znajo socialdemokrati in liberalci zavijati besetle. * Dr. Kukovec se javno proglaša za liberalca. „Narodni List" piše: „Duhovniki so se takrat (ko je namreč dr. Kukovec prišel v navskrižje z prvaki) približevali dr. Kukovcu, polni navdušenja zanj so mu govorili napitnice in mu ponudili vodilno mesto v štajerski politiki, če bodo zastopal njih načela v javnosti zmiraj z vso odločnostjo. Takrat smo bili junaki, zdaj smo slabotneži, ker duhovnikom rok ne poljubljamo, ker smo ostali značajni in ker duhovščini nismo prodali1 svojega moštva, svojih značajev," — Vse to je dedoma neresnično, deloma pa zavito. Duhovniki se niso nikdar približevali dr. Kukovcu, pač pa se je dr. Kukovec približal duhovnikom. To jfl: bilo takrat, ko je hotel imeti dr. Kukovec Grena-dirjevo hčer. Vedel je, da je ne-dobi brez pomoči, in » plan, 10 K; Gert, medičar, 10 K; N. v Ljutomeru za kruh sv. Antona 2 K; Pišek, poslanec, 10 K; J. V. za kruh sv. Antona 5 K; okrajna posojilnica, v Ormožu 50 K; Kovacič Fr., profesor, 20 K; preostanek od nabere za božičnico v otroškem i vrtecu sv. Cirila in Metoda, nabralje gospe podružnice sv. Cirila in Metoda v Mariboru, 160 K; dr. Janez Kla-sinc v Gradcu 10 K; Koser Fr. v Juršincih 2 K; neimenovana v Mariboru 50 K; Makolska posojilnica 50 K; Leridovšek, župnik in duh. svet, 10 K; hranilnica in posojilnica v Dolu 52 K.; Rojnik Štefan, c. kr. uradnik v Gradcu, 10 K; dr. Schmiermaul 10,'K; Kukovec Ignaq za kruh sv. Antona 1. K; klub 6 K 10 v; mohorjani v Slivnici ¿pri Mariboru 50 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stoteri Bog plati! m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Na starega leta dan 1907 so se tudi pri nas kakor drugdd tisti cerkveni sedeži, kojih imejitelji sp leta 1907. pomrli, javno, dražbenim potom prodali, in sicer v mežna-riji. Najdražji sedež je bil za 10 goldinarjev. Kupili so sedeže posestniki in neposestniki. Sedaj pa pride ne,k „posestnik" — tako se sam imenuje — in se v 5. številki letošnjega „Štajerca" sila razljuti, ker s« mu drugi prekupili sedež, kojega je sam hotel kupiti, pa le za majhno .svoto; zato psuje na vse strani in zahteva: 1. Naj se cerkovniku ne zviša pijača! 2. Naj imajo izključno samo ,posestniki pravico do cerkvlBnih sedežev, naj se toraj prihodnjič več ne prodajajo javno po dražbi, ampak za majhno svoto, za 2 gld. prepišejo od posestnika-očeta na posestnika-sina, Od posestnice-matere na posestnicp-hčerko itd. Prvi želji se ne more ustreči, ker je prišla prepozno. Cerkovnik že ima zvišano plačo, in sicer 5 gld. za celo leto. Drugi skromni želji se tudi ne more ustreči, ker bi bilo krivično iz teh-le vzrokov: a} Tudi drugi ljudje se zavedajo tistega žlahtnega dela telesa, ki jim daje zmožnost in nagon, da se vse-dejo. b) So tudi drugi sloji prebivalcev, kakor učitelji, trgovci, penzijonisti, delavci, rokodelci, in med zadnjimi na sedež navajeni krojači in čevljarji, ko-jim zategadelj, ker jim rojenice niso položile v zibelko kake njive, travnika, koče ali celo velike kube, nismo kos odrekati pravico do sedežev Ti vsi tudi radi darujejo za cerkvene potrebe in bodo darovali» ko bode treba kupiti nove sedeže. 3. So tudi stari očetje in matere, ki so vse svoje posestvo sinu predali, v tujo hišo na stanovanje odšli, pa pravico do cerkvenih sedežev so obdržali, in jo tudi pridno rabijo. 4. So tudi sinovi in hčere, ki od svojih sta» rišev niso posestva podedovali, a kdo bi jim zato kratil oziroma odrekril pravico do cerkvenih sedežev. 5. So tudi ljudje, ki so posestvo imeli,,a ponesreči izgubili1; so-li zategadelj izgubili tudi pravico do cerkvenih sedežev? 6. Se bodo lljudje, ki še bodo svojo , posestvo izgubili — rtorda še celo dopisnik „Štajerca" sam —; ali naj zato tudi izgubi pravico do cerkvenih seidežev? 7. Vsak katoliški kristjan ima pravico v cerkev iti, v cerkvi stati!;, zakaj bi pa ravno te pravice ne imel, kupiti si — če le mogoča cerkveni seldež? V katoliški cerkvi, ni stanu, ki bi ne imel pravice, kupiti si cerkven» sedež. In ta pravica se tudi vsem daje in/ varuje s tem, da se cerkveni sedeži po smrti imejiteljev javno po dražbi pro-dajejo na prostoru, ki je vsem stanovom pristopen. In pri tem ostanemo! m Marija v Puščavi. Katoliško delavsko društvo je imelo v nedeljo dne 9. februarja svoj občni zbor, kateremu se je pridružila društvena veselica z govorom. Po pozdravu in nagovoru domačega g. župnika Zrnko je gospod bogpslovni profesor dr. Hohnjeo,, kot odposlanec S. K. S. Z. povzel besedo ter razpravljal o vprašanju, ki je dandanašnji na dnevnem redu javnosti, namreč o draginji živil. Zavrnil je protikm/ečko in tudi protiljudsko ravnanje socialdemokratov v tej stvari in je potem nakratko začrtal tisto pot, po kateri hodijo krščanski politiki in po kateri je edino mogoča rešitev tega za nižje sloje življenskega vprašanja. Nazadnje je priporočal, naj zaupamo voditeljem krščanskih strank, naj se teh strank krepko oprimemo ter podpiramo in razširjamo krščanske časnike. Šaljivi ribji» lov, ki je bil na vsporedu zabave, je povzročil veliko smeha, prinesel marsikateri lep dobiitek in društvu, kakor upamo, nekaj dobička. Potrebnemu društMu pa želimo procvit in napredek. m Puščava. Na ledenem Anovskem hribu ste si zlomila eden učenec roko, eden odrasli nogo. m Iz Kamnice. V podružni cerkvi sv. Urbana smo 10. febr. imeli nenavadno svečanost. Po vsej iari obče spoštovana zakonska Janez in Marija Do-baj, po domače Bobič, pri Sv. Urbanu sta obhajala v ožjem krogu svojih sinov' in hčera, sorodnikov in sosedov, zlato poroko. Zanimiv govor je imel v cerkvi g. župnik Anton Kocbek iz Sv. Križa. Na gostiji se je' nabralo za mariborsko dijaško kuhinjo 14 K. Hvala vsem cenjenim gostom, ki so tako velikodušno toliko darovali. Bog povrni! m Kopivnik v Framu. Dne 8. svečana smo imeli pri g. Jožefu Koren dobro obiskano veselico. Počastili so nas tudi vrli pevci od Sv. Jurija v Slov. gor. in so nas izvrstno zabavali s krasnim petjem narodnih pesmi.i Zato jim pa bodi izrečena zahvala za njihov trud in njihovo požrtvovalnost. Ki veli! m Sv. Rupert v Slov. gor. Gospodu Siškotu na znanje, da je neosnovana in grda sumnja, kar naravnost „prečastite gospode" na odgovornost klicati, ako „Slov. Gosp." prinese kaj iz tega kraja. Vi se kaj radi bavite zlasti z ,„njimi", pa za vašo hvaležnost (!) prezirajo „oni" vas in vaše dopise. J. P. m Laporje. Izobraževalno društvo ima v nedeljo dne 16. t. m. po večernicah v društveni sobi prvi občni zbor in poučno predavanje. Vzpored: Poročilo tajnika, blagajnika in knjižničarja. Volitev novega odbora. Sprejemanje novih udov in pobiranje udnine. Najvažnejša točka pa bo predavanje potovalnega učitelja g. Vlad. Pušenjak iz Ljubljane o zadružništvu in Itajiajznovkah. Možje in žene, mladeniči in dekleta, pridite v obilnem številu k preimenitnemu predavanju! m Laporje. Predavanje o čebeloreji je bilo prav dobro obiskano. Naj bi se bolj kakor doslej gojila ta lepa iu koristni pauoga kmetij- j stva! Pri nas je letos zdravje doma. Dosodaj še nimamo nobenega j odraslega mrliča, umrl še je samo en otrok, dočim imajo v sosednih i župnijah že po 20 mrličev. m Posojilnica in hranilnic* pri Sv. Petru niže Maribora reg. ! zadr. z neom. zavezo ima dno 16. februarja po večernicah v Muršiče-vih prostorih svoj prvi občni zbor s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti, med temi razgovor o brodu čez Dravo Načelstvo. m Drnštvo „Skala" pri Sv. Petru niž* Maribora ima v Mur-šičevih prostorih dne 16, februarja po večernicah po občnem zboru „Hranilnice in posojilnice" svoj občni zbor. Na dnevnem reda je tudi predavanje o varčevanju. K obilni udeležbi vabi odbor. m Čitalnica v Selnici ob Dravi ima kakor vsako leto svoj redni občni zbor v nedeljo Iti. svečana ob treh popoldne. m Žsnska p drnžnica dražbo cv. Cirila is Mataia za 3v. Lovrenc nad Maribor «m in okolico priredi 10. svečana 1908 v prostorih gospe M. Pernat veselico s petjem, igro in šaljivo pošto. Iz prijaznosti sodeluje slav. moški kvartet iz Maribora. Ker v tem kraju ,Siid-marka" močno napreduje in le dobro obiskana veselica povzdiguje ugled < tamošnjih Slovencev se uljudno vabi domačo in sosedne rodoljuba k prav 1 mnogobrojni udeležbi. 5 Ptujski okraj. p Umrl je dne 7. t. m. v Ptuju gospod Karol > Gyurizca, nadporočnik v pokoju. Ptujski pijonirji so mu priredili slovesen vojaški pogreb. p Ptujske novice. Vurberški župnik je bil res j obsojen v Ptuju, čeprav ni s silo razganjal Štajer- ; cijanskega shoda. Za „Štajerca" je ta vest svetovne važnosti, zato jo je debelo natisnil, da je nijiče ne bo zgrešil. Na Ptuju je pač drugačna pravica kot v Celju, kjer so bili tisti oproščeni, ki so s silo raz- 1 dirali in razganjali dr. Povalejeve shode. Glavni priči proti župniku sta bila bivši socialdemokrat Linhart in zagrizeni narodni odpadnik Slavitscli. Da je ta poslednji posebni ljubljenec ptujskih sodnikov, se je pokazalo tudi pri tej obravnavi. Slavitsch ni | bil navzoč, ko je prišel na vrsto, da bi pričal. Zato j je sodnik obravnavo prekinil in drugp začel. Kako j mogočen, je ta odpadnik, kaže tudi ta-le vzgjled, pri- j občen v nekaterih slovenskih listih : „V Ptuju se je vršila pred ,kratkim obravnava proti n/smškutarske-mu trgovcu Leopoldu Slavitsch. Tožil ga je bivši trgjovski uslužbenec in varovanec, ker ga je Slavitsch obdolžili tatvine in ga je (dčfl zapreti, a se je izkazalo, da je dotičnik nedolžen. Slavitsch je trdil pri obravnavi, da je v dobri veri dolžil svojega varovanca tatvine in oproščeni je bil. — Kdo je ta Linhart, ki zdaj pridiga okoli? Ljudje poprašujejo po ptujskem okraju. Ta Lilnhart je bil prej socijalni demokrat. Toda socijalisti so gia radi neke stvari vrgli iz stranke, moral je oditii in prišel je tja, kamor pridejo vsi taki, ki jih nihče več ne mara — prišel je k očetu Orniku. Ta ga jei ljubeznivo sprejel, ker ga je spoznal za vrednega/, da bi razširjal neresnico in črnil slovenski narod pred svetom. Ker je to v poslednjem času tako vestno opravljal, postal je „generalstabšef" Ornikove stranko in sedaj hodi od kraja do kraja, da nadzoruje policije za prihodnje volitve okrajnega zastopa. p Ptujski kramar Slavvitsch hodi v družbi Linharta in — žendarmov po ptujski okolici ter prireja shode, na katerih hujska ljudstvo pred vsem in najbolj proti duhovščini. Veliko razburjenje vlada med še nepokvarjenim ljudstvom, med katerem je začel Slawiisch delati prepir in sovraštvo. Gospod Sir»- ; Tritsch, vi ste trgoveo in živite skoro edino-le od slovenskih grošev, a zapomnite si, 'da si mi svoje vero in naših duhovnikov ne damo zasramovati. Iz- j vajali bomo posledice, ki za vas ne bodo prijetne, , Če nas ne pustite pri miru. Ali je znabiti kaka po- l stava, ki pravi, da moramo ravno pri svojih naj- 1 večjih sovražnikih kupovati? Doslej še je ni! Glas iz ljudstva! p Na Vurbergu živi še tudi en Rade.ckijev veteran Leopold Lešnik. Mož je bil rojen leta 1825. in je vklub. tej starosti še krepek in prav veselega značaja. Ljubi Bog mu daj še prav mnogo veselih dni. p Vurberg. Ptujski ŠtajerČijanci gotovo ne potrebujejo drugega brzojava, ker jiln g. Slavič hitro raznese vsako novico po mestu. Tako je n. pr. zadnji četrtek, ko je bila obravnava proti našemu gosp. župniku končana, letal po mestu in raznašal to za njega veselo novico svojim prijateljem. Vprašamo gospode okoli „Štajerca", če bodo skoraj tistega fanta našli, ki je imel na shodu nož v škornjih, ker smo že mi tudi radovedni, kateri je bil. VJdjub temu, da ste nas tako napadli/ v svojem listu in po nemških časopisih, še bomo mi nazadnje le ostali pošteni vurberški možje in fantje. Zadnji Štajerc tudi laže, da priče, katere so imeli g. župnik, niso nič videle in nič slišale. Gospodje, slabo nas poznate! - Tukaj po naši župniji in po ptujski okolici trosi nekdo neke knjige, katere imajo naslov „Novi evangelij". Možje, kdor najde tako knjigo, naj gre kar v peč ž njo, ker je gotovo slaba, drugače je ne-Li po potih nastavljali. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Tukaj se je vršil dne 2. svečana Štajercijaski shod. Govoril je Dro-fenik o gospodarskih rečeh. Seveda je morai vmes nekoliko udrihati po rimsko-katoliških poslancih. Na shodu je bilo 10 meščanov, nekaj viniearjev, žensk, otrok, nekaj malih posestnikov iji eden cel kmet. Da je še pri Sv. Lovrencu prekislo grozdje za Štajer-cijansko stranko, dokazuje to, da so vsi bolj izobraženi izostali. Mestni gospodiči, ali. bi ne bilo bolje, ee bi doma ostali. Ali nimamo tukaj več društev, ki prav dobro napredujejo. Poglejte trtničarsko zadrugo, katere udje imajo lepe trtnice, drevesnice, lepe vinograde, nasajene z amerikankami. Znabiti še Drofenik in Lilnhart nimata smisla o tem. Drug govornik je bil Linhart, urednik Štajterca iz Ptuja. Pravil je nekaj o nagodbi, udrihal po slovenskih poslancih iu nazadnje omenil, da bo „Slov, Gospodar" pisal, da so bili na shodu hlapci, [ženske, otroci, viničarji itd. Linhart je že seveda spoznal, da drugih itak mnogo ni biLo. Posebno nekaj teh poslušalcev privoščimo Stajerčijancem, kakor tistega, ki je svojega očetja izgnal iz svoje hiše, tožil se ž njim in drugtimi, zatožil lepo kmetijo in je sedaj pri vinogradu, ki pa že tudi skoraj njegov ni, Take ljudi vam privoščimo, saj „gliha vkup štriha"! Omenim tudi, da je bilo med poslušalci nekaj pristašev Nar. stranke in Kmečke zveze. Opazovalec, p Sv. Lovrenc v Slov. goricah. Ne bi se nam ) vredno zdelo, pečati se več s tukajšnjim štajercijan-j skim shodom, pa ker se tako širokoustijo, kako imenitno se je obnesel, naj svet resnico izve. Ko so se ptujski prireditelji pripeljali, najdejo zborovalno sobo skoraj prazno. Ker dolgo nikdo ni prišel, se je eden prirediteljev izrazil: „Diese Strohkopfe kom-men nieht", in res zelo maio jih je prišlo, pet slovenskih Štajercijancev; trije iz Polenšaka, dva ko-mija, par žensk, par radovednežev, gospodar z domačimi in deset Ptujčanov. To je bila cela garda razsvitljenih; štirideset jih ni bilo. Lovrenčani pa so častno dokazali,, da štajercijanskih podukov ne potrebujejo. Slava njim! p Cirkovce. Dva cirkovška kmeta sta se oglasila v našem uredništvu ter izjavila, da je v Cir-kovcah mnogim žal, ker stanuje Slovenec v hiši, kjer se nahaja nemška „Niederlage". Ta napis je za Cirkovce res predrznost. Slovenskih zavednih Cir- > kovčanov ni varno vdražiti. Hočete še več ? p Cez 100.000 K v Cirkovcah ima že prome- j ta mlada hranilnica in posojilnica. Cirkovško gospo- I darstvo stoji na trdnih nogah. O tem se prepriča- j mo, če pomislimo, da so vložili denar le domačini, i ki so vrhu tega v zadnjih štirih mogočno drevo; pod tvojimi vejami se naj: vse zbere, kar je poštenega pri Sv. Križu! p Bralno društvo pri Sv. Sarjeti niže Ptoja ima v nedeljo, dne Iti. februarja, pt> večernicah svoj redni občni zbor z običajnim vaporedom. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. Dne 4. februarja je okrajni glavarstvo razpustilo sedanje predstojnjštvo, nadzorstvo m razsodišče okrajne bolniške blagajne v Ljutomeru. Ker se je predstojništvo branilo, po ukazu o kr namestništva zvišati zavarovalna vplačila že s 1 oktobrom 1907. od 3% na 4%. C. kr. glavar je izročil dotičnil akt g. Karbi, ki je skozi 18 let pri blagajni kot načelnik in uradnik deloval, in je takoj blagajno z opravo prevzel in g. Aleksander Arnušek-u izročil. Ljutomerska okrajna bolniška blagajna je bila, kakor se je svoječasno na javnem mestu javno pripoznalo, iz malih blagajni najuzornejše urejena Do leta 1902. si je prihranila 2940 K ,r>i v rezerve zato se je že mibiilo na znižanje vplačil,, a v tem letu si je soglasno i z okrajnim zastopom naročila zdravnika g. dr. Chloupeka v Ljutomeru* kateri je k računi in pravdami blagajno tako-daleč spravil, da sedaj, akoravno so se dohodki pri blagajni skoraj podvojili, ista komaj 600 K prihranjenega denarja izkaže. Naprednjaka dr. Grossmann in dr. Chloupek naprošena od g. Mišja,, kateri že dolga leta dela pro^ ti zaslužnim slovenskim možem, da bi mogel sam kak načelnik postati, so zoper Karba, kateri " ima res to napako, da se nikomur ne prilizuje,i zadnja leta tako gonjo tirali i,n uprizorili, kakor se še v nobeni borbi proti nasprotniku pri nas ni tirala. Nasledek tega. je to, da je blagajna sedaj v rokah nasprotnikov, sicer bi c. kr. glavarstvo gotovo Karbi. «pravo dalje poverilo, akoravno je razpustilo odbore. 1 Hrastje-Mota. Naša požarna bramba razpošilja za svoj bal nemška vabila. Žalostno! 1 Okrajni zastoj) gornjeradgonski. Prva plenarna seja novega okrajnega zastopa gornjeradgon-skega bila je napovedana na dne 15. januarja t. 1. H tej seji bili so udje okrajnega zastopa povabljeni z navadnimi pismi, kakor je bilo to že prej običajno. Pa g. Bračko, zvit-ko lisjak, je to priliko po-| rabil in nagovoril svoje pristfaše, da so se izrekli, i da dva njihova privrženca vabil nista dobila in se : torej seje ne moreta udeležiti. Ko se je torej seja za-; čela in je.prišlo do dnevnega reda, začneta g. Zor-! zini in Bouvier vpiti nad g. glavarjem naj sejo pre-i pove, ker udi niso postavno sklicani. Ko g. glavar j njuni želji ni bolel hitro ustreči, zahteva g. Bouvier, \ da se naj vzame to na zapisnik, Ko g. glavar uvi-i di, da se s takimi — ne da nič opraviti — vstane | in reče:'Ker se ne da dokazati, da so bili vsi ud-j je resnično k seji povabljeni, zato sem primoran se-j jo prepovedati. Seja se je potem za ta dan zaklju-] čila in nasprotniki so svojo namero dosegli ter so se tega bolj veselili kot otrok bezgove piščalke. Pa veselili se tega ne bodo davkoplačevalci, ker naši nasprotniki so nas sedaj prisilili, da jih moramo k sejam vabiti zanaprej z re komandi ranim i pismi in povratnimi listi ter stane eno tako pismo oziroma poštnina za isto 60 vin. in toraj za 14 .pisem, katera se morajo našim nasprotnikom doposlati, skupaj 8 K 40 v. Pat kaj si hočemo, meščan pač ni bil in ne l>o nikoli za kmeta! Druga plenarna seja je potem bi-letih popolnoma j la sklicana na dne 3. svečana, katere pa se g. ua- prostovoljno darovali čez 60.000 K za novo krasno ; čelnik ni mogel vdeležiti, ker je bil bolan. Predse-cerkev. Bog daj še -mnogo blagoslova! i doval je torej seji g. namestnik, pa žalibog zavoljo p Kostrivulea. Naše bralno društvo je imelo j odsotnosti načelnika seja ni bila. sklepčna in so to-v nedeljo dne 9. februarja svoj občni zbor po pozni i ra.i nasprotniki z nami skupno le nekatere toč-službi božji v šoli. Lepo število mož in žen, zlasti j rešili. Ko pa pride na vrsto okrajni proračun in pa mladine se je sešlo. Župnik Gomilšek je v poljud- i postavke o streljanju proti toči, in je bilo tam nave-nem govoru razložil, kolikega pomena je izobrazba in z njo bralno društvo, ki jo širi, za može in žene, za mladeniče gimi vzgledi m za dekleta, kar je pojasnil z mno-iz današnjega narodovega življenja. Besede nilso ostale brez učinka. Takoj je pristopilo 35 novih udov. S vsklikom se je izvolil novi odbor, ki bo pod vodstvom predsednika župnika Višnarja gotovo vse storil, da bo društvo začelo živahno delovanje. Društvo je tudi pristopilo k S. K. S. Z. v Mariboru. p Rogaška Slatina. Ze od jeseni koplje 200 delavcev in išče pravo slatino, tajkozvani „.Templov vrelec", ki je več let sem bil precej slab in se skoraj ni več dal primerjati nekdanji slatini. Te dni so pravi vrelec našli in ako ga bodo dobro zajeli, bo slatina zopet izvrstna. Ako pa se utegne delo ponesrečiti. potem pa, adijo, Rogaška Slatina! — Na Bla- deno za. streljanje le 300 kron in ne 3000 kron, kakor so Bračkijanoi želeli. so kar s sedežev poska-kaii kot bi jih gajd piknil in že jih nilbilo več. Smodnik jih je raznesel! Naj nekaj omenim, gospodje! Zadnja dva meseca vaše volilne dobe niste hoteli delati nič več in uradni posli so zaostali kakor tudi razna izplačila. Pa tO vam ni zadosti, še tudi zdaj hočete zavlačevati izvršitev uradnih poslov in preprečiti delovanje okrajnega zastopa. Ko smo imeli prvo izplačilo, takrat smo izdali 5000 kron za poravnanje starih dolgov, pa vsega še takrat zavoljo pomanjkanja denarja ni bilo mogoče izplačati in zmi-raj se še nam kupičijo stare tirjatve in še celo iz leta 1965! ! Ali je bilo to vaše gospodarstvo vzorno, kakor ste se sami hvalili1?! Mi smo mislili pustiti vse to pozabljeno, a vi nas silite, da,govorimo. Gospodje, za zdaj vam le samo to še povemo: Mi smo bili ževo je na Brestovcu 'zgorelo gospodarsko poslopje | mnenja, dostojno in mirno se vesti proti vam kakor . . — __- . ! l/\ r. /»L i.rt «tn /\1 i tr r, 1 in Ir^M »T» L /\Xnift T TI A11 »r n I"» n 1 A Fra-nca Cverlina in svinjaki Francu Brantuši, koje ga hišo so vrli sosedje komaj rešili. Cela vas je bila v nevarnost)?,, ker je bil grozovit vihar. Tudi sla-tinski ognjegasci so prišli na pomoč. Ljudje vobče trdijo, da je neki fant ogenj povzročil s cigareto. Kaka strašanska neprevidnost! p Sv. Križ tik Slatine. Naše bralno društvo, ki je hud frn .slovenskim in nemškim liberalcem, prav dobro napreduje. Koncem zadnjega leta je ime- j lo gotovega denarja okoli 210 K in dokaj lepo knjiž- ; nico. Za letos izvoljeni novi odbor se je tako kon- i stituiral: Predsednik Tomaž Prah, kmečki fant, nje- ' gov namestnik Matej Pelko, blagajnik č. g. Konrad i Šeško, tajnik organist J. Ročnik in knjižničar Jož. Perkovič. Društvo, le krepko se razvijaj in, postani to zahfjeva olika. Pa ker vi hočete videti v nas le svnie sluce, ki bi vam naj podplate lizali, zato pa vam nomo pokazali, da se vas ne bojimo, ker pravice imamo iste kot vi! IŽal, da imate med seboj tudi dva kmeta (Bračka ne mislim, ker on ni kmet oz. noče biti), ki se žalibog ne zavedata svojega stanu in še pomagata svoje poštene kmečke tovariše lo grditi in zaničevati. I Gornja Radgona. Ker ofiividno prigteva „Štajerc" z dne 9. t. m. v notici iz Gornje Radgon^ ko piše o tamošnji duhovščini pohvalno, ker se ni udeležila zadnjih občinskih volitev, tudi mene med „svoje1", zato javno najodločneje protestiram proti ttemu, da ne izgubim na ugledu pri poštenih, zavedr nih ljudeh. Nikdar nisem bil, nisem in ne bodem uafiei ptujskega „Štajerca.Gornja Radgona, dne 10, febr. 1908. Janez Goričan, I, kaplan. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. V tukajšni župnijski cerkvi se je poročil v sredo, dne 12. lebr. priden slovenski mladenič Anton \Veingerl iz Kraljovec z vrlo nevesto Terezo Šafarič v Riinkovcib. Novemu para obilo sreče! I Požar'je dne 8. t. m. upelil v Bunčamh vso poslopje posestniku Osterou Sn Srajnerju. Domača in sosedna gasilna društva so z velikim naporom ogenj omejila, da ni povzročil še večje škode. 1 Veržej. Na občnem zboru bralnega društva se je za društveno leto 1908. izvolil sledeči odbor : predsednik g. župnik Lovro Janžekovic; podpredsednik g. nadučitelj V. Vauda: tajnik Seršenlran-jo; blagajnik Horvat Lovro; knjižničar Korosa J. V pomoč knjižničarju je izvoljen Smerekar Franc Poročila so pokazala, da je društvo v preteklem društvenem letu prav lepo napredovalo. Priredilo je tri dobro vspele veselice z gledališkimi predstavami in petjem. Prebralo se-je v preteklem letu 1394 raznih knjig. Letos je Še zanimanje za knjige in časnike večje. Kakor se čuje, se je društvo začelo zopet pripravljati za veselico. Priporočali bi tudi, da bi priredilo društvo gospodarski shod! 1 Gornja Radgona. V teku 14. dni sta umrla oba cerkvena ključarja. Drugi. Jožef Mlinarič, kmet na Meleh in 9 let cerkveni ključar, je umrl 6. t. m. Veličasten sprevod je pričal o njegovi priljubljenosti. Štirje duhovniki in velika množica ljudi ga je spremljala na zadnji poti. Skrben gospodar, zaveden Slovenec, goreč kristjan, počivaj v miru! 1 Gornja Radgona. Kmet. bral. društvo v Gornji Radgoni preloži na 1«. t. m. nastavljeno veselico zaradi raznih ovir na pustno nedeljo. Odbor. Konjiški okraj. k Shod Kmečke zveze na Keblju bo v nedeljo dne 16. fe/bruarja pri posestniku Roku Rupnik, po domače Fakoc. Govoril bo poslanec g. Fr. Pišek. Kruotje, vabimo vas v prav obilnem številu! Celjski okraj. « Celje. Mogočno je uplival občni zbor naše Kmečke zveze na naše liberalce. Še en dana pred shodom so se upali nekateri mrmrati, ker se je dovolil kmetom Narodni dom, toda sedaj po shodu je vso tiho. Zavest, da so tepeni na celi črti, lega s silno težo na liberalna srca. Najprej Terglavova zmaga, in sedaj še ta veličastno uspeli shod Kmečke zveze v glavnem taboru Narodne stranke.' To so prehudi udarci za enkrat! 'P)o6akajte, gospod urednik, še nekoliko časa in videli boste, kako bodo miši začele zapuščati propadajočo ' fiberalno barko! Le Spmdler se bo kot lev boril za — razpor med štajerskimi Slovenci in s tem za svoj — kruh! c Celje. Kukovčev krušni sin, urednik Spind-ler, se je udeležil socialdemokraškegaj shoda, ha katerem je govoril znani sovražnik kmečkih teženj, socialdemokraški voditelj ReseL Stara ljubezen je gnala Spindlerja na shod. Saj je bil sam - še pred nedavnim socialdemokrat. In pri zadnjih državno zborskih volitvah je sklepala Narodna stranka kompromise s socialdemokrati! Čuditi se je, da še sploh kak kmet pripada k Narodni stranki! t Na naslov Nar. Lista v Celju. Bržkone, da bi odvrnil „Nar. List" pOzornost od Lastnega Doma in od nekaterih liberalnih pošojilnic, ki so v zadnjem času obrestno mero izposojevalcem znatno zvišale, začeli se je lagati o Ljuidski hranilnici in posojilnici v Celju, predbacivajoč ji, da je računila neki S. J. obresti na vknjižbo po 6%. Vse kar Nar. List v tej zadevi piše, je od konca do kraja zlagano, kajti Ljudska hranilnica in posojilnifca v Celju je računila obresti pri vknjižbah po 5% ali po 5%%, v slučaju S. J. (ali pravzaprav M. J.) po 5%. tako da dotična stranka ni niti za vinar oškodovana. O tem se Nar. List, če mu je sploh kaj za resnico, lahko prepriča iz zadolžnice in zemljiške knjige. A vidi se nam, da Nar. Listu ni nič za resnico, sicer bi bil vendar malo natančneje polukal v merodajne listine. Na podle hapade Nar. Lista ne bomo več odgovarjali po časnikih, ampak zadoščenja si bomo poiskali pri sodniji. Radovedni smo, kako bodo tam različni poročevalci Nar. Lista dokaz resnice doprinesli. Sicer pa dela Nar. List s svojimi lažnjivimi napadi najboljšo rekflamo za naš denarni zavod, ki se proti pričakovanju zdravo in krepko razvija. c Narodna stranka v Savinski dolini. Zadnja dež. zbor. volitev je pokazala, kje ima Nar. stranka v tej lepi dolini, izvzemši trge. največ pristašev. Prvo premijo dobi Grajska vas pri Gomilski. Ondi so vsi ene misli in enefia srca. Kdor bi si drznil biti drugih misli, ž, njim se postopa po imenitnem vzorcu žalskih purgarjev. Zal, da ne dela izjeme niti ona slavna hiša, v koji je tekla dvema duhovrjkoma zibeljka in je vrle gospodinje brat celo prošt na Koroškem. Kako lepo in potrebno bi bilo, ko bi nečaki teh treh imenitnih gospodov „Nar. str^nVn zapustili in že kmalu iz Savlov Pavli postali. Druga premija gre Prekopi. Ondi je sedaj šo kn pelnik vranski doktor, koji ima ifcmed vseh zdravnikov Zpjornje ki Spodnje 'Savinske «doline vedno največ prostega časa. Lepa je okolica Prekopa, ko bi 1« okoličani ne tekmovali s tržani v liberalizmu. Možje, ste se ločili od tržko občine vranske, ločite se še od njihove liberalne politike, če ste res „neodvisni kmetje"! c Savinska dolina. Kmetje, ki so bili na. občnem zboru K. Z., so se z velikim navdušenjem vrnili na svoje domove. Kakšna, razlika med občnim zborom Narodne stranke in Kmečke zveze. Pri liberalcih sama strast, pri nas navdušenje! Liberalni poslanci so morali Citati, kar so jim voditelji s strojem za pisanje napisali, naši poslanci so govorili prosto od srca. Mnogo smeha vzbuja tudi', da so baje bili liberalni kolovodje za zastorom skriti in si niso upali stopiti pred kmečko četo. Naš Roblek pa je še vedno pri Narodni stranki, čeprav smo ga volili za neodvisnega poslanca! c Saviaska dolina. Zaradi mojih dopisov se razburja liberalno ueiteljstvo in sklepa ugovore proti moji pisavi! Tukaj se vidi zopet naše plitvo liberalno učiteljstvo, kateremu je strankarstvo vzelo še tisto polovico napolizobraženstva, katerega si je z velikim trudom v mladosti pridobilo. Mi napadamo samo neznačajno liberalno učiteljstvo, a njihova nezna-čajnost govori v imenu vsega učiteljstva. Ej, mi še poznamo med učitelji tudi1 stranko, ki sovraži nadutost in širokoustnost liberalnega dela učiteljstva, in v imenu te stranke nimate pravice govoriti. Sicer pa glejte in seštejte svoje napade na „klerikalce" in potem pustite sklepe, ki dokazujejo zopet pomanjkanje znanja. o i Savinska dolina. „Domovina" in „Narodni List" ter njeni pristaši se še vedno zaletavata v obče priljubljenega kmeta in deželnega poslanca g.-Alojzija Terglav, dasi ravno je dobro znano, kako marljiv dopisovatelj „Domovine" je bil g. Terglav, nika pa prazen nič —■ kakor se spodobi, ker ne-rodnežev ne maramo. c Solčava. Okrajni zastop aornjegrajski je v svoji zadnji seji sklenil zgraditi(okrajno cesto iz Solčave v Logarjevo dolino. Cesta je velikega pomena, ker odpre eno najkrasnejših naših planinskin dolin. c A^išnjavas pri Celju. Pozna se, da zna tudi kak gospod lil. Ivan Prekoršek iz Prekorja pri Celju beračiti z novimi mislimi. Saj pa je bil s tem delom dobro znan kot študent v srednjih šolah, kjer si je priberačil vsestransko duhovsko podporo, da je mogel izhajati in postati protikatoliški agitator. Takih in enakih beračev pomagačev mu seveda ne manjka. In sedaj jim „Domovina" vrlo rada odpira svoje predale, da tam odlagajo svoje izvrstne pridobitve in kažejo odlične zmožnosti zlasti v napadanju duhovnikov. Da bi še vsaj nekoliko povzdignili novega eksrihtarja, šoštarja Lipuža, ga v 7. štev. „Domovine" visoko povzdigujejo kot vrlega slovenskega kmeta in nespretno mahajo po kaplanu. Koliko veljavo je moral imeti, če sami protiverski hujskači pismeno objavljajo,t da ga je vrgel novo-došli mladi kaplan. Kakšen gospod lil. Ivan Prekoršek iz Prekorja pri Celju bi mogoče tudi mogel vprašati svojega prijatelja Lipuža, če je res, kar trdijo hudomušneži, da si je on celo sam dal glas — zamanj. J-e pač nekaj za občespoštovanega in veljavnega župana. Še imamo več žveplenk. Kakšen gospod iil. Ivan Prekoršek iz Prekorja pri Celju bi mogoče mlade in neolikane kaplane tudi rad učil in izobraževal. Kako je postal gospod fil. Ivan Prekoršek iz Prekorja pri Celju to, kar je - protiverski učeriik ? V" srednjih šolah je imel duhovnikovo usta- maiijiv uupisuvaieij „uumuviuc j« uii g. it)rgia.v, > uceiiiKr v sreuujiu binaii umiuvm^.v dokler je stala na krščanskem stališču. Vprašamo: 1 novo, podeljeno od duhovnika. Sedaj pa v zahvalo Koliko ljudstvu koristnih člankov' stat pa že kaj spisala visokoučena državna poslanca Roblek in Ježovnik ? c Sv. Jurij ob Taboru. Pri nas se prav pridno gibljemo, to so pokazale ravno končane volitve. Štrli smo nepremagljivo liberalno trdnjavo (?) in z veliko večino volili g. Terglava. Liberalci javkajo, da je strah in groza. Sedaj se jim povračuje, ker so se lani tako iz nas norčevali in nas zasmehovali. — Tukaj imamo vrlo pevsko društvo, katero ravno v župnijo podeljitelja duhovnika duhovske štipendije hodi agitirat proti katoliški veri. To je olikano, izobraženo in značajno. Koga hoče tak izobraževati? Do skrajnega časa je ostal v duhovskem zavodu. Koga hoče tak izobraževati? Da je javno otroke opominjal, tako-le: hočemo vas s knjigami iz tega bralnega društva naučiti, da ne bodete hodili po potih svojih. starišev, • to je olikano, omikano in značajno! Koga hoče tak izobraževati? Glasom „Domovine" bi naj bil „Slov. Gospodar" Vifšnjetvčane šteje precejšno število članov in članic. Castitamo j imenoval štajerčijance in nemčurje. Le počasi! Kme-g. pevovodji, da si je znal pridobiti tako izvrstne i tom se ni dopadlo, da jih protiverski in protisloven-pevce. Nekaj časa sem pa pogrešamo moškega zbo- j ski listi iz Celja tako grdijo. Mogoče je bil gospodu ra, ki je dosedaj samostojno nastopal. Vi, vrli pevci, J Jil. Ivanu Prekoršeku iz Prekorja pri Celju znan nikar ne nazadujte; kajti to je čast za vas in za . tisti gospodič v Celju, kateremu je neki tukajšni ves zaveden Št. J ur, — Nabavili smo si nove, velike • kmet vsled tega, obljubil obilo prijetne in dobroaejne orgije, katere tako mogočno in veličastno bučijo po ; maže. Še mi smo radovedni na to sredstvo, kajti cerkvi. Imamo pa tudi izvrstnega organista v osebi j prepričani smo, da je preplemenita še kopriva, g. Drolca, kateri je v orgljanju pravi mojster. — j c Iz Št. Jurija ob juž. žel. Prisrčno zahvalo Naše bralno društvo tudi vrlo napreduje; kmetje se ; izrekamo našim pridnim mladeničem pevcem, kateri zavzemajo za to prekoristno društvo in pridno pri- » tako lepo ubrano popevajo pri sv, maši ob nede-stopajo k njemu. Nam kmetom je treba. izobrazbe in j ijah; zahvala tudi organistu. Kmetje., ta se nudi le v bralnem društvu. Torej pristopite j c Sv. Jurij ob juž. žel. Zopet me je zadela vsi zavedni kmetje k temu prekoristnemu društvu, i iZVanredna čast, da sta me celjska „Domovina" in c Mozirje. Naše kat. slov. izobraževalno dru- k ptujski „Štajerc" pred kratkim zopet počastila z dve-štvo vrlo napreduje. Se pol leta ne obstoji, pa že ma res nedosegljivo lažnjivima dopisoma, Ker si šte-Šteje čez 100 udov. Vidi se, da je ljudstvo želelo ' jem pod svojo čast, takemu! lažnjivemu dopisniku društva; zakaj bi tudi ne, saj v društvu ima prilož- ' sploh kaj odgovoriti, zato odgovorim zavoljo javno-nost se izobraževati in pošteno zabavati. Tukaj je j sti, katera potem naj sodi, samo sledeče: Dotični do-na razpolago 12 vrst časopisov in. lepa knjižnica. t pisnik „Domovine" je velik lažnjik, dopisnik „Sta-Udjo pridno segajo po njih, že blizu 400 knjig je bi- i jerca" pa še večji,. nesramen "lažnik, ker si more le iO prebranih. Tudi sedaj v pustnem času hočejo po- : —'---------=*= , ______ , ,. . .. ..., , - - i najnesramnejši in najpodlejši človek kaj takega iz- kazati naši vrli fantje in dekleta da napredujejo, misliti in pisati. Ob enem pa javno pozivljem ured-Predstavijan so dve igri na dan 9 svečana in si- ništvo „Domovine", posebno pa „Štajerca", da javno cer „Kme Herod m Zakleta soba v gostilni pri ; imenujeta dotičnega dopisnika, ali če tega ne mo-zlat, gosto . Kdor se takrat m mogel vdeležiti, naj reta. da vsaj priče objavita, katere si upajo to tudi pride dne 23. svečana, takrat se bodete i-gn pono- j prod sodnijo i spričati, kar se meni « čita Potem se Seda' la,lk0 tudl mozirska mladina s ponosom i bomo pa več pogovorili in na drug način. Istotako imenujem vsakogar, ki bi razširjal o meni te in temu podobne laži, javno lažnika in sem primoran z ozirom na svoj duhovski stan proti dotičniku sodnij-sko postopati» Konečno še pa samo par besed šentjurskim liberalcem in štajerčijancem: Z obrekovanjem in blatenjem mi hočete škodovati na dobrem imenu ; toda pušica, katero na mene spuščate, bo vas zadela. Bolj ko me boste napadali/in blatili, slabše bo za vas, bolj bomo delali. In bliža se že čas, ko bodo naši vrli šentjurski kmetje pometli z vsemi šta-jerčijanci in liberalci naše župniji. Toliko torej javnosti v pojasnilo, da se ne bo dala premotiti od laž-njivega dopisnika „Domovine" in podlega dopisnika „Štajerca." Sv. Jurij ob juž. žel., 11. febr. 1908. Ferdinand Zgank, kaplan. c Sv. Peter na Medvedovem selu. Naša župnija žaluje nad izgubo enega najboljših naših mož. i Dne 4. februarja je namreč umrl Franc Verk, po j domače Klančki Franček, kmet v Kačjemdolu v sta-j rosti 55 let. Njegov pogreb v četrtok dne 6. febru-! ar j a je bil izredno veličasten; udeležila se ga je cela župnija, tudi šolska mladina z učiteljstvom. Iz i vseh sosednih župnij je prihitelo vso polno prijateljev rajnega. Slovo mu je govoril domači župnik. Bil je rajni res vrl mož, poln žive vere in vzglednega krščanskega življenja. Deve/t otrok žaluje za nepozabnim očetom, med tem 8 nepreskrbljenih. Hči Veronika je omožena pri Sv. Križu, sin Filip je vojak, Mihael pa učiteljiščnik III. leta v Mariboru. Bil pa je raj- ponosom reče: Mi gremo naprej! Na svidenje! Mladi. c Mozirske poštne razmere so tukaj že neznosne. Največji nedostatek je to. da s§ sploh ne dostavflja poštni promet na dom tistemu, ki dobro ne plača pismonošu. Tolda še ta ne ddbiva redno! Ce se nam niti pismonoša ne preskrbi, je dovolj žalostno! Cemu taka. pošta? Kolikokrat se pripeti, da leže pisma cele mesece na pošti in nihče ne ve za to. O drugih nerednostih spregovorimo prihodnjič enkrat, če se na kak način ne spremeni. c Mozirska okolica. Dobro lekcijo nam je dal Nar. List od 30. prosinca, ko piše o odslovljenem občinskem tajniku. S tem so pokazali liberallci, kako moramo s takimi ravnati, ki niso morebiti istega prepričanja, kot pa njihovi predstojniki. Pri nas na okoliški občini imamo tudi moža. ki hodi roko v roki, z mozirskimi liberalci. Sadovo te prijaznosti je tudi jasno pokazal pri zadnjih deželnozborskih volitvah. Pri sestavi imenika je izpustil lepo število vo-lilcev, ki bi šli gotovo volit in sicer za „Kmečko zvezo". Toda temu gospodu ni nikdo nič očital. Ako pa naši nasprotniki tako ddlajo, zakaj ne-bi mi?! Kako so deželnozborske volitve pokazale, je naša občina na strani „Kmečke zveze". Torej tukaj bi bile na mestu besede: „Naravno, kdo neki bo tako be-Idast, da bo dajal kruha onemu, ki ruje proti njemu". Besede mičejo. vzgledi vlečejo. c Ljubno. V nedeljo dne 9. t. m. je imelo naše „Bralno društvo" svoj 13. redni občni zbor. Pri tej priložnosti je vstopilo lepo število novih udov; i ni tud! odločen krščanski domoljub, ki se je živo za sami pošteni, ukaželjni fantje. Tako smo dobili v naše društvo novih, čilih močij in je upanje, da se bo vedno bolj razvijalo in procvitalo. c Solčava-Lnče. Najboljše so v gornjegraj-skem okraju volili Lučani in Solčavani. Luče ima 117 glasov za Terglava in Solčava 37. Za-nasprot- nima! za vse naše javne zadeve in Je povsod rad sodeloval. Svoječasno je bil župan in načelnik cerkvenega skladnega oflbora, ud okrajnega zastopa šmarskega, sedaj občinski svetovalec, načeKik kraj-nega šolskega sveta, odbornift mlade „Hranilnice in posojilnice" in gotovo najbolj goreč in odločen pri- staš „Slov. kmečke zveze" v naši župniji, ki se ni strašil nobenega truda za napredek v katoliško-na-rodnem oziru. Mislil se je udeležiti občnega zbora S.K. Z. v Celju, toda tisti dan smo ga spremili k zadnjemu počitku. Vrli Klančki Franček, počivaj v miru c Zidani most. Socialdemokrat Zupančič je v Radečah pri mesarju Kukec vkradei pleče, In mora zato tri dni kašo pihati. Pleče in kaša^gre vkup. c Loka pri Zidanem mostu. Pogrebci Lovr. Urgi, kmeta v Celovniku, še niso (prišli domov od njegovega pogreba,, ko je umrla tudi njegova' žena. Sveti jima večna luč! e Loka pri Zidanem mostu. Občni zbor izobraževalnega društva je bil nad vse dobro obiskan; cvet mož in žen, cvet fantov in deklet je bil zbran v gostoljubni hiši Račkovil Iz poročil tajnika, knjižničarja in blagajnika je bilo razvidno, kako živahno je bilo življenje v društvu v preteklem letu. Na stotine dobrih knjig so udje prebrali, nad tisoč dobrih časnikov je nosilo krščansko in zdravo politično zavednost med ljudstvo. Velika je bila nesebičnost in radodarnost za krasno društveno zastavo, veličastna in zmagoslavna je bila slovesnost blago-slovljenja zastave, čudoviti duh edinosti je vladal pri volitvi odbora. Pri prosti zabavi1 po občnem zboru so nas kratkočasili udje z lepim igranjem na citre in kitaro; fantje so mojstersko predstavljali šaljivi prizor: „Kako je fotograf kontrafiral gluhega ovčarja iz Pohorja". Veliko veselje je naredila razdelitev dobilkov. Krasno so prepevale vrle mladenke; nekatere pesmi je peval ves narod. Bil je to dan krasnega zbora in nedolžnega veselja. Vrlo društvo pa korakaj pogumno naprej! c Vlak je povozil na Zidanem mostu delavca Franca Obrzan, doma'v Sirjah. C Sv. Krištof. Dne !). jan. so bile občinske volitve, katere so izpadle popolnoma ugodno za kmečko stranko. Dne 29. jan. pa je biila volitev župana ter je bil skoraj enoglasno izvoljen Anton Petek, po domačo Kajttoa» za namestnika bivši župan "Sunta, za svetovalca Rebozu, Draksler, Lfeben, Herdan — sami naši možje. Dva posililiberalca. sta odišla z dolgim nosom; ako se pa ne bodeta poboljšala, njima bo vdrugič še v odbor odklenkalo, ker sta bila le iz milosti vzeta v njega. Ni lepo, da se da kmet od kakega škrica nahujskati* zoper kmečki stan; nasledke že čuti: rad bi bil župan — a kmetje K, Velika Pirešica 25 K, Polzela 10 K, 8t. Jur ob j. ž. 10 K, Posojilnica v Makolah 80 K, Hranilnica in posojilnica na Dolu 15 K, gg. bogoslovei v Maribora 20 K; župniki: Mat. Karba v Zrečah 5 K, £dv. Janžek v ¿marjeti pri Rim. topi. 4 K, dr. Ant. Subač pri Sv. Ani na Kremb. 6 K, Mat. Strakl pri Sv. Petru nižje Marib. 4 K, Ant. Koebek pri Sv. Križu nad Marib. 4 K, Ant. Veternik na Dolu 20 K, Štef. Pivec, Podčetrtek 4 K. Jož. Valenčak v Šoštanju 4 K, Anton Lednik v Ločah 4 K, Mih. Ijendovšek v Makolah za 1907 in 1908 8 K, Jan. Kozinc v Slivnici 10 K; Fr. Krošclj, kapi. v Šoštanj» 10 K, Fr. Bratušek, kapi. pri Sv. Miki. pri Ormožu 10 K, Jak. Krajnc, kapi. pri Sv. Križu pri Slat 10 K, dr. Mat. Slavič, nemški pridigar v Celju 20 K, Fr. Samec, gostilničar na Ložnici pri Celju 10 K, Neža Dobrajc v Št Jurju ob j. ž. 20 K (drugič), dr. Maks Vraber, kapi. na Vidmu 5 K, Vinko Krivec, misijonar 2 K, Marija lešnik, mlinarjeva hči v Framu 10 K, Neuirirt Jan., hišnik v Celju 4 K, Martin Jurkovič, dekan v Ljutomeru 20 K, Mart.. Lah, žup. pri Matiji Snežni 5 K, samostan Zatičina 5 K. Zaupne osebe: Zofija Lukman v Št. Jurju pod Tab. 200 K 60v, Marija Kosi v Ključarovcih 64 K, Frančiška Vertot pri Sv. Frančišku Ksav. 29 K, Neža Šah v Liscih pri Celju 14 K, Neža Jančič v Loki pri Zid. mostu 24 K 60 v, Neža Marovt v Braslovčah 90 K, Jožefa Volavšek v Podčetrtku 14 K, Neža Zemljič pri Sv. Benediktu 6 K, Marija Rojko pri Sv. Jerneju pri Ločah 42 K 20 v, Antonija Flis v Št. Jurju ob j. ž. 24 K, Joseia Vesjak v Vuhredu 10 K, Karolina Pa-her pri Sv. Jederti nad Laškim 25 K, Josipina Korent v Grižah 8 K. Uršula Olup, Barbara Naraks, Mar. Jošt, Luc. Kostevc, Mar. Šporn, Terei. Petek, Hel. Murko, vsi v Celju, po 1 K; Janez Pečolar, posest, v Topolšici 1 K, Jož. Puc v Koprivni na Koroškem 2 K, Onok Neža, Lilija Antonija v Celju po 2 Kroni. Katoliško podporno društvo t Celju. Brežiški okraj. b Volitve v okrajni zastop brežiški se vrše: 17. t. m. veleposestvo, 18. t. m. mesto in 19. t. m. kmečke občine. Pozivljemo svoje somišljenike, da do zadnjega moža gredo na volišče in na volilna sho da. Streti se mora neinškutarsko gospodarstvo, prav za prav razmetavanje denarja. Spomnite se, volilci, za koliko je sedanji zastop oškodoval kmečke občine v korist mesta pri mostu, v pravdi dr. Strašek' itd.! Poživljamo somišljenike, da zlasti omahljivce,1 posebno nekatere veleposestnike dne 17. t. mi. gotovo spravijo na volišče. Zmaga bo naša, Če no bo iz. dajalcev! b Shod v Brežicah. Soci/aldemokraški vodje na cedilu ostali! Na progi južne železnice Zidani most —Zagreb se je začelo'med delavci krščanskosocialno gibanje, ki jo seveda trn v peti rudečkarjem. Drž. poslanec dr. Benkovič je bil naprošen v namen organizacijo sklicati shod delavcev, zlasti železničar- jev, v Brežice; železniški mojster Rottmann v Brežicah je zato sporazumno z dr. Benkovičem sklical shod na 9. t. m, v Narddni dom. Dr. Benkovič je sklicatelju izrečno povedal, da se shod skliče v svr-ho osnovanja krščanska, socialne organizacije in g. Rottmann se je rotil, da on ni socialdemokrat, da se tudi on zanima za tako organizacijo, da dr. Benkovič prvi dobi besedo itd. A na skrivaj se je ta mož posvetoval z rudečimi poglavarji v Ljubljani in na Dunaju, kako bi iz nameravanega shoda napravili sociaMemokraško zborovanje, si prilastili predsedstvo shoda in podelili besedo le svojim vodjem Kristanu, Cobalu in Kopaču, ki so res ¡prišli na shod. Toda (a zarota se je pravočasno odkrila; tudi poslanec dr. Benkovič je sklical zborovanje in shod ob določeni uri otvoril kljub vsemu kričanju ru-dečkarjev,, ki so došli celo iz Ljubljane in Zidanega mosta zgago delat. Pri volitvi predsedstva so socialdemokrati dvignili kar po obe roki za svojega kandidata Rottmanna, toda ogromno večino (nad 70 proti 25, med tem ko kakih 50 ni glasovalo) je dobil g. Mlakar, podpredsednik Slovenske kmečke zveze iz HoŠnice pri Slov. Bistrici. Seveda so socialdemokrati, na čelu jim g. Kristan, dvignili huronsko vpitje, toda ker so navzoči kmetje in železničarji trdni ostali in se je celo vedno množilo število nasprotnikov rudečih, sprevidil je g. Kristan, da nič 110 opravi s terorizmom;' med splošnimi1 živlo-klici umaknili so se gg. Kristan, Kopač in Cobal s svojo gardo v gornje prostore, kjer so strastno udrihali po Kmečki zvezi in krščanskosociaini prometni zvezi. V prostornih gostilniških prostorih ' se je na to mirno in dostojno vršilo naše zborovanje; govorili so podpredsednik g. Franc Mlakar, g. Milavec kot načelnik ljubljanske podružnice prometne zveze krščanskih železničarjev • o delavski organizaciji in o prometni zvezi, poslanec dr. Benkovič o državnem zboru, o draginji živil, zlasti o nameravanem uvozu tuje živine. Po triurnem zborovanju se je shod zaključil ob velikem navdušenju navzočih kmetov in delavcev. Gg. Kristan, Cobal in Kopač pa so lahko sprevideli, da tudi s takimi zahrbtnimi sredstvi tu ne bodo nič dosegli. Zborovalci so njih počenjanje z ogorčenjem obsojali. Položen je temelj krščanskosocialno organizacije, nobena rudeča sila je ne bode ustavila. b Gorica. Dne 4. t. m. je umrla na Gorici pri Rajhenburgu vrla žena Jera Ašič. V četrtek 6. t. m. vršil se je pogreb ob izvanredno obilni udeležbi sosedov in znancev, kar je pričalo, da je Mla. 'rajna vzorna, splošno priljubljena kmetica. Naj v miru počiva! Zapustila je devet nepreskrbljenih otrok. Mož rajne se: splošno pomiluje. pisov smo zopet morali izpustiti vsled pomanjkanja prostora. Presitne-gg. dopisnike: kolikor mogoče kratko! — Članek: Naée zadrež» delo Bine morali odložiti za prihodnjo številko. Loterijske itevilke. Dne 8. februarja 1903. ■ Gr^ec ... 24 43 41 ¿1 17 i Dunaj . . 64 22 50 89 Književnost. § „Prava nevesta Kristusova". Spisal sv. Allfonz Marija Ligvori, prestavil po izvirniku p. Alfonz Furlan. 1. knjiga; malfa osmerka, 476 strani. Natisnil in založil Avgust Sek v Brežicah. Eden nevezan iztis stane 1 K 20 v, vezan 2 K, po pošti 20 vinarjev več. Kdor naroči 10 iztisov, dobi epega zastonj. Prodaja 'založnik Avgust Sek v Brežicah na Štajerskem. § Aljaž Jakob: 1. zvezek mešanih' in moških zborov. Cena 60 vinarjev. Katoliška bukvama V Ljubljani. 1908. ^elo hvalevrednega podjetja se je lotila Katoliška bukvama, da hoče našim pevskim zborom za mali denar podajati dobrih1 skladeb. V I. zvezku Aljaževih zborov so ugflasbene same Gregorčičeve pesmi, in sicer za mešani' zfcor: Domoviniv Nevesti, Ne zveni mi (z bas-solom)1; za moški zbor pa: Naša zvezda (z lahkim bariton-solom), Ujetega tiča tožba ter Soči. Skladbe Aljaževe so priproste in ljubke ter se bodo kmalu prikupile vsem našim zborom, katerim jih toplo priporočamo. Cena je za krasni tisk na močnem papirju skrajno nizka, oblika — mala osmerka — pa zelo priročna. S. § Pouk zaročencem in zakonskim, sestavil župnik Janez Zabukovec, je ravnokar izšel v Kat. bukvami v Ljubljani. Cena knjige je 1 K 40 vin. Najnovejše novice, V proračunskem odseku se je slovenski poslanec dr. Žitnik v svcjem in v imenu dr. Korošca izrekel proti gruntnemu davku ter zahteval preosnovo hišnorazrednega in najemninskega davka. Za vini-čarska in bajtarska poslopja, kjer stanujejo delavci za kmeta, je zahteval največje olajšave Slovenski klub je svoječasno stavil tozadevne predloge. Ribnica. Tukajšno trgovino M. Hohnjec so dne 31. m. m. zaprli. Lastnica je napovedala kon-kurz. Umrl je na Polzeli vpokojeni učitelj g. Blaž Čebul v 82. letu. Na Polzeli je učiteljeval 36 let. Bil je vesten in izboren učitelj in dober kristjan. S. m. v. 1.1* Bral • društvo pri Sv. Juriji ob Ščirnlel ima v aodeljo, dne 16. t. m. po večoruicak svoj redni občni zbor v zadnji sobi gostilne gospe Trstenjakove. U«t«ilca urednlitvi. Mislinje: če je dotičoi tak slepar, naj ga ogoljufani kmetje tožijo in ko je vse sodnijsko dokazano, prinesemo poročilo. — Nekaj do- Drobtinice. d Dogodki na Portugalskem. Med prebivalstvom vlada velikansko ogorčenje nad umorom in morilci in vse stranke obsojajo ta zločin. Dasiravnoso bili zapleteni v zaroto anarhisti^ vendar pa se sodi, da so med zarotniki bili tudi prilstaši republikancev in cello mornariški častniki in pa častniki lizbonške posadke. Po umoru je bilo pričakovati, da proglase republikanci ljudovlado, a do tega ni prišlo. Edino le iz Oporta, drugega največjega mesta v kraljestvu, prihaja poročilo, da se je proglasila tamkaj ljudo-vlada, a vojaštvo je udušilo upor. Gotovo je, da so razmere na Portugalskem zelo nevarne, ¡'štetjem. Knharca si želi službe v kako župnišče, vešča je vsakega dela. Ponudbe pod šifro „100" Sv. Benedikt v Slov. gor. 89 2-2 Učene" sprejme takoj Ig. Zalokar, stavbeni, galanterijski in orna-mentni klepar, uvoditelj vodovodov, strelovodov itd. v Brežicah. 90 3-2 Krojaškega aSenca želi sprejeti g. Simon Majer, krojač, Koroška nI. štv. 2. 88 2—2 Posestvo, sSkM^ht ša s 4 sobasai, kuhinja, velika klet. druga hiša z 2 sobama, kuhinja, gostilna, dotakajoč se motor-mtin, 16 H. P. z 2 kameno-ma, vse v dobrem stanu, 16 glav živine, vrt za zelenjavo, 10 oralev zemlje, 6 oralov gozda, se zaradi družinskih razmer proda. L. Kotzbek, Goldova, Sisek, Hrvatsko. __________106 3-1 Nov naseljen krojač se s 10. febr preseli iz Ptuja v Maribor in bo v Poštni nlici v Reiserjevi hiši imel svojo delavnico, za solidno in lepo izdelovanj o oblek za moške ia fante se jamči, za obilni obisk se priporoča z odličnim spoštovanjem Jakob Veziak. 107 $-1 Naznanilo. Posojilnica v Gornjem gradn obrestuje od 1. febr. t. 1. hranilne vloge po 5 odstotkov in daje posojila po G odstotkov. IOI i-i NAČELSTV0. Knharica obenem večletna gospodinja v župnišču, vajena vsakega dela, želi službe v žnpniščn. 96 3-2 Služba organisi* In cerkvenlka v Skomru pri Vitanji je vsled smiti dozdajnega organista takoj oddati. Prednost imajo cecilijanci ali rokodelci. 96 3-2 30.000 cepljenih trt je na prodaj po nizki ceni vrste Laški rizling, Silvaner, Traminer, Kralevina, in več drngih. Cena je po 10. do 16. kron 100 komadov. Imam tndi fina bela vina na prodaj po 40. kron 1"0 1; pri večjem odjemu tndi nekaj ceneje. Josip Cotič, vinogradnik v Vrhpolju Pošta: Vipava Kranjsko. 58 (4—4) V službo želi vzeti par poštenih ljudi z dobro plačo. Naslov se izve pri npravniŠtvu. 111 8-1 I oskrbnik, akadeniično izobražen. z najboljšimi spričevali, izboren gozdar, ože;ijen, brez otrok, žena ume tudi gospodinjstvo, išče zaradi proiaj« zaupno službo na deželi. Plača postranska stvar. Kovač, Ragnitz. Gradec (Graz). 108 1-1 ■k SHI kr Lep travnik se proda, približno 1 oral, raste dobra «ladka krma, leži tik državne ceste na zelo ugodnem prestoru, ki bi se lahko rabil kot stavbinski prostor in je kakih 6 minnt od želez, postaje. Naslov v uprav. 112 (-1 Posestvo 29 oralov, z lepo zidaa« hišo, 4 sobe, 2 kleti, zicUni hlevi, vse z opeko pokrito, polovno posestvo so njive in sadonosniki ia polovno gozdi. — Cena 6000 kroa. Jožef Slagič na Rospahu 76. bliža Urbana p. Zgornja Kimgota. 101 M HlAa a gospodarskim poslopjem poldrng orala zemlje, sadni vrt ia njiva, ge po niiki ceni proda v Studencih pri Mariboru Leabeák» «esta štev. 71. IOS 8-1 Karol Sinkovič, ključavničar in izdelovatell motorjev in strojev Maribor, Pm^j««« K«r postaja bcndu vedno driiji so najboljši b» industrijo in poVj* del»tvo Climase Bohsel-motorji pr; kv«rih «ia konjska tao8 ar. ene aro 1 */, do 2 «/, riaaij*. Ti motorji se Ubko orleriijo v teku pri meni, Karol SickdTii, 76 «ivstopnik Clljci».«« Bohaei-iuiotorj«* ■ mm ' iS, Kad 30.000 prav lepih cepljenih trt: sjlvaner in laški liiling na rip. port. Tudi lepega vkoreniče-nega divjaka rip. port. prodaja Frane Vračko posestnik in trsni-čar pri Sv. Petru niže Maribora. 94 2-2 koti Pittj, Poštna ulica in MARIBOR, Ka^ernga«»«! št. iii priporoia gpoàtovanim kmetovalcem kotla in najbolj!« brlzgalalos, pri katerih jamči sa dobro in trpeioo dilo. f*«