Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini. Lendava, 17. decembra 1939 SLOVENSKE KRAJINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din., v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na sküpni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din., me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. — Cena oglasov: cela stran 800 Din,, pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka reč 1;50 Din Ne z cenami gor.! Boji med velikimi državami so povzroči zmešnjave tűdi v drügih državaj, štere v boj neso vpletene. Takša je tüdi naša dr- žáva. Anglija, Francija, Nemčija, Rusija, mislijo samo na sebe, kak bi zmagale, ne pa kak bi tüdi drü- ge države zadovolile, kak so je v miri s svojov trgovinov. Ang- liji dvejezero trgovskih ladj do- važa živež i orožje, prle so ce- lomi sveti dovažale te ladje za živlenje potrebne reči. Isto vala za ostale v boj vpletene drža- ve. Skrbijo samo za sebe. Do- ber Bog, ki je oča vseh nas i po koga zapovedi se moramo rak bratje med sebov lübiti, rakšekoli vere i narodnosti smo, te dober oča naš nebeski je kinče svoje, ka so za naše pre- živlanje potrebni, ne nasipao sa- mo na eden kraj zemle. Raztroso je po celoj zemli, da bi njegova deca iz vseh delov sveta mogla do njih po tistoj lübezni, štero njim je vcepo kak bratom v srca. Boj po vsoj krivici ne do- voljava večini sveta, da bi té prišo do teh božih darov. Petrolej je Bog stvoro, da nam sveti i nas segreva, ne pa da se ž njim kole človeštvo. Ne moremo v zadost- noj meri do njega i do drügih potrebnih reči tüdi ne. Zrok toga je, da cene rastejo. Cene rastejo. Dali opraviče- no rastejo, je pa veliko pitanje? Med grehe, šteri v nebesa kri- čijo po kaštigo, je tüdi greh na- vijanja cen brez zroka. Siromak, ki nema potrebnih penez, da pla- ča podignjeno ceno, trpi veliko krivico, štera v nebo kriči, gda se takšoj reči podigne cena, pri šteroj trgovec nikaj ne več pla- čao, ar ma bogate stare zaloge. Kak pride siromak človek do toga, da plača tisti petrol, tisto žajfo, tisto kavo, tisti cuker, tisto platno itd. dražje, štere si je trgovec že pred leti ali me- seci Spravo po niskoj ceni i štera cena njemi je itak nosila najme- nje 25% dobička. Po kakšem zakoni vüpa zdaj ešče od 25 do 100 % zaslüžiti? Je tü düšna vest? Je tü smilenost? Za vnoge cote je že dozdaj bila prehrana cena i naj se ta ešče zdaj podigavle po brezvestnoj špekulaciji, ka bi se nenasiten milijonarski žep ešče bole puno? Sramota! Mi obsojamo komunizem iz dna düše i prosimo Boga, naj nas reši té najvekše nesreče. Po- vdarjamo pa, da komunizem ši- rijo ravno brezvestni špekulanti, ki cene fal küplenoga blaga na nedovoljen način podigavlejo. Tej so zrok komunizma. Te more oblast na red vzeti s strogimi zakoni i s šeostrejšimi i občüt- livejšimi kaštigami. Trgovec, ki ma düšno vest, ne bo noro si- romaškoga naroda, ne bo podi- gavao cen blagi, štero ga nikaj več ne košta, kak ga je. Ki pa nema düšne vesti, ki dela kri- vico, da ta v nebo kriči, naj ob- čüti moč zakona na zemli i če se ne spokori, tüdi moč Božega srdatjna drügom sveti zavolo trdosrčnosti. Italija se javno priglasila za nepristranost. Veliki fašistični svet je zbo- rüvao, na šterom je zvünešnji minister grof Ciano dve vüri i četrt razlagao mednarodni polo- žaj. Jasno je povdaro, da je Ita- lija nepristranska, čeprav je z Nemčijov vezana po vojaškoj po- godbi i toploga prijatelstva. Na- dale je povdarjao, da Italija bo ču- vala svoje interese na Balkani i v Podonavji. To se pravi, ka ne dovoli niti Nemčiji, niti Rusiji, da se vgnezdi v teh krajaj. Nem- ški listi na to pišejo prav poniž- no, da Italija, prijatelica Nemčije, ma prav i da Nemčija nema ži- vinskoga prostora na Balkani i v Podonavji. Sovjetska podmornica je napadnola nemško ladjo. Nemško ladjo „01iva“, je napadnola ruska podmornica, püstila na njo tri strele i zatém jo preiskala. To se je zgodilo okoli Finske. Boljševiški letalec z drü- žinov pobegno na Finsko. Na Finskom se je spüsto z zraka ruski letalec. Gda ga je finska vojaška oblast prijela, je začüdeno opazila, da ma v letali ženo i dvoje dece. Pobegno je z boljševiškoga paradižoma, gde glad kralüje. Strah se je v veselje obrno Nad finskim glavnim me- stom, Helsinkijem se je poka- zalo 30 bombnikov. Gda so Finci začüli njihova brnenja, so se s strahom sposkrili v sklonišča i zavetišča. A napad pa ne prišo. Zato so se pomali izvlekli s skri- vališč i z veseljom opazili, da so to ne ruski bombniki, nego talijanski, štere njim je Italija po- slala na pomoč i šteri so meli vajo nad mestom. Nigdi naprej. Rusi so toti prišli 60 kilo- metrov v Finsko, ali tam, gde Finci nemajo trdnjav. Pa ešče tü mečejo z že zavzetih položa- jov Ruse, ki nikaj važnoga do- zdaj neso dobili do rok. Sram je boljševike, da tak maloga na- roda ne morejo obladati i se bojijo nemirov v domačoj zemli. Zgodilo se je že celo, da so Rusi na lastne vojake strelali i da je finska bojna ladja, štero majo z Anglije, vüpala napadnoti močne ruske ladje i edno po- škodovati i da so finski letalci vüpali nad glavno mesto Rusije, Ljeningrad, prileteli i letake me- tati za rusko delavstvo, naj ne verje boljševiškoj vladi. Finci so že 100 ruskih tankov vničili. Rusi nemajo živeža, ar so kmetom vzeli zemlo, lačen pa oropan se pa nešče nišče boriti. Švedsko železo je smiče. Nemčija se boji, da bo šla Švedska Finskoj na pomoč. Srbi jo tüdi to, da ne bi Rusija do- bilo v roke bogate železne rüde Švedsko. Razgled po katoličanskom sveti. V Detroiti v Zedinjenih Državah je zgradio prekrasno cerkev na čast sv. Male Te- rezije glasoviti predgar po ra- diji dühovnik Cooghlin. Stroške za cerkev je krio s svojim za- slüžkom. Sam je živo jako siro- maško i je tak prišparao lepo šumo, štero je vložo v to ple- menito i sveto podjetje. Zagvü- šno njemi Mala Svetnica ne bo ostala dužna. Marijina slika na letališči. Italjansko zrakoplovno drüštvo „Ala Littoriaˮ iz Brindisija je poklonilo lepo sliko Loretske Marije španskim vojnim avijati- čarom. Slika je odposlana na le- tališče v Tetuani, odked je ge- neral Franko odišeo oslobojat Španijo iz rok rdečih. Palestinski muzej. V med- narodnom salezijanskom bogo- slovji na Crocetti v Turini, kde med 200 bogoslovci iz 22 narod- nosti mamo tüdi Slovenci svoje- ga zastopnika, so pred kratkim odprli Palestinski muzej. V tom muzeji je viditi vse mogoče stvari, ki so kakkoli v zvezi s sv. pis- mom: stare lončene vrče, peneze, obleko, itd. ki spominajo na sta- ro slavo, ki je minola. Čüdežno ozdravlenje v Loreti. Pred nekaj dnevi je „Osser- vatore Romano“ prineso poročilo od nagloga ozdravlenje, ki se je zgodilo dne 2. julija 1938 v Lo- reti, mednarodno znanoj Mariji- noj božoj poti. Ozdravlenje se je zgodilo že pred poldrügim letom, a do zdaj je bilo znano samo bližnjoj okolici — čeravno se je v Italiji dosta gučalo o njem — zdaj pa so vse komisije, ki so dogodek preiskavale, zaklüiile svoje delo z izjavov, da je oz- dravlenje takše narave, da se z naravnim potekom nemre razla- gati. Zato je tüdi »Osservatore Romano* samo zdaj spregučao od toga. Nenadoma je Ozdravela gdč. Frančiška Rao z Rima. Od svo- jega šestoga pa do osemdvaj- setoga leta je betegüvao nače- lom kompleksi bolezni — med njimi betežno srbe, tuberkulozni pojavi i malarija — i vsa zdrav- niška pomoč je bila brezuspešna. Večkrat je bila tüdi na kliniki v Rimi i večkrat tüdi že operej- rana. Ednok pa je bilo njeno stanje že tak nevarno, da je že vzela svestvo svétoga zadnjega mazanja. V juniji 1. 1938 je sklenolá, da se pridrüži romanji betežni- kov, ki so bili namenjeni v Lo- reto — ona je ob toj priliki Šla že tretji krat v toj bolezni v Loreto. Njeno stanje je bilo te obvüpno. Splošnom! vgašüvanji organizma, se je pridrüžilo šče zvüžganje mehera, kita i po ce- lom teli je bila pokrita z izpüš- čaji, ki so jo mantrali i slabih že tretje leto. V Loreto so jo pri- pelali na njenoj betežnoj posteli. Tü pa se je gdč. Rao začütila nekša ležejša, čeravno se je šče ona sama čütila za istinsko be- težno, za kakšo jo je mela tüdi njena okolica. Kda pa se je z romarskim vlakom vračala i se je vlak bližao Rimi, je nenado- ma začütila nekši pretres. V Ri- mi so jo odpelali v bolnico sv. Jožefa, kde pa so na Splošno začüdenje spoznali, da je sploj Zdrava. Včasi so se zbrali okoli nje ‘doktorje, ki so pa ugotovili isto: popuno ozdravlenje, izpüš- ščaji so preminoli, bolečine me- hernoga vužganja so henjale i kila je preminola brezi sledü. V septembri 1938 je tak ozdravlena znova odpotüvala v Loreto, da bi jo preiskala tamoš- nja zdravniška komisija. Ta je ugotovila samo nekaj zaceljeni brazgotin. Gdč. Rao je nato odišla v Rim, kde je pri vsej zdravni- ka], ki so jo v njenom dugom betegi gda vračiti, zbrala zdrav- niška Svedočanstva. Razne njene bolezenske pojave so potrditi naslednji zdravniki: dr. Alek- sander Frati, prof. dr. Luigi Ged- da, prof. dr. Salvatore de Vida, dr. Benedetti, dr. Jožef Mancini, prof. dr. Benedetto Casella i dr. Auguštin Maltarello. Vsi ti so s svojimi podpisi potrditi njene prejšnje bolezni, kak tüdi to, da po 2. julij! 1938 ne bilo od teh betegov nikši znakov več. Po preteki ednoga leta, 8. ok- tobra 1939 se je gdč. Rao zno- va vrgla preiskavi zdravniške komisije v Loreti. Ta je ugoto- vila, da so bolezenski znaki iz- ginili za vedno, vidne so samo šče brazgotine, ki so pa brez bolečin. Preiskati so tüdi sploš- no zdravstveno stanje gdč. Rao i ugotovili, da je sploj zdrava. Komisija je na zadnje preučila tüdi vsa zdravniška izpričevala zgoraj omenjeni zdravnikov iz Rima i nato izpovedala svoje Strokovno mnenje, da si toga ozdravlenja, ki se je zgodilo na gdč. Rao, medicinsko ne mogo- če razložiti. Izjavo so podpisali naslednji zdravniki: dr. Carlo Sartori, dr. Francesco Brancati, dr. Roíando Girone, dr. Umberto Mulé, dr. Lorenzo Guerrieri i dr. Perini. — Hvala, Materi Mariji. Ocelni narod. Predsednik finske vlade je izjavo, da se Rusija jako moti, če pomisli, da s tem premaga Finsko, da kole njihove žene i deco. Ne. Finski narod je ocelni narod i se bo do skrajnosti brano proti roparskomi napadi. Finsko podpirajo. Italija je poslala Finskoj 80 letal, Anglija 60 jezero plinski mask poleg orožja, Švedska pa topove. Zahodno bojišče. Bojov ne. Ladje se den za dnevom potaplajo i to ne samo vojsküvajočih se držav, nego tü- di mirnih. Nemških podmornic je potoplenih 40. Nemci so pri- leteli nad Pariz, a francoški pro- tiletalski topovi so je pregnati. Angleški rüšilec „Jersey“ je na- padnola nemška podmornica, 10 mornarov je mrtvih, 12 ranjeníh. Vmori na nemškoj meji. Prek od Št. llja je neki ne- znano strelo na nemškoj zemli nemškoga carinika i drügoga uradnika, potem pa pobegno, zatém je pa strelo nemškoga stražnika. Nemška oblast je Za- prosila našo, naj njej izda mo- rilca, če bi se k nam pritepo. A to ne bo trbelo, ar je nemška vojska zadobišala morilca i ga strina. Velike zgübe komunistov na Finskom. V par dnevaj je Sovjetka Rusija zgübila na Finskom v mrtvih, ranjeníh i zgrablenih svo- jih vojakaj 25 jezero. Ruska voj- ska broji polmilijona, z jezero topovi i petsto bombniki. Pa do- zdáj so Finci premagati s svo- jov malov vojskov, a s tem vek- šov navdüšenostjov napade bolj- ševikov. Do 5. decembra so vni- čili 80 ruskih tankov. Opomin Romuniji. Italijanski tisti opominajo Romunijo, naj se pomiri z Mad- jarskov i Bolgarijov, ar njej ovak níšče nede mogo pomagati. Rus- ka kominterna, to je Vodstvo ruske boljševiške stranke, je grdo napadnola Romunijo zavolotoga, ka ne reži menjšinskoga pitanja i ne da svojim podložnikom, Ru- som i Rusinom pravic. To je na kratek čas streznilo Romunijo. A zdaj, gda je boljševiška Vlada Romunlji izjavila, ka napad ko- minterne ne napad ruske zvüne- šnje politike, se Romunija pali zadovolno smeje. Ešče bole se njej pa smejejo boljševiki, pri šterih je laž tak sveta, kak pri nás istina. Vojske na türskoj meji. Rusija zbira vnogo vojske na törskoj meji. Zagovarja se s tem, da prej tüdi Francija ma v Ažiji 300 jezérno vojsko, štera šče predreti do ruskih petrolej- ske vretin na Kaukazi. Angleži pa nasprotno trdijo, da šče Ru- sija priti do angleških, petrolej- ske vretin v Irski. Edno je jasno, komunisti ščejo svet v svetovno bojno pognati, da bi svoj brez- božen navuk ležej razširili. Sveti Oča dühovnikom v vojaškoj slüžbi. Sveti oča so poslali pastirski list vsem dühovnikom po sveti, ki so pozvani pod orožje, ali orožne vaje, naj spozabijo v svojoj slüžbi glasiti Kristušov navuk i naj i tű živejo kak Kris- tušovi namestnik. Tajnik nemškoga konzu- lata vmorjen v Newyorki. Neznani hüdodelci so vmo- riti tajnika nemškoga konzulata v Nemyorki v Severnoj Ameriki. Tajnik je vmorjen na stanüvanji v BrookIyni, šteri je en del New- vorka. 2 NOVINE 17. decembra 1939. Nedela v Adventi tretja. Tisti čas so poslali Židovje z Jeružalema dühovne i levite k Ivani, da bi ga pitali: „Što si ti?ˮ I priznao je, i ne je tajio: „Jaz ne sam Kristuš.ˮ I pitali so ga: „Ka si tak? Si Eliaš?ˮ I pravo je: „Ne sam.ˮ Si prorok ti? I odgovoro je: „ne.ˮ Pravili so zato njemi:što pa si? da odgo- vor damo tem, ki so nas pos- lali: Ka praviš od sebe? Pravo je: „Jaz sem glas kričečega v püstini. Zravnajte pot Gospodo- vo, liki je velo Izajaš prorok.ˮ I ki so bili poslani, so bili z med Farizeušov. I pitali so ga i pravili so njemi: „Zakaj pa krstiš, če ti nesi Kristuš, niti Eliaš, niti prorok?ˮ Odgovoro njim je Ivan govoreči: „Jaz krs- tim z vodov: na srejdi med va- mi je pa stao, šteroga ví ne poznate. Te je, ki pride za me- nom, ki je pred menov i jaz ne sam vrejden, da bi njemi odve- zao remenje njegove obüteli. To se je zgodilo v Bethaniji prejk Jordana, kde je Ivan krsto. (Jan. I. 19-28.) * Zakaj je šo Ivan Krstiteo vö v püščavo? Svet, istina, ne mara za človeka, ki nikaj nema i lüdi ceni po premoženji i po njihovom drüžabnom dostojan- stvi. Pa zakaj je teda Ivan Krs- titeo šo vö iz bogate očine hiže v püščavo? Zakaj je šo z doma sv. Frančišek Asiški i vrgeo sko- pom! oči vse nazaj, pa si zbrao samo razdrto kapelico v svoj deo, svojo porcijunkolo i živo na Alverskoj gori v velikom si- romaštvi? Zakaj je dao sv. Ka- rol Boromejski vso svojo Veli- kansko dediščino siromakom i se je kak kardinal oblačo v ob- lačila, šterih so niti šterci ne šteli meti? Ne pitajmo: zakaj? „Nebes- ko kralestvo trpi silo i samo tisti je bo dosegeo, ki se pos- lüžüje sile. Med velike svetnike čtemo tüdi Ivana Krstitela, a ne bi ga čteli med nje, če bi se bio oblačo v fina oblačila i bi stanüvao v palači. Ivan Krstiteo je meo pozvanje, opominati i zvati lüdi na pokoro. Kda pa vabi drüge v boj proti hüdob- nomi sveti, i proti poželenji me- sa, mora v boj najprle sam. Zakaj pa se je Gospod dao krstiti? Vej njemi ne trbelo krsta. 1. Eden vzrok toga navaja Kristuš sam: „Daj, da se to zgodi, da se spuni vsa pravič- nost.ˮ Pravično je pa, da spu- nimo sami, ka naračamo drügim. I ar je Kristuš naročo sveto svestvo krsta kak najpotrebnejše, bilo je prav, da se je tüdi sam dao krstiti. 2. Šteo je Gospod s svojim sv. krstom posvetiti vodo vsega sveta, da postane sveto orodje, s šterim boža reč v Svestvi krsta odjemle od krščenca vse grehe i grešne kazni pa ga prerodi v dete bože. 3. Nam je šteo Kristuš dati zgled poniznosti. K Ivani so pri- hajali grešniki i spokorniki. V znamenje, da ščejo pričeti novo živlenje, da se ščejo düševno preroditi, jih je potaplao Ivan v vodo pa zdigavao iz vode k no- vomi živlenji. Sin boži, ednaki Bog z Očom, je vzeo na sebe grehe vsega sveta i stopo med spokornike, ne za sebe, pač pa za tiste, od šterih pravi evan- gelij, da bodo vsi pogübleni, če ne bodo delali pokore. 4. V svojem krsti je šteo Gospod nam prikazati sad na- šega sv. krsta. Odprla so se ne- besa: tak je odpre sv. krst nam. Začüo se je glas z nebe: „Te je moj lübleni Sin!ˮ Tak posta- nemo pri sv. krsti deca boža tüdi mi. Prikazao se je Sv. Düh v podobi goloba: tak po sv. krsti začne v človeki delati milost Sv. Düha. Rous Štefan: Kratka zgodovina našega Odrešenika. Uvod. Zopet bomo svetili lepe bo- žične svetke, to nedoumljivo Skriv- nost rojstva našega Zveličara. Toda to kar bomo svetili in gle- dali v prispodobi. to se je res- nično dogodilo. To ni zmišljo- tina kakega pobožnoga zamak- njenca, ampad zgodovinsko dej- stvo, ki se je pred tisočdevetsto- tridesetosem leti res zgodilo. An- gelske besede rodil se vam je danes v mestu Davtdovem Zveli- čar. Našli boste dete v plenice povito in v jasli položeno" so se res v istini uresničile. Te angel- ske besede niso vzgojna zmiš- ljotina, ki bi imele namen, da narodu vrinejo v mraku in dol- gih zimskih večerih, ob brljenju posveta in svetlikanju snežnih kristalov pri mesečnem svitu neko pobožno misel, ki bi jo dedeki in mamice pripovedovale otro- kom. Božič ni samo svetek da- ril in z lepi navad postavljanja božičnih drevesc in jaslic, kar nebi imelo nobenega resnično zgodovinskega pomena; naspro- tno, mi obhajamo spomin res- ničnega rojstva Jezusovega. Pravi Jezus je Zgodovinski Jezus, je rojen od Marije Device. Ime Je- zus je veliko v zgodovini, je po- znane po vsej zemlji, se moli in časti v sredi vseh ljudi, vseh re- dov in časov našega stoletja. Tudi največji mlačneži modernih razumnikov priznavajo, da je Je- zus resnično Živel in le omejen človek taji to Zgodovinsko dejstvo, Dragi bravec! Skušal ti bom opisati v kratkih besedah na pod- lagi evangelska dejstev, ki so jih zapisali davno Evangelisti in znanstveniki razložili, zgodovino Jezusovega rojstva, v kolikor mo- goče na razumljiv način. Je to zelo ranimiva in topla zgodovi- na. Pokazal ti bom, da so v Betlehema bile prve jaslice in je v njih ležalo dete Jezus. Opisal ti bom vse okolščine in stanje One dobe in Ijudstev, ki so v neposredni zvezi z tem dogod- kom. Položaj človeštva pred Jezu- šovim rojstvom. Vsaka doba, tako ta, ki je že za nami, v kateri živimo in ki bo nastopila, obsega gotovo število dogodkov, ki ji vtisnejo pečat posebnosti, ki jo razlikuje od poprejšnje, sedanje ter bo- doče dobe. Ravno tako kakor ne moremo sedanjega časa pustiti, ne da bi upoštevali trenja dogod- kov, ki se odigravajo pred na- šimi očmi, ne moremo mimo dogodkov starega časa, to je do- be, ki je bila pred Jezušovim rojstvom. Jezusovo rojstvo je ve- lik mejnik v zgodovini človeštva. Večina človeštva pred Je- zusovim prihodom na svet je v senci poganstva, ne pozna enega resničnega Boga, ampak moli in časti vse polno bogov in boginj, ki so jih izmislili njihovi vodniki. Le izvoljen narod Izrael, to je židovski narod, ki ga je razme- roma zelo malo med ostalimi narodi, je Poznal enega pravega Boga pod imenom Jahve ali Je- hove ter ga častil. Večino tedanjega sveta je vladal Rim, to je držáva tako zvanih Rimljanov, ki so govorili latinski jezik. Ta rimska držáva se je razprestirala skoraj po vsej tedaj znani Evropi in sicer na severu do Donave in Rena, na vzhodu Čez Karpate globoko v Romunijo, na jugu ves Balkan, še v Malo Azijo in na zapadu južna Francija in večina Španije ter deloma Anglije. Izven Evrope je bila pod rimsko oblastjo še Severna Afrika, Egipt in seveda vsa Palestina. Vse to je bilo po- dložno rimskemu cesarju. V tej veliki državi so bili razni narodi, raznih jezikov, po večini pol di- vji, ki so jim ukazovali Rimljani. Našega slovenskega naroda tedaj še ni bilo v sedanji domovini. Sploh ne vemo točno, kje so te- daj bivali naši pradedje; kajti naši pradedje so se naselili v naše kraje šele okrog šesto let po Jezusovem rojstvu. Tik pred rojstvom Jezušovim je bila ta Rimska država na višku svoje moči in slave. Vladal je tej og- romni državi cesar, imenovan Oktavijan Avgust, ki je nastopil vlado trideset let pred Kristusom in je vladal do štirinajstega leta po Kristusu. Njegove čete (legije), njegovi generali in ministri vla- gajo nad to ogromno državo. Povsod velja glas rimskega urad- nika in rimsko pravo, ter latin- ski uradni jezik. Rimski cesar drži v svoji oblasti vse ogromne sile vojnih čet. On je vrhovvi duhovnik, ki je čaščen kakor bog- On razpošilja zemljo- merce, da razmerijo zemljo. Raz- pošilja cenzorje (cenilce), da ocenijo vrednost zemlje in za- berejo dohodke ter seštejejo podanike in razpišejo davke. Ce- sar ukaže delati slavne rimske ceste in vodovode, zida templje- cerkve, bogovom in boginjam in naseljuje rimske prebivalce — doslužene vojake. Cesar daje iz državnih žitnic žito za krüh si- romašnim množicam in jim pri- reja zabavne igre v ogromnih cirkusih. Rimska držáva je tista Zver, ki jo je Prerok Daniel na- povedal da bo spala potem, ko bo vse požrla in uničila. Narodi izven rimske države, ki so jo polagoma začeli nadlegovati in siliti v njene pokrajine, so tik pred velikim dogodkom trenut- no utihnili in mirovali. Vesoljnost, se zdi, da je zadremala pod krili rimskega orla (državni grb), i mir je splošen. Veliki pesniki, i kakor Vergilij, Ovidius in drugi, opevajo ta lep razvoj rimske države cesarja Avgusta. Pi- satelji in zgodovinarji nam opi- sujejo to dobo, kot zlati vek - rimske države. Tempelj boga Janusa je zaprt, skozi dvanajst let ne pride iz njega bog vojne. (Pripovedka pripovedüje, da so Rimljani tempelj boga Janusa odprli, ko se je začela vojna, da so mu ljudje lahko darovali svo- je darove, da bi jim pripomogel do zmage v vojni s sovražnikom). Ob tej uri tišine, ko meči sni- vajo, se je imel roditi On, ki ga prerok Izaija imenje „Oče novih časov.ˮ (Iz. IX. 6.) Nobena oblast pozneje ni podjarmila toliko sveta! Oglejmo si še svet, ki je v oblasti Rimljanov, kako je ži- vel v verskem oziru. Življenje poganov. Pogani so imeli vse polno bogov in boginj, v katere so verovali in jih častili. V tej do- bi je vera v božanstva pri po- gani na višku in obenem se je začela nagibati k zatonu. Božan- stva, kakor Bakhus, Cerera, Ju- piter, Neptun, Pluton, so v veli- kih časteh pri ljudstvu. Vsa gro- zovitost tajnih daritev in pokvar- jenost naroda se izživlja. Člo- veštvo je lahkomišeljno, pokvar- jeno, ki je molilo to množico bogov in boginj. Greh in suženj- stvo greha mu je všeč. Masa ljudi ploska ogabnim verskim obredom poganskih žrecov (sve- čenikov) ter poje lahkomišljene pesmi ob verskih slavnostih. Trideset stoletij je vladalo temno poganstvo človeštvu. Tak jarem je težil človeštvo! Toda versko čuvstvo je kljub vsem slabim okolščinam ostalo v nekaterih srcih neoskrunjeno, še so bili ljudje, ki so iskali resnico in krepost. V sredi vesoljnega pogina je Bog celo med pogani varoval iskre, ki so skušale netiti svet- lost, ki naj sveti v temi src. To so bili poganski modreci ali fi- lozofi tisti pogani naravne vere, ki jih je Gospod imel v svojih globokih pogledih in se o njih izrazil z besedami „veliko jih bo od izhoda in zahodaˮ. Poganstvo ni normalno stanje človeštva, ampak bolno stanje. Narodi, ki so se ga poprijeli, so polagoma izumirali. Poganstvo se je po- kopalo s svojim življenjem in s svojimi bogovi. Kar niso mogli urediti poganski svečeniki, ali bolje rečeno žreci, to so skušali razni modreci popraviti s svojo znanostjo, da bi dvignili narod iz pokvarjenosti. Modroslovje je skušalo nadomestiti vero. Poseb- no izobraženi in bogati ljudje so se začeli oklepati modroslovja in njega glasnikov. Nastal je nov stan modroslovcev, ki naj bi na- domeščali poganske svečenike. Da bi še ločili od ostalih ljudi, so modreci začeli nositi poseb- na oblačila, hodili so po ulicah večjih mest ogrnjeni v dolge plašče z obraščeno brado in s spuščenim pogledom ter zamiš- ljenimi obrazi, s palico v roki. Zdelo se je, da gospoduje njih duh nad narodno dušo. V svojih predavanjih, ki so jih imeli vsak dan na javnih prostorih, po na- vadi na glavnem trgu, tolažijo in karajo poslüšalce. Veljavnejši možje so se jih začeli oklepati in celo cesar Avgust je vzel na svoj dvor modrijana Azeja, ka- teremu je poslal svojo ženo Li- vijo, ki je bolehala na veliki do- mišljtji. Azej je skušal Livijo odvrniti od nezdrave domišljije. Nastale so razne modros- lovne šole, ki so učile človeštvo, kako naj živi, toda njih nauk ni bil enoten, ampak si želi nekaj več. Vest ni mirovala, pregrehe so, preveč kričeče vpile, zato pa modreci niso mogli najti pri lju- deh uspeha s svojo modroslov- no razlago. Poganstvo je manj- kalo jedro, ki je Bog. (Dalje.) Sadovi tihoga dela. Mnogo se dogaja po sveti, štero je objavleno v časopisaj i tak pride na znanje skoro vsem lüdem. Dosta se tüdi zgodi i mine, ka ostane tiho i skrito, čeravno ta tiha dela včasih dosta sadü obrodijo i to dober ali slab. Dnes den majo navadno nájveč uspeha tisti, šteri znajo fejst govore držati i se lüdem na vse mogoče načine pokazati, ka oni z celov močjov delajo za dobroto. Tej majo vsigdar več uspeha i prednosti, kak tisti, šteri s svojimi tihimi delami ravno telko pomagajo narodi, ali mo- goče šče več. Večkrat se pa tiha dobra dela izkažejo i smo hvaležni tistim, šteri so takša dela zvršili. Včasih se pa za tiha slaba dela tüdi dobi „nagradaˮ. Vnogi se potem čüdijo, kak je mogoče, da nišče nikaj ne znao, zdaj pa telko vse nevol na ednok. To vse so sadovi tihi pri- kritih del, šteri morajo prvle ali sledkar dozoreti i tak vsakomi na oči priti. Tiha dobra dela, komi so neznana, je ne bo hvalo, zato tüdi tihi slabih del ne zagovar- jajmo, če so nam neznana... Boži mlini melejo pomali, samo gvüšno li na čisto vse premelejo. smu Horvat Martin: Mladiva ribiča. Lepo sunce je sijalo, edne majniške nedele odvečara. Nebo je bilo čisto, brezi vseh megeo. Veter se je pomali poigravao s travom i vrlimi drevja. Ribičov Ferko, pa sosidov Števek, sta sedela v lepoj hlad- noj senci. Bila sta komaj opro- ščeniva šole, pa sta si večkrat pogučavala, ge bi prišla do par dinarov, ka bi si küpila cigaret- line. Njeva sta mislila, ka je tou nekša čast, či človik kadi. Sta- riva sta že zadosta i lehko Iz- pita, da so jima prle v šoli bra- nili. Bila sta si prijatela i sosida, pa sta mela večkrat čas si pogu- čavati od cigaretlinov. „Kaditi, tou je le faj“, je pravo Ferko, da malo potegneš, pa te se ti dim skadi vö iz vüst. Tou je le nekaj gospockogaˮ. „He, ja se pa nikaj ne mis- lim za kaditi, da itak nemava penez, ka bi si küpilaˮ, je mod- rüvao Števek. „Ve pa tij si Fer- ko takši, na vse navrženi pa nendri spravi, bar dva dinara, ka va enkrat kušala.ˮ Komaj je tou povedao, se je že Ferko nasmejao, kajti prišla njemi je pametna miseo v glavo, Malo se je smejao z modrije svoje i si mislo: Jaz sem le če- den, ka vse zmislim. Števek ga je dugo gledao, pa nej znao, ka se Ferko smije, ka tak dugo ni- kaj ne pove. „Jaz znam kaˮ, se je oglaso Ferko. „Naš ajtek so gnes odišli v Lotmerk, pa ladjo majo v strügi pri Gaborovoj hiži. „Znaš Šte- vek, ka bi Šla lovit ribe, pa te odava ribe i si küpiva cigaretli- ne. Križak pa doma jaz zemen, vej nišče nede znao za tou.ˮ „Ja, Ferko, tij si le pame- ten, tou de fejst, ajda zravna odiva, ká več naloviva. Tij idi zravna domou, pa zemi križak, samo ne povej kama va šlaˮ, je pravo Števek. „Nikaj se ne boj, jaz znan bole kak ti, ka naj pravim, pa ka nej, samo kadila pa bova, kadila, kak Törkiˮ, je pravo Ferko. Nej je dugo trpelo, ka sta mladiva ribiča šla prek po ogra- daj, proti strügi. Ferko je neseo na rami križak, pa si veselo füč- kao. Števek je pa zamišleno sto- pao za njim, tüdi on je bio v obraz viditi veseli, pa si že naprej premišlavao, kak de ve- čer kadio. Prišla sta do ladje, Ferko je skočo notri, pa dao Števki križak i njemi pravo, kak naj zdigavle. Sam pa je prijao za štango i ladja je zaplavala po strügi. Faj je plavala, ve je tam mirna voda vsigdar. Ferko je v ladji znao voziti i je vozo, ge je bole globoko, kajti njeva sta mislila, ka tan šou vekše ščuke. „Ferko pomali, ka takšo ščuku vidin, deset dinarov je vrednaˮ je zakričao Števek. „Viš tou je, tisto pri bregiˮ, le poka- zao s prstom na njo. Ferko je pomali vozo ladjo. Da sta prišla do brega, te sta vidila, ka tisto nej ščuka, liki bat, ki je ležao v vodi. „Ej Števek, da si pa nouriˮ, je pravo Ferko, „ge je tü ščuka, vidiš, ka je tisto bat. Števeka je sram gratalo, ka nema deset di- narov, on se pa že veselio. Pa zato nikaj ne marao. Položo je križak v vodo i oba sta napeto čakala, ka zdaj bou. Števek je kumaj djao, križak notri, pa je nekaj zmlelo v vodi. Števek je zdigno i rejsan, mala riba je bila notri. Kumaj sta k sebi prišla od veselja, da pa včasi je bilo ve- selja konec. Števek je pravo, ka jo on s križaka vzeme, Ferko pa pravo, ka jo on z križaka vzeme i ka Števki vujde. Malo sta se štüka- la, te se pa ladja nagnola i riba vujšla. Števek pa Ferko sta za- plavala. Ferko je bio prvi na bre- gi ves moker, za njim pa Števek. Bilo je za tjeden dni. Ferko je prišeo k Števeki. Da sta se zaglednola, sta se smejala. Ferko je pravo: „Števek kelko si dobo rib doma. „Ja, ve tou si tij kriv, ka sva se skopala pa šče bitiva sva bila domaˮ Odtistimao sta si nigdar več nej mislila, ali pa gučala od cigaretlinov. 17. decembra 1939 NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Diplomirao je na veteri- narskoj fakulteti v Zagrebi dec. 2. Obal Štefan z Sobote. Imenü- vani je bio agilen član akadem- skoga kulturnoga drüštva „Da- ničeˮ. Iskreno čestitamo. Zbetežao je na očeh ši- riteo naših listov, Casar Joško z Bogojine. Zdravi se v maribor- skoj splošnoj bolnici. Želemo njemi od dobre matere Marije, da operacijo srečno prestane i se vrne zdrav domo i širi z go- rečnostjov naše liste. Dobrovnik. V najkrajšem časi se priselijo k nam č. šolske sestre iz Slovenske Bistrice i odprejo v Gerenčovoj hiši šolski vrtec. Stanovanje njim plača ba- novina i njim pokloni tüdi letno podporo za preživlanje. V. Polana. Pred lepim Ma- rijinim svetkom smo držali tri- dnevnico i si olepšati düšo, da vredno svetimo den Najlepše Matere. Tridnevnica je dokon- čana v nedelo po svetki. Cerkve- ne govore so nam držali preč. g. Törnar Anton, salezijanec. Markovci. Lipa v Markov- cih je stara nad 500 let. Pred 43 leti je držao vučiteo Kodela, brat seniškoga župnika, jubilej te lipe, 500 letnico, vsado je edno lipo, toj lipi na spomin, a se je novo vsajena že posüšila, stara je šče fejst. Türki so cerkev požgali 1. 1664. Farniki so zvone zako- pali v zemlo v bližini cerkve, zdaj Horvatov grünt. Beltinci. Mil. grofica so nam dali prenoviti oltar sv. Antona, šteri zdaj zgleda kak ščista novi. Delo so zvršili nemški umet- niki. — Meseca novembra so se prinas vršile dühovne vaje za tretje rednike cele fare. Vaje je vodo č. g. pater Henrik Damiš od Sv. Trojice. Kuzma. K nam sta primeš- čena na šolo Fujs Martin i gospa, za vučitela i vučitelico od sv. Andraša v Slov. goricaj. Naj se dobro počütita med nami. Gančani. Vmrli so Matko Ana, mati našega lanskoga no- vomešnike. Sin dühovnik so jih šteli še živo najti, pa so edno dobro vüro kesnej prišli. Pokojno je poleg sina še šest dühovnikov sprevodilo na zadnjoj poti z ve- likanskov vnožinov naroda, šte- romi so se sin dühovnik, ki so osem dni mešüvali v našoj ka- pele srčno zahvalili za vdeležbo. Naj Prečista Devica Marija reši trplenja pokojne düšo, njene osta- le pa potolaži. Pozdrav pošilajo uredni- štvi Novin, naročnikom Novin, posebno našim izseljencom v tüjini Nemet Micika i pajdašice iz kühnje g. Faflikove v hoteli „Centralˮ M. Sobota. Se jako dobre počütijo, k božoj slüžbi vsako nedelo sküpno idejo i so jako zahvalne g. Faflekovoj za materinsko skrblivost, s šterov je obdajajo. Kak se krstijo verniki krive vere sv. Düha. Ar sem pred nekaj dnevi v soboto, 25 novembra meo priliko viditi, kak krstijo dühovniki krive vere sv. Düha njihove nove pristopnike, sem skleno, da te dogodek opi- šem za Novine. Pred nekaj dne- vi so se v potoki Ledave dali krstiti trije odraščeni lüdje, edna ženska ino dva moška, v kri o vero sv. Düha. Krst se je vižo po sledečem obredi: Vsi trije so popolnoma slekli svojo obleko i si oblekli tenke, duge, bele srakice. Tak oblečeni so stopili za dühovnikom v Ledavo. Tam je dühovnik ednoga za drügim krsto i to: nad glavov njemi je držao roko i molo: „Krstim te po osvedočenji tvoje vere v imeni Oče i Sina i sv. Dühaˮ, pa ga med tem pogrozo v ledeno mrzlo vodo, tak dá je bio za trenutek ves pod gladinov vode. Kda ga je potegno z vode, je novokršče- nec odgovoro na dühovnikove reči: „Amen.ˮ Vsaki si lehko misli, kak je je zeblo, kda je je dühovnik pogrozo v mrzlo vodo, ve je mene zeblo i me trosilo od mraza, ki sem to gle- dao, čeravno sem bio prav po zimsko oblečen. To, da je po- polnoma pogrozijo v tekočo vodo, njim da krivo misliti, da je s tem voda popolnoma očisti, dozdáj včinjeni grehov. — Siromaki za- blojeni. (M. J.) Turnišče. Za našo farno knižnico so še darüvali: Mla- dinska matica v Ljubljani 5 knjig i 50 številk mladinskoga lista „Naš rodˮ Učiteljska tiskarna v Ljubljani tri krasno vezane knji- ge; Nova založba v Ljubljani 13 knjig; Družba sv. Cirila i Meto- da v Ljubljani 22 knjig; salezi- janski zavod na Rakovniki 22 knjižic i trgovec g. Anton Macun v Maribori 50 din. Vsem darov- nikom se lepo zahvalüjemo, Zed- nim pa tüdi ostale naprošence ponovno prosimo, da bi se na- šoj prošnji za podporo odzvali pa nam nekaj darüvali, ar lüdje prav pridno segajo po knigah, a jim zavolo pomenkanja knig, Žao, ne moremo vseli podvoriti. — Župnijski urad. G. Lendava. Lepi dar, 1000 Din za našo siromaško deco so nam poslali voditeo slovenskoga naroda dr. Korošec, predsednik senata. Za prekrasen dar se tü- kajšnja podrüžnica sv. Cirila i Metoda v imeni naše siromaške dece najlepše zahvalüje. Bog jih naj ohrani, da bi še vnogo si- romaške dece lehko obdarili s svojov nadčloveškov dobrotli- vosjov. — Nepričaküvano lepo smo proslavi letošnji svetek Brezmadežne, 8. dec. Do poldne je bila cerkev puna mladine, ki je z očiščenimi düšami prejemala Jezuša v Najsvetejšem Svestvi lübezni. Popoldne po cerkvenoj slovesnosti je bila skromna aka- demija na čast Brezmadežnoj. Istočasno je bio tüdi sprejem članic v dekliški krožek. Devet mladenk je stopilo v vrsto bor- cov za Kristušovo kralestvo. Jas- no ino odločno so izpovedale vernost Bogi i narodi sloven- skomi. — Sreča. Naš g. kap- lan so zadeli na loteriji „Šloru- skov domˮ v Petrovčah, žensko kolo. Vsi smo veseli, da je tak lepi dobitek prišeo v našo faro. G. kaplani pa na izrednoj sreči čestitamo! Zdaj so razpisane na- grade pri „Domoljubiˮ i „Bogo- ljubiˮ, ka če bi tüdi drügi pos- küsili srečo i s tem pomagali i podprli dobro stvar. Črensovci. Neznani tovaje so se lotili kukorčnjaka gostilni- čara Bauer Samuela. K sreči pa z vlomlenoga kukorčnjaka neso mogli nikaj odnesti, ár je ravno v tistoj nočnoj vüri privozo Ča- kovečki Bolgar, da bi tü krmo. Prosveta. D. Lendava. V nedeljo 10. dec. t. 1. se je vršil redni letni občni zbor »Katoliškega prosvet- nega društva* v D. Lendavi. Iz- voljen je bil novi odbor s pred- sednikom g. Davorinom Grüš- kovnjakom, davčnim inspektor- jem. Društvo stopa v novo pos- lovno leto z nado, da ga bodo podpirali vsi trezno misleči ljudje, katerim je v prvi vrsti blaginja naroda. Naše ljudstvo koprni po izobrazbi duha in volje, zato dajmo in nudimo prilike, da se povzpne na čim višjo stopnjo kulture, da bo znalo presojati med dobrim in zlom. Čim več bomo storili za katoliško pros- veto, tem manj nevarnosti bo, da bi nam krivi preroki zapeljali naše ljudstvo na stran pota. Župnik cvetočega vino- grada. Timmermansovo igro v treh dejanjih bo vprizorilo Pros- vetno drüštvo v Soboti v pros- vetni dvorani, dne 16. decembra ob 8. uri zvečer in v nedeljo, 17. dec.-ob 3. uri popoldne. Re- žira prof. Potokar Jože. Vstop- nina običajna. Vljudno vabljeni. Hotiza. Z velikim uspehom je vprizorilo naše drüštvo igro: »Sirota Jeriča.* Črensovci. Miklaužov ve- čer je v popolnosti uspel. Nabito polna dvorana Našega Doma se je veselila lepi predstavi. Kobilje. Dec. 8. na god Brezmadežne je naš F. O. pri- redil v šoli lepo Igro »Užitkarji* in veselo igro »Poštna Skrivnost* ali »Začarano pismo*. Igra je dobro uspela. Slovenski Javnosti. Z ogor- čenom smo vzeli na znanje, da nekateri Prekmurci med njimi, j celo Pisatelj Miško Kranjc „de- | lujejo na to, da bi se Prekmurje j prlspojllo banovini Hrvatski“ Pre- pričani smo, da je edini uspešni, vsestranski razvoj naše Sloven- ske Krajine mogoč le v najtes- nejši zvezi z ostalo Slovenijo, kakor je že to neizpodbitno do- kazala zgodovina naše 20 letne svobode v Jugoslaviji. Zato kot zastopniki Katoliške Slovenske prosvete v Lendavi in okolici proti vsaki nameri odcepitve na- šega slovenskega ozemlja od o- stale Slovenije najodločnejše pro- testiramo in zagotavljamo sloven- sko javnost, da se bomo proti vsem takim nameram borili z vsemi dovoljenimi sredstvi. — Kat. prosvetno društvo Lendava. Kobilje. Preminoči tjeden je naše Vučitelstvo priredilo v šoli Miklošov večer. Obdarüvana so bila ne samó šolska deca, nego tüdi mali, ki še v šolo ne hodijo. Dobrodelna prireditev je hvalevredna. Dr. Korošec častni doktor ljubljanske univerze. Decembra 11. je senat uni- verze v Ljubljani odobrio sklep pravne fakultete, s šterim je dr. Korošec soglasno Izvoljen za častnoga doktora prava. Sloves- na promocija se bo vršila 17. decembra na vseučilišči. Žrtve svetovne bojne so dobile v Ljubljani svoj novi dom. Novo sküpno grobnico za v Ljubljani poköpanih 5633 vo- jakov iz svetovne bojne so bla- goslovili dr. Rožman Gregorij, ljubljanski škof v nedelo. Na jezero naroda se je zbralo pri žalnoj slovesnosti z odličniki naše države i z konzuli tüjih držav. Iz Žar je plapoleo ogenj, gda je za- čeo polkovnik Andrejka Viktor tolmačiti zgodovino grobnice. V krasnom govori so prezv. g. kne- zoškof omenili dužnost zahvale i sočütja do pokojnih, dr. Adle- šič, Ijubljanski župan je pa vzeo v pretreslivom govori od 6000 sprhnjenih src, v šterih je vgas- nola do smrti verna lübav do domovine, štera so zagorela zad- njih hip po staršaj, ženaj, deci, šterim je bojna izpila krv-grob- nico v varstvo mesta Ljubljane. Že na ruske železnice. Gda so Finci zvedli, da Rusija pošila nove čete od Mur- manskoga proti njim, so njihovi letalci začeli bombe metati na Ruske železnice i tanke pa so železniške proge presekali, več tankov pa vničili. Amerikanska pomoč Fincom. Zdrüžene države so poslale deset milijonov dolarov Finskoj na pomoč. Velike zgübe na morji. V zadjih desetih dnevaj je potopleno 20 trgovskih ladj z 77 jezero tonami; več kak 27 je- zero ton so mele ladje nepris- transkih držav. Anglija je zgübila dve velikivi petrolejskivi ladji. Angleži trdijo, da potopijo več nemških podmomic, kak je Nemci gradijo. Nemci to zanikajo i pra- vijo, da zdaj hitrej gradijo pod- mornice kak v svetovnoj bojni i te so vsaki den edno novo po- stavili na morje. Ženitbeni razglas. Poredoš Jožef iz Pince stopa v hišni zakon z Ternác Anov, ki stanüje v Tornyiszentmiklós-i na Madjarskom. Ozavajo se zavolo toga, da ki bi znao kakši zadržek proti sklepanji zakona, naj to javi našoj civilnoj oblasti. Proda se 15 ha veliko posestvo ob banovinski cesti v dobroobdelanem stanju, 10 km od Ptuja, od železniške postaje Moškanjci 3 km. Hišno in go- spodarsko poslopje je zidano in v najboljšem stanju. — Poizvedbe pri Dr. Visenjak Alojzu, advokatu v Ptuju, Vabilo na občni zbor članov Društva za zaščito interesov vlagateljev bivše büdimpeštanske poštne hranilnice v Dolnji Lendavi, ki se bo vršil dne 26. decembra 1939. ob 10. uri predpoldne v občinski posvetovalnici v D. Len- davi s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsednika. 2. Volitev enega odbornika. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Predlogi. Predsedstvo. Oni za nami. Nek poslanec Hrvacke Sel- jačke Stranke je meo spravišče v sosednom Medjimurji. Na spra- višči je med drügim pravo, da Slovenci začajo iti za Horvati i zahtevati Slovensko banovino. Mi pa odgovorimo, da je ravno na- opak. Gda so Sloveni pred 20 leti zahtevali aotonomijo za Slo- venijo i Hrvatsko, so hrvatski poslanci doma za pečjov sedeli. I gda so slovenski poslanci so- delovali v opoziciji i zahtevali aotonomijo, so hrvatski poslanci bili zdrüženi z radikali i niti mis- lili ne na aotonomijo. I gda so Slovenci zato, ka so sodelovali poznej v Beogradi z vladov, do- bili razne pravice, so Hrvati nam neštetokrat v oči vrgli, da mi mamo vse pravice, oni nikaj, da mi mamo svojo slovensko ba- novino, oni svoje hrvatske ne i da jo morajo dobiti. To smo neštetokrat čüli. Te pa Hrvatje idejo po poti Slovencov, po poti, štero so shodili Slovenci. Slovesnost 20 letnice slo- venskoga vseučilišča. Slovenska üniverza obhaja svojega 20 letnoga obstoja spo- min 16. ino 17. toga meseca. Prvi den v gledališči z slavno- stnim predavanjom Foersterove opere „Gorenjski Slavčekˮ, drügi den z akademijov na univerzi. Tovarna za moder galic. Naše kmetijske zbornice so po svojih zastopnikaj obiskale kmejiskoga ministra dr. Čubrilo- vič Branka i njemi predložile prošnjo, naj ná zadružnoj pod- lagi ustanovi še edno tovarno za pridelavo galica, ar edna ne zadostüje naročilom. Minister je v to privolo. Načrt za novi volilni zakon Vlada je izdelala tri načrte za novi Volilni zakon, šteri bi predpisao tajne volitve. Šteri načrt bo nazadnje sprejet, ešče ne določeno. Angleži i Francozi küpü- jejo romunski petrolej. Francozi i Angleži so vzeli za leto dni v najem vse romun- ske ladje, ar namenijo poküpiti ves romunski petrolej. Prvi mrtev Francoz odlikovan. Prvi francoški vojak, ki je spadnö v tom boji i si je zaslü- žo vojni križec, je bogoslovec z Elsassa. Francoski dühovniki, nesamo, da so junaki na fronti za sloboščino domovine, nege tüdi junaki za Kristuša, šteroga vero razširjajo s svojim zgledom i s svojimi rečmi. Od atentata v Müncheni. Od atentata v Müncheni pišejo svetovni listi, tüdi nemški, da bi v tistoj dvorani, gde se je vršo atentat, mogo govoriti Hess, ne pa Hitler. I da Hitler bo go- voro, so znali samo ništerni ve- likaši. Himmler, voditeo policije je gotovo preiskao vse lokale v hiši, kam je prišo peklenski stroj notri. Pitanje nastane, zakaj je Hitler tak mirno govoro i zakaj kratko, zakaj ne bilo v dvorani imenitnikov narodnoga socializ- ma. Listi sklepajo, da se je aten- tat premišleno mogo vršiti že zato, ar pred atentatom so bili po celoj Nemčiji odrejeni varnostni ukrepi. Listi sklepajo, da se je atentat vršo zato, naj se prestrašijo pri- staši casara Viljema, ki po zvezi z boljševiki visoko zdigavajo glave i ka se vdari po kat. stran- ke centruma pristaši. To svedoči preiskava v Müncheni v palači častitlivoga starčka, kardinala Faulhabera. Pismo francoskih katoli- čanskih novinarov pred- sedniki vlade Daladieri. Veliko francosko katoličan- sko novinarsko drüštvo, štero šte med svojimi člani okroglo Sedemsto novinarov i pisatelov, je poslalo pismo francoskomi ministerskomi predsedniki Dala- dieri, v šterom se štelo sledeče lepe reči: „S tem, da se zdrüžü- jejo sile poganstva, je tüdi do- kazano, da se osnovni pojmi vere i jakosti kvarijo. Protikrš- čansko, štero je jedro narodnoso- cijalističnoga navuka, sréča po naravnoj poti ˮsovjetsko brezbo- štvo v grozovitni napadaj proti katoličanskoj Polskoj. Tak je svaja, štera Europo zdaj z krv- jov namaka, nikaj drügo, kak en deo vsakokratnih napadov, štere zvršavajo oblasti teme proti krš- čanskim pravicam i proti krščan- skoj kulturi. Drüštvo žele, da bi po miri države i narodi, Austrija, Češka i Polska, štere so pod- vržene premagovalci, znova za- dobite neodvisnost i nadale, da bi mir potrdo med narodi jakost, kak je to določo sv. Oča Pij XII. v svojoj okrožnici*. — Drüštvo izraža nadale želo, naj se Fran- cija vsikdar bole Zaveda svojega krščanskoga poslanstva, da njena veličina v tom leži, kak tüdi re- šitev europske sküpnosti. Europa ne bo najšla tečas svoje kulture i svojega mirü, dokeč se ne nagne k svojoj vretini. Vretina kulture je pa samo Kristušov evangelij. Polski zgrablenci. Polskim zgrablenim voja- kom se tak slabo godi, da jezeri vmirajo od mraza i glada. Tak pišejo svetovni listi, ki odkrivajo grozote trplenja polskih zgrab- lencov. Ar je Bog pravičen, bo povrno tem nedužnim žrtvam z smilenov plačov na drügom sveti, čaka pa nesmilena kaštiga za krivce teh grozodejstev na tom i drügom sveti. Finci pred Zvezov narodov. Na prošnjo Fincov je 40 držav poslalo v Ženevo svoje zastopnike na sejo Zveze naro- dov, da sklenejo potrebne ukrepe proti Rusiji, ki je po vsoj krivici napadnola mali narod. Zastop- nik Finske, Holski, je dao pretre- slivo sliko od divjega napada boljševikov. Zveza narodov je poslala ultimat Finskoj i Ruskoj, da v 24 vöraj morajo henjati sovražnosti. 4 NOVINE 17. decembra 1939. Gaber Johana, Hof Karft. Preč. g. urednik! Z imenom Je- zušovim i Marijinim vas najlepše pozdravim. Lepo se vam zahva- lim na rednom pošilanji Novin, tak težko je pričaküjam vsako nedelo, na veliko veselje so mi tü v tüjini. Veliko veselje nam je tüdi napravilo v tüjini pastir- sko pismo, štero so nam poslali Prevzvišeni g. knezoškof. Ne- mrem popisati moje radosti, štero sam občütila, kda sam prečtela prelepo pismo. Veliko veselje mi je prišlo v düšo, počütila sam se, kak da bi bila med mojimi dra- gimi v domovini. Za to pismo se Vam, Prevzvišeni g. knezo- škof, najlepše zahvalim. Naj Vam Vsemogočni Oča obilno poplača vso Vašo dobroto i skrb, štero žrtvüjete za nas izseljence. Bog Vas živi. — Pozdrav pošilamo svojim staršom, bratom, Sestri, vsoj rodbini i sosedom i preč. g. domačim dühovnikom. Poz- dravlam izs. düh. g. Škafara i g. Camplina ino vse izseljence v Franciji i Nemčiji. Žökš Alojz, Altmühl. Dragi g. urednik! Hvalen bodi Jezuš Kristuš i Marija, to je moj prvi Pozdrav, šteroga vam pošilam iz severne Nemčije. Naznanim vam, da Novine redno dobivam i se vam lepo zahvalim za to dobroto. Novine so mi edino veselje i tolažba v tüjini. Najprle si prečtem nedelski evangelij i to me še posebno veseli, da ga najdem v Novinaj. K slüžbi bo- žoj nemrem hoditi. Do najbliža- nje cerkvi mam 2 vöri. Vsako nedelo moram do 9. vöre delati, te mi je pa že ne mogoče priti v cerkev, ka je prekesno. Zato so mi Novine na tem vekšo to- lažbo i se vam še ednok zah- valim na rednom pošilanji. V njih najdem tüdi lepe navuke, po šteri se ravnam, da ne zablodim s prave poti. G. urednik, želem vam lübo zdravje od našega Gospoda Jezuša Kristuša i Marije. Naj vas Bog občuva ešče duga leta pri zdravji, da bote mogli po Novinaj voditi nas izseljence v tüjini. Bog vas živi, Pozdrav- lam svoje domače, očo, brate i neveste, celo rodbino i soside, celo Slov. Krajino, posebno pa gračko faro i njene dühovnike. Pozdravlam svojo rojstno ves Kruplivnik i ostanem z Bogom do veseloga videnja. Pred par dnevi sam se na- poto v svet, da vidim kaj zani- mivoga. Kda pridem v prvo ves, vidim na ednom preci velkom dvorišči na sredini vesi, gde na sredi dvorišče stojijo kola z le- stvicami. Na kolaj je sedo eden moški i je držo v ednoj roki bič, v drügoj pa cügle, a ženski dvej sta pa pregale konje. Gda to vi- dim, si mislim, dobro de iti za temi, tü mo gvüšno kaj zanimi- voga vido. Resan, tak pomali idem za njimi. Pridem na trav- nik, na šterom so nakladali tej lüdje otavo. Meli so že preci voz, da lejko pravim, bio je velki i lipo naklajeni. Moški je na- klado, a ženska je gor metala. Gda so meli samo ešče pet pla- stjov malo vekši, kak krtovinjek za naklasti, se moški zosaga pa pravi: „Več nemo gor devali, ka se meni že vrti, pa znam ger doj spadnoti.ˮ Ženske so njemi pravle „vej pa to nej vredno tü njavati, vej je to malo, to že de- nemo gori.ˮ Ali vse zobstom, moški malo gleda okoli, na to pa vrže doj rasoje pa doj z voza skoči i zraven proti domi začne bežati, kak da bi ga kaj odzaja ščipalo. Naj nepozabim povedati, da je te moški dober „šicarˮ, kak je doj vrgo rasoje z kol, je ravno vrgo na miš i jo namesti pre- smekno. Gda je moški ženske tam povrgo, si one zgučavajo, ka do zdaj delale, štera de šla nakladat to najgo. Nato se od- loči ta starejša i ide gor na kola i naklada ešče tistih pet plasti- čov. Voz zvežejo ino ženska na kolaj vzeme v roke bič i cügle i bre- zi vse nevole pripela otavo doj z travnika i lepo domo v dvorišče. Gospodarstvo. Ing. M. Peternel, Lendava. Zboljšanje naših kmetij. Kmetovalcem v premislek! Nekatere države so uvedle zakone, po katerih se posestva izpod pet, druge pa izpod osem oralov obdeljive zemlje ne sme- jo deliti. Ali bi se dalo pri nas to upeljati? Prav lahko, le ljudi nimamo, ki bi se za to stvar zavzeli in zapričeli ta pokret za delitev zemlje samo do gotove površine, kar bi bila velika ko- rist našemu kmečkemu stanu. Ljudje, ki navadno kmeta pred svetom zastopajo in oni, ki imajo zaslužka od delitve zemljišč, te- ga ne bodo pričeli ! Moral bi to pričeti kmet sam preko svojih gospodarskih in stanovskih or- ganizacij. Te velike naloge pa bi se morali čimpreje poprijeti, dokler imamo še Vsaj nekaj po- sestev nad 10 oralov velikosti. Torej zahteva po spremem- bi dednega zakona v zgoraj oz- načenem smislu, bi bila za kmečki stan res neobhodno potrebna. Povečanje posestva je v danasnjih časih težko doseči. Zmanjšanja posestva se pa mo- ramo varovati. Kaj bomo pa po- čeli, da se naše gospodarsko stanje popravi? Nič drugega, kot skušali si bomo posestvo zbolj- šati. Delo za oskrbovanje po- sestva pa si moramo urediti tako, da bomo z najmanjšim trüdom dosegli največje uspehe. Vse to je mogoče. Kako? V poljedelstvu samem mo- ramo, kot smo že omenili, prvo urediti vprašanje vode. Zamoč- virjena zemljišča je treba osušiti, na sühih zemljiščih pa je treba uvesti namakanje. Naša polja morajo biti pra- vilno in pravočasno obdelana. Da se polje dobro obdela, je potrebno strojev..;Z dobrim že- leznim plügom lažje in hitreje izorjemo naše njive kot z lese- ni. Vsak kmetovalec bi moral delati nato, da si najpreje za- menja svoj leseni plüg z želez- nim. Vprašajte one, ki imajo že take pluge, ali so ž njimi zado- voljni in ali so jim plügi že pla- čali nabavne stroške. Vsak se bo po pravici pohvalil z železnim plügom. Treba nam je bran, okopalnikov, sejalnih;,strojev in slično. Eden sam ne more ku- piti vsega. Če pa več ljudi sku- paj kupuje nabava cenejša in se stroj pri skupni nabavi dobro isplača. V drugih krajih naše banovine imajo kmetovalci svoje strojne zadruge, s pomočjo ka- terih si skupno nabavljajo in uporabljajo stroje. Tudi to bi se pri nas dalo organizirati. Za se- daj pa pri nas stroje lahko na- bavljajo za sküpne uporabe ži- vinorejske organizacije, krajevne kmečke zveze in kmetijske pod- ružnice. Z skupnim delom se bo tudi vprašanje strojev na naših malih kmetijah rešilo. Vprašanju izmenjave seme- na se mora tudi posvečati več pažnje. Vsako seme ne prenese vsake zemlje, prav sigurno pa se tudi vsako seme še na tako dobri zemlji izrodi. Zakaj? Vsa- ka zemlja ni pogodna za, vse rastline. Vsaka rastlina ne izko- risti zemljo enako kot druga ras- tlina. V tako zemljo pa pada seme več let za povrstjo. Več- krat mu pomanjkuje hrane, dru- gič mu je preveč vode ali pa premalo solnca, da ne dozori tako, kot bi bi bilo treba. Tako nedozorelo seme Prihodnje leto ne bo dalo pričakovanoga pri- delka. Zato je potrebno menjati semena rastlin in sicer tako, da se nabavna taka semena, ki bo- do dala obilnejši rod in bodo dobro dozorela. Naši kmetovalci bi morali Vsaj vsaka tri leta menjati seme krompirja, vsaka štiri ali pet let pa semen silja (pšenice, rži, ovsa). (Dalje.) Gospodinjstvo. Na preprost način si lahko narediš prav okusno in zdravo pijačo, ki je zares dobra in spo- minja na Radensko slatino. Le- tos jabolka rada gnijejo. Vzemi vrč od mleka ali škaf ali sodček, ki je odprt gnila jabolka po- meni v to posodo, nalij sveže pitne vode in imej v kuhinji blizu tople peči. Voda ne sme segati do vrha, ker čez par dni že po- lagoma vre. V gnilih jabolkih so zdravi kisli soki, ki so zdravilni za čiščenje črev in želodca, hla- dijo žejo in povečajo apetit. Tudi čisti ta pijača kri in osveži telo. Le kar je plesnobe, tisto crdreži, vsa gniloba pa je uporabna z olupki vred. Če lupiš jabolka za pogače, olupke vrži v ta škaf. Tudi jesih je dober čez en teden. Ko piješ, odlij v skledo, pa zopet dolij sveže vode. Ko je že vsa kislina izrabljena, potem šele vrži na gnoj. Tudi kisla voda od repe ali od zelja naj se ne poliva po tleh, ampak popije. To je tvoja domača lekarna, vrastvo, ki nič ne stane. Tako so se zdravili naši pradedje. M.Z. Tišlarska šker z rezatjov stolicov se z proste roke oda. Več zvedite v tiskarni Balkánji v Lendavi. Pisma vojakov iz Slovenske Krajine. štera so v svetovnoj bojni pošilali uredništvi Novin. Ta večjezerna pisma so dokaz tiste povezanosti, štera je obstojala med No- vinami i našim narodom i štera je rodila našo sloboščino. Smolko Stefan s Tirola. Poz- rav z bojnoga pola 1918. juli- uša 3. Vu imeni Jezuša i Marije najprle etak lepo pozdravim: valen bojdi Jezuš Kristuš pa tüdi želem, ka bi ji to moje malo ismo vu najjakšem zdravji ino adovolnosti moglo gori najti, a jim tüdi dan na znanje, ka Novine vdablam, štere san tak dugo se čakao. Jas sam šte vala Bogi živ, liki tak sam malo pri zdravji i sam jako slab. Eti je strašno nevarno mesto, tü edno- ga človeka živlenje je nej kraj- cara vredno. V kakšem božnom mesti san bio, že sam trikrat bio letos notri, gnjes pa ravno iden štrto krat notri. Vala Gos- podnomi Bogi, san zato seli srečno vö prišeo. Lejko mi pa ešče zaj Bog tüdi pomore, pres- véto Srce Jezušovo, ka srečno vö priden. Ve san jin šteo pe- neze poslati, pa ne jemlejo gori. Lejko de mi pa Bog pomagao, ka se včakam sabačaka, pa ji te poglednem. Eti je mrzlo, ka je šče na mestaj sneg. Pa se jim tüdi v molitev zročim. Drügo jim neven pisati. Zaj ji šče ed- nok srca lepo dan pozdraviti, dragi brat vu Kristuši. Naj nam Bog pomaga, jin doma, nam pa eti vu tej tihinski orsagaj, šteri so tak daleč od nas. Zdaj pa z Bogom dragi brat vu Kristuši. — Amen. Viničarski red. O razpravah pred viničarsko ko- misijo je voditi zapisnik, iz katerega morajo biti razvidni predlogi strank in sklepi viničarske komisije. Kot zapisni- kar se lahko pritegne občinski tajnik, ako viničarske komisija ne določi ka- ko drugače. Zapisnik o razpravi pod- pišejo takoj po njenem zaključku poleg zapisnikarja vsi člani komisije. Če od- kloni kateri član komisije podpis, se mora to ugotovili v zapisnika uteme- ljene pismeno razsodbo mora komisija izdati v roku treh dni. Podpiše jo predsednik. § 31. Ako se je komisija uveriia, da je razlog za predčasno ukinitev službenega razmerja v krivdi vinograd- nika, izreče po ugotovitvi morebitne škode, ki jo je utrpel viničar, da mora vinogradnik viničarju povrniti ugotov- leno škodo; če viničar tudi pred ko- misijo vztraja na predčasni ukinitvi službenega razmerja, izreče komisija, da je slüžbeno razmerje predčasno ukinjeno in da sme viničar zapustiti službo, brž ko razsodba postane prav- nomočna. Če se izkaže, da je kriv vi- ničar, obsodi komisija viničarja na po- vračilo morebitne škode; če vinograd- nik tudi pred komisijo vztraja na pred- časni ukintvi službenega razmerja, iz- reče komisija, da je slüžbeno razmerje predčasno ukinjeno in da mora viničar zapustiti službo najpozneje v 14 dneh, v primerih tč. b) in d) § 25. pa naj- pozneje v osmih dneh po pravnomoč- nosti razsodbo. Na predlog stranke razsoja komisija tudi o drugih primerih povračila škode iz službenega razmerja, kakor tudi o sporih glede prejemkov. § 32. Proti razsodbi viničarske komisije, v kolikor se tiče ukinitve službenega razmerja (§§ 18., 19., 22., 25 in 26.), se more pri predsedniku viničarske komisije v roku 5 dni od dneva priobčite razsodbe vložiti p>i- tožba na nadrejeno občeupravno ob- lastvo, ki odloča dokončno. Nadrejeno občeupravno oblastvo mora rešiti pri- tožbe glede predčasno ukinitve služ- benega razmerja (§§ 25. in 26.) naj- kasneje v 8 dneh po prejemu, glede ukinitve službenega razmerja po §§ 18., 19. in 22. pa najkasneje v roku 15 dni po prejemu. § 33. Stranka, ki se ne zadovolji z razsodbo viničarske komisije, v ko- likor se ta tiče odškodnine, oziroma prejemkov, se more s svojim zahtevkom obrniti na redko sodišče, mora pa to sto- riti v roku 60 dni od dneva priobčitve razsodbe komisije. § 34. Izvršba razsodb komisije o povrači u škode, oziroma o dolžno- sti plačila prejemkov, če se stranka ne obrne na redno sodišče, kakor tudi iz- vršitev razsodb komisije, oziroma ob- čeupravnega oblastva glede ukinitve službenega razmerja, se vrši po pred- pisih o izvršenem postopanju pred po- litičnimi oblastvi. Predlog je vložiti pri občini na sedežu komisije, ki je izrekla razsodbo. § 35. Kljub izvršnosti razsodbe o ukinitvi službenega razmerja more stranka pred rednim sodiščem uvelja- vi svoj polni odškodninski zahtevek zaradi neizpoinitve slüžbene pogodbe, ako misli, da razsodba komisije ali občeupravnega oblastva stvarno ali pravno ni utemeljena. To tožbo je vlo- žiti v roku 60 dni po pravnomočnest razsodbe. § 36 Poravnave, sklenjene pred viničarske komisijo, imajo veljavo sod- ni poravnav. O poravnavi se napravi Zapisnik v smislu § 29.; razen tega se izda še posebna listina, ki jo podpiše predsednik. Posebne določbe o odškodnini pri predčasni ukinitvi službenega razmerja. § 37. Ako se je slüžbeno raz- merje ukinilo po krivdi vinogradnika, mora ta viničarju povrniti vrednost žetve, ki bi jo viničar predvidoma do- sega na deputatni zemlji, kakor tudi stroške selitve. Ako se je slüžbeno raz- merje ukinilo po krivdi viničarja, mu mora vinogradnik povrniti samo vred- nost semena in vrednost dela na de- putatni zemlji. Odškodnina ne more znašati več, kakor znaša povprečna krajevna vrednost pridelkov, oziroma dela glede na način obdelovanja na deputatni zemlji: Pravica združevanja. § 38. Viničarji imajo pravico združevati se v posebna strokovna dru- štva v zaščito svojih ekonomskih, kultur- nih in socijalnih interesov. Viničarski sklad. § 39. Pri kraljevski banski upravi dravske banovine, v Ljubljani se usta- navlja poseben viničarski sklad, v ka- terega se stekajo prispevki in kazni iz te uredbe. Sklad se uporablja za pod- pore viničarjem in njihovim svojcem v primerih dolgotrajno bolezni, onemog- losti in smrti. Natančnejša določila o plačevanju v sklad in o upravljanju in o uporabljanju tega sklada predpiše ban s posebnim pravilnikom. § 40. Vsak imetnik (lastnik, uži- vate, zakupnik) vinograda, ki po svo- jem glavnem poklicu ni kmet) oziroma vinogradnik, ima pa viničarja, plača letno od pol ha vinograda, ki ga ob- delüje viničar, v viničarski skaa pav- šalni znesek din 100‘—. Ta znesek sme ban za območje Veljavnost te uredbe po gospodarskih razmerah znižati ali zvišati. Za kmeta oziroma vinogradnika po svojem glavnem poklicu se šteje, kdor obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine, ali kdor obdeluje zemljo s pomočjo tuje delovne moči, če je sam ali so njegovi rodbinski člani fi- zično pretežno zaposleni v poljedelskih ali vinogradniških delih. Za kmeta se štejejo tudi osebe, ki morajo zaradi bolezni, starosti ali drugih neizbežnih razlogov obdelovati zemljo s tüjimi močmi, ter nedoletni otroci kmetov in zapuščine za kmeti. V nobenem pri- meru se ne šteje za kmeta oseba, ki ima dohodek iz razmerja stalne javne ali zasebne službe ali Zbog njega (upo- kojenec), če prejemki iz tega naslova znašajo več ko din 18 000.— letno, Prav tako se ne štejejo za kmeta pravne osebe. Vendar ne plačujejo prispevka po odst. 1. tega paragrafa pravne ose- be za tiste vinograde, ki jih uživajo fizične osebe, če po zakonskih pred- pisih donos teh vinogradov tvori del plače uživalcev, oziroma se jim ta do- nos šteje v pláčo. Prav tako ne pla- čujejo prispevka cerkvene (ne Samo- stanske) imovine, če je donos vinogra- da določen za vzdrževanje cerkve ali za kritje stroškov bogoslužje. Plačeva- nje pavšalnih zneskov predpisuje obče- upravno oblastvo prve stopnje. Proti predpisu je dopustna pritožba po do- ločilih zakona o občnem upravnem postopku. Pošta. Tibolt Karol Kneževo, duga je 29 din. Prosimo, da se nam te dug povrne. Gomboc Jožef, Tešanovci. Novine v Nemčijo na polleta 36 din, kalendar 10 din. Ferčak Ivan, á St. Gervasv. Na letos je duga ešče 50 din. I 699|39 - 8. Dražbeni oklic. Dne 29 januarja 1940, dopoldne ob pol 11. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 22, dražba Sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga k. o Hotiza, vl. št. 42 B 12, 19. 21, 5|28-inka pare. št 56b hiša, št. 91, dvorišče, sadovnjak in del stavbe, vl. št. 247 B 1, pare. št 57 vrt, vl. št 258 B1, pare. št. 58 vrt, sedaj njiva. Cenilna vrednost Din 5.010 — Najmanjši ponudek Din 3.34P— Varščina Din 501'— Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najkas- neje pri dražbenem naroku pred za- četkom dražbe, sicer bi se jih ne mo- glo več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v do- bri veri. — V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče v D. Lendavi, odd. II. dne 30. novembra 1939. Novine izdajajo vsaki četrtek sa prišestno nedelo, Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.