Poštnin? plač?na — Sped. abbon. post. — II gr. ★ FINANCE ★ I N 1) V S T H I J A ★ O H H T ★ K M E T I .1 S T V O leto v. št. ios TRST, 10. NOVEMBRA 1951 CENA LIR 20 HnalfiSkfivolitve Sila bo Odločila V Egiptu? POIRHJt KllttJSUt fflll? in Trst V času volilne agitacije na Angle-skem si pogosto naletel v angleškem 11 tujem tisku na bombastične napo-e(ii, kakor: «Usoda Anglije se bo odloga na volitvah« ali pa ((Anglija pred s°dno odločitvijo)), «Svetovna politika J? razpotju« itd. Na koncu koncev lso prinesle angleške volitve nikakšne ^končne odločitve. Pri seštevanju gla-in poslanskih mest so bili vsi ra-°čarani: zmagovalci (konservativci) in praženi (laburisti). Razočaranje pri-pva sam konservativni tisk brez »otavljanja. V novi poslanski zborni-1 'bodo imeli konservativci sicer 18 po-ancev več kakor delavska (laburistič-p) stranka, toda za laburistično stran-1° se je odločilo 78.000 volivcev več ka-^°r za konservativno; le zaradi posebne pgleške volilne geometrije bodo kon-ervativci imeli več poslancev kakor aburisti. Oddani glasovi so bili raz-pljeni tako-le: 48,7% za laburiste, 48% a konservativce in 2,5% za liberalce. Po predzadnjih volitvah so si labu-,!st' zagotovili v poslanski zbornici ve-‘»o 9 posllancev. Tako majhna večina Jl,» ni dovoljevala odločne politike ne a gospodarskem ne na čisto politič-'e,,i področju. S takšno večino so med-0 vladali okoli 20 mesecev, nakar je Jihov vodja Attlee sam razpisal nove olitve, da bi razčistil položaj. Gornje ,eviike dokazujejo, da do tega razči-^fnjh ni prišlo. Zato konservativci sa-napovedujejo, da bodo šele bodoče olitve končno razčistile politično o-*tačje. . Ta naša kratka številčna razčlemba jo bila potrebna, da bi lahko sodili o “olitiki nove angleške vlade, ki je v jokati konservativcev pod vodstvom “Veh vodilnih osebnosti — Wistona '-hurchiua in Antona Edena. V kon-Sefvativnih listih lahko čitaš, da nova jlada ne misli na izvajanje nekakšne kontrarevolucije, t. j. na odpravo go-nodarskih in socialnih preobrazb, ki j1!1 je izvedla laburistična stranka v jasu svojega šestletnega vladanja. Ka-era vlada bi se upala razkačiti delav-?lvo in izzvati stavke v trenutku, ko ie Po vsem svetu v teku mrzlična tek-jOa za čim večjo proizvodnjo in čim k'lrejše oboroževanje. Sicer sami kon-jervativci ugotavljajo, da se je pri volčin pokazala jasrla volja za zmer-ost. Sestava nove Churchillove vlade Ustreza temu razpoloženju. Churchill je foklical v svojo vlpdo predvsem siro-kovnjake (Buttlera za finance, Davida laxwella za notranjo politiko in VVal-kfa Monctona za delo) in ne politike. °dilni politični osebnosti sta samo on k°t ministrski predsednik in Eden kot *unanji minister. Naša napovedovanja slonijo na geslih konservativcev za časa volilne agitaci-% in prvift časopisnih komentarjih po jolitvah. Presenečenja seveda niso izključena. Tako n. pr. so veliki konser- ■ kativni listi takoj po volitvah izključevali možnost povrnitve jeklarske indu- ■ strije zasebnikom ,medtem ko napove-^iejo novejša poročila zakon, s kate-rirri namerava nova vlada razveljaviti ?°državljenje velike jeklarske industri- Vendar bi se hkrati ustanovil nekak-sen vrhovni svet, sestavljen iz predstavnikov države, delavskih sindikatov in 'Odustrijcev, ki bi nadziral in koordi-tliral industrijsko dejavnost. Tržačani so si ob razglasitvi volilnih rezultatov postavili vprašanje, ali bo Sprememba v vodstvu Velike Britanije •Tinesla kakšno izpremembo tudi v angleški zunanji politiki in s tem na Tržaškem. Predvsem ne pozabimo na že Zgodovinsko dejstvo, da izprememba Dri državnem krmilu na Angleškem ne vPliva tako hudo na zunanjo politično shier kakor v drugih državah Angleška Zunanja politika je bolj plod stremljenja vse angleške javnosti kakor političnih strasti posameznih strank. Glede Zunanjega ministija Edena je znano, da ^alijani ne polagajo vanj posebnih nad 'n da je prišel v spor z ministrskim "redsednikom Chamberlainom, znanim nobudnikom kompromisov z rimskim lašizmom in nemškim nacizmom, že leta 1938 tudi zaradi njegove politike nasproti Mussoliniju ter je odšel iz tedanje vlade. Mussolini ga je ob neki ntiložnosti tudi osebno uilalH; tedaj je Eden izjavil, da ne bo Duceju ostal 'lolžan odgovora. Za to je imel dovolj Ufiložnosti, ko je bil med vojno zunanji minister v času 1940-1945. Od zunanjepolitičnih smernic angle-S|%. Letno proizvodnjo v Zahodni tjemčiji cenijo na 12,88 milijona ton. "foizvodnja v Vel. Britaniji ni pokazala posebnega razmaha, ker je Velika “ritanija zmanjšala uvoz starega že-e2a iz Nemčije. ZDA na strani Velike "Britanije = Italijanska igra Dragocene kovine ovirajo pogajanja? Opirajoč se na javno mnenje v Angliji in na solidarnost Združenih ameriških držav je angleška vlada odločno nastopila proti Egipčanom, ki so odpovedali angleško - egiptovsko pogodbo iz leta 1936. Angleži hočejo zavarovati glavno prometno žilo Britanske skupnosti, ki gre skozi Sueški prekop, za vsako ceno. Doslej še ni popolnoma jasno, ali so pripravljeni sprejeti kompromisni predlog ameriške diplomacije, po katerem naj bi nadzorstvo nad Sueškim prekopom sprejela Zveza za Srednji vzhod, sestavljena iz predstavnikov ZDA, Vel. Britanije, Francije Egipta in Turčije. V teku 36 ur po egiptovski odpovedi angleško-egiptoske pogodbe so Angleži z letali prepeljali s Cipra 3.500 mož, s katerimi so močnejše zasedli postojanke ob Sueškem prekopu. Iz Trsta je nedavno odpotoval I. bataljon angleškega pehotnega polka ((South Lancashire« z navodilom, da se nastane v Kartumu, glavnem mestu Sudana. V Ismajlijo ob. Sueškem prekopu in v Fort Said, t.j. v pristanišče ob vhodu v Sueški prekop, so prihrumeli angleški tanki. V Fort Said je priplula angleška križarka «Ganbia». Nahas paša, predsednik egiptovske vlade, razpolaga z vojsko 80.00(1 mož, toda v odprto borbo z Angleži se ne bo spustil. Ne samo, da ni njegova vojska dovolj opremljena, Egipčani sploh ne mislijo na oborožen spopad, ker bi pomenil velik riziko in bi silno prizadel 250.000 Egipčanov, ki živijo ob Sueškem prekopu. Ameriški tisk ne izključuje možnosti, da se je vlada Nahasa paše spustila v najnovejšo dogodivščino tudi iz notranjepolitičnih razlogov. Tako piše «Newsweek», da se je v samih vladnih krogih v Egiptu razpasla korupcija in da je Nahas paša z najnovejše potezo proti Angležem skušal obrniti pozornost javnega mnenja v drugo smer. Nedavno so razdelili 400 akrov (1 aker = 40,46 ara) zemlje blizu Aleksandrije revnim kmetom po nizki ceni. Pozneje se je pokazalo — tako trdi ameriški tisk da so bili ti revni kmetje prav ožji sorodniki ministrskega predsednika Nahasa paše. Pri Zitunu blizu Kaira je bilo vloženih 10.000 prošenj za zemljo. Po sklepu vlade naj bi se vprašanje, komu naj ustrežejo, r. šilo z loterijo. Med dobitniki so bili po zatrdilu omenjenega lista trije bratranci Nahasa paše, glavni njegov telefonist v pred-sedništvu vlade, štirje njegovi tajniki, šest njegovih osebnih stražnikov, brat notranjega ministra in svak ministra za javna dela. Glede na to kralj ni potrdil izida loterije in takšne razdelitve zemlje. V Egiptu pritiska v zadnjem času precejšnja gospodarska stiska, ker so cene bombaža na mednarodnih trgih zelo padle. O razpoloženju v Sudanu, kateremu bi zdaj Egipčani radi sami vladali, torej ne več vzajemno z Angleži, trdijo zanesljiva poročila, da je med 8 milijoni Sudancev samo 1 stranka za egipčansko nadvlado. Sudanci bi radi bili neodvisni. Anglaži trdijo, da Sudan še ni zrel za neodvisnost. Zato je potrebno še dobrih 10 let. Po najnovejših poročilih iz VVasbin gtona je ameriška diplomacija mnenja, da je treba podpreti stremljenje Angležev, da ostanejo v Sudanu, iz čisto hladnih računov. Po umiku iz Indije so Angleži zgradili v Sudanu močne postojanke, ki so opora njihovega vp’i va tja do Indijskega oceana. Postojanke ob Sueškem prekopu in na Bližnjem vzhodu sploh so velikega pomena za ves obrambni zahodni blok, ki ga vodita Amerika in Vel. Britanija. Poleg tega so za preskrbo motoriziranih vojsk silne važnosti petrolejski MmiIIb bodo bolje povezali z notranjostjo Nedavno se je v Marseillu mudilo posebno odposlanstvo aConnseil General des Ponts et Chaussees«, ki naj bi pro učilo vprašanje boljše povezave marsejske luke z notranjostjo. Gre za rešitev naslednjih vprašanj: 1. Dovrši naj se povezava med Mar-seillem in reko Rhono. Rhon naj bo ploven tudi med Lyonom in Ženevo v Švici. 2. Razviti je treba petrolejsko industrijo in postaviti petrolejski vod v smeri Lyona in Chalonsa. 3. Zboljšati je treba cestne zveze med Marseillem in zaledjem. 4. Potrebna je elektrifikacija proge Lyon - Marseille. Razvijejo naj se električne hidrocen-trale in postavijo nove v zaledju Marseilla. Gospodarske vesti iz ZDA Po cestah Združenih držav vozi več kot 50 milijonov osebnih in tovornih avtomobilov, avtobusov in drugih motornih vozil. Podeželski promet se je leta 1350 povečal za 9% in dosegel o-koli 223,000.000.000 prevoženih milj, pri čemer pa niso upoštevani ameriški motociklisti, ki so leta 1950 prevozili skupno 450.000,000.000 milj. V tovornem letalskem1 prometu Združenih držav so v letu 1*950 potolkli več rekordov kot v vseh 23 letih zgodovine ameriškega tovornega letalskega prometa. Med drugim so dosegli nove rekorde glede obsega prevoženega tovora, kosmatih dohodkov, skupno težo, povprečno težo na vsak tovor, in največji mesečni obseg prevozov. vrelci v Iranu, Iraku in Saudovi Arabiji. Velik je njihov pomen tudi za razvoj vsega gospodarstva na Zahodu. V zvezi s tem si postavlja svetovna javnost vprašanje, kakšno stališče bodo zavzeli Američani nasproti najnovejšim sporom med Iranom in Anglijo ter med Anglijo in Egiptom. Sodeč po pisanju ameriškega tiska lahko trdimo, da so Američani zavzeli glede angieško-egiptovskega spora odločnejše stališče kakor v Iranu in se postavili ob stran Anglije. S tem ni rečeno, da bodo z Angleži solidarni v vseh morebitnih sporih z raznimi državami na Srednjem vzhodu. Vprašanje se je kompliciralo tudi z najnovejšo napetostjo med Marokom in Francijo. Vrhovni komandant ameriške vojske Dwight Eisenhower je nedavno izjavil, da se Američani ne morejo u-preti stremljenju mohamedanskih množic od Dakai-ja do Mindanaoja, sicer ne bi mogli braniti načela, da nočejo vladati nobenemu tujemu narodu. A-rabci nočejo nadvlade ne Francozov ne Angležev; toda niti Američani ne uživajo pri njih posebne naklonjenosti, odkar so podprli zamisel ustanovitve neodvisne izraelske države. Ameriški tisk ugotavlja, da ZDA ne bi mogle prevzeti odgovornost za razplet dogodkov na Bližnjem vzhodu kakor so to storile leta 1947 v Grčiji in Turčiji. Razvoj najnovejših dogodkov na Bližnjem vzhodu dokazuje, da se je kolonialni sistem obrabil in da je mogoče organizirati mednarodni red edino na osnovi sodelovanja in priznanje demokratičnih pravic vsem narodom. Angleži so to že davno uvideli in pričeli izpopolnjevati Britansko skupnost s kolonijami, ki so jim priznali položaj neodvisnih držav. Gospodarsko prodinje nalije Laskanje rimske politike Kairu v času angleško-egiptovskega spora je o-čividno. Ze na velesejmu v Bariju, ki je nosil ime »Sejma Bližnjega vzhoda«, je zbudila prisotnost egiptovskega ministra za gospodarstvo. Predstavnik Egipta in pomočnik italijanskega ministra Taviani sta govorila o plodnem gospodarskem- sodelovanju. Zdi se, da Rim ne misli na politično prodiranje na Bližnji vzhod po Mussolinijevih poteh, pač pa hoče utrditi svoj gospodarski vpliv. Ta pot vodi Italijane še dalje — v Adis Abebo, prestolnico abesinskega cesarstva. Italija je nedavno obnovila diplomatske odnose, z Abesi-nijo. Rim računa z oslabljenjem angleškega vpliva na tem področju: in se veseli utrjevanja ameriške moči, računajoč na ameriško oporo. Američani so zlasti naklonjeni kombinaciji med italijansko delovno silo in ameriškim kapitalom v Afriki. Francoska mornarica pomlajena Pred vojno je francoska trgovinska mornarica obsegala 2,7 milijona brl, vojna ji je odnesla za 850.000 brt ladij. Pred vojno je bilo francosko ladjevje precej zastarelo. Po petih letih razpolaga Francija s popolnoma obnovljeno mornarico, ki obsega že nad 3 milijone btr. Po svojem obsegu je francoska mornarica peta in je zavzela mesto za iiDA, Vel. Britanijo, Norveško in Panamo. Danes je 60% njenih ladij starih manj kakor 10 let, medtem ko so novejše ladje pred vojno predstavljale samo 28% celotne mornarice. Francosko mornarico prekašata v tem pogledu samo Švedska in Japonska. Pred vojno je Francija imela 43% potniških ladij, danes samo 24%, tovornih 45%, danes 55%. Delež petrolejskih ladij se je dvignil od 12 na 21%. Ni slučajno, da Francija ni obnovila potniškega ladjevja v starem obsegu. Letala namreč vedno bolj izpodrivajo iadje, saj prileti dandanes iz čezmorskih dežel v Francijo 30% vseh obiskovalcev. Poleg tega je bilo Francozom mnogo do tega, da preskrbijo Francijo čim hitreje s surovinami iz čezmorskih dežel. Med velikimi plovnimi družbami, ki vzdržujejo zvezo med Francijo in čezmorskimi deželami, je treba omeniti ((Messageries Maritimes« in «Chargers Reunis«. Ti dve družbi gradita vedno bolj ladje za kombinirani promet, t.j. za prevoz potnikov in tovora. Najprej sta podjetji gradili 5.000-tonske ladje, na katerih je bilo prostora za 200 potnikov. V zadnjem času sta pričeli gra- diti 10-12.000-tonske ladje z brzi-no 16-17 milj, na katerih je prostora za 250 potnikov, medtem ko je ostali del ladje, rezerviran za blago. Plovna podjetja naročajo danes hitrejše ladje s srednjo tonažo. Danes imajo ladje brzino 16-18 milj, medtem ko so pred vojno dosegle komaj 10-13 milj. Pred vojno so Francozi imeli 14 velikih luksuznih ladij, danes jih imajo samo 5. V zadnjem času proučujejo vprašanje, ali bi bilo koristno zgraditi luksuzno ladjo tipa ((Normandie». Tudi v Franciji motor vedno bolj izpodriva paro. Samo 250.000 brt francoskih ladij žene premog. Med ladjami, ki jih zdaj gradijo, je 70% na motorni pogon (na Holandskem in Skandinaviji celo 90%). Francozi so obnovili tudi svoje ladjedelnice. Vojna je uničila 60% ladjedelnic. Takoj po vojnem času so Francozi naročali mnogo ladij v inozemstvu. Danes izvršijo naročila lahko že francoske ladjedelnice, ki so bile popolnoma modernizirane. Njihov načrt predstavlja gradnjo 500.000 brt. V tem pogledu zavzemajo prvo mesto za angleškimi ladjedelnicami, ki imajo v delu 2 milijona brt. Proizvodni stroški francoskih ladjedelnic so za 30% višji kakor na Angleškem, v Holandiji ali v Skandinavskih državah. Zelja francoske Via. de je, da se kljub temu francoske ladje gradijo v Franciji. Zato je francoska zbornica izglasovala 7 milijard frankov s katerimi hoče kriti zgube francoski!) podjetij, ki bodo naročala ladje v domačih ladjedelnicah. Znani ameriški časnikar Drevv Pear-son je napisal za veliki ameriški list ((VVasnington irost«, ki se zlasti bavi z zunanjepolitičnimi vprašanji, vprav senzacionalni članek o vlogi dragocenih kovin kakor sta volfram in beril (be-ryllium) pri pogajanjih za sklenitev premirja na Koreji. Pearson trdi, da je volfram, ki ga pridobivajo na Koreji nujno potreben ameriški oboroževalni industriji. Brez tega volframa bi Združene države ne mogle zgraditi dovolj letal na reakcijski pogon in protioklepnih izstrelkov. Ta kovina je potrebna tudi atomski industriji. Bogata ležišča volframa so 90 km južno od 38 vzporednika, in sicer pri Sangdonu. Poleg tega so ameriške čete pri Kuimhvaju na Srednji Koreji odkrile bogata ležišča berila, ki ga potrebujejo pri atomskem raziskovanju. Ležišča teh kovin naj bi vplivala tudi na potek pogajanj za premirje na Koreji. Ameriška javnost je trditve omenjenega časnikarja sprejela kritično. Nekateri listi ugotavljajo, da omenjene kovine ZDA lahko uvažajo iz drugih držav, tako da jim rudniki na Koreji niso nujno potrebni. Leta 1938 je znašala proizvodnja volframa na Koreji .samo 6% svetovne proizvodnje, t. j. 1.930 ton, leta 1947 2.000 ton, leta 1948 1.155 ton in leta 1949 1.415 ton. Na drugi strani so ZDA, Bolivija, Argentina, Portugalska, Španija in Brazilija leta 1944 proizvedle 9.161 ton volframa. Poleg tega je treba dodati proizvodnjo Avstralije, Nove Zelandije, Belgijskega Konga, Peruja, Južne Rodezije, Južne Afrike, Mehike in Kanade, ki je bila med zadnjo vojno precejšnja. Vsi ti viri so danes dostopni Združenim državam, ki po vsem tem lahko pogrešajo volfram na Koreji. Volfram uporabljajo posebno pri proizvajanju posebne vrste jekla. $ to s*n) MEDNARODNO SODELOVANJE PROTI KOBILICAM Vzhodnoafriška visoka komisija je objavila podrobnosti mednarodnega načrta za pobijanje nove nevarnosti pohoda kobilic v Afriki. Ze lani, ko je grozila nova nevarnost kobilic, je posvetovalni odbor za boj proti kobilicam sklical sestanek v Nairbiju, ki so se ga udeležili opazovalci britanskega kolonialnega urada, preizkovalne-ga odbora za boj proti kobilicam, britanskega urada za Bližnji Vzhod, Egipta, Sudana, Vemena, Italije in Abesi-nije. . Ker je grozila nevarnost pohoda kobilic v nepričakovanem obsegu, so izdelali širokopotezni načrt za boj. proti kobilicam, za katerega so predvideli 1,200.000 funtov šterlingov izdatkov. Akcija proti kobilicam bo zajela Kenijo, Ugando, in Tanganiko. ZAVAROVANJE. PROTI TOČI. V Parizu je bil te dni kongres zavarovalcev proti toči, ki so prišli iz raznih delov sveta. Na zborovanju so u-gotovili, da se da zavarovanje proti toči organizirati kakor vsLTko drugo zavarovanje. Sklenjeno je bilo, da se ustanovi mednarodni urad za zavarovanje proti toči, ki bo| zbiral podatke o tem predmetu. Akcijo vodijo predvsem francoske zavarovalne družbe. Zborovanja se je udeležil tudi francoski minister za proračun. KONEC SVOBODNE TRGOVINE V SOVJETSKI CONI. V Vzhodni (Nemčiji, ki je pod sovjetsko zasedbo, so leta 1949 ustanovili nemške trgovinske centrale. Zdaj so se centrale razvile. Proizvajalci morajo o svoji proizvodnji obveščati državno tajništvo za preskrbo materiala in blago izročati pristojnim trgovinskim centralam. Kupci blaga prejmejo od tajništva nakazila za blago, ki ga nabavijo pri trgovinskih centralah. Te lahko računajo za stroške 5-12%. Ta organizacija izključuje popolnoma zasebno trgovino. Organizacija in naloge naših strokovnih šol Na trgovski akademiji traja šolanje, kot sem že omenil, pet let. Poleg predmetov, ki se poučujejo na trgovski strokovni šoli, se na tej šoli poučuje še finančna matematika, statistika, narodno gospodarstvo, pravo, kemija in tudi jeziki. Seveda je na tej šoli učenja širšega obsega, globlje in temeljitejše, saj je to višja srednja šola in namenjena tistim, ki se bodo posvetili višji upravni pisarniški službi. Prav tako je tudi praktični del vaj in učenja intenzivnejši. Spoznali bodo n. pr. celotno knjigovodstvo, to je vse tiste sisteme in načine, ki so vpeljani v tej ali oni gospodarski stroki; statistika, danes, tako važen predmet, jim bo pomagala spoznati, kako se šteje in deli prebivalstvo po starosti, poklicu narodnosti itd, kako se določajo razni indeksi cen in zaslužka1 in slično. Znanje teh absolventov mora biti solidno, posebno iz tistih predmetov, ki so življenjske važnosti za uveljavljanje v praktičnem delu ali poklicu. Na trgovski akademiji so dijaki zaposleni prvo leto 26 ur tedensko, drugo 29, tretje 29, četrto 29 in peto 32'ur tedensko, to pri obveznem urniku, v kolikor ne bi obiskovali še kak neob- vezen predmet, italijansko stenografijo n. pr-, ki se na tej šoli poučuje neobvezno že tretje leto. Nla obeh šolah morajo dijaki po končanem zadnjem razredu polagati zaključne izpite: nižji tečajni na trgovski strokovni šoli, maturo na trgovski akademiji. Za obe vrsti šol je izpit merilo njihovega teoretičnega in praktičnega znanja. INDUSTRIJSKA STROKOVNA SOLA Ko sem že omenil naraščaj naših dveh trgovskih šol, nižje in višje, naj omenim še eno šolo strokovnega značaja, fci je danes dobro vpeljana in katero obiskuje veliko število učencev, to je nižjo industrijsko strokovno šolo. Tudi na to šolo prihajajo učenci po dovršenem petem razredu osnovne šole in se šolalo tri leta. Absolventom te šole, k; polagajo nižji tečajni izpit, prav tako kot na trgovski strokovni šoli, ni mogoče nadaljevati šolanje, ker nimajo ustrezajoče srednje šole za to vrsto absolventov. Ta šola je vzgojila že lepo število absolventov z dobrim strokovnim znanjem. Dečki in deklice te šole so pokazali s praktičnim delom, kaj jim je šola dala. Prav na zadnji razstavi te šole so razstav- Tudi vest o velikih ležiščih berila na Koreji še ni bilo mogoče potrditi. Beril uporabljajo za pridobivanje posebne zlitine z bakrom; iz te zmesi izdelujejo posebna kladiva, ki ne povzročajo isker. To je važno za industrijo, ki izdeluje razna razstreliva, prav tako tudi za petrolejsko industrijo. Zlitine v kombinaciji z berilom uporabljajo tudi za izdelovanje posebnih vzmeti v urarski in motorni industriji. Svetovna proizvodnja berila je pred letom 1939 dosegla komaj 500 ton na leto, leta 1948 1.786 ton. Največ ga pridobivajo v Braziliji, medtem ko je pridobivanje v Južni Afriki, ZDA, Argentini, Avstraliji, Portugalski, jugovzhodni Afriki in U-gandi pičlo. nn nase Ijeni izdelki bili v pohvalo mladini in profesorskemu zboru. Ce bi ne vedeli kdo jih razstavlja, bi bili prepričani, da so ta dela izvršili' gojenci kake srednje tehnične šole. Industrijska strokovna šola vzgaja mladino za razne obrtni.ke poklice. Te obrtne šole se delijo po stroki, za katero vzgajajo mladino. Tako ima naša industrijska šola dva oddelka: mizarski in mehanični. Na tej šoli dobi učenec poleg splošnega znanja posebno strokovno znanje in pripravo, da se lahko po končani šoli zaposli v mizarskih, ključavničarskih, mehaničnih in drugih delavnicah. Na teh šo ah je zelo veliko ur posvečenih praktičnemu delu v šolski delavnici, normalno 1 3 ur tedenskega pouka odpade na praktično, delo. Deklicami teh šol se predvajajo vsi splošni predmeti in še posebej gospodinjstvo, higiena, strokovno risanje, osnove računovodstva in osnove blagoznanstva. Tedensko so učenci zaposleni v prvem razredu 34 ur, v drugem 38 ur in v tretjem 38 ur; deklice pa v prvem 38 ur, v drugem 37 in prav tako v tretjem 37 ur. (Prihodnjič o našem naraščaju). L. T. R9nJG 11 i.ailji: in /npi:l Litiji: Ladjevje »Tržaškega Lloyda« se je te dni pomnožilo za dve novi ladji: v Speciji so splovili »Evropo«; in v Združenih jadranskih ladjedelnicah v Trstu »Azijo«. Tako ’e dobil »Tržaški Lloyd«, ki ie med vojno zgubil skoraj vse ladjevje — od 416.049 ton je ostalo samo 33.000 brt — v povojnem, Sasu 7 večjih ladij. Ladjevje »Tržaškega Lloy-da« se obnavlja s prispevki ZVU, italijanske države in družbe same. Tržaški tisk beleži z mešanimi čustvi to obnavljanje »Tržaškega Lloyda« iz prostega razloga, ker vodi upravo te družbe rimska vlada po pomorskem 'holdingu »Finmare« in ker se nove ladje registrirajo V Genovi. Pri Lloydu nimajo torej Tržačani več besede. Proge Tržaškega LAogda v Južno-in Vzhodno Afriko, ter Avstralijo se ne postavljajo v skladu z željami tržaških trgmicev in potrebami Trsta, temveč. v sklopu koristi italijanskega pomorstva. ; V tej zvezi naj zabeležimo, pripombo demokršcanskega lista »La Prora« (28.X.), da je trgovinska mornarica orodje italijanskega gospodarskega prodiranja. Potrebno je plasti obnoviti ladjevje beneške družbe »Adriatica«, da bi ta lahko zagotovila nadvlado italijanske trgovinske mornarice' na Jadranu in v Levantu, od koder jo v povojnem času, izpodrivajo mornarice Jugos'avije, Grčije in Turčije. To škoduje italijanskemu gospodarstvu! pa tudi italijanskemu političnemu ugledu. Kakor znano, je bila ta beneška družba, za katero se zavzema tržaška »Prora« ustanovljena l- 1937, ko ja Mussolini vzel tržaškemu Lloydu kljub vsem protestom donosne proge, v Le-vant in jih izročil Benečanom. »Adriatica« je imela pred vojno 39 ladij, danes jih ima samo 7; v kratkem dobi osmo ladjo pod imenom »Enotria« (2.500 bit). Njeno ladjevje je zastarelo. Da bi družba lahko izpolnita 'vo-. je naloge, ji bo treba preskrbeti: novo lO.OOOtonsko ladjo za potniške zveze z Egiptom, ker je sedanja »Esperia« premajhna; 2) 4.500-tonsko ladjo z brzino 16 milj za promet s Carigradom in 3) 4.200-tonsko ladjo, ki bi nadomestila za:tarelo »Campidoglio«. List začenja ta članek s pripombo, da je skrajni čas, da bi italijanska bla-da menjala svojo dosedanjo pomorsko politiko. Hotel je reči, da bi morala bolj skrbeti za jadranske postojanke. Vse bj šlo gladko, če bi bilo dovolj dolarjev tudi za beneško družbo in ko bi se dalo vsaj nekaj dolarjev prenesti iz tržaškega Marshallovega plana tudi v Benetke. INTEHGIOHIJA V zvezi - angleško-egiptovskim sporom zaradi nadzorstva nad Sueškim prekopom, ki je izrednega pomena za vso mednarodno plovbo in trgovino, se je v svetovnem tisku pojavila' stara Rooseveltova, zamisel, po kateri bi bilo treba važne mednarodne prehode, morske ožine itd., internacionalizirati-Vse kaže, da gre razvoj v tej smeri. Po vsem tem se internacionalizacija Trsta, ki ga je postavila mednarodna pogodba pod nadzorstvo Varnostnega sveta OZN, povsem krije s tem razvojem. Trst naj bo dostopen vsem narodom tržaškega zaledja. Iz te osnove misli izvira tudi ustanovitev mednarodne pristaniške' komisije, ki) jo predvideva mirovna pogodba in v kateri bi zaledne države Prišle do besede. JLLAGGIO DEL FANCILO" v rnkuli it-ilijiinski: rlL-žavi: ? Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da je nadzorstvo nad vzgojnim zavodom na Opčinah »Villaggio del Fanciullo«, ki je- bilo z zakonom ZVU pooblaščeno, dat po nižjih cenah razlasti okoliške kmete, v rokah Italijanske republike t. j. italijanske vlade. Čeprav vodijo zavod duhovniki, nima nadzorstva nad zavodom neposredno cerkvena oblast. V tej verziji najdemo tudi razlago od kod tako ogromna sredstva Za, graditev in vzdrževanje tako velikega zavoda. Zdaj je tudi razumljivo, zakaj je list »Gli Uomini di Domani«, ki ga je izdajala; uprava omenjenega zavoha, tako hvaiti radodarnost italijanskega ministra Lombarda in poveličeval obletnico 4- novembra' 1918, t. j. dan prihoda italijanske vojske, v naše kraje. 10. neivembra 1951 GOSPODARSTVO Stran 3 E 2i TRST ULICA F A R I O FILZI ST. I O/l. - TELEFON ST. 7S.08 SPOmRSKEGA ZDRUŽENJA Zakon o davčnem izenačenju Zaščita italijanskih vin V zadnjem času se v tukajšnjem časopisju mnogo piše o zakonu 11. januarja 1951 št. 25 tako imenovanega zakona o davčnem izenačenju ali Vanonijevega zakona. Ta zakon je v sosedni republiki že stopil v veljavo ter se pričakuje, da bo v najkrajšem času raztegnjen tudi na naše ozemlje. Morda bo Zavezniška vojaška uprava kot zakonodajalec tukajšnjega ozemlja v kakih nebistvenih točkah določil zakon spremenila oziroma ga prikrojila na tukajšnje razmere, upoštevajoč pri tem tudi prakso iz izvajanja tega zakona v Italiji. V pričakovanju skorajšnje raztegnitve zakona na tukajšnje ozemlje hočemo prikazati na kratko le najvažnejše določbe tega zakona. Ko bo zadevni ukaz izšel v Uradnem listu se bomo k predmetu povrnili ter podrobneje prikazali vse določbe tega zakona. Iz ministrskega poročila k temu zakonu povzemamo, da se hoče doseči boljša in pravičnejši razdelitev davčnega bremena med davkoplačevalce. Ta zakon naj bi bil tudi nekak uvod v reformo celotne davčne zakonodaje, ki jo sedaj odlikuje nepregledna množina zakonov in odlokov, ki si včasih celo nasprotujejo. Glavne določbe zakona so naslednje: a) obvezna vsakoletna prijava vseh dohodkov podvrženim neposrednim davkom. Prijava mora za vsako vrsto dohodka navesti vir dohodka, .kosmati dohodek, dovoljene odbitke in čisti dohodek. Prijave so zapovrstno oštevilčene ter je številka prijave javljena prijavitelju. Obveznost letne prijave ne velja za sledeče: Osebe, ^ki imajo le dohodke od odvisnega dela (mezde) ter ti dohodki ne presegajo 600.000 lir letno. Osebe, ki imajo le dohodke od zem- ljišča in zemljiškega donosa, a ne presegajo 240.000 lir letno. Prijava mora biti napravljena vsako leto, četudi se višina dohodkov ni spremenila. b) nove avtonomne sankcije v primeru neizvršitve prijave ali netočne prijave. V primeru neizvršitve prijave se že ugotovljene osnove dohodninskega davka zvišajo za 10%. Poleg tega je kršitelj kaznovan z globo 5.000 do 100.000 lir, ki se v primeru ponovitve prekrška lahko podvoji ali potroji. Ostanejo pa poleg teh novih sankcij proti prekršiteljem vedno v veljavi tudi sankcije, kot jih predpisujejo posamezni davčni zakoni, ki so še vsi ostali v veljavi. c) podjetja, ki se v smislu čl. 2195 civilnega zakonika morajo registrirati, smejo zahtevati, da se njihova davčna osnova ugotovi na podlagi knjigovodskih zapiskov, kot to že velja za delniške družbe, družbe z omejeno zavezo, zadruge in druge. d) dohodki kategorije B in C/l fizičnih oseb so podvrženi dohodninskemu davku le za del, ki presega 240.000 lir letno. e) celotni dohodek fizičnih oseb je podvržen dopolnilnemu davku le za del, ki presega 240.000 lir letno. Poleg tega je za vsakega družinskega člana dovoljen odbitek po 50.000 lir letno. Po odbitku 240.000 lir ter po odbitku po 50 tisoč lir za vsakeea družinskega člana, se na davčno osnovo računa dopolnilni davek progresivno od 2% do največ 50 odstotka. Poleg tega prinaša ta zakon še določbe o olajšanju sistemiranja davkov prejšnjih let in še druge manj važne predpise. GO- POROCILO ZVU UPRAVI ZA SPODARSKO SODELOVANJE Zavezniška vojaška uprava v Trstu je sestavila poročilo o gospodarskein razvoju na STO v razdobju julij 1948-junij 1951. za upravo Marshallovega plana ECA. Ne gre samo za podatke o uporabi, ki ga je nakazala Trsrt« ECA od začetka svojega delovanja do junija letošnjega leta, temveč tudi za podatke o splošnem gospodarstvu na Tržaškem. Poročilo vsebuje 11 poglavij z naslednjimi naslovi: 1) -Splošni pregled, 2) 'Dejavnost ERP, 3) Finančni položaj, 4) Posojila in javne investicije, 5) Gradnje ladij, 6) Industrijska proizvodnja, 7) Promet, trgovina in cene, 8) Železnice, 9) Javna dela in usluge, 10) Kmetijstvo, gozdovi in ribolov, 11) Zaposlenost in plače. Z bistvenimi podatki tega poročila bomo seznanili javnost v prihodnji številki. DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGUE TRSTU V razdobju januar-junij 1951 so dobavile italijanske elektrarne angloa-meriškemu pasu STO 92,767.000 kilovatnih ur električne energije; Jugoslavija je med tem časorp dobavila 4 milijone 293.000 kvvh. Leta 1948 je bilo razmerje naslednje: 91,14'2.000 kwh iz Italije in 70,745.000 iz Jugoslavije. Naslednja leta je jugoslovanska dobava padla (leta 1950 samo 3,831.000kwh). V prvem polletju 1951 je Jugoslavija dobavila coni B 38,102.000 kwh Cona A je potrošila v tem času 23,447.000 v industrijske namene in 7,203.000 kwti za železniški pogon. STANOVANJSKE HIŠE DELAVSKIH ZADRUG Uslužbenci Delavskih zadrug so se združili v gradbeni zadrugi in zgradili na križišču ceste DTUviano in Ul. Doda stanovanjsko poslopje z denarno pomočjo Zavezniške vojaške uprave. Ta je pred dobrim letom pospeševala gradnjo stanovanjskih hiš na zadružni podlagi in je v ta namen vsaki zadrugi krila 65% stroškov za graditev stanovanj. Seveda niso bili vsi zadružniki, ki so se združili v zadruge okoli raznih podjetij, tako srečni, da bi Prišli po tej poti do denarja in stanovanja ker je ZVU prekinila to akcijo. V prvi hiši, ki jo je postavila gradbena zadruga Delavskih zadrug, je dobilo stanovanje okoli 15 družin. V Ulici D’Alviano so zdaj uslužbenci Delavskih zadrug dogradili še drugo tronad-stropno stanovanjsko hišo vzajemno z zadrugo «Parva domus», ki se jim je pridružila. POJASNILA GLEDE DODELITVE STANOVANJ PRI SV. ANI Zavezniška voj’aška uprava smatra za potrebno, da pojasni položaj glede dode- li IMPRESSii Iz Prage je doslej prihajal v Trst češkoslovaški informacijski bilten «Im-press» tudi v slovenskem jeziku. V zadnjem času prihaja «Inpress» samo v italijanščini. DNEVNI BILTEN JUGOSLOVANSKE TRGOVINSKE ZBORNICE Trgovinska zbornica FLRJ v Beogradu je pričela izdajati dnevni bilten pod naslovom nEkonomski bilten«, ki prinaša gospodarska poročila iz Jugoslavije in ostalega sveta. Letno stane 3.600 din. Naslov: Beograd, p.p. 47. PRENOS LASTNINSKIH PRAVIC Z DRŽAVNE DOMENE NA DRŽAVNO POSEST Ukaz štv. 165 Zavezniške vojaške u-prave, ki bo stopil v veljavo 1. novembra 1951, določa prenos nekaterih lastninskih pravic državne domene (Javne dobrine iiVode«) na državno posest. Ta ukaz zadeva nekatere ((katastrske parcele« pri Sv. Magdaleni Zgornji. Pred italijansko zbornico leži vladni osnutek zakona o zaščiti poimenovanja vin po krajevnem izvoru in krajevni metodi proizvodnje. Glede proizvodnje in trgovine z žlahtnimi vini določenega izvora veljajo sedaj še predpisi III. poglavja zakona št-1266 iz leta 1937 o vinogradništvu in vinski proizvodnji, ki bodo z novim zakonom razveljavljeni. Iz zakonskega osnutka posnemamo naslednje) važnejše določbe: Pri poljedelskem ministrstvu se bo ustanovil poseben odbor za zaščito poimenovanja vin po izvoru; odbor bo nekakšen strokovni organ ministrstva z nalogo ne samo, da bo inštruiral zadevne prošnje za zaščito poimenovanja, marveč tudi, da bo stavlja! načelne predloge, sodeloval z državnimi organi in drugimi ustanovami v vsem, kar je potrebno za zaščito in za valorizacijo vinske proizvodnje doma in v tujini, da bo sodeloval pri zatiranju zlorabe zaščitenih imen in podobno. ijevanja stanovanj, katerih gradnja pri Sv. Ani bo v kratkem končana. Zavezniška vojaška uprava je odobrila znesek 200 milijonov lir za takojšnjo gradnjo hiš, da se s tem olajša položaj izseljenih, ljudi1, brez stanovanja in tistih, ki živijo v stanovanjih, glede katerih obstaja nevarnost zrušenja ali se pa v njih ne more stanovati iz higienskih razlogov. Po tem programu gradijo zdaj 336 stanovanj; polovica teh stanovanj ima dnevno sobo in spalnico, druga polovica pa dnevno sobo in dve spalnici. Vsako stanovanje ima svoje lastne higienske prostore. Dodelitev teh stanovaj se vrši pod nadzorstvom ravnatelja ZVU] za notranje zadeve, s sodelovanjem predstavnikov prefekture, tržaške občine, preture, ustanove Burlo Garofolo in oddelka za socialno skrbstvo, ki proučujejo prošnje, ki so bile predložene tem ustanovam ali pa tudi naravnost ZVU. Pojasnjujemo tudi, da ni oddelek ZVU za socialno skrbstvo v nobenem pogledu prevzel dodeljevanja stanovanj. Njegovo delo pri dodelitvi stanovanj pri Sv. Ani je omejeno na ugotavljanje sedanjih razmer prosilcev. Navedeni oddelek ni pristojen urad za sprejemanje prošenj za dodelitev, ki jih je treba kot v preteklosti predložiti conskemu predsedništvu, prefekturi, tržaški občini ali drugim posebnim ustanovam. Poročilo ZVU pravi dalje: Upamo, da bodo ta pojasnila razpršila nesporazume m bojazni, ki so se nedavno pojavile. Poudariti je treba, da je Zavezniška vojaška uprava, vsaj trenutno, neposredno prizadeta -samo pri dodeljevanju stanovanj v novih hišah pri Sv. Ani, in da so za dodeljevanje vseh drugih stanovanj pristojna prizadeta oblastva, katerim je zato treba predložiti prošnje. Prošnjo, da bi se naj rezerviralo določeno poimenovanje vina po krajevnem izvoru ali po krajevni metodi proizvodnje, bo moralo vložiti vsaj pet proizvodnikov obče znane po membnosti, ki že nad 20 let proizvajajo vino, na katero se ustrezno ime nanaša. Po izvedenem prehodnem postopku, ki predvideva tudi objavo prošnje v krajevnih strokovnih listih in v Uradnem listu zaradi morebitnih ugovorov prizadetih tretjih oseb, bo smelo ministrstvo prošnji ugoditi, pri tem pa tudi predpisati, kar bo imelo za potrebno glede proizvodnje, površine obdelovalnih ploskev in karakte ristike vina, za katero gre. Nadzorstvo nad pravilno rabo rezerviranega imena se bo smelo poveriti posebnemu konzorciju, ki ga bodo lahko ustanovili prizadeti proizvodniki z odobritvijo ministrstva; član konzorcija bo lahko vsakdo, ki proizvaja vino ustreznega izvora in karakteristike. ».LES« revija za lesno gospodarstvo (Ljubljana) prinašal v štev. 8 na&l.ed-nje članke: M. Pengov: Obrtniška proizvodnja v. lesni stroki; inž. L- Žumer: Lesni kombinat; dr. C. Pavlin: Od smreke do papirja; inž. R. Cividini: Meritve in kontrola stanja materiala pri sušenju lesa; B. Sovine: Nožna o-pora pri pisalnih strojepisnih mizah. »SVEOPCI PRIVREDNI LIST« (Zagreb) objavlja v štev. 9 naslednje prispevke: Financiranje investicija u svi-jetlu novog financijskog sistema. — Problemi izvoza — Držva zadružnom sektoru (Stanje 14 Rječkoj oblasti) — Individualna staubenu izgradnja za rudnike ; namještenike — Nova livarna jekla v Ljubljani. — Izgradnja rad-ničkih i službeničkih kuča — Pred velikim reformama — Uspjesi i rezultati Zagrebačkog velesajma 1951 — Pred uvodjenjem: novih ekonomskih mjera. »RAZGLEDI« (Trst) štev. 9: Trubarjeva slovenska izpoved ___ Ivan Re- gent: Tržaški ljudski oder — Boris Pahor: Prevratna jesen — Vladimir Kralj: Ljubljanska drama v letu 1950-511— Ludovika Kalan: Pesem buri e — Tone Bagateli: Le eno še okno na vasi gori — Andrej Budal: Grobnica v Idriji — Marija Rus: Večer nad morjem — Dušan Mevlja: Trg — dr. Dragotin Škrinjar: Zakaj diskriminacija _ Ra- de Pregare: Moskovski hudožestveni teater. MEADE' J.E.: THE BALANCE OF PAVMENTS, Orford univ. Press, New York 1951, str. 164, šil. 30. COLIN CLARK, W.A.:'THE CONDI-TIONS OF ECONOMIC PROGRESS, druga iz. 1951, Mac Millan. & Co. London, str. 584, šil 50. ORTON WILLIAM A.: THE ECONOMIC ROLE OF THE STATE, Hod-ge & Co. London, 1950, str. 189,’ šil. 2 penu 6. KENNET E. BOULDING: A RECON-STRUCTION OF ECONOMICS, Wiley & Sons, New York, dol. 4,50, Chapman C: Hall, London. Sest mesecev po objavi odloka o konkretni rezervaciji imena ne bo smel nihče rabiti tega imena za vina, ki ne ustrezajo pogojem, ki jih bo odlok vseboval. Prepovedano bo tudi rabiti take označbe, ki bi utegnile zavajati v zmoto, vštevši označbe, kakor n.pr. »tipo«, »gusto«, »uso«, »sistema«. Vino se bo moralo prodajati v posodah s posebnim znakom, ki ga bo predpisal konzorcij. POMANJKANJE CEMENTA V TRSTU Pred 14 dnevi je nenadoma zmanjkalo cementa v Trstu. Gradbeniki so zašli V veliko stisko, premnogi niso mogli nadaljevati začetegta dela. Trpela je vsa gradbena dejavnost. V Trst dovažajo cement iz cementarne pri Čedadu. Druga najbližja cementarna je v Vittorio Venetu. Ta cementarna je tako obremenjena z naročili zaradi gradnje velikega jeza v bližini, da morajo gradbena podjetja naročati cement tudi v čedadski cementarni. Zaradi pomanjkanja cementa so cene takoj poskočile, tako da danes prodajajo grosisti cement celo po 14.000- 15.000 lir za tono, čeprav je cena na mestu v cementarnah ostala neizpre-menjena. (Prej so prodajali cement po 11.000-12.000 lir). Nekateri trgovci so odšli po cement celo v cementarno v Palazzuolo sulTOlio blizu Milana. Drugi so si hoteli pomagati z uvozom cementa iz Jugoslavije, t.j. predvsem iz USTNAOVITEV CIVILNO - TEHNIČNEGA ODDELKA PREVOZNIŠKE STROKE NA TRŽAŠKI UNIVERZI Z ukazom štv. 166 je ustanovila ZVU na tehnični fakulteti tržaške univerze oddelek za prevozništvo, z veljavnostjo za šolsko leto 1951-52. Anhovega ob Soči. Poskus, da bi pričeli uvažati cement iz Jugoslavije in tako pomagati gradbenikom iz velike stiske, se ni posrečil. Tukajšnje carinske oblasti so onemogočile ta uvoz. Carina sama znaša 18%, dalje 0,5% za carinjenje in 3% za davek IGE. Kljub tej visoki carini bi bilo mogoče uvo-žati jugoslovanski cement, ko bi se la carina računala na dejansko ceno tukajšnjega cementa. V resnici pa jemljejo carinarnice za osnovo ceno 22- 24.000 lir za tono. Tako se je carinska ograja umetno dvignila v veliko škodo tukajšnje gradbene dejavnosti. CENE OSTALEGA GRADIVA Betonsko železje pri grosistu; osnova 96 lir, cena se suka med 108 in 110 za železje profila 6-15 mm. - Opeka - zidaki italijanski 11-11,5, jugoslovanski 10,5-11; votiaki 26x13x8 11,5-12, vo-tlaki (foratoni) 20 x 40 x 8 33,5-34 lir: korci 45 cm dolž 16-17 lir; planete (podstrešna opeka) 20 x 40 22-22,5 lir; zidaki - votiaki - (Moki) 26 x 26 x 13 40-42 lir. Soški pesek kub. m 1.100-1.200 lir; gramoz prav toliko; živo apno 750 lir za stot, gašeno 600-700 kub. m. Tramovje 16/21 po 15,5, deske II. vrste od 28.000 naprej, III. 26.000 lir. AVTOPOD JETJE d. d. TRST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trsi - Koper Vozni rod veljaven od 20. avgusta 1951 S. T. A. R 'ir fsjisianlsča Med 18. oktobrom in 5. novembrom se je promet v tržaškem pristaTlišču sukal tako-le: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Loredan« je priplula iz Carigrada s 1.603 t blaga in; se vrnila natovorjena. Iz Tampa je' »Monrosa« pripeljala 908 t blaga in s preostalim blagom odplula v Benetke. »Otranto« je prispela iz Carigrada z 822 tl in odplula v Smirno natovorjena. »Marco Foscarini« je priplula iz Aleksandrije prazna in odplula v Buenos Aires natovorjena. Petrolejska ladja »Indiana« je pripeljala iz Tripolisa 8.230 t mineralnega olja in se vrnila prazna. Iz Carigrada je priplula »Barletta« s tovorom 225 ton blaga in se vrnila natovorjena. »Ab-bazia« je prispela iz Hajfe s 6£ t in, se vrnila z raz. bi. Iz Ancone je priplula »Pietro Andolo« prazna, vkrcala les in odplula v Fort Sudan. »Campidoglio« je. prispela iz Aleksandrije s 435 t in odplula v Smirno natovorjena, iz Kalkute je priplula »Firenze« s 1.058 ton raz. bi. in odplula v Benetke. »Irma« je priplula iz Bejruta s 801 t raz. bi. in odplula v Aleksandrijo s preostalim blagom. Priplule so: petrolejska ladja »Aurora« iz Sidona s 10.680 t mineralnega olja, »Ruta« z Reke, s 110 t raz. bi., »Monopoli« iz Drača z 230 t kroma, »Toscanelli« iz Buenos Airesa s 2.339 t raz. bi. in »Deneb« iz Bagno-lija s 1.515 t litega železa. Odplule so: »Stromboli« v Vancouvre natovorjena, »Esperia« v Aleksandrijo, »Chioggia« v Calamato) s 2.030 t raz. bi., »Elba« v Rio Marina prazna in »Anna Maria« v Genovo natovorjena. raz. bi. »Zagreb« se je vrnila z RekE vkrcala 2.832 kub. m drv in 160 t raz-ol. ter odplula v Levant. »Kragujfi' vac« je prispela iz Anversa s 7.535 * premoga in odplula na Reko prazna-Iz Volosa je »Vis« pripeljala 259 t t°' baka in 8 t raz.bl., vkrcala 6 t raz. hi in 220 t drvi ter odplula v Turčij0 skozi Reko. »Sarajevo« je pripeljala iz Benetk 325 ti bombaža in odplula je na Reko. Napovedan je prihod dveh ladij m sicer: »Titograd« iz Aleksandrije in »Užice« z Reke. GRŠKE LADJE »Tassos« je priplula iz Kata Kola z 250 t raz. bi. in odplula v Pirej natovorjena. Iz Kalamate je priplula »A' geos Nicolaos« s 140 t in odplula v Solun s 260 t raz. bi. »Ekaterini« je pri' peljala iz Stratona 1.400 t rud in odplula v Kalamato natovorjena. Priphi' le so: »Florina« iz Pireja prazna, »Ti" nos« iz Stratona z 2.100 t železne rudo, »Plotarchis Blessas« iz Patrasa s 377 v grozdja, »Kozani« iz Pireja z 215 t raZ-bi. Odplula je »Pavlos G.« v Pirej natovorjena. Raziskovanja za povečanje proizvodnje titanija V Združenih državah preizkujejo možnosti povečanja proizvodnje titanija. T kovina, ena od najobilnejših prvin zemlje, da zdaj ni na trgu v večjih količinah zaradi velikih težav pridobivanja. Titanij in njegove zlitine združujejo v sebi lastnosti aluminija in lastnosti rje prostega jekla. So zelo lahke, istočasno pa zelo odporne proti zlomu in jedkanju. AMERIŠKE LADJE »Art Yung« je priplula iz New> Fort Nevvsa z 9.610 t premoga in se vrnila v ZDA prazna. Iz Norfolka je »Le Baron Russel Briggs« pripeljala 9.783 t premoga in odplula v ZDA prazna. »Catherine« je- prispela iz New Orleansa z 9.700 t žita in odplula v ZDA prazna. »Cuba Viktory«, ki je prispela iz Amerike čez Malto s 735 t raz. M bi. in prazna odplula v ZDA. »Joseph Story« je pripeljala iz Norfolka 9.771 t premoga in odplulal v: Hampton Road prazna. Iz Filadelfije je priplula »Exi-lona« s 1.409 t raz bi. in odplula v Haj-fo s 377 t. »VVilliam K. Kamaka« je pripeljala iz New Port Newsa 9.540 t premoga in odplula v ZDA prazna. Iz New Yorka je »Elmira Victory« priplula s 271 t raz. bi. in odplula v Benetke s preostalim1 blagom. Priplula je »Cita del Victory« iz Charlestona z 9.510 t premoga; odplula pa »Excellen-cy« v Hajfo natovorjena. OSTALE LADJE ANGLEŠKE, LADJE: »Domino« priplula iz Reke prazna in odplula v Benetke natovorjena, »Esso Edih1' burch« je priplula iz Southamptona s 16.713 t mineralnega olja. »Empir6 test« je odplula v Port Said prazna IZRAELSKA »Komemiut« je prispel3 iz Hajfe z 80 t raz. bi. in se vrnila natovorjena. ARGENTISKE: »Rio Quin-to« iz Buenos Airesa prazna in se vrnila natovorjena. Odpluli sta: »Ee Maire«, »Les Echaireurs«, »Lapataia® v Buenos Aires natovorjene. DANSKA »Sussa« je priplula iz Port Sudana prazna. BELGIJSKA »Ardea« je odplula v Amsterdam natovorjena. NORVEŠKA »Bayard«| je pripeljala iz Bergena 134 (t polenovki in odplula v ZDA s preostalim blagom. PANAMSKA »Vincent« je odplula v Anglijo prazna. ,GOSPODARSTVO" »Skoplje« je priplula z Reke s 10 t raz. bi., vkrcala 155 t raz. bi. in lil kub m drv za Levant ter odplula v Lattakijo. »Titograd« je pripeljala iz Kalamate 10 t smokev, 94 bombaža in 1 t raz. bi.; vkrcala je 55 t papirja in odplula na Reko. »Zagreb« je priplula iz Amerike čez Malto s 735 t raz. bi. in odplul preko Reke v Turčijo z 12 't Izhaja vsako drugo soboto. __ Uredništvo in uprava: Trst, ul*ca Geppa 9. Telefon 89-33. — Cena: P0’ samezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. raf-11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, Po1' letna 130 din. _ Cek. rač. pri Komunalni banki: AD1T 6-1-90603-7 Ljubljana; zs ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Jugoslovanska cona STO-ja: posamezen izvod din 4.-, letna naročnina din 100.-, polletna naročnina din 50.-Naroenine naj se polagajo v naše dobro na Center tiska Koper Cene oglasov: za vsak mm višin® v širini enega stolpca 40 lir 6 din. Glavni urednik Lojze Berce. Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA11-Tiskarna Založništva tržaškega tiska. MEHANIČNA DELAVNICA ALBINO GOMBAČ Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno ULICA DELL'AGRO 10 - T R S T - TELEFON ŠTEV. 96-130 (VHOD IZ ULICE DELLA TESA) Najmodernejši tržaški obrat za retifikacijo na strojih «BERC0» — Retifikamja in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev Retifikacija vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno 0M 100 KS, Titanus i. t. d. Priprave, za retifikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih puč — Aparat za kontrolo trdote BRINELL — Priprava za vravnoteženje kolenastih gredi in transmisij Retifikacija ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajev — Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREKOSLJIVIH BATOV FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR Bat; ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost Zastopstvo tovarne «TIIVIELU» — Predelava «Diesel motorjev s nredmešanjem» na «sistem direktnega vbrizganja* Zastopstvo tovarne ct/HMELIjllVb — Kromiranje kolenastih gredi na elektro-galvanski podlagi — Trdota od 630 do 900 Brinell — Srednja vzdržljivost 230.000 km - Možnost naknadnega razkro-miraujn m ponovnega kromiranja brez rabe ponovne retifikacije s/s/ss/. rss/s/ s / / / / / s s / / / / s s s s s s s s s / s / / s s / s s / s s/:'/s / / s s s s s s / s s s s / s / s / / s / / s s s s / / s s s s s s s s/.' s s//s / / s s s s s s/s s s //s sss/. ss s ss*s<* POMAGAJ Sl SAMI Nepopisno lep je naš Kras v svoji jesenski obleki. Kolikor toliko dostojno bi ga bil mogel opisati le avtor »Lovčevih zapiskov« in »Poezij v prozi«, že davno umrli ruski pisatelj Turgenjev, ta nedosegljiv opisovalec pokrajinskih slik. Gotovo ni bil nikoli na Krasu in prav gotovo ne v\ jeseni, ker sicer bi v njegovi poeziji v »prozi« nedvomno lesketali tudi kraški biseri. Zaljubljen v naš Kras je bil tudi poitalijančeni tržaški pesnik Siataper. (Zlatoper). Razni slikarji so nam podali precejšnje število pokrajinskih slik z našega Krasa in marsikateri izmed njih' je gotovo stal jeseni na kakem gričku blizu Sempolaja in se krog in krog oziral, da bi iztaknil najlepši motiv zal novo sliko. Kaj naj spravi na platno s svojimi ubogimi barvami? Ali bogastvo barv in njih krepko donečo harmonijo v svoji bližini? Ali mehke Hm nežne obrise v prosojno meglo ovite istrske Savudrije in izliva Soče v morje? Ali ob vznožju slikovitih, z bori pokritih vrhov dremajoče vasice? Sinje-sive skale, obkrožene z ne preveč bujno travo in v vseh mogočih barvah pi-elivajočim se grmovjem, med katerim se še posebno odlikuje rij (ali rej) g svojim rdečim, rjaVo-rdečim, rjavim in sploh raznobarvnim listjem: prekrasno je vse to. Nd- mesto vse te slikovite lepote, se je nekdaj tu šopiril hrastov gozd^ ne tako lep v svojih barvah, zato pa mnogo boj koristen. Tudi omenjene pokrajinske slike: ni bilo videti. Gozd je skrival morje, oddaljene kraške vasice in sploh vse okoli sebe. Zdaj leži vse kakor na dlani. VSE SE VIDI JASNO, A SE NAJBOLJ JASNO SE VIDI GOSPODARSKO PROPADANJE KRAŠKEGA KMETA. Nekdaj je vozil na svoj dvor debele hrastove hlode, pozneje 'hrastiče, danes sem srečal šenipo-lajskega kmeta, obremenjenega z mršavimi vejami, ki jih je — ne posekal — ampak porezal v grmovju. Kar smo glede grmovja pisali %e svoječasno o Mavhinjah, velja v polni meri tudi za Sempolaj, t. j., da bo za gozdom izginilo slednjič tudi grmovje, ako se proti temu ničesar ne ukrene. Vlada? Da, kakor vsaka druga, tako je tudi naša vlada dolžna skrbeti za interese svojih državljanov. Vsevedna in vsemogočna pa ni nobena vlada. In tudi če bi znala in hotela, bodo ostali vsi njeni ukrepi jalovi, ako ne bodo sloneli na ljudski zavednosti, ljudski volji in odločnosti. Stari pregovor »Vsak je sam svoje sreče kovač«, je že zastarel in ga bo treba zamenjati z no- vim, ki se bo glasil: »Vsi skupaj smo kovači naše skupne sreče«. Dok,er bodo šenipolajski in tudi drugi kraški kmetje le godrnjali in preklinjali slabe čase, bo ostalo vse pri starem, t. i. pri korakanju! po rakovi poti. Sprememba na bolje bo nastala šele tedaj, ko se bodo začeli med seboj pogovarjati in posvetovati o svojih skupnih gospodar skih zadevah in potrebah. To je, vse kar je za sedaj nujno potrebno, vse drugo se bo potem samo ob sebi razvilo iz teh skupnih posvetovanj. Pameti, zdravega razsodka in življenjske energije ne manjka našim kmetom posebno pa ne kraškim. Sedanji časi zahtevajo, da se vse te dobre lastnosti združijo, da se vsa kmečka gospodarska vprašanja med samimi kmeti skupno proučujejo in skupno zastopajo. Danes morajo vse kulturne države upoštevati združeno voljo in skupno akcijo industrijskih delavcev. Kmetov je še mnogo več, njih gospodarski položaj je še bolj odločilen. Kje pa1 je njih skupna volja? In kdo naj bi jo upošteval, ako je ni? Treba je rešiti vprašanje pogozdovanja ogoljenega Krasa, vprašanje ugodne skupne prodaje kmečkih pridelkov, pi-edvsem mleka in vina, vprašanje skupnega nakupa življenjskih potrebščin po kolikor mogoče nizkih cenah. itd. Kako naj se rešijo vsa ta vprašanja? Kmetje sami morajo to vedeti in povedati. Zato pa se morajo medsebojno posvetovati in sklepati. Predvsem bi se' morali zganiti tisti, sedaj že redko posejani kmetje, ki se pečajo izključno ali vsaj večinoma s poljedelstvom. V Sem-polaju; je samo še nekaj takih, vendar je tam vsega skupaj še 8 kmetijskih dvorov. Vse te kmečke družine bi se lahko popolnoma posvetile obdelovanju zemlje in živinoreji, ako bi se položaj poljedelstva znatno zboljšal. V tem primeru bi se tudi mladina, ki se sedaj odvrača od zemlje, zopet z veseljem oprijela kmečkega dela. Razen že omenjenih je v Sempolaju še 33 hišnih številk. V teh živijo družine, ki se ali sploh ne bavijo s kmetijstvom ali pa le v. manjših razmerah. Preden so zgradili železniško progo Dunaj-Trst, je bil Sempolaj zelo majhna vasica- Potem, pa je bilo precejšnje število Sempolajcev zaposlenih na tedaj važni nabrežinski postaji. Ti so si poleg kmetskih dvorov zgradil; svoje stanovanjske hiše in tako se je vas polagoma razširila. Se sedaj živi v\ Sem- polaju 5. železniških upokojencev in le trije aktivni železničarji. Pod Italijo je nabrežinska postaja zaspala in vsled bližnje meje spi danes še bolj trdno. Zdaj hodijo Sempolajci na deio v Trst in Tržič, nekaj jih dela tudi v nabrežinskih kamenolomih. Med delavci je tudi nekaj mehanikov' in električarjev. Eden je cenjeni specialist za mehanične pekovske peči- V vasi delata dva mizarska mojstra, ni pa niti enega čevljarja. Kljub vsem sedanjim gospodarskim težavam se pa ne more trditi, da bi Sempolaici slaboi živeli. Tako ali drugače si vendar znajo pomagati, kar pa je treba pripisati izključno le izredni žilavosti kraškega prebivalstva, ki nel pozna malodušja. Letošnji vinski pridelek bi znašal skoraj 200 hi, da se ni pripetila nepričakovana nezgoda, ki ga je potisnila na približno 120 hi. Vino je sploh zelo dobro- Kar zadeva' črnega in belo, velja vse to kar smo pisali o drugih kraških vaseh: črno je tipizirano in ima dobre cene, glede~belega pa vlada zmešnjava v izboru trt in ima razmeroma! dobre cene. Pri tej priliki je treba zopet opozoriti na pred! mnogimi stoletji slavno rebulo, ki se je pridelovala na našem primorskem Krasu, kjer so na to trto skoraj popolnoma pozabili. Prišlo je v navado črno vino in teran je izpodrinil belo rebulo. Zdaj se vračamo h belemu vinu, in treba se bo' zopet preusmeriti. Kar zadeva cono A, se rebula goji predvsem na Miljskem hribu- Vsem je znano, da ni teran nič drugega, nego na Krasu aklimatizirani istrski refošk, fcj je na 'kraški zemlji mnogo pridobil na svoji kakovosti in ceni. Ali se ne bi tudi rebula iz Miljskega hriba povzdignila na Krasu na višino terana, toliko glede na njeno kakovost, kolikor na njeno ceno? Dobro bi bilo, da bi kraški vinogradniki o tem resno razmišljali. Za vinogradništvo in sadjarstvo je najbolj primeren južni in jugoza? padni del šempolajskega polja. Sadjarstvo se zanemarja, kar pa ni nič čudnega, ako pomislimo, dai so bile 'letos cene češenj v Trstu tako nizke, da se jih ni izplačalo niti pobirati. Poleg češenj! bi se v< Sempolaju lahko v večji meri gojile tudi češplje, hruške in breskve. Za kraško sadje velja kar za kraško vino: zemlja je skopa, poljedelstvo zahteva več pridnosti in znanja, zato pa so pridelki tem boljši-Morali bi se torej draže prodajati. To Pa se da doseči le s smotrnim skupnim delom, z organizacijo. Živinoreja: 50 glav goveje živine m 25 prašičev. (Konec pnihodnjtč) -°d' Stran 4 GOSPODARSTVO 10. novembra, 1951 Med Severno in Južno Tirolsko nad dve milijardi prometa V Kitzbiihelu so se te dni zaključili razgovori mešanega italijansko - avstrijskega odbora o novi ureditvi prometa rned Severno (avstrijsko) in Južno (italijansko) Tirolsko. Obmejni prometni Pas obsega Južno Tirolsko, Severno Tirolsko in Predanlsko. Pogajanja so se zaključila z uspehom. Dosedanji obseg izmenjave v vrednosti 900 milijonov lir je bil povišan na 1.100 milijonov lir v eni smeri, t.j. za izvoz iz Južnega Tirolskega v Severno; izvoz blaea v Vrednosti 150 milijonov lir bo prost carine. Avstrijski izvoz v Južno Tirolsko bo po novem sporazumu, ki velja od h oktobra, dosegel celo 1.200 milijonov lir. Predstavniki obeh dežel, ki so se pogajali v okviru navodil svojih v'ad. so Pioii HHeniii lunla Na svetovnih borzah so zabeležili glasove p novem znižanju vrednosti funta šterlinga. Del angleškega tiska, kakor «Ximes», je odtočno vsial piou takšni nameri, češ da bi bilo razvrednotenje samo varljiva rešitev, ki ne bi rešila dejanskega vprašanja. Po mnenju «Timesa» je treba iskati edino pomoč v zmanjšanju notranje potrošnje, Povečanju proizvodnje in izvozu. Glavni vzrok sedanjih težav funta je v naslednjem: carinski sistem Britanske skupnosti, ki je bil ustanovljen kmalu po prvi svetovni vojni v Ottawi, ne Posluje več tako gladko, kakor bi želeli v Londonu. Posamezni dominioni (države) te skupnosti prodajajo danes dragocene surovine (cin, volno, gumij, itd.) po visokih cenah, ker je povpraševanje po njih zaradi oboroževanja po vsem svetu zelo narastlo. Te države so zdaj polne denarja, ki kroži v carinskem sistemu Britanske skupnosti. Njihov glavni dobavitelj Vel. Britanija ne more več s takšno lahkoto zadovoljiti njihovih potrebščin z industrijskim blagom, ker je velik del njene industrije zaposlen z oboroževanjem. Države, ki razpolagajo z veliko množino, funtov, se jih hočejo iznebiti in jih oddajajo tudi po nižjem tečaju ali pa kupujejo blago za vsako ceno. Na ta način potiskajo vrednost funta navzdol. Reakcija svetovnih borz na angleške volitve in imenovanje nove konservativne vlade je Pokazala, da je mednarodni kapital podprl angleške konservativce. Angleški funt se je namreč na borzah utrdil. Na prostem trgu v Parizu je cena funta skočila od 955 na 1.000 francoskih frankov, v Curihu od 9,85 na 10,27 Vz — 10,35 švic. frankov, funt v Ktransferable accounts« y New Torku od 2,38 na 2,41 % . 2,42 1/2 dolarja. Kljub temu bo morala nova angleška vlada prebroditi silne težave ,ako bo hotela ohraniti funt na sedanji višini. Dolarski primanjkljaj, t. j. zadolževanje Anglije nasproti ZDA, se veča. V zadnjem tromesečju se razija v razmerju 2.500 milijonov dolarjev primanjkljaja, angleška trgovinska bilanca pa v razmerju 1.200 dolarjev primanjkljaja. Lira se je umirila Lira je nedavno v svojem zadnjem nazadovanju nasproti dolarju dosegla na prostem trgu tečaj okoli 700, kar Predstavlja silen padec t. j. od 638 navzdol. Zadnje dni se je lira umirila na tečaju okoli 690. Navajamo podatke o razvoju v tednu med 27. oktobrom in 3. novembrom. Valute Dolar Sv. frank funt šterling zlat ®v. marengo Zlato gr. 27. X. 690 153,50 8.500 6.700 886 3. XI. 692 158,50 8.575 6.775 886 Na italijanskih borzah je lira notira-la 7. XI. okoli 685 lir za dolar. AvstrijsKa vlada prod razvrednotili šilinga se razšli v dobrem razpoloženju. Uspešnejši izmenjavi blaga med obema državami so na poti nekatere ovire z avstrijske strani, kakor poroča «Der Standpunkt», ki izhaja v Meranu. Uradni tečaj šilinga na podlagi katerega se razvija izmenjava je previsok. Ta znaša 29,5 lire za šiling, medtem ko so gospodarstveniki mnenja, da vrednost šilinga ne bi smela presegati 25 lir. Ko bi tečaj šilinga postavili na 24 lir, bi avstrijski izdelki lahko še vedno konkurirali italijanskim. Druga ovira je vprašanje uvoza vina iz Južne Tirolske. Avstrija se namreč Protivi uvozu vina iz te pokrajine, ker bi uvoz prizadel avstrijsko vino iz Gornje Avstrije. JUGOSLAVIJA TOVORNE TARIFE OSTANEJO NEIZPREMENJENE Te dni so bile v Jugoslaviji povišane prevozne tarife na železnicah, in sicer dvakrat za potnike in sedemkrat za prevoz prtliaee. Tnrife za tovorni promet so ostale neizpremenjene. TRGOVINSKA POGAJANJA Z NEMČIJO Med Jugoslavijo in Zahodno Nemčijo so v teku trgovinska pogajanja za za-ključitev nove trgovinske pogodbe. Čeprav se je v zadnjem času izvoz iz Jugoslavije z Zah. Nemčijo zelo povečal je bila jugoslovanska trgovina še vedno pasivna. Po poročilu dunajskih listov bo obseg izmenjav,# določen na 35-45 milijonov dolarjev. To se pravi, da bo občutno zmanjšan. Proti koncu novembra se bodo Pričela pogajanja tudi med Zah. Nemčijo in Madžarsko. Tudi obseg trgovine med Zah. Nemčijo in Madžarsko bo znižan, menda na 33 milijonov dolarjev. Madžarska trgovina z Zah. Nemčijo je pasivna za Madžarsko. TRGOVINSKA POGODBA S SVEDSKO V Stockholmu je bil nedavno podpisan med Jugoslavijo in Švedsko sporazum o izmenjavi blaga in o ureditvi nekaterih finančnih vprašanj za dobo enega leta. Po tem sporazumu bo Jugoslavija uvažala iz Švedske časopisni in drugi papir, celulozo, volfram, razne aparate, krogljičme ležaje, kemične surovine, farmacevtske izdelke in razno drugo blago; izvažala pa bo živila, les, rude, tobak, alkoholne pijače, kemične in farmacevtske surovine itd. VELIKA TOVARNA ALUMINIJA PHI ŠIBENIKU V Ražinah pri Šibeniku gradijo veliko tovarno aluminija, ki bo dograjena v prihodnjem letu. Za delo bodo investirali 335 milijonov dinarjev brez notranje opreme. V tovarni bo zaposlenih okoli 1.500 delavcev. Porabila bo dnevno 20.000 kwh električnega toka. DELO NA MLADINSKI PROGI NAPREDUJE Na mladinski progi Banja Luka-Do-boj so te dni dovršili največji oddelek in zgradili 250 m dolgi most čez reko Bosno, neposredno pred priključkom nove proge na progo Samac-Sarajevo. Doslej je bilo zgrajenih 70 km mladinske proge. TOVARNA ETERIČNIH OLJ V SLOVENIJI. V Celju je pričela obratovati prva jugoslovanska tovarna eteričnih olj. Olje pridobivajo iz domačih rastlin. V teku je gradnja druge tovarne eteričnih olj v Makedoniji. Proizvodnja v tej tovarni se bo pričela še v teku tega leta. DavGno Ime v ZDA narašča Predhodne številke za proračunsko leto 1951 predvidevajo skupno 68.milijard 377,000.000 dolarjev zveznih davkov, 8.932,000.000 dolarjev državnih davkov in približno 8.500,000.000 dolarjev krajevnih davkov. Po navedbi ameriškega finančnega ministrstva je skupni znesek obranih Časopisna alera v Nemčiji Pred državni zbor Zah. Nemčije je prišlo vprašanje podpiranja listov iz državnih fondov. Država izdaja v ta namen ogromne vsote, in sicer okoli 15 milijonov nemških mark. Med razpravo so ugotovili, da država podpira tudi liste, pri katerih slabo gospodarijo. Dogaja se, da uprave nekaterih listov izplačujejo ogromne odpravnine družabnikom, ki po kratkem času izstopijo iz založniške družbe. Te odpravnine dosežejo včasih tudi milijon nemških mark. Naj navedemo samo nekatere večje liste, ki prejemajo državne podpore: »Frankfurter Rundschau)) 1,600.000 mark; «Die Welt» (Hamburg) 1,000.000 mark; «Westdeutsohe Allgemeine Zei-tumg» (Boohum) 600.000 mark; «Hessi-sche Naohrichten« (Kassel) 600.000 mark; «Sueddeutsche Zeitung)) (Muen-chen) 500.000 mark; ((Suedkurier« (Konstanz) 500.000 mark; ((Hamburger Morgenpost« 650.000 mark. UNICEF 14 MILIJONOV DOL. ZA JUGOSLAVIJO Predsednik delegacije UNICEF v Beogradu A. Lington je na tiskovni konferenci v Beogradu izjavil, da je Jugoslavija prejela od UNICEF doslej blaga in naprav v vrednosti 14 milijonov dolarjev. Jugoslovanska vlada je prispevala za prehrano otrok 22,500.000 dolarjev. Za pomoč otrokom v drugih državah pa je Jugoslavija dala 56 milijonov dolarjev. Sbdalru ^ UTRINKI Življenjski stroški po svelu ® Mednarodni denarni sklad je objavil podatke o razvoju življenjskih stroškov v posameznih državah. Ako vzamemo za osnovo življenjske istroške v letu 1947, so se Povečali, oziroma zmanjšali življenjski stroški v juniju 1951 ta-ko-le (v odstotkih); Francija + 120 Holandija -F 34 Švedska + 24 Vel. Britanija + 24,5 Norveška + 24,3 Danska + 22,5 Belgija + 20 ZDA + 16 Italija + 13 Irska + 13 Švica + 5,8 Portugalska 2 Po vsem tem so se življenjski stro- ški znižali samo na Portugalskem. * V, Združenih državah je zavarovanih nad 17 milijonov oseb za oskrboi v bolnišnicah za primer bolezni pri zasebnih zavarovalnicah. Od leta 1949 se1 je to število povečalo za 20%. Za zdravniške izdatke pa je bilo leta 1949 zavarovanih 2,350.000 oseb, zdaj pa 2 milijona 714.000. Mednarodna trgovina Egiptovski bombaž in politika Uradna egipčanska poročila o letošnjem pridelku bombaža, ki je eden glavnih virov dohodkov egiptovskega gospodarstva, govorijo o slabši letini. Egipt bo po uradnih cenitvah pridelal 8.220.000 klantarjev bombaža, to se pravi 861.000 kantarjev manj (110.000 bal) kakor lansko leto. Pridelali bodo: bombaža z dolgimi vlakni (nad I colo 3/8) 3.040.000 kantarjev, bombaža s srednje dolgimi vlakni (nad 1 colo 1/2) 1,259 000 kantarjev in bombaža s kratkimi vlakni (nad 1 colo 1/8) 3,734.000 kantarjev. V začetku oktobra so cene egiptovskega bombaža narastle; povečalo se je povpraševanje iz inozemstva. Nato je rlastopilo popuščanje cen. Angleško-egiptovski spor bo neugodno vplival na razvoj cen, ker so Angleži vsako leto odkupili približno 30% egiptovskega bombaža namenjenega izvozu. V Aleksandriji se povprašujejo, ali bodo Angleži izvajali, represalije zaradi odpovedi angleško-egiptovske odpovedi. V tem trenutku so Rusi sklenili pogodbo za nakup večje količine egiptovskega bombfaža pač z namenom, da bi izvajali politični pritisk na Vel. Britanijo in podprli 'odpor Egipta. Tl Kol dfogili tam v Fnip Pred dobrim mesecem je Irancoska vlada stopila v stik s predstavniki industrije in trgovine s tkaninami, da bi dosegla znižanje cen tkaninam in oblačilom sploh. Hotela je izkoristiti ugoden položaj, ki je nastal na mednarodnem trgu, ko je silno nazadovala cena volne. Na francoskem trgu v Roubsixu je šla cena n. pr, navzdol od 2.800 frankov za kg na 900 frankov. Vlada je z znižanjem cen tkaninam hotela dvigniti kupno moč delavskih in nameščen-skih plač, to se pravi realno vrednost teh plač. Kmalu jiotem so cene volne zopet poskočile. Kljub temu je vlada nadaljevala započeto delo v smeri, da bi dosegla znižanje cen oblačilom. Nadaljnja poizvedovanja so dognala, da so cene nekaterih polizdelkov, kakor pletilne volne, sukanca itd., sledile razvoju cen surovinam na domačem in mednarodnem trgu, medtem ko so cene izdelanim oblekam šle svojo lastno pot. Ugotovili so, da so cene oblačilom ostale skoraj neizpremenjene v primeri s cenami v razdobju marec-april, ko so bile cene surovinam zelo visoke. Trgovci so poročali, da so lahko nabavili izdelano obleko še po cenah, ki so veljale za zimo 1950-1951, ko niso bile cene še tako visoke. Nekateri so dvignili cene izdelanega blaga v marcu letošnjega leta. Toda pokazalo se je, da so potrošniki začeli izvajati tih bojkot. Ko ni šlo blago od rok, so trgovci zopet znižali ceno. Danes je položaj v manufakturni trgovini na drobno splošno takšen: večina trgovcev dejansko prodaja blago skoraj po isti ceni, kakor bi ga morala plačati pri proizvajalcu, ako bi ga naročila danes. Tudi ta preiskava na francoskem trgu je pokazala, da so cene dokončnih izdelkov šele po daljšem času prilagodijo poteku cen surovinam. Sicer predstavlja cena surovine razmeroma nizek odstotek proizvodnih stroškov v primeri z raznimi drugimi izdatki, kakor n. pr. za delovno moč, amortizacijo strojev, davkov in drugih naprav. SVETOVNA PROIZV. LANENEGA SEMENA Potrošnja svetovne proizvodnje lanenega semena bo po ameriških cenitvah dosegla 135 milijonov bušlov (lanska 132 milijonov bušlov). Predvojna povprečna proizvodnja je znašala 133,5 milijona bušlov. Kanada bo pridelala 9,895.000 bušlov (lani 4,686.000), ZDA 34,959.000, t. j. 11% manj kakor lansko leto. Ameriški statistični urad poroča, da znašajo zvezni, državni in krajevni davki v Združenih državah povprečno 360 dolarjev na vsakega moža, ženo in otroka v državi. Davčno breme se je v zad-njih 8 letih več kot podvojilo. tehnične Po zadnjem, t. j. petem sporazumu bled sindikalnimi organizacijami delavcev in Podjetnikov so bile plače v Avstriji povišane za približno 15-20%. Podjetniki so ta povišek prenesli na cene, tako da so danes avstrijski proizvodi za inozemstvo dražji. Uradni tečaji šilinga, po katerem se obračunavajo mednarodni zaključki, je ostal namreč neizpremenjen in znaša 21,36 šilingov za dolar. Uradna vrednost šilinga nasproti doRarju je po mnenju trgovcev in gospodarstvenikov previsoka in nikakor ne more nadomestiti povišanje cen na notranjem trgu. Trgovci delajo z vsemi silami na to, da bi uradno vrednost šilinga znižali na 26 šilingov za dolar, t.j. da bi tečaj, po katerem se obračunavajo mednarodne kupčije, prilagodili tako imenovanemu Premijskemu tečaju, ki velja n.pr. za turiste. Avstrijska vlada je o vsej zadevi sklepala na eni izmed svojih zadnjih sej. Po njenem sklepu ostane uradni tečaj šilinga neizpremenjen. Po tem sklepu so se v javnosti pojavili drugi Predlogi, po katerih naj bi znižali ceno avstrijskega blaga, namenjenega izvozu. Talko naj bi se odpravile nekatere takse in skrčili uradi in poenostavil postopek pri državnih ustanovah, ki so pri-slo.ne v zadevah zunanje trgovine. «Toda pomisli, koliko nogometnih žog bi lahko napravili iz njega!« (((Minnespolis Tribune«) LADJE IM REAKCIJSKI PKKIIHI Ker so ladijskemu vijaku pri njegovem učinku postavljene določene meje, so tehniki iskali pota za pogon ladij. Nov zanimiv predlog je poštami dr. Tonelii, uslužbenec plovne družbe Italia v Genovi. Reakcijski pogon ladje po zamisli inž. Tonellija sloni na nasledniem načelu: Izstopajočemu vodnemu curku dati toliko pospeška, da nastopi tolikšna pogonska sila, da se ladja giblje z zaželeno brzino. Nobena beseda ne more tega načrta tako jasno raztolmačiti, kot najboli 1) odprtina za vstop vode; 2) in 3) cevovodi pogonskega stroja; 4) pogonski stroj; 5) pomožna vstopna odprtina Aa vodo; 6) ejektor. preprosta zveznih davkov bil najmanj 30% višji kot v prejšnjem proračunskem letu; ta rekord je pripisati višjim davkom in inflaciji. Dohodki državnih davkov so bili za 12.6% višji, kot v prejšnjem proračunskem letu, dohodki krajevnih davkov pa za 6% večji. Več kot polovico pobranih zveznih davkov predstavlja posebna dohodnina s skupnim zneskom 26.625.000.000 dolarjev. Davek na dohodek družb in davek na dobičke sta dala 14.388,000.000 dol. Davčni dohodki posameznih držav izvira v glavnem iz davka na poslovni promet, ki je dal 2 milijardi dolarjev. Nadaljnji večji vir je davek na motorna goriva, ki je dal 1.710,000.000 dolar jev. Največjo vsoto zveznih davkov je od posameznih držav prispevala država New Torku (9.243,000.000 dolarjev) državnih davkov pa je pobrala največ Kalifornija (958,000.000 dolarjev). Senatni odobritveni odbor je sinoči odobril skupno 7.208,401.300 dolarjev za vojaško in .gospodarsko pomoč drugim svobodnim narodom po ameriškem zakonu o medsebojni varnosti. S tem zneskom je senatni odbor znižal od predstavniške zbornice določeni znesek — 7.482,527.790 dolarjev — za 5% in dodal 100 milijonov dolarjev za gospodarsko, tehnično in vojaško pomoč Španiji. Glede te pomoči je odbor priporočil, da se naj delitev tega zneska za posamezne namene prepusti uvidevnosti predsednika Trumana. Navedeno znižanje zadeva 302,106.413 dolarjev vojaške pomoči in 72,020.075 dolarjev gospodarske pomoči. skrca. Skica predstavlja zadnji del ladje s krmilom. Zgoraj vidimo naris, spodaj pa tloris ladje s shematično narisanim reakcijskim pogonom. Skozi odprtino (1) vstopa morska voda v agregat - pogonski (4). Eksplozija, ki jo povzroča zmes zraka in pogonskega goriva v cilindru v stroju (4), porine oziroma pospeši gibanje vodnemu curku v. cevovodu 2 (Ui 3, kar je odvisno od smeri ladje. To se pravi: če izstopa curek iz cevovoda 2 se giblje naprej, če pa izstopa iz cevovoda 3 pa nazaj. Seveda se morajo eksplozije vršiti časovno enakomerno, kar pa regulira vžigalna naprava. Po eksploziji, ki porine vodo po cevi 2 ali 3 nastane v cilindru pod-Pr.tisk in tedaj se, odpro povratne lopate, ki so nameščene na odprtini /• Voda ponovno vstopa; v. stroj in cilin- VALUTE NA PROSTEM TRGU Država — Vrednost švic. fr. belg. fr. Švica — 10 šv. fr. 10,— 126,10 Belgija — 100 belg. fr. 7,93 100,— Španija — 100 pezet 8,40 105,93 Vel. Britanija — 1 funt 10,35 130,52 Francija — 1000 franc. fr. 10,— 126,10 Avstrija — 100 šil. 12,47 157,31 ZDA — 10 dolarjev 43,65 550,44 Italija — 10.000 lir 63,50 800,76 Švedska — 100 šv. kron 68,00 857,50 Nemčija — 100 nem. mark 82,50 1040,35 Nizozemska — 100 hol. fl 102,— 1286,26 pezet funtov fr. fr. šil. dol. lir 119,05 —,19,3 1000 89,16 2,29 1575 94,49 —.15,4 793 63,57 1,82 1249 100,— — 16,3 840 67,33 1,92 1323 123,21 1,—,— 1035 82,97 2,37 1630 119,05 — 19,4 1000 80,16 2,29 1575 148,51 1,4,1 1247 100,— 2,86 1965 519,64 4,4,4 4365 349,90 10,- 6874 755,95 6,2,8 6350 509,02 14,55 10000 809,52 6,11,5 6800 545,09 15,58 10715 982,14 7,19,5 8250 661,32 18,90 12992 1214,29 9,17,1 10200 817,64 23,37 16063 1/ CURIHU šv. kr. 14,71 11,66 12.35 15,22 14,70 18.35 64,19 93,38 100,— 121,32 150,— n. m. 12,12 9,61 10,18 12,55 12,12 15,12 52,91 76,97 82,42 100,— 123,64 hol.fl. 9,80 7,77 8,24 10,15 9,80 12,23 42,79 62,25 66,67 80,88 100,— Tovarne železniških vozil v Italiji lahko proizvedejo letno za 150 milijard lir izdelkov. Njihova zmogljivost znaša: 22.500 tovornih vozov, 1-200 potniških in prtljažnih vozov, 400 električnih samopogonskih vozov, 250 e-lektričnih lokomotiv' in 100 železniških strojev na paro. (Ti se ne gradijo več). Ze ti podatki nam. povedo, da se je industrija železniških vdziT v Italiji zelo razvila. Proizvodnja je doživela svoj polet zlasti v povojnem času, ker je bilo treba nadomestiti vojne zgube. Ko je bila obnova železniških vozil v glavnem zaključena, se je pojavila v tovarnah železniškega materiala precejšnja kriza. Da bi zaposlila vsaj za silo te tovarne in obnovila v celoti železniški park, je italijanska vlada v proračunih 1950-51 in 1951-52 odločila še vedno precej visok znesek v1 fa~ namen, in sicer okoli 37 milijard za vsako leto. Poleg delavnic, ki pripadajo državnim železnicam in ki bodo izvršile okoli 66% omenjenih naročil, poslujejo tudi zasebna podjetja, ki so jim bila izročena naročila za 12.700 milijonov lir. Naročila v vrednosti 26 milijard se imajo za nujna, od tega odpade 10 milijard za obnovo samega železniškega parka. PRIMANJKLJAJ DRŽAVNIH ŽELEZNIC Italijanski finančniki ugotavljajo, da pomeni ta izdatek za Italijanske finance precejšnjo obremenitev. Primanjkljaj italijanskih državnih železnic znaša letno okoli 60 milijard. Iz drugega vira navajamo, da je minister italijanske državne zakladnice prispeval za državne železnice: 1. 1946-47 105 milijard lir, 1947-48 105 milijard, 1. 1948-49 138 milijard, 1. 1949-50 121 milijard, I. 1950-51 110 milijard; za finančno leto 1951-52 je bilo določenih 43 milijard lir. Posebno naglašajo breme teh izdatkov iz finančnega obračuna tisti gospodarstveniki, ki zagovarjajo' pospeševanje avtomobilskega prometa, češ, da državi ni treba s posebnimi krediti podpirati avtomobilskih podjetij. Ta poleg vsega plačujejo državi še visoke davke. ITALIJANSKA PODJETJA NE MOREJO KONKURIRATI TUJIM Leo Solar! navaja, da so bile cene v italijanskih ponudbah na mednarodnih natečajih za dobave železniških vozil na. Daljnem vzhodu za okoli 70% višje pri tovornih vagonih in za 21% pri potniških vozovih, kakor cene po katerih je bilo naročilo oddano. Trenutno, je položaj takšen, da ni mogoče misliti na ublažitev krize v italijanskih tovarnah železniškega materiala, računajoč na izvoz. Zato je treba še nadalje izpopolnjevati domači železniški park, ki je še vedno izpod predvojne stopnje. Število potniških vagonov znaša 64% povprečnega obsega v času 1938-39, število električnih samopogonjkih vozov 79,4, število električnih lokomotiv 83% in število prtljažnih vozov 57,5%. Pisec poleg tega priporoča, naj se del teh tovarn loti drugega dela, le močnejše specializirane tovarne naj še nadalje proizvajajo železniški material. Končno poudarja še, da je med temi podjetji 65% takšnih, pri katerih si je država zagotovila svoje nadzorstvo, t. j. po ustanovah Finmeccanica (IRI) in FIM. Ameriška mana V proračunskem letu 1951-52 bo Italija prejelal iz Marshallovega plana 150-170 milijonov dolarjev. Inozemska vojaška naročila Italiji bodo dosegla ,150 milijonov dolarjev. Ameriška pomoč Italiji za oborožitev znaša okoli 250 milijonov dolarjev Skupaj bo torej Italija prejela okoli 550-570 milijonov dolarjev. Delovna sila v Veliki Britaniji Iz nedavno objavljenih letnih poročil ministrstva za delo in Narodne službe so razvidni;i.veliki britanski napori za preskrbo delovne sile. Medtem, Igo, se je leta 1950 privitč fo letu 1945 povečalo število britanskih oboroženih sil, je bilo zaradi povečanega števila delavnega ljudstva istočasna mogoče povečati uporabo, delavnih isiil za civilne potrebe. Gas izgubljen izaradli sporov v ,industriji je bil najmanjši po letu 1941 in tudi število brezposelnih je bi'o izredno nizko. Ob koncu leta 1950 je znašalo celotno število zaposlenega prebivalstva približno 23,200.000; to je 218.000 več kot v prejšnjem letu. Število brezposelnih ni nikdar preseglo 1,8% zaposlenega prebivalstva. Najmanj brezposelnih je bilo v juliju, ko jih je bilo samo 272.000. V avgustu tega leta se je število brezposelnih še nadalje znižalo. Avgusta 1951 je bilo brezposelnih 204 tisoč 334, to je komaj 1% celotnega števila zaposlenih ljudi. • Ameriške letalske sile so dobile prvo mehanično »bombno letalo«. Elektronska računska naprava vodi letalo od tal in sproži avtomatično napravo za odme bombe, pri čemer zadene bomba bolj točno na cilj, kot če meri na cilj iz letala človek. Dobra letina v Istrskem okrožju Letina v Istrskem okrožju je kazala v začetku poletja bolje, kakor se je izkazala v času posprave gilavmih pridelkov. Zlasti so pričakovali vetji pridelek vina. Grozdju je zlasti v višjih legah zelo škodilo slabo vreme v odločilnih tednih. Niso znani še vsi podatki, toda značilna je neenakomernost pridelka. V ravnini so se mnogo bolje odrezali kot v višjih legah. Srečen posestnik vinograda se je pohvalil, da je pridelal dvakrat več vina kot lani. Mnogi so na enakem kot lani, nekaj za eno četrtino na boljšem in marsikdo se toži, da ga je zmastil manj kot lani. V višjih legah se pritožujejo zaradi gnitja grozdja. Tudi kakovost novega vina, ki ga po gostilnah točijo Po isti ceni kot staro, namreč po 80 din liter, je žele različna. der in ko doseže gotova količino se ponovno izvrši eksplozija, ki zapre povratne lopate ter porine vodo v cevovod 2 ali 3. V primeru pa, da je srednja brzina vodnega curka dvakrat večja od brzine ladje in bi zahtevalo povečanje cevovoda prevelike zgube, uporabimo tako imenovani »hidravlični transformator«, ki sestoji iz elektorja (6), ki je z odprtino (5) povezan z morjem. PRVA PLINSKA TURBINA V INDUSTRIJI V tovarni »Ruston & Hornsby« v Lincolnu je v obratu turbina na plin. Ta stroj, ki tehta samo tretjino teže e-nuko močnega Dieselovega motenja (750 kwt), so namestili' leta 1949 v proizvaja elektriko Za< tovarno. Turbina bo verjetno postala resen tekmec Dieselovega motorja; poleg tega, da je mnogo lažja kot motor, j0 je tudi mnogo laže . vzdrževati v brezhibnem stanju. Ohlajevanje je zračno, kar je tudi velika prednost v krajih’ kjer primanjkuje vode. Tudi njen skromen obseg - dolžina 7,90 m in teža 21 ton - ’ predstavlja znatno prednost. Turbina, ki je v uporabi zdaj v Lincolnu, ima skupni termični učinek 3 23,4%, toda nove turbine, ki jih zdaj gradijo, bodo še mnogo bolj zadovoljive, ker so si v zadnjih dveh letih graditelji nabrali novih praktičnih izkušenj. Prva turbina je bila, na Dieselovo olje; tovarna »Rusten & Homsby« pa je izvedla številne poskuse z uporabo težjega in cenejšega goriva in tako mislijo, da bodo lahko1 konec leta spravili v obrat turbino, ki jo bo kurila šota v prahu. NOVA VRSTA PNEVMATIKE Na letališču Bursoough, v Lancashi-ru so pred kratkim preizkusili nove avtomobilske pnevmatike, pri kateri odpadejo vse nevarne posledice, kadar pnevmatiko raznese. Nova vrsta pnevmatike ima dve zračnici eno v drugi. Notranja zračnica, ki je iz gumija in dveh plasti tkanine, je povezana z zunanjo zračnico z majhno odprtino. Kadar pnevmatiko raznese, občuti posledice samo zunanja zračnica, kajti v notranji zračnici ostane še vedno približno 60% zraka, ki izhaja počasi kot pri običajnem preluknjanju pnevmatike. Vozilo se tako lahko ustavi pravočasno, to je še preden gre iz zračnice ves zrak, kar preprečuje posledice, ki so včasih porazne. Od vrtnine pa je paradižnik potolkel vse rekorde. Sreča, da je enengično posegel vmes «Frucitus» 6 tovarno paradižnikove mezge. Sicer bi se godilo z žlahtnim sadežem, kakor se je pred desetletji, ko so ga metali v morje. Kakor se čuje je Fructus predelal ves razpoložljivi pridelek in bo vrgel na trg okoli 200 vagonov paradižnikove mezge. Po večini se bo razprodala doma, ker je po nji zlasti v Sloveniji veliko povpraševanje. «Frucitus» bo prihodnje leto moderniziral in povečal naprave. Kmetje so prejeli vzlic obilni letini in stiski za prodajo po 10 din za kg. paradižnikov. Odrezali so se mnogo bolje kot njihovi tovariši v Vojvodini in Srbiji. Zagrebškii in beograjski listi jim zavidajo. Vendar pa se niso dovolj trudili za skrbno ambalažo in sortiranje. Ta napaka se ponavlja leto za letom. Seveda so tudi hvalevredne izjeme. Hvalijo Sv. Lucijo v tem kakor tudi v drugih pogledih. Reka je odstopila Prvo mesto odjemalca istrskih pridelkov Ljubljani. Močno se uveljavlja tudi Kranj. Veliki semenj v prostorih nove ribarnice je uspel. Vsi oddelki so imeli vedno polno kupcev z dežele. Ugodne cene so bile zlasti kmečkih čevljev. Kmetje opažajo z zadovoljstvom tudi znaten padec cen tekstilnega in po-trošnega blaga, ki se uvaža iz Italije. Ponekod znaša padec kar za 10(1%. Iztržek letine bo tem bolj zalegel. K. R. SILVIO SERIH Import / Export T R I E S T E VIA MADONNA DEL MAR; 4 - TEL. 80-80 CUSCINETTI A SFERE ED A R U L L I Utensileria - Strumenti ili misura Kroglični in valjčni ležaji Orodje - Aparati za merjenje Stran 2 GOSPODARSTVO 10. novembra 1951 TRŽNI PREGLEDj Italijanska vlada je dovolila 10% znižanje carin na uvoz kmetijskih pridelkov v teku 5 mesecev. Do zdaj ni imel ta ukrep posebnega vpliva na potek cen kmetijskim pridelkom na notranjem italijanskem trgu. Po italijanskem trgu se v glavnem ravnjajo tudi tržaške cene. Bistvenih sprememb ni bilo opaziti pri cenah kmetijskega blaga. Le tu pa tam se je pojavilo malenkostno nihanje cen. Na žitnem trgu se je povečalo povpraševanje, kar je imelo za posledico malenkostni skok cene pri nekaterih vrstah, zlasti v Zgornji Italiji. Utrdile so se cene koruze. Kupčija s klavno živino je bila živahnejša. Cene so bile splošno čvrste, le iz nekaterih krajev Padske n:žine so prispela poročila o lahnem nazadovanju. Cene debelim svinjam so v Lombardiji in na Beneškem nekoliko čvrstejše, medtem ko so v Emiliji nazadovale. V Zgornji Italiji je povpraševanje po senu in drugi krmi narastlo; zaradi tega so cene tudi nekoliko poskočile. Cene masla nazadujejo. Prevladuje strah, da bodo postavili na trg maslo iz hladilnikov. Na trgu s sirom je vladal mir. Cene ovčjega sira so šle navzdol, medtem ko so ostale cene ostale neizpremenjene. Poročali smo že, da je bil letošnji vinski pridelek skromnejši kakor lanski. Zato se je povpraševanje po dobrih vrstah lanskega pridelka povečalo. Za letošnji pridelek ni zanimanje tako veliko. Olivno olje letošnjega pridelka se v Bariju prodaja skoraj po prav tako visoki ceni kakor staro olje. Sicer je trg povsem miren. Cene suhega sadja so splošno čvrste; to velja zlasti za mandeljne. _______ Rovigo: Pšenica Polesine lina 6.600-6.650 lir stot, dobra 6.500-6.550, navadna 6.250-6.350; koruza marano 5.800-6.100; rumena koruza 5.300-5.800, bela 5.400-5.600; ameriška hibridna koruza 5.000-5.300; pšenična moka tipa 00 8.700-8.800; Upa 0 8.100-8.200, tipa 1 7.900-8.000, tipa 2 7.600-7.650; sirek rdeči 3.200-3.400; oves rdeči 4.400-4.600, beli 4.600-4.800; neolu-ščen ječmen 5.500-5.800; rž 5.400-5.600; pšenični otrobi 3.900-4.100; koruzna moka rumena 6.600-6.800, bela 6.300-6.500. Verona: Pšenica fina 6.500-6.600, dobra 6.300-6.400, navadna 6.100-6.200; o-ves 4.700-4900; rž 5.700-5.800; neoluščeni-ječmen 5.800-5.900; belo proso 5.200 do 5.500; proso «paglierino» 5.000-5.200; koruza «marano» 5.800-5.900. ŽIVINA Brescia: Voli za delo 150-190.000 lir komad; krave mlekarice 85-160.000; junci do 1 leta 55-80.000; junice 55-85.000 lir za komad. Živina zja zakol: Teleta 1 490-530 lir za kg žive teže, II 400-480; junci I 280-310, II 210-270; voli I 280-300, II 200-270; krave I 180-210, II 150-180; biki I 270-310, II 170-230; piske 550-600; kokoši 550-600: kopuni 600-650; faraoni 550-660; purani 450-500; race 400 do 430; gosi 350-400; zajci 280-320. Verona: Voli I 300-330, II 230-280; krave I 260-300, II 170-230; biki I 280-310, II 240-270; teleta I 520-550, II 470-510; junci I 300-330, II 220-260. MLEČNI IZDELKI Cremona: Maslo I 890-910 lir za kg. II 790-810, III 770-790, IV 750-770; sir krajevne proizvodnje svež 410-450, zimski 1950-51 470-530, majski 1949-50 610-630; sbrinz svež 440-470, star 3 mesece 520-540; emental svež 530-550, star 3 mesece 550-580; provolone svež 460-480. star 3 mes. 530-560; italico svež 340-360; taleggio svež 340-350. Milan: Lombardsko maslo fino 900-920; emilijsko maslo 850-860; čajno maslo 940-950; emilijski sir proizv. 1949 640-700, proizv. 1950 550-600; sir krajevne proizvodnje 360-380; sbrinz 390-420; emental 510-540; provolone 470-490; gorgonzola 320-330; taleggio 330-350. OLJA Firenze: Za kg feo proizvodnja: olivno olje ekstra do 1 stop. kisi. 460-470, do 1,50% kisi. 450-460, do 2,50% 440-450; dvakrat rafinirano A 455-465, B 420-425; semensko olje navadno 400-410; olje iz zemeljskih lešnikov 425-430. Reggio Emilia: Za kg fco grosist: olivno olje ekstra do 1 stop. kisi. 530-540, lino 510, navadno 480-490; dvakrat rafinirano A 510-520, B 490-500; semen sko olje I 430-440. Brindisi: Olivno olje navadno 39-40 tisoč lir za stot, ekstra 44-45.000. VINA Milan; Za stop. stot fco postaja Milan: črno Piemont e 1-10,5 stop. 460-480, 11-12 stop. 480-490; Barbera 530-550; črno Mantovano 440-450; Valpolicella in Bardolino 560-580; Reggiano 9-10 stop. 450-460, 11-12 stop. 480-490; toskansko navadno 9-10 stop. 370-380; Barletta ekstra 14-15 stop. 450-460, navadno 430-440; Sansevero belo 410-430: Sguinzano 14-15 stop. 440-450, 13-14 stop. 1951 380 do 395 lir. Firenze: Za stot fco klet proizvajalca: navadna vina 9-10 stop. proizvodnja 51 2.600-2.800, 10-11 stop. proizvodnja 1951 3.000-3.600, 11-12 stop. proizvodnja 1950 4.500-5.300, 12-13 stop. 5.200-6.200, nad 13 stop 6.200-6.500; klasična vina 12-13 stop. proizvodnja 1950 6.200-6.700, nad 13 stop. 6.700-7.200 lir. KAVA Trst; Na trgu s kavo je beležiti malo sklenjenih kupčij, in sicer le za takojšnjo potrošnjo. Kvotacije pri viru proizvodnje so naslednje: Rio III good lar-ge bean 51,90 dol. fob; Rio V good lar-ge bean 49,70 dol.; Rio VII good large bean 46,50; Victoria V 46,80; Victoria VIII 45; Santos extra- prime 57,80; Equa-dor extra superior 52,50 dol. cf Trst; Salvador 62 cf; Guatemala stricly hard bean 64,50 fob odhod; Mexieo Prusia 62; Nicaragua prana 59,60; Haiti prana žombi 58,75; Kostarika 64,50 dol. fob. Milan: Santos 1.80-1.90 lir kg; Brazilija superior 1.340-1.360; Brazilija ex-tra prime; crivello 18 1.390-1.410; Bahia superior 1.300-1.315; Rio tipa 5 New York 1.225-1.230; Columbia Medellin 1.500-1.525; Kostarika prana 1.550-1.570: Equador superior (debelo zrnje) 1.340-1.360; Guatemala prana (deb. zrnje) 1.530-1.545; Haiti XXX 1.410-1.430; Salvador 1.455-1.485; San Domingo 1.500-1.530; Venecuela prana (deb. zrnje) Caracas 1.500-1.525; Harrar 1.370-1.390; Girhma - Sidam 1.280-1.300; Uganda prana 1.215-1.230; Kongo 1.240-1.255; Moka Svetovni surovinski trg se je v zadnjem tednu razvijal v znamenju pričakovanja in pomiritve. Kakor doslej, so tudi v zadnjem času vplivala na razvoj svetovnih trgov poročila o političnem razpletu v svetu bolj kakor poročila gospodarske narave. Tako se je borza zanimala za gospodarske načrte Churchillove vlade, dalje za izglasovanje kreditov v ameriškem Kongresu za nakup blaga v državah OEEC; nia borzo so vplivali tudi razvoj v Egiptu, pogajanja na Koreji in končno tudi sklicanje zasedanja OZN v Parizu. Najnovejši razvoj! mednarodnega političnega polo-žajla vliva zopet mnogo uoanja na pomiritev, kar seveda ugodno vpliva na potek borze. Zato ni bilo opaziti v preteklih dneh posebnih skokov cen. Edino bombaž je precej pridobil. ŽITARICE Na chikaški borzi so cene itža v času od 26. oktobra do 2. novembra nekoliko popustile. V Lisboni je zasedal Mednarodni svet za pšenico, ki se je bavil z vprašanjem revizije postavk v sklopu sporazuma, ki poteče 31. julija 1953. Svet razpolaga s 16 milijoni ton pšenice. Cena v Chicagu v dolarskih stotinkah za bušel: proti izročitvi v decembru 254 lA (teden poprej 254 3/8); cena koruze 177 (179 3/8). Vremenska poročila iz ZDA so ugodna. Povpraševanje po severnoameriškem žitu je popustilo. SLADKOR, KAVA, KAKAO Na newyorški borzi je cena sladkorja nekoliko popustila 5,10 (teden poprej 5,20); kava proti izročitvi v decembru 52,89 (52,82). Na ceno kave v New Yor-ku je vplivala stavka v newyorških pristaniščih. Cena kakaa je na newyorški borzi popuščala 28,50 (teden poprej pa 29,25). Poročilo o pridelku v Kamerunu in drugih afriških pokrajinah so ugodna. KAVČUK Cene kavčuka so popustile. Ta pojav pripisujejo v prvi vrsti poročilom o naraščanju potrošnje sintetičnega kavčuka v Združenih državah. ZDA so v septemibru potrošile 106.918 ton kavčuka, od tega 69.552 ton sintetičnega kavčuka in samo 37.366 ton naravnega kavčuka. Se pred enim letom je ameriška industrija potrošila 113.421 ton kavčuka, od tega 63.852 ton naravneea kavčuka. Potrošnja sintetičnega kavčuka očividno narašča. To vpliva na cene naravnega kavčuka. Dne 2. novembra je kavčuk v Londonu notiral proti izročitvi v novembru 45 y4 penija za funt, pro' ti izročitvi v decembru 45 (46); v Sin-gapuru proti izročitvi v novembru 43 Hodeidah 1.400-1.420; Moka Sanani 1.390 do 1.410. KAKAO Trst: Accra ponujajo pri viru proizvodnje po 225 dol. za vkrcanje november - januar cf in Bahia po 60 dol. za 100 kg fob Brazilija. Accra ocarinjeno blago kvotira Po 840 lir kg fco skladišče grosista. Holandski kakao v prahu odlične kakovosti ponujajo po 1 040 lir za kg. Milan: (Od uvoznika do grosista); Accra "840-870 lir kg; San Thome 920-940; Bahia 820-850; Guayaquil 950-980; maslo iz holandskega kakaa 1.600 do 1.650; maslo iz italijanskega kakaa 1.500-1.550; holandski kakao v prahu 1.050-1.100; italijanski v piahu 900-970. KOŽE Reggio. Emilia: Osoljene kože z repom za kg fco skladišče grosista: Voli 400-410; biki do 40 kg J150-360, nad 40 kg 325-335; teleta 3-6 kg 890 900, 6-8 kg 790-800, 8-12 kg 660-670, 12-20 kg 540-550, 20-26 kg 440-450; konji 220-225, mezgi 160-165; osli 130-136; zajci (suhe kože) 210-220; jagnjeta 400 lir za kožo, Siena: Osoljene kože: Voli in krave nad 40 kg 415-425 lir kg, do 40 kg 385-405; biki 315-325; teleta 3-8 kg 800-830. 7/16 (teden poprej 44 11/32) penija za funt. VLAKNA Cena volne se drži v glavnem na prejšnjem položaju. V New Yorku 2. novembra 183 (186,8) stotinke za funt proti izročitvi v decembru, za marec 180,5 (183 5/8). Tudi na tem področju se tehnika čedalje bolj bori z naravo. Američani vedno bolj nadomeščajo volno z umetnimi vlakni zlasti z rajonom. V Roubaixu na Francoskem je stal 2. novembra kg volne 1.440 frankov, teden poprej 1.420, proti izročitvi v decembru pa 1.430 (1.420-1.440). Cena bombaža je nekoliko pridobila. Verjetno so vplivali na to novi krediti, ki so jih Združene države dovolile evropskim državam za nakup bombaža. Nemčija bo prejela 58 milijonov dolarjev, Francija pa 40 milijonov dolarjev. Poročila iz Egipta govorijo o slabši letini v primeri z lansko. V New YTorku je bombaž stal 2. novembra 40,10 stot. dolarja za funt. (teden Poprej 38,70). Na cene je poleg tega vplivala vest, da je Sovjetska zveza sklenila pogodbo za nakup večje količine egiptovskega bombaža in da so v Egipt prispele ponudbe za nakup iz Nemčije. KOVINE Na trgu kovin niso nastopile bistvene izpremembe. Poročila iz Amerike govorijo o odhodu posebnega uradnega odposlanstva v Malezijo z nalogo, da prouči položaj na trgu s kovinami (činom). Odposlanstvo ima pooblastilo, da lahko zaključi takoj kupčije. V ZDA vlada splošno veliko pomanjkanje bakra, kljub temu da si ameriška industrija prizadeva, da bi ga nadomestila z aluminijem. Iz Londona poročajo, da so se cene cina utrdile okoli 1.000 funtov za tono. Cena živega srebra v New Yonku se suka okoli 220 dolarjev za steklenico (76 funtov). Volfram je stal v Londonu 525-535 šilingov za enoto, svinec 216 % (teden poprej 220). Cene Pipanih kovin v Zahodni Nemčiji: svinec dne 30. X. za 100 kg 190,50 DM, cink 195, baker (žica) 272,50, cin dan poprej 1.163 DM. HMELJ Poročila o položaju v Ntinnbergu dne 2. novembra pravijo: Trg je trenutno miren. Zanimanje vlada predvsem za hmelj Hallertauer, Spalter in Tettnan-ger. Cene so čvrste; v nekaterih primerih celo višje kakor prejšnji' teden. Danes notira v Nurnbengu: Hallertauer 535-550, Spalter 605, Tettnanger 605 do 625 in Herhbrueke 495-500 DM za 50 kilogramov. MEDNARODNA TRZISCA 10/X 24/X 7/XI Pšenica (stot. dol. za bušel) .... 239. 6/e 254. 8/a 256- Koruza ,, ,, ,, ,, .... 173 — 178.Va 180. Vi NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) 27.62 28 70 28.70 .... 106.— 108.— 103— Svinec ,, „ ,, 17.— 19.— 19— 17 50 19.50 19.50 Aluminij „ „ , 19— 19. 19— Nikelj „ „ 56.50 56.50 56.50 Krom (dol. za tono) 50.52 58— 54— 2_. srebro dol. za steklenico .... 213,— 222. - 220,— LONDON Baker (f. šter. z.i d. tono) 234,— 227. - 227— Cink „ 196,— i96.— 192.— Svinec „ „ 160 — 176.50 176.50 ALEKSANDRIJA Bombaž „Karnak“ 1. (v. talerjev za kantar) 172.65 117.75 145.80 „ ,,Ashmouni“ 1. „ „ ) 125.— 88 25 91 — SANTOS Kava Santos C (kruzejrov zi 10 kg) .... 195.20 196.90 196.80 VALUTE V MILANU 24. X. 6. XI. Min. Maks. Funt šterling 8.5'0 8.500 8.475 8.600 Napoleon 6.675 6.700 6.600 6.700 Dolar 694 6S4 684 696 Francoski frank 164 159 — 159,— 164 »vicarski frank 159,25 157,50 157,50 159.50 Funt št. papir 1.595 1620 1.595 1.640 Avstrijski šiling 20 20.50 20 25.50 Zlato 893 876 876 893 BANKOVCI V CURIHU dne 6. XI. 1951 ZDA (1 dol.) 4,363/j Belgija (100 fr.) 7,88 Anglija (1. f: št.) !0,20 Holand. (100 fi., 101,50 Francija (100 fr.) 0.99V2 »vedska (100 kr.) 67,50 Italija (100 lir) 0,73 Vi Izrael (1 f, št.) 2,60 Avstrija (100 šil.) 13,20 »panija (100 pez.) 8,35 Čehoslov. (100 kr.) 0,60 Argent. (100 pez.) 15,50 Nemč. (100 mark) 82, V< Egipt (1 f. št.) 9,70 VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 26. X. 7. XI. Min. Maks. Južna železnica 1 470 1.460 1.445 1.475 Splošne zavarov. 6.215 6.300 6.215 6.340 Assicuratrice 750 760 750 760 Riun. Adr. Sic. 1.805 1.820 1.805 1.830 Jerolimič 3.600 3.600 — — > Istra-Trst« 710 720 700 720 »Lošinj« 8.400 8.400 — — Martinolič 2.500 2.500 — — Premuda 8.500 8.500 — — Tripkovič 7.500 7 500 — — Tržaški tramvaj 580 5S0 — — Openski tramvaj 950 950 — — Terni 215.75 230— 215,75 232 1LVA 215— 215.50 215 220 Zdr. jadr, ladjedel. 198 192 192 198 Ampelea 800 800 — — Arrigoni 1000 1000 — — KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA FABIO FILZI ST. 1Q f. - TELEFON ŠT. 54-58 Zasluge Kmečke zveze za naše kmetijstvo (Izvleček iz poročil na prvem občnem zboru te ustanove) Kmečka zveza v Trstu, ki je začela redno poslovati pred skoraj dobrim letom dni, more že na svojem prvem občnem zboru pokazati prav lepe in zadovoljive uspehe svojega dosedanjega delovanja. Ti uspehi dokazujejo, kako velika in občutena je bila res potreba po ustanovitvi take kmetijske organizacije, ki zajema čim širši krog pravih kmetov, polovinarjev in zakupnikov, oziroma kmetovalcev sploh, ki neposredno obdelujejo zemljo na bri-tansko-ameriškem področju Tržaškega ozemlja. Ona brani njihove splošne stanovske pravice in zastopa koristi tudi posameznih kmetovalcev, kjer koli se pokaže potreba po njenem nastopu. Naša zveza si je pridobila v razmeroma kratkem času in kljub znatnim oviram ter težkim gmotnim razmeram veliko zaupanja pri naših kmetih s celega področja. Pri pristojnih oblasteh pa uživa že pomemben ugled in jo tudi upoštevajo, čeprav še ne v tisti meri, ki jo taka organizacija zasluži, zlasti glede na socialno in gospodarsko važnost tukajšnjega kmetijstva, katerega pa žal tukajšnje oblasti še silno podcenjujejo in večkrat zapostavljajo. Predsedinik zveze G. Kriščak, je še Posebej podčrtal in pokazal na največjo zgodovinsko in očividno krivico, ki se godi našemu kmetu dandanašnji na tem področju, ko prisilno razla-ščajo njegove, nad tisoč let težko oču-vane zemlje in to v korist predvsem tujemu življu. S tem načinom izpodjedajo našemu kmetovalcu temelj obstoja, ki je istočasno glavna opora tukaj živečega slovenskega naroda. Zaradi tega je nujno potrebno, da se domači kmetovalci dobro zavedajo nevarnosti, ki preti njihovemu obstoju s strani sovražnikov našega naroda in se čim tesneje povežejo s svojo Kmečko zvezo, da bodo skupno le bolj uspešno varovali svoje pravice in koristi. Vodstvo zveze si je bilo predvsem v svesti strokovnih koristi svojih članov, kakor tudi splošnih vprašanj tukajšnjega kmetijstva, ki jih mora zveza reševati. Nudila je za to pomoč posameznim članom pri reševanju njihovih zasebnih zadev. Zveza je s posredovanjem med tukajšnjimi in jugoslovanskimi oblastmi izposlovala, da so mogli premnogi naši kmetovalci, dvolastniki pravočasno posekati in pripeljati drva iz svojih zemljišč, ki ležijo sedaj v Jugoslaviji. Zopet je posredovala in poskrbela dovo-ijenja, da so posamezni obdelovalci zemlje iz cone A, ki imajo svoja zemljišča tudi v coni B, ista zemljišča primerno obdelali in prepeljali domov svoje tamkajšnje pridelke. Takih dovoljenj je naša ustanova izposlovala že v prvem letu na stotine. Nešteto prošenj je predložila v imenu svojih članov tukajšnjim vojaškim oblastem za pravično povračilo škode, povzročene po vojaščini. Napravila je mnogo prošenj in poti. na tukajšnji finančni urad za izplačilo vojne škode. Posredovala je tudi neštetokrat pri pristojnih uradih za pravično povračilo škode, ki je bila našim kmetovalcem napravljena z raznimi javnimi deli itd. Po svojem geometru je uredila premnogim članom njihove knjižne zadeve. Intervenirala je za posameznike na davčnem uradu, na katastru, na sodniji in na drugih uradih, s katerimi je imel prizadeti kmetovalec kaj opravka. Izdelala je za boljšo rešitev teh zadev posameznim članom potrebne načrte in izvlečke iz katastralnih map. Sploh je zveza vsakemu članu jn kmetovalcu, ki ■se je nanjo obrnil s kakšno željo in potrebo, prišla na pomoč bodisi z nasveti, ali pa kar z direktno rešitvijo zadeve. Saj so se v uradu Kmečke zveze večkrat rešili celo zemljiški spori, ki so trajali več let in za katere rešitev, bi morali prizadeti potrošiti težke tisočake, če bi ta šla po svoji navadni poti preko odvetnikov in sodnje. Strokovne nasvete pa nudi Kmečka zveza svojim članom v svojem vestniku v »Gospodarstvu«, ki ga prejemajo vsi ■ člani zveze. Na polju skupnih koristi tukajšnjih kmetovalcev im za zaščito kmetijstva v coni A nasplošno, je Kmečka zveza naredila tudi ogromnega v tej kratki dobi svojega udejstvovanja. Omenimo naj le nekaj glavnih problemov, za katere se je prav živo zavzela in so bili ugodno rešeni. Tako se je zveza prva in uspešno postavila proti ustanovitvi Osrednje mlekarne v Trstu in tako ubranila pred veliko gospodarsko škodo zlasti doma- TMo gradbeno podielie I. €• E. T. Trst. Ul. XXX. Ottobre 6/H. Telefon 79-74 izvršuje vsakovrstna gradbena dela — strokovno dovršena po zmernih cenah i-------------------------k ZALOGA JESTVIN NA DEBELO MISLEJ JOŽKO Trst, Ulica del Monte 18 TELEFON 93 861 f Dobavlja suhomesne in mlečne izdelke, konservirane ribe in razne druge izdelke Obiščiet naše skladišče! če živinorejce in mlekarice. Pripomogla je za ugodno rešitev jusarskega vprašanja v korist domačim kmetovalcem zlasti nabrežinski občini, kar bo imelo najbrž ugoden vpliv tudi pri reševanju tega problema v drugih naših občinah, če se bodo le naši gospodarji zanj zavzeli. Po prizadevanju predvsem naše zveze, ki je večinoma predložila tudi u-strezne načrte, so v marsikateri naši vasi napravili napajališča za živino, čeprav morajo žal marsikje še čakati na napravo teh zaradi pomanjkanja razumevanja za potrebe naših vasi s strani odgovornih oblastev. Isto velja tudi za zopetno otvoritev nekaterih blokov med cono A in cono B, kjer je s te strani onemogočen prehod z vozili. Vodstvo zveze si prizadeva pri pristojnih oblasteh za dosego ustrezajočega kmetijskega strokovnega pouka za domači kmečki naraščaj in za kmečko mladino. Vsa prizadevanja za otvoritev srednje kmetijske šole in za nasttlavitev slovenskih strokovnjakov pri tukajšnjih kmetijskih uradih pa so doslej naletela na gluha ušesa. Podobno je s strani tukajšnjih oblasti videti še vedno pomanjkanje razumevanja za probleme zaščite domačih kmetijskih pridelkov pred neenako konkurenco iz Italije, kjer lahko proizvajajo pod mnogo u-godmejšimi pogoji kot pri nas na splošno. Vse te probleme in še mnogo drugih ki jih zaradi odmerjenega prostora tukaj ne moremo podrobnejše naštevati je Kmečka zveza v Trstu obravnavala in reševala. Na občnem zboru so bili ti problemi tudi stvarno obravnavani in izneseni v sklepni resoluciji, ki smo jo objavili že v našem zadnjem Vestniku. V vednost članom naše zveze naj še navedemo, da je iz blagajniškega poročila o finančnem stanju zveze razvidno, da je imela v preteklem poslovnem letu 1,760.891 lir dohodkov in 1,748.532 lir stroškov in se je torej to leto zaključilo z 12-359 lir prebitka. KMEČKI KOLEDAR VAZNA KMEČKA OPRAVILA V DRUGI POLOVICI NOVEMBRA NA NJIVI IN POLJU. Ne puščaj več na njivi poljskih pridelkov. Samo še ohrovt in broklji ter pozne sorte cvetače lahko prenesejo navadne zime našega podnebja. Ko spravljaš zadnje pridelke, ne pozabi odbra-ti najlepše rastline posameznih vrst za seme in shrani jih posebej v ustreznem prostoru. Najlepše se ohranijo semenke v sladkovodnem ali rečnem pesku. Ako nam le čas in vreme dopuščata, pognojimo in preorjemo zemljo za pomladansko setev jarega žita in krompirja. Koplji in čisti vodne jarke, da ne bo voda zastajala na njivi. Uničuj grmičevje ter robido na mejah in krajih njiv, ker se tam skrivajo razni rastlinski škodljivci. NA VRTU. Poberi čimprej, kar je še ostalo korenja, gomoljaste zelene in endivije. Ako ne utegneš uporabiti ali odprodati te rastline, jo moraš shraniti v prostoru, ki ne sme biti niti preveč topel niti preveč vlažen. Vrtnino lahko shraniš tudi na prostem, kjer pripraviš za to primeren jarek na suhem prostoru. Shranjevati smemo le suho vrtnino, ki jo v jarku najprej pokrijemo s slamo, na katero naložimo po potrebi tudi zemljo. Shrambo pridelkov in jarke z vrtnino moramo tako urediti, ,da lahko kroži zrak med pridelki, ker se ti sicer radi zagrejejo in gnijejo. Skrbeti moraš za dobro pre-zimljenje semenic dvoletnic: radiča, bletve, vrtne pese, endivije itd. V tej dobi lahko že seješ zgodnji grah: ekspres, alaska, majniški zgodnji itd. Sadiš pa lahko čebulček ter česen. V VINOGRADU IN SADOVNJAKU. Nadaljujemo s pašlnanjem ali rigolanjem zemlje za nov nasad trt. Tudi jame za sadna drevesca morajo biti v tem času pripravljene. Ne odlašaj z naročilom mladih trt cepljenk ali korenjakov in sadnih drevesc, ker pozneje bo teže dobiti odgovarjajoče sorte in bodo na razpolago morda le še izbirki. V zavetnih legah pričneš lahko takoj s saditvijo mladih trt in sadnih drevesc, da odpraviš to delo preden pritisne hud mraz in zemlja zamrzne. Ob suhem vremenu opravi prvo zimsko škropljenje sadnega drevja s 4-5% bordoško brozgo. To škropljenje je neobhodno potrebno za breskve, če jih hočeš obvarovati pred «kodravostjo» (listi se «krtavičijo» in postanejo rdečkasto rumene barve), ki je posebno letos hudo napadla naše nasade breskve. Prekoplji eim bolj mogoče zemljo pred mrazovi, zlasti v sončnih legah, kjer lahko seješ takoj zgodnje sorte graha, katere smo že zgoraj imenovali. V KLETI. Ne odlašaj s prvim pretakanjem novega vina. To delo moraš opraviti ob jasnem in tihem vremenu. Preden pretočiš vino v čist sod, zadimi ga nekoliko z žveplom. Sodi z vinom naj bodo vedno polni in dobro zamašeni z zdravo, gladko plutovino. Ce se ti vino ni še dobro učistilo, znižaj toploto v kleti kolikor le mogoče. V ta namen moraš vsaj za teden dni pustiti v jasnih nočeh odprta okna, da bo toplota v kleti padla tudi samo na 5 ali 6 stopinj C. Ako bi vino, kljub tako nizki toploti ne postalo čisto in prozorno, posvetuj se z izkušenim kletarjem ali pa s strokovnjakom, kaj ti je početi s takim vinom. V hlevu. Pazi, da ne bo v hlevu prepiha, ker je živina za prepih in za naglo spremembo toplote zelo občutljiva. Iztočasno pa pomni, da prija živini čist zrak in se redi bolje na mrzlem kot na toplem. Gnoja ne drži v hlevu! Prašičem, tudi tistim, ki jih rediš za zakol, pokladaj vedno mešano hrano, ki je bolj zdrava in redilna kot enostranska. _ .. PRISPEVEK ZA NAKUP plemenske živine Področno kmetijsko nadzorništvo obvešča živinorejce, da bo v prvi polovici decembra ponovno uvozilo plemensko živino sivorjave pasme. Goveja živina, za katero bo nudilo Kmetijsko nadzorništvo prispevek okoli 30%, se bo kupovala v dobrih rejskih krajih (ob švicarski meji). Nakup bo izvršila posebna komisija. Kupec se mora obvezati, da bo redil kupljeno govedo čim dalj časa mogoče in da bo vzrejal vsa teleta-samice. Živina bo kupljena z vsem jamstvom-zdrava, krepka in plodna. V tej dobi se bodo dobile na sejmih hribovitih predelov (kjer se živina teli od oktobra do decembra) Kvečjemu krave na svežem mleku ali morda kakšna, ki je na koncu brejosti; zato se naro-čitve ne morejo nanašati samo na breje krave. Ob naročitvi morajo kupovalci navesti starost živine, ki jo žele kupiti in podrobno naznačiti, ako žele govedo do 5 let starosti ali že od 6 do 8 let dorasle krave, ali še celo starejše. Ker znaša osnovna cena (ki se vrti okoli 260.000 s stroški vred), bo stalo govedo s prispevkom, ki znaša skoraj Vi, franco Trst približno 180.000 lir. To vsoto mora položiti živinorejec v trenutku naročitve pri Kmetijskem nad-zorništvu v Ulici Ghega štev. 6-1 - tel. 86-73. Tam dobi lahko tudi vsa zadevna pojasnila. Prednaročila se sprejemajo do vključno 30. t.m. V primeru, da bi naročila presegala v ta namen določeno vsoto, bodo imeli prednost oni kmetovalci, ki še niso kupili živine s prispevkom. Pri istovrednosti ostalih pogojev, se bo upošteval datum prednaročbe. E. UE9IMSIII0 MAHNE PEB IIFFICI - OFFICINA MMONI SIM - DELAVNICA ZA P0PAAV1A AGENTE PER TRIESTE E PR0VINCIA PREf STAVNIH ZA TRST IN PODEŽELJE L0D0VIC0 SAKSIDA Ulica Canal Piccolo 2 - Tel. 83-24 Sbocchelli n mi rni TRIESTE 1415J l/ia Rei/oltella 14 — Tel. 91 582 Macchine speciali per tutte le Industrie del legno e loro utensili e macchine automatiche per grandi produzioni di serie. Consulenze tecniche per nuovi impiantj — Progetti impiauti pneumatici di trasporto trucioli, segatura e polveri di legno. Posebni stroji in orodje za vse vrste lesne industrije in avtomatični stroji za veliko proizvodnjo v serijah. Strokovni nasveti za nove naprave — Načrti naprav na stisnjen zrak za odvajanje žaganja, lesnega prahu in oblancev. AVrOPODJETJE STAR Tovorni prevozi Tel. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AV TO G A RAZ A - TRST ULICA MORERI 7 — ROJAN