VJ., it. 146. PoUnCna plodna v gotovini. ¥ UubBJani. v nadalje 2-, J^SeJa 1922. št. 75 p. ■flPBEJ S»sHo Socialistične stranke Jugoslavije. Rusko poslaništvo v Beogradu. Kri^t 'Trašanje nar. posl. sodr. Etbina fe-l*? m11 a m*nistru za zunanje zadeve odL, ;.prej<< štev- 141- od 24- t. m.) je Seii a E zunanji minister dr. Ninčič na vei3; jutli-ia sledeče: slanišh- B(r!:ccradu res obstaja rusko po-Takp • Podstavlja oficielno Rusijo. Vsei pDa ni. H Pri* nas- ampak skoraj po ta ivJropi- Začetkoma so predstavljala s0 Se n n'štva Kolčakovo vlado, potem rooi a ^.p° tradiciji, ki je obstajala v Ev-naarav«-le- 01ira,lda- h'i razloga, da bi mi Dravjn) 1 izjemo v tem oziru in da od-bena h?, c vila evropska država ni odpra to poslaništvo, dokler ga še no- i /ia ra7rt!^^?n^e Posameznih držav glede k0 Se .erie do Rusije se izpreminja. Ta-•Zato n tudi položaj v Rusiji, bo o0st sedaj še mogel reči. kakšno Hiii v n?u^.nj.? naše vlade v tem vprašaji se v!^ * bodočnosti. Od izpreinemb, ,sn° na^evv Rusiji in v Evropi, bo odvi-.temveg * cir.zaid5 ne v tem vprašanju, Pne;-- na^e držanje napram ofici- Qosn° - ‘z'avii posl. sedr. Kristan: ijjvo. cja , ,c» kislim, da je zelo razum-Hikakor 2 odgovorom gospoda ministra St>cd min-2* rnoreni biti zadovoljen. Go-c ^lgma r Priznava, da obstaja tukaj - Svoiiii nekakšno rusko poslaništvo. °e °bsta* Vnrašaujem sem želel izvedeti, V° in vJ? 0 Poslaništvo, katero drznem n~, ®F° vlado da zastopa. Vprašal - •- uli je res, da vzdržuje to P°slani5K tudi. čl, na'ša država. UQ|. če i + urzava. vprašal sem ?t°riti, rjo resnica, kaj misli naša vlada -Se napravi krai tej anomaliji. Gospod minister pravi, da obstajajo neke tradicije in da jc enaka anomalija tudi v drugih državah Evrope. Gospodje, če so po drugih evropskih državah, ne-zmiselno, ni razloga, da bi vse te ne-zmiselnosti kopirali, dokler še davno nismo kopirali, kar je v teh državah dobrega. Gospodje, to poslaništvo, o katerem pravi gospod minister, da še obstoja, je zastopalo rusko carevino. Nikakršnega dvoma ne more biti o tem, da ruskega carstva že davno ni. Imamo pač Rusijo, ki pa nima nič skupnega z nekdanjo rusko carevino. Odkar je rusko carstvo padlo, odkar je prenehala ruska carska vlada, so se v Rusiji menjavale razne vlade, ali nobena ni bila sorodna nekdanji carski vladi. Ne gre le za to. gospodje. da je smešno, če obstaja neko poslaništvo, ki zastopa državo, katere ni na svetu, ki zastopa vlado, katera jc že davno mrtva., ampak še za nekaj drugega gre. Dokler vzdržujemo to poslaništvo, dokler ga trpimo, je že nevarnost, da se nam pripisujejo vsakovrstne za mir naše dežele in za mir Evropo nevarne tendence, dovolj resna. Tembolj se ta sum lahko utrdi, če se ve, da vzdržujemo mi to poslaništvo, ki zastopa davno mrtvo oblast, oblast, kateri ie nasprotna vsa Rusija. Po tem se sodi. da imamo nekakšne namene, ki so v zvezi s spomini na to nekdanjo vlado in z nadami na vstajenje te vlade, če denete v zvezo s tem še Wranglovo vojsko v. naši deželi, tisto vojsko, o kateri je gospod vojni minister pred kratkim sicer dejal, da ni nič dru- Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. Ček. rac. št. 11.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. gega. kakor skupina posameznikov, ki ne more nikomur biti nevarna, ki pa je ven-: dar organizirana, ki izdaje ukaze, nared-be, povelja, ki daje odlikovanja itd., ni čudno, da se v vseh svobodomiselnih krogih poraja strah, da je naša dežela res pripravljena pomagati nekim temnim tendencam, ki gredo za tem, da se nastopi z orožjem proti Rusiji. Mi pa, go-; spodje. nimamo nikakršnega povoda, da bi se spuščali v take pustolovščine, nimamo nikakršnega razloga dovoliti, da bi smelo tako mišljenje vladati po svetu. Jaz še nisem zahteval od gospoda ministra, naj vpostavi diplomatične stike s sedanjo boljševiško vlado v Rusiji. Nisem šel tako daleč. Mislim pa, da ima skupščina pravico zahtevati od vlade, da likvidira razmerje, ki je nemogoče. In da se to lahko stori, je pokazala Amerika«, ki je, ne nekdanjemu carskemu, ampak1 Kerenskijevemu poslaniku povedala, da' ga more smatrati le za privatno osebo v,, svoji deželi. Mi pa izkazujemo ne Keren-skijevenm. ampak carskemu poslanika' čast, kakor da res zastopa kakšno vlado, in povrh tega dajemo še njemu in njegovemu osobiu denarja, da morejo repre-zentirati, kar ne obstoja, in da morejo diskreditirati našo državo. Zaradi tega absolutno ne morem biti zadovoljen z odgovorom gospoda ministra in izjavljam, da vložim interpelacijo, nadaiaioč se. da bodo vsi pravično misleči elementi v tej deželi pomagali, da se to enkrat uredi.« (Ploskanje na levici.) NARODNA SKUPŠČINA. 30. junija. Zunanji minister dr. Ninčič je odgovarjal na razna vprašanja, listek. j*° TELBAN: a kamniških planinah, 4 ral ^šnega mestnega prahu je dr-J'e v i>07riPro*’ Kaniniku. Par kapelj dežja Srtl° izstopu^ packo na nas P°Potnike, ko ■^eth nL>LZastavami ’n konjem okinča-1?ra!a in S S° ko.rakali gasilci, godba je Še Sora Je odmeval pok topičev. ,0roti . .eniJ'i noči smo odkorakal’ se lcciJf1; ^arava je spala. Zvezde anjc tw i ri.šino je motilo le žlobu-!jaPrei hr/ ‘ Nie"ovi valovi so hiteli in \,Z })0 3a’ hakor hiti delavčeva v n.,t-e 0 nov> Prihajajo ter beže, NeH V(? *", • Kam? dve< „ 't v daljnem zvoniku je bila ura ?vok je ni„ ,So se oglasili zvonovi. Njih le- Da 7nnli.a • daljo milo, vedno močne-Zrtve šmiEA. ]oka’oče, vzdihujoče, kakor daljavi n', * • inkvizicije, pred menoj v JeUa Zair, s L-6 10 odpirala s krvjo oškropijo.,.' oesta. Zvonovi so bučali v Na vasi so veselo zapeli fantje. Tam daleč je počil top. Na oknu pa je sanjala devojka. Šli smo vedno globlje v gozd proti planinam, v tišino, v svobodo. Na cilju. Danilo se je. Iz senc so stopali gorski velikani, vedno jasneje v čisti planinski zrak. Pljuča so sesala globoko, kakor bi sc hotela na mah otresti mestnega prahu iti dima. kakor bi hotela v hipu iztrgati iz prsi kal tuberkuloze ter jo vreči v dolino, na mehke postelje lene buržoazije. Izza gora so na vrhove padali prvi žarki solnca. skalnate čeri so se izpremi-njale v stoterih ognjenih barvali. Nastopila je ona lepota, ki je doma edino-le v prostih, svobodnih gorah in če jo vidiš enkrat je ne pozabiš nikoli, stokrat in tisočkrat je različna, vsak dan druga. Spodaj v jelkovem gozdu se jc oglasil slavček, žuželke so prepevale novemu jutru v pozdrav, gozdovi so si šepetali davne pravljice svobodnih ljudi. Svobodna narava je veličastno vstajala. V tej nebeški lepoti sem mislil na tebe devojka. tam doli, tam daleč v do- lini. Čista je bila moja ljubezen kakor s# valovi Bistrice. Svetlo mi je bilo v duši kakor v blestečem snegu, v srcu mehko kakor pesem slavca na jelki. Vse vstaja in uživa svobodo, tam spodaj pa lazijo ljudje brez svobode, eni z upognjenimi hrbti iskaje solnca in svetlobe. drugi ošabno v kočijah, avtomobilih. Kolika razlika! Prvi z mehko, prizanesljivo voljo, drugi z okamenelim srcem in kri v prsih so si nadomestili z zlatim bogom. Na eni strani šovinizem, kapitalizem, čast in slava, klečeplaztvo. demagogija in bajonetu na drugi strani pa teptana množica sužnjev, brez svobode. Sodrugi! Ven v gore^ ven v čisti zrak, brez alkohola, kajti šele tam boste spoznali prostost! Volja vam bo postala trdna, kakor so trdne skalne čeri. Srce vam bo lahko kakor pesem slavca. S seboj boste prinesli v dolino kos svobode in jo razdelili med sodruge, katerih bo na ta način vedno več svobodnih. Nekega dne pa bo tudi dolina postala vsa svobodna, kakor so svobodne skalnate pla-nine. nato ,fe prišla na razpravo dvanajstina za julij. Opozicija je seveda govorila proti; posebno posl. sodr. E. Kristan jc ostro kritiziral finančno politiko in način gospodarjenja z dvanajstinami. Ko je prišlo do glasovanja, je opozicija zapustila dvorano, nakar ie bila dvanajstina za julij sprejeta, seveda z »ogromno« večino. VOLILNI ZAKON ZA NARODNO SKUPŠČINO. (Iz govora poslanca sodruga Eibina Kristana ua seji Zakonodajnega odbora dno 17. junija.) Gospodič, tak slučaj se posebno lahko pomeri v krajih, kjer je naš element pomešan z drnsonarodnimi elementi. SliSal sem enkrat gospoda ministra Triikovica, kako lepo ic deklamiral, da hoče z volilnim zakonom nagnali naše stranke na to, da bi se združevale. To je prav tako, kakor s tistim svetnikom, ki je hotel z žlico izprazniti morje. Gospod minister hoče z neko teorijo nagnati stranke za združevanje, živ-lienje pa sani narode na razdruževale po strankah. Kaj je močnejše: Življenje, gospod ir- ske razmere, ali kakšna lepa beseda? (Minister, Trifkovič: Zakoni regulirajo gospodarske in politične norme.) Naše stranke se bolj in bolj raz-vijaijo vzporedno z razvojem po vsem svetu. Iz njih nastajajo gospodarske stranke, ki zasiopaio gospodarske interese. In v bodočnosti bo ta razvoj še močnejši. Gospodarske razmere so tako močne, da jih ne morete izgnati ne iz volilnega boia,_ ne iz političnega življenja sploh. Zakaj vse politično življenje je naposled zgrajeno na pod-l-a-gi gospodarskega življenja. Na noben umeten najčin ne morete nagnati na podlagi nasprotnih gospodarskih interesov obstoječe stranke na ze-dinie^vanije. (Minister Trifkovič: Na sporazum, nc na zedinjenje. Vidite, kako smo se mi lepo sporazumeli z demokrati in kmeti. Kljub gospodarskim razlikam smo se lepo sporazumeli, in vidite, kako delamo skirpaj. — S. Barič: Nikar ne govorite, česar sami ne verjamete.) Nedvomno bodo na primer Nemci in Madžari še nekaj časa predpostavljali svoje nacionalne interese drugim interesom, kakor so Čehi na Dunaju nastopali kot češka stranka in niso vpraševali, ali so liberalci ali klerikalci itd. Tako bo nekaj čnsa tudi ■pri nas. ker so v gotovih razmerah nacionalni občutki lahko močnejši od politične zavesti. Posledica bo ta, da bedo pri volitvah nastopali kompaktno. Sicer bodo manjšina, kakor so manjšina v narodu. Ali zaradi složnega nastopa bodo dosegali količnike in dobivali mandate. Ostalo pre-1 bivalstvo. dasi je v večini, bo pa razdeljeno v ; stranke, kar ie naravno in neprepričljivo, pa ; lahko ostane brez mandata zaradi vašega umet- nega dvojnega količnika. Gospodje, 6c mislite, da jc to nacionalno in državniško, je to vaša stvar. Ampak odgovarjati morate vi za to, mi pa bomo poskrbeli, da bo videl ves narod, da nismo mi deležni krivice, ki bo sad tega zakona, če se sprejme. (Medklici in dialogi.) Gospod minister je dejal, kako lepo da -so se radikalci sporazumeli z demokrati in kmeti. (Minister Trifkovič; In do včeral z muslimani.) In do včeraj z muslimani! To je dovolj, tudi če nc bi bil gospod minister dejal nič drugega. Dokler so muslimani imeli upanja, da bo potok še tako Široko tekel, ste imeli sporazum z njimi. Ko ■ste svoje opravili, so vam rekli zbogom. — Gospodje, kako lepo ste se sporazumeli radikalci in demokratie. dokazuje najbolje dolga vrsta kriz, ki ste jih imeli, da ne govorim o plodovih, ki jih je deželi prinesel vaš lepi sporazum. — Toda če mislite, da ste se tako lepo sporazumeli m da je bfl ta sporazum tako koristen, zakaj hočete s tem zakonom situacijo tako izpremeni-ti, da bo ta koalicija nemogoča? Kajti v praksi gre načrt za tem. nikar se ne motite! Gospodič. m vaši strani jc nekaj, kar bo spo tem zakonu b&lj zadeto kakor mi. Mi tudi po tem zakonu ne moremo mnogo izgubiti. Toda na vaši strani je nekaj, kar bo tako zadeto, da se boste vi, go--spodje radikalci, če ostanete v bodoči skupščini tako številni, kot ste v sedanji, morali ozirati po drugi koaliciji, in sicer nemara baS s tistimi, o katerih ste doslel vedno govorili, da so najbolj nevarni v tej državi. Zakaj, gospodje, koga bo ta zakon favoriziral? V Srbiji ni o id a vas radikalce, ki mislite, da mora država poginiti, če niste vi na vladi; toda izven Srbije koristi le ti stim elementom, ki so bili doslej ne le proti politiki, katero ste vi vodili, ampak proti osnovni ideji države, ki se je doslei izražala v skiipSčinl In če boste tedaj tarnali, da sle sc tako dolgo •zaman izpostavljali za edinstvo države in naroda. pripišite krivico za take posledice sami sebi Vpraša se pa. gospodje, kaj bi mogli storiti boljšega namesto tega, kar nam ie predloženo. Kaj bi bilo boljo, a tako, da bi vendar lahko ravnali po določbah ustave? Najbolje bi bilo, da se vračunajo vsaki stranki tisti glasovi, Id tih je pr volitvah dobila. (Nastas Petrovič: Ta stran* ilia bi bila tudi državna stranka.) Gospod Petrovič. država sestoja iz naroda, ki jc razdeljen v stranke. (Nastas Petrovič: Toda nekdo mora prevzeti odgovornost za vladanje.) Da, tista večina, ki jo ustvari narod po pravičnem sistemu, ima prevzeti odgovornost. S tem, kar ste nam predložili, bj pa vi sami prevzeli »odgovornost«, nc da bi imel nared kaj cdločevauja pri tem. (Nastas Petrovič: Kier jih je 15, ie odgovornost manjša; kjer jih jc 13. je večja, k-jer sta pa dva, jc še veliko večja.) _ L’, gospod Petrovič, bodite tedaj tako odkritosrčni, pa priznajte, da nočete demokracije, ampak absolutizem svoje stranke; s tem nam vsaj poveste resnico. Gospodje, absolutizem kakšne klike mi jc enako zoprn, kakor absolutizem kakšne osebe. Vi pa hočete ustvariti prav tak absolutizem. Dobro. da sedaj vsaj vemo, da je to namen. Prej sem mislil, da gre le za zmoto, da pa je vsaj namen bil dober. Gospod Nastas Petrovič priznava, da je tudi namen slab, da je namen ubiti demokracijo, da se izroči namesto narodu vsa oblast eni stranki, katero ste si vi izbrali. (Nastas Petrovič dola medklice.) Gospod Petrovič, matematično ni relativna večina nikakršna večina. Kaj bi torej bilo bolje? Bolje bi bilo to; Porazdelite mandate po navadnem količniku, kolikor jih ta količnik določi. Ostali bodo neki ostanki. Teh ostankov ne bo le v enem okrožju, ampak bo jih v vseh okrožjih. In mi imamo stranke, ki nc obstajajo le v enem okrožju, ali v kakšnem majhnem delu dežele, ampak razširjajo svojo delavnost po vsej državi. Na drug: strani pa imamo stranke, ki so omejene ua majhne dele dežele; mogoče jc. da se ustanove take strančice v kakšnem posameznem okrožju ali okraju. Gospodje, kateri elementi so za državo važnejši; Ali tisti, ki se sami omejujejo na majhen del dežele, ali pa tisti, ki soorganizirani po vsej državi? Po prirodi stvari bi vi tukaj morali računati z interesi vse države. Tudi če ne bi bila v vprašanju pravičnost, vprašam, kaj jc vsaj bolj orortuno: Da pripelje zakon v skupščino tiste elemente, ki predstavljajo nekaj v državi, ali pa tisto, ki veljajo kaj le v svojih okrajih? S stališča pravičnosti in s stališča oportuuitete potrebuje skupščina v prvi vrsti tiste, ki veljajo kaj v državi. To so stranke, ki so organizirane po vse] državi. Te stranke bodo imele tudi ostanke po vsej državi, in ti ostanki pripadajo strankam, ne pa le nekaterim kandidatom. In tedaj je prav in pametno sešteti vse te ostanke po vsei državi in svoto ostankov razdeliti po pravičnem naravnem količniku. To je takozvani sistem državnih list, in to ni nič težkega in tudi nič novega ne. Ta sistem jc že v veljavi po nekaterih drugih držaivah. med drugimi na primer v Čehoslova-ški, ki ima politično našim precej podobne razmere in težave. Ona je ta sistem že v praksi porabila in je s tem pravičnim sistemom popolnoma zadovoljna. To ie sistem, ki ga povsem lahko sprejmete, tudi če hočete izvršiti izpre-membe po izjemnih predpisih ustave. In tedaj boste dosegli to. da pride večina v parlament kot večina, manjšina kot manjšina, da bodo stranke, ki so organizirane po vsei državi, dobile to. kar jim gre. in da bodo stranke, 'ki so v deželi omejene na majhne kroge, tudi v skupščini predstavljale le to, kar imajo v narodu, S tem boste tudi pospešili organiziranje velikih strank in boste dosegli boliše rezultate, kakor bi jih gospod minister Trifkovič rad dosegel s svojim umetnim zedinjevanjem strank. Gospodje, če nc bo tega, se lahko 5>:odi. da pride v nekaterih krajih, v nekaterih slučajih, nemara tudi po vsei državi do čudnih sporazumov. In svarim vas, čc ljubite to državo, nikar ne gonite v take nenaravne sporazume. Lahko bi se zgodilo, da bi se kakšna cela opozicija, katere deli imajo povsem različne interese, sporazumela za volitve, ker bi bil to edini način, da sa reši mandate, ki bi H po pravici morali pripasti. In to ne bi bilo dobro ne za državo, ne za naravni razvoj. Dobro je v tej stvari le tedaj, čc se izražajo v parlamentu ena, ki interesi, kakršni obstajajo v narodu. Gospod ie. Čc hočete odpreti oči. vidite že lahko, da sc je tukaj vzajemno zbližala opozicija. Veste, da je med nami mnogo sporov, mnogo nasprotij, velikih nasprotij; vidite pa tudi, kako lahko se zgodi, da se skupine, med katerimi so taka nasprotja, naženejo na to. da skupno nastopijo. kakor ga predlagate ... rezultati nc bodo taki, kakor iih pričakujete, ampak lahko da bodo bas nasprotni. In nihče nc bo od tega tako iznena den, kakor vi sami. In jaz nc bi želel takih presenečeni. Zakaj kolškorkoll sem vaš nasprotnik, koltkorkoll se borim proti sistemu, ki ga vi vzdržujete. imam vendar rad jasno situacijo in ne liiibfon presenečenj te vrste. Se imate časa, gospodje, in priporočam vam. da se ne prenaglite, ampak da vrnete t« načrt. ki ni nič vreden, ta načrt, ki bo v narodu sprejet z največjo nevoljo. odboru, da ga predela, in sicer da ne zamenja le nekoliko vejic temveč da ga predela od temelja in takega vnovič predloži Zakonodajnemu odboru. Ce ne sto rite tega, bo opozicija povedala svojo besedo, In zdi se mi, cia vam bo lahko povedala, da pada vsa odgovornost na vas same, da boste sami odgovorni pred narodom, del, kaj se je zgodil«. Večina ni prav nič ^55- sed in kakor vemo, je ze spraela t lred;;a „1 voHl«t zakon t^em kakršne^^ se ker bo naroii 'fa!stH> vpoštevala treznih b*- za svoje koristi, moti. PolItKn« vesti. + Cirilica. »Slovenski iulija se jezi nad napisi na ^as: gr- elesejmu: »najdete napise 1. šice. češke, rumunske, da nikjer. »Na' idi, sani opazil, amnak ic goveda mo vest iz Mam* »P^tvoroMi«-zato, da ostane med *dl£ »politika« Pa oomagaio mu ne bo veliko. dj v bo poslala svojega poročevalca i ske, samo srbskih napisov m rod« je star. že slabo vidi,jato te^ bo poslal A- U ~ ^mrlorlal u,vi _ _ tudi ta dne v več jezikih, posebno rad v h’-''aS^a. vojega poiuucv,. v Ljubljano, ta bo pogledal morebiti jjc »Narod« in našel, da pise t\Itl ,nrvaščiri-:. ga nikdar pa ne v — srbsčnn. Ceg(J. rod« branil, da niše v srbohirv tj srb' to ne bo rešilo. »Politika« hoče c0icl-ščino, ki se že od daleč pozna Očitka, da drži s Hrvati, se bo> . fo otresel le, če začne pisati v cin vpuv mu tudi priporočamo! Da njes ,.^stva na duševni razvoi slovenskem;• ^ lna-* zato ne bp prav nič manjši, to ^ tematično dokažemo: 0ia5tiie!0 naročnikov ne bo izgubil, vso^ v0je le »iz stare navade*. $am<>.. ^rod* mora pustiti, kakor ie. v »~r se ne sme ;ms izpremeniti! pos^-0 + Vprašanje bolnic. Z°P , -c v Sk>' akutno vprašanje državnih krivda veniji. Jasna in brezdvoffli». nelT1 sl«' centralne vlade v tem škan postoP1'' čaju. Da se vidi vse brcscvcs .eino tlenje finančnega ministra. Pr jr_ dr. ^°' dečo interpelacijo poslanca^ - katere ~s runa na finančnega ministra* stol-jii W vidi, da so naši poslanci '-y . detfO' ohranitev bolnic, da pa J c ' „hnO- S takim zakonom, lahko doživite čudeže, in knikvir iih 11 tilII to V V " • f ratskega ministra, da so bo * ^ ocr kr V obuir nem položaju. Na interpelacijo 'p^. r3,-Interpelacija se gl ‘pičili dva' „,a„ v, čl. 8. zakona o b^;H stavit set« naistinah za mesec maj in j ■ nTedvideI1.‘ predlog, da se v tein član ^ za j lTii' vsota od 1 milijona Din ?a O?* lijon Din, torej na 2 nnhK’™1krajih, 1 j' moč bolnicam v prečansl'^ g. dr-kratni zastopnik ministra vla^' Voja Marinkovič je izjava v pris^3®’ da na to povišanje v za.':0i!|1.,;j,ra’ v kateretn io tičal v mri, ra7:!l1 deliktov v Berlin, in sicer Keneralomenr S0 ffa nacionalisti z vili. 7hr l allv/ltzorn- Prisrčno pozdra-narin tP_ So za nic>a večje vsote de-zneje „ Ka Poslali v različne kraje. Po-»ai nmLKav.,DoslaIi v inozemstvo, kjer bi VratpP? M morilcem komunistov po- T)rav ni/ ^oc*a ta not ni Klausu Je Printf r" Set?aj’ Klaus izdaja svo- obtežiinn Je’ i° jer,:'1 -’e izpovedal zelo Knig^eja' as*‘ ;~'e za n ruskega barona seta Za5rv^ ’'c objavi ob priliki po-^°zlv vf.CD;a 130 noslancih vladnih strank, [ic bloka, naj se lirvatje ški narn^e-.SDle^ert!a' *er cia na’ i™ hrva-ranje p, lzraz! na ta način svoje prozi-1emen.sid šovinizem slavi svoje bvno iinAaterih tane iutli nezavedno de-*0vi in ;astvo >i še ni izprcvidelo, da se vaPitalistične limanice. 11 i bilo .^^ske poštenosti« še nikdar r°rJ',-. ],;() ,^a50sJaviii<<< pravi »Slov. Na- ? voljen1r)ll?°^av^-'a' t‘a si zopet brez o!i Dazilf 1Svoiila tuj članek. Treba bo PrUeli ^•0 Mert i'a,^‘list- Ko smo jo mi zadnjič *ak0 s« t •3 utajiti, radovedni smo, 5» i,ajln° lz-ovarja! tokrat. — Krivi so s3io! c na,ročniki. !<; to mirno prona- ?.p|ftva po-5;,leKa i:i brzojavnega ravna- v rv.i- !1, Pretekli četrtek je oddal neki ifn* Jaflo ToJi . U-55 brzojavko, namenjeno v p.^’0 ob" i/, brzojavka je dospela v Ljubljano hrl6 ^rj i),'f.iI>0?? ih J>reccj Političnih obsodb med nii-nc/vc ves M. da so bolgarski ja^ KJesčatiftll' ?MVa,1,ii ‘Io Sk°P'H in ugrabiti K. rce*. di f • Clovek ,bi mislil, da čila r.indi-„,^'Ve tam \-;„e ,f? »o^lo pred par sto leti in 0r 'samo na ti jef”,'vPa to sc sodi danes in ,x.av blj2u 1'PJl11' , na zahodu — pa še ^sPedjc;^ . fašistov napravi 'kazensko mV • To* n- i Vidma v slovenski Koba- lt11 tn io morf!-£e ta’nilr}e v afriških tmsti-l?* Pa hJt«, • H^oanetrov od nas . . . Ljud-Vrat tistim mir' ' zlnožuo stopiti <„ , OtUn^v^',kx Ka tirai0 v vojno? >11= (>r 'ninict, ;1!0,3101',0- K?kar Podajo ic in-Sfft , iz afere PfiIUiko dr- DruSkovtS, in ie ‘, Cn;iv -ladranska banka od-kava. u'odena pnoti njemu kazenska pre- štadijlnpr.? .držaY,1o posojilo prihaja zoget v (j?r°tni!lci do,;-H°’ aa s» radiikalci skrajni na- Ai-0?tr° napadni8*1 lp?',sojila- St°iM' Protič je tij-t; ,sc ni K:|* i Posojilo v zadnji seji skupSčine. ubog0 11,,,;,,^» »zaslužka« pri provizijah. O. ' za ncs^> Ori 'ilko ^asa se boš pustilo v!e-°tno orinr„-is'ovor: časa. dokler ne bog Uudsfcn 'n.?** izkoriščevalce, v rv^i « cucilisfa im i^afi?p sledili •^c- ki so z velikim zanima-vajaojeai. Sodr us Podbevštik je vrsi :D0 go»»ori! o sedanjem družabnem redu in o bodoči socialistični družbi. Žal, da je moral predavanje prekiniti zaradi odhoda na vlak. K besedi se je oglasil tudi sodrug Cerkvenik, ki je ostro grajal nekatere točke svojega predgovornika. Sodrugi «o postajali 7,elo pozorni. Toda zaradi bližajočega so odhoda je mora! tudi on predčasno končati. Večer je zaključil sodrug Podbevšek z vzklikom, da se jima bode gotovo še nudila prilika priti skupno na Jesenice in da bosta tedaj razvila obširno diskusijo. Na vsak način bodo sodrugi imeli od nje_ dobiček, ker se bodo pri njej učili misliti. s čimer pa je že dosežen glavni namen predavani n« naših ljudskih vsenčeliSSih, kakor tudi diskusijah. Športni meetir.g na Bledu dne 2. julija t. I, se izvrši s sledečim sporedom: Ob pol 10. dopoldne pred kavarno Toplice: Cilj kolesarske dirke Ljubljana - Bled okrog jezera 60 km. Ob 10. dopoldne istotam: Cilj motociklistične non stop kvalitetna vožnja na progi Ljubljana - Bled 50 km. Ob 10. dopoldne v zdraviliškem parku: Tenis - turnir (nadaljevanje) Ob pol 11. dopoldne v grajskem kopališču: Plavalne tekme. Ob pol 12. dopoldne pred grajskim kopališčem: Tek okrog jezera na 6500 m. Startna smer Zaka. Ob 15. popoldne v zdraviliškem parku: Tenis - turnir, zaključek. Ob 16. popoldne na igrišču v Za-ki: Lahkoatletske tekme. Ob 16.30 min. istotam: Nogometna tekma med S. K. Ilirija. Ljubljana, in JualostranSKvm S. K. Praga. Med odmorom: I. metanje diska: 11. metanje kopja; HI. švedska štafeta 100 X 200 X 300 X 400 m. Beograjski časopisi javljajo, da dohajajo v ministrstvo prosvete pritožbe glede zastalih izplačil Ifiudsfcoso!. učiteljem v nekaterih krajih naše države. Tako niso baje dobili učite ji iz južne ~rbijc že 3 mesece plače. Tudi v Crni gori in Dalmaciji so veliki zastanki. Ne moremo še verjeti tega. A če je to res. potem so to pač najznačilnejši znaki notranje gnilobe. »Vojni invalid«, glasilo splošne organizacije invalidov in sirot za Slovenijo je prinesel 24. junija pod posebno sliko še posvetilo »Nj. V. kralju Aleksandru I. in Nj. V. kraljici Mariji, v ljubezni, udarosti in zvestobi«. Objavljamo brez vsakega komentarja! iz uredništva. V »Naprej« od* dne 1. julija je tiskarski škrat vrinil neljubo pomoto v notici »btavka uslužbencev cestne žel. v Zagrebu končana« (3. stran). Delavci niso dobili 75% poviška, kakor je pisano, marveč 15%. Moskovski proces. Kakor poročajo, jc objavila sovjetska vlada v pomirjenje svetovueka proletariata, manifest, kjer pravi, da ne bodo izrečene nad obtoženci v nobenem slučaju smrtne kazni, temveč kvečjemu izgon za vedno z ozemlja sovjetske republike. Tskreno nas veseli, če je sovjetska vlada spoznala silno krivico, in uvidela nedosledne zle posledice za svetovni proletariat (torei tudi za ruski) v slučaju kaznovanja s smrtno kaznijo bori tel jev za osvobojenje proletariata, katerih edini greh jc pravzaprav, da se ne strinjajo z metodami boljševikov. Kakor bi imela smrtna obsodba, izrečena nad obtoženci grozne posledice za svetovni proletariat, tako ic upati, da bo imela uvidevnost. l