Strokovna razprava
GDK: 902:62(497.4 Unec)(045)=163.6
Temelji gozdne ureditve revirja Unec 1908
Basic Forest Management of the Unec District 1908
Franc PERKO*
Izvleček:
Perko, F.: Temelji gozdne ureditve revirja Unec 1908. Gozdarski vestnik 66/2008, št. 7-8. V slovenščini z izvlečkom
v angleščini. Cit. lit. 7. Prevod Breda Misja, jezikovni pregled slovenskega besedila Marjetka Šivic.
Prispevek obravnava temeljne usmeritve načrta revirja Unec iz leta 1908. Načrtovalec je ugotovil, da ne gre za
prebiralne gozdove, temveč enomerne, in temu primerno je v načrtu postavil sistem gospodarjenja, ki je slonel na
načelih golosečnje. V načrtu so podrobno prikazane gospodarske razmere v začetku 20. stoletja ter tudi zgodovina
gospodarjenja z gozdovi gospostva Haasberg.
Ključne besede: urejanje gozdov (gozdnogospodarsko načrtovanje), prebiralni gozd, golosečno gospodarjenje,
zgodovina, gospostvo Haasberg, OE Postojna
Abstract:
Perko, F.: Basic Forest Management of the Unec District 1908. Gozdarski vestnik (Professional Journal of Forestry)
66/2008, Vol. 7-8. In Slovenian, abstract in English. Quot. lit. 7. English translation Breda Misja, proofreading of
the Slovenian text Marjetka Šivic.
The article deals with the basic plan orientations of the Unec district in the year 1908. Discovering the forests in
question were not selection but uniform forests, the planner set a management system based on the clearcutting
principles. The plan shows the economical conditions at the beginning of the 20th century and the history of the
forest management in the Haasberg estate.
Key words: forest managing (forest management planning), selection forest, clear-cut management, history,
Haasberg estate, OE Postojna
1 UVOD
Ko se peljemo iz Ljubljane proti morju, med
Uncem in Postojno avtocesta preči kar obsežno
območje smrekovih gozdov, ki sodijo v revirja
Planina in Škocjan, OE Postojna. Ob stoletnici
spoznajmo razloge in njihov nastanek skozi načrt
revirja Unec iz leta 1908.
Revir Unec, zdaj poimenovan Škocjan, je bil
prvič urejen v začetku osemdesetih let. Ko so
bile sredi sedemdesetih let devetnajstega stoletja
odpravljene servitutne pravice okoliškega pre-
bivalstva (pravica do paše, steljarjenja, lesa za
potrebe kmečkega gospodarstva in prodajo), so
tedanji lastniki Windischgraetzi začeli načrtno
gospodariti s temi gozdovi. V obdobju servitutov
so omenjene gozdove kar izkoriščali, saj so imeli
ob potoku Raku v revirju Unec vaščani Zelš in
Rakeka kar tri vodne žage, ki jih beleži že T. Gruber
leta 1781 (GRUBER, 1781) in so delovale nekako
do leta 1850. Najprej je bilo posestvo, ki je obse-
galo 10.488 ha gozdov, izmerjeno in razdeljeno
na revirje (10) in oddelke z velikostjo okoli 100
ha. Dolgan (1966) poroča, da so se prve ureditve
lotili leta 1880. Lesno maso (zalogo) so določali s
pomočjo primerjalnih ploskev, deloma tudi z oku-
larno cenitvijo, letni etat pa so določili po formuli
avstrijske kameralne takse. Gospodarske osnove v
ožjem pomenu niso bile izdelane, zadovoljili so se
z navedbo najpotrebnejših podatkov, t. j. velikosti
letnega etata in načina gospodarjenja. Podrobnejši
predvideni ukrepi niso nikjer omenjeni, kratko
rečeno: pri prvi ureditvi gozdov so izdelali samo
neke vrste memorandum o načinu prihodnjega
gospodarjenja, kar je pač zadoščalo za takratne
razmere. Vsi, v teh operatih navedeni podatki,
so bili precej pomanjkljivi; gospodarske knjige
so vodili zelo površno, tako da vpisi o posekanih
lesnih masah pri poznejši reviziji niso mogli biti
uporabljeni (DOLGAN, 1966). Z načrtnim izko-
riščanjem gozdov so začeli šele po drugi ureditvi in
izdelavi gozdnogospodarskih načrtov. Po letu 1900
je gozdarski strokovnjak Moric Hladnik, upokojeni
* Mag. F. P. Slivice 34, 1381 Rakek
Slika 1: Zelška žaga.
T. Gruber 1781.
direktor kočevske graščine in predhodnik znanega
gozdarja Hufnagla, začel urejati gozdove gospostva
Haasberg po svoji metodi za prebiralne gozdove,
in to pod vodstvom Hanucsha (DOLGAN, 1966),
višjega direktorja Windischgraetzovih gozdov,
kateremu je sledil A. Körbl. Metoda je z majhnimi
spremembami skoraj enaka tisti, ki so jo uporabljali
na snežniški in kočevski graščini.
Tako je bil leta 1908 povsem na novo urejen tudi
revir Unec (Škocjan). Za razliko od takrat uveljav-
ljajočega prebiralnega gospodarjenja (Kočevska,
Snežnik) je bil revir urejen po načelih golosečnega
gospodarjenja.
Pogled v načrt razjasni, da so pred sto leti o
problematiki »prebiralnega« jelovo-bukovega
gozda vedeli že marsikaj, kar so nove generacije
Slika 2: Rakovska
žaga. T. Gruber
1781.
gozdarjev ponovno spoznavale veliko pozneje.
Načrt je bil narejen iz potreb tedanjih lastnikov
po trajnem in čim večjem donosu, ki naj bi ga
gozd dajal, in sicer ob hkratnem upoštevanju še
drugih vlog gozda (lov, estetska vloga, varovalna
vloga).
2 DOTEDANJE GOSPODARJENJE
Dolgan (1966) o gospodarjenju v haasberških
gozdovih piše: »Do leta 1872, tj. pred zemljiško
odvezo (odpravo servitutov op. Perko) in tudi še
nekaj let po njej, so bili obravnavani gozdovi v zelo
slabem stanju, ki je bilo posledica nenačrtnega
in divjega gospodarjenja. Gozdove so izkoriščali
brez kakršnegakoli reda in pravila, samo da je
bilo zadoščeno služnostnim pravicam okoliških
naselij. Drevje so odbirali brez načrta, sekali so
le tam, kjer je bila boljša rašča in lažji izvoz,
medtem ko so ostali odročni predeli s prezrelim in
defektnim drevjem neizkoriščeni. Zaradi takega
slabega gospodarjenja so na laže dostopnih krajih
nastali mladi ali kvečjemu srednje stari sestoji z
debelinami 20-30 cm in z množico rakastega ter
poškodovanega drevja.
Po odpravi servitutov zaradi pomanjkanja
denarja veleposestniki niso takoj začeli z uredit-
vijo in s pravilnim izkoriščanjem gozdov. Kmetje
so namreč postali močni konkurenti, saj so tako
rekoč preplavili trg z lesom, največ s tesanim,
posekanim v t.i. ekvivalentnih gozdovih. Zaradi
prevelike ponudbe so cene padle, zato so morali
veleposestniki izkoriščanje gozdov kar se je dalo
skrčiti. Les so prodajali naprej raznim malim in
srednjim trgovcem, in to na panju, da je nosil
kupec vse stroške od sečnje do izvoza. Drevje
so izkoriščali le tam, kjer je trgovcu ustrezalo.
Takšno nepravilno gospodarjenje je popolnoma
spremenilo zgradbo gozdov. Na velikih površinah
so nastali nepravilno prebiralni sestoji, drugje
pa skoraj oplojno gospodarjeni gozdovi z večin-
skim deležem določenih debelinskih razredov. Te
gozdove, jelove in bukove, so prejšnji gospodarji
zaradi lova in drugih namenov skrbno varovali
in čuvali, le podrastje in zastrto drevje so dali
posekati, da jim pri lovu ne bi bilo napoti. Zaradi
pomanjkanja svetlobe in vlage se je pomladek
posušil, kajti široke krošnje so pospešile izhla-
pevanje na že tako suhih apnenčastih tleh. Zato
je naravno mladje hiralo in odmiralo, prezrelo
drevje pa zaradi svoje starosti ni moglo uspešno
obnoviti gozda v prebiralni sečnji. Uvesti so morali
postopno (oplojno) sečnjo, ali pa so se odločili za
sečnjo na golo in za umetno pomlajevanje. To
so opravili na različne načine, predvsem na 60
m širokih progah (dvakratna dolžina odraslih
jelk). Golosečni pasovi so se vrstili od vzhoda na
zahod, tako da so preostali gozdovi lažje klju-
bovali južnim in severim vetrovom. Dokler na
posekani progi pomladitev ni uspela, ob njej niso
sekali. Pri sečnji na golo so puščali takšne jelke in
bukve, od katerih je bilo pričakovati, da bodo še
semenile. U revirjih Planina, Škocjan in Ravnik je
bilo posajenih okoli 1.000 ha, in sicer s smreko in
hitro rastočimi drevesnimi vrstami, zlasti z zeleno
duglazijo. Sadili so tudi bodečo smreko in sitko,
ki pa se nista obnesli. Namen teh nasadov je bil
ustvariti pionirske kulture, ki naj bi varovale gola
tla pred izhlapevanjem, da bi mogli pozneje pod
doraščajočim drevjem podsejati jelko in bukev, ki
sta najbolj prilagojeni kraškemu svetu.«
Načrtno so začeli izkoriščati gozdove prak-
tično šele po prvi svetovni vojni, ko so prešli
od prodaje lesa na panju na gospodarjenje v
lastni režiji. Z lesom, izdelanim v lastni režiji,
so zalagali lastne žage, v Pivki pa so izdelovali
tudi furnir in vezane plošče. Gospodarjenje z
obravnavanimi gozdovi je bilo zelo intenzivno.
Bližina in dober položaj gozdov, načrtno in
racionalno izkoriščanje, velika proizvodnja lesa,
ugodna lega posestva, ki ga prečka železniška
proga Trst-Dunaj, bližina Italije kot dobrega
odjemalca, gosto cestno omrežje, sposobno
tehnično vodstvo, zelo dobra upravna in knjigo-
vodstvena ureditev z malo uslužbenci, predelava
lesa v lastni režiji na sodobnih strojih ter široka
trgovska razgledanost - vse to je pripomoglo, da
so bili dohodki od gozdov zelo veliki.
Gozdna direkcija veleposestva (10.488 ha
gozdov) je bila sestavljena iz direktorja, gozdnega
inšpektorja, ki je nadzoroval in vodil vsa gozdna
dela, računovodje, blagajnika, tajnika in drugega
pisarniškega osebja, poleg tega je bil v direkciji še
1 (en) taksator. Zunanja služba je bila organizirana
po tako imenovanem revirnem sistemu, t. j. za
vsako gospodarsko enoto ali revir je bil odgovoren
revirni gozdar z 2 do 4 logarji. V revirju Unec z
nekaj manj kot 1.000 ha gozdov so bili revirni
gozdar in dva logarja.
Dotedanje gospodarjenje je bilo »prebiralno«,
katerega pa se namerava opustiti, je leta 1908
zapisal nadgozdar Körbl. Poudarja, da se je
gospodarilo zelo konzervativno, predvsem so v
tem izredno lepem revirju upoštevali lovska in
estetska načela. Zato so se razvili bolj ali manj
enakomerni (enomerni) sestoji. Dotlej je bila
oddaja lesa omejena na sušice, vetrolome in več
kot 50 cm debele jelke. Mnogokrat se je zgodilo,
da je slaba, rakasta jelka ostala in dušila podrastek
samo zato, ker je bila debela le 40 cm. Ker so sečnje
omejevali na redčenja, se je predvideno naravno
pomlajevanje ponesrečilo in smo zdaj tako rekoč
prisiljeni za take, zdaj enako stare sestoje upora-
biti nov način gospodarjenja. Zaradi redčenja in
delne presvetlitve je nastal nalet semena, vendar
je vznik zaradi pomanjkanja svetlobe kmalu pro-
padel. Da bi pospešili naravno pomlajevanje, so v
zadnjem obdobju posekali do 40 % lesne zaloge,
vendar pomladitev ni uspela. Avtor elaborata kot
enega od razlogov navaja tudi, da pomladitev:
»najbolje uspeva pri 70- do 80-letni jelki, pri pre-
starih sestojih pa postane sporna«. Načrtovalec
se tudi vpraša, »kaj storiti s prestarimi jelovimi
sestoji, ki dajejo lepo naravno sliko, pa nimajo
nobenega prirastka, katerih kvaliteta stalno pada
in ne dajejo podrastka, ker nimajo semena.« Da
bi v tako presvetljenih sestojih čim prej vzgojili
pomladek, so podsajali smreko, ki pa je zaostajala
v rasti in često povsem propadla zaradi prevelikega
zasenčenja. Obenem pa se je pri spravilu lesa zelo
poškodovalo mladje.
To je nakazovalo, da je treba preiti od doteda-
njega prebiralnega gospodarjenja, ki ga je Hufnagl
na sestanku Kranjsko-primorskega gozdarskega
društva v Planini leta 1906 označil kot »otroka
potrebe« in je primerno samo tam, kjer ni možnosti
drugačnega gospodarjenja. V tukajšnjih gozdnih
razmerah pa ni niti najmanjšega razloga za tak
način gospodarjenja.
3 TEMELJNE USMERITVE
NAČRTA 1908
V tem načrtu opredeljen način gospodarjenja, na
katerih temelji načrt izkoriščanja, je golosečnja, in
sicer tako, da se seka na mnogih manjših površi-
nah, ki se bodo nasemenile same ali pa obnovile
z umetnim pogozdovanjem.
Pri tem se je postavljalo vprašanje zakrasevanja
površin. Avtor elaborata je to odločno zavrnil z
naslednjimi argumenti:
-	sečnja poteka le v zimskem obdobju, les je
do maja že spravljen iz gozda in temu sledi
takojšnja pogozditev, s tem pa dobijo tla zaščito
v najkrajšem času;
-	poleg tega služijo za zaščito tal bukovi predrastki
(podrastki), ki jih je treba ohraniti toliko časa,
dokler obnova ni končana;
-	zaradi izvrstne zemlje se goličave takoj v obilni
meri zarastejo s plevelom, ki služi tlom za
gnojenje in zaščito;
-	če upoštevamo še, da se seka le na zelo majhnih
površinah, ni pričakovati zakrasevanja.
Revir Unec je bil zaradi bližine gradu eden
najbolj priljubljenih lovskih revirjev, kar je bil
tudi eden od pomembnih razlogov za dosedanje
gospodarjenje. Preveč številna divjad (srnjad) pa
je povzročala veliko škodo na mladju. Pri novo
uvedenem golosečnem gospodarjenju bo zaščita
nasadov mnogo lažja kot pri dosedanjem, ko je
bila nemogoča. Pri tem je imelo lovstvo gotovo
pomembno vlogo, »kjer je znano, da divjad zvečer
rada prihaja na poseke, kjer jo je lahko odstreliti«.
Hkrati je načrtovalec razmišljal, da bi bilo treba
za sajenje uporabljati vrste, ki so odpornejše proti
poškodbam.
Od drugih razmer, ki so vplivale na gospodar-
jenje, načrtovalec še omeni, da je v revirju obilo
naravnih znamenitosti, ki jih skušajo ohraniti.
Sprašuje pa se, kaj storiti s prestarimi jelovimi
sestoji, ki dajejo lepo prirodno (naravno) podobo,
nimajo pa nobenega prirastka, katerih kakovost
se stalno zmanjšuje in ne dajejo pomladka, ker
nimajo semena. Načrtovalec ugotavlja, da je treba
take sestoje posekati, ker jih je trenutno še mogoče
dobro unovčiti. Ugotavlja tudi, da, če bodo v takih
sestojih sekali v ozkih kulisah; podoba ne bo nič
izgubila, postala bo še zanimivejša.
3.1 Razdelitev gozda in izmera
Revir Unec je bil razdeljen na oddelke že ob prvi
ureditvi leta 1881. Ker so v prihodnosti želeli
več prožnosti pri gospodarjenju, se je pokazala
potreba po zmanjšanju prevelikih oddelkov (do
200 ha). Za orientacijo in utrditev razdelbe pa
tudi za olajšanje poznejših meritev in popravkov
je bilo v revirju postavljenih 140 orientacijskih
kamnov. Glede na meritve so vnesli podatke na
katastrske karte v merilu 1 : 2.880, poleg tega
pa so izdelali revirno karto v merilu 1 : 8.640. V
takem merilu so izdelali tudi sestojno karto po
starostnih razredih, karto lesnih zalog in karto
izkoriščanja za naslednje desetletje.
3.2 Izmera sestojev
Lesno zalogo so ugotavljali s polno premerbo,
le v mlajših, do 50 let starih sestojih enomerne
zgradbe so lesno zalogo ocenili po Loreyevih
sestojnih tablicah.
Meritveni prag je bil 20 cm, debelinski razredi
pa 10 cm. Vse drevje, debelejše od 50 cm, je sodilo
v V. debelinski razred, debelinske stopnje pa so
bile 2 cm. Lokalne deblovnice so izdelali glede na
180 posekanih dreves. Analize so opravili le za
iglavce (jelko), za bukev, ki je »prilično redka«, pa
so uporabili tablice iz Auerspergovih gozdov.
3.2.1	Drevesne vrste
Prevladujoča drevesna vrsta je bila jelka. Oddelki
1 do 10 (od skupno enajstih) so bili skoraj čisti
jelovi sestoji, bukev je služila le za varstvo tal. V
oddelku 11 sta bili obe vrsti že mešani, v višjih
legah tega oddelka pa je bila skoraj čista bukev
(KÖRBL, 1908). Urejevalec še poudarja, da je
bil pred mnogimi leti ves revir čist bukov sestoj,
zaradi pospeševanja jelke pa so se izoblikovali čisti
jelovi sestoji. Načrtovalec si za prihodnost postavi
za cilj, da se več pozornosti nameni bukvi, tako
da bi bilo devet desetin jelke in desetina bukve.
Prav tako priporoča gojenje plemenitih listavcev:
hrasta, jesena, j avorj a, bresta, da bi vzgojili mešane
sestoje, ki imajo toliko prednosti.
3.2.2	Starost sestojev
Glede na dotedanje prebiralno obratovanje bi
bilo pričakovati vse debelinske stopnje in starosti
na majhni površini, vendar temu ni bilo tako,
ampak so bili sestoji skoraj enodobni. Pri poseku
modelnih dreves so natančno ugotavljali starost s
štetjem letnic in ugotovili, da so bile 15 cm debele
jelke prav toliko stare kot tiste s 45 cm prsnega
premera. Sestoji so torej nastali v kratkem pomla-
ditvenem razdobju, kar dokazuje zelo majhna
starostna razlika debelinskih razredov. Večkrat
so opazili, da so starejše jelke drobnejše, kar se
lahko zgodi samo pri jelki, ki ima sposobnost, da
se desetletja obdrži pod zastorom. Če tako jelko
v njenem 100. letu osvobodimo (sprostimo), zelo
dobro prirašča, toda kakovost lesa je slaba. Zato
načrtovalec predlaga, da kapnikov ne bi osvobajali,
ampak posekali, da bi si v prihodnosti zagotovili
kakovosten les brez napak.
Izdelovalec gozdnogospodarskega načrta za
revir Unec je že leta 1908 ugotovil, kar je pozneje za
snežniške gozdove ugotovil tudi Gašperšič (1967),
da so bili naši jelovi sestoji pomlajeni v relativno
kratkem obdobju (niso jih pomlajevali nenehno,
kar je pogoj za prebiralno gospodarjenje) in da ne
gre za prebiralne gozdove. Načrt za revir Unec iz
leta 1908 lahko štejemo za prvo kritično oceno
'prebiralnega gozda' in prebiralnega gospodarjenja
na postojnskem območju.
To se je potrdilo tudi pri revizijah gozdnogo-
spodarskih načrtov za revir Škocjan (1954, 1964,
1974), ki kažejo za jelove gozdove na rastišču
Abieti-Fagetum clematidetosum za daljše prouče-
vano obdobje težnje staranja sestojev in manjšanja
prirastka (PERKO, 1985), kar prav tako kaže, da
niso bili prebiralni gozdovi.
3.2.3 Lesna zaloga
Preglednica 1: Lesna zaloga v revirju (m3/ha) leta
1908
Debelinski razred	Jelka	Bukev	Skupaj
I.	14	3	17
II.	33	7	40
III.	55	7	62
IV.	65	3	68
V.	32	1	33
Skupaj	209	21	230
3.2.4 Prirastek
Glede na posekana modelna drevesa so ugo-
tavljali tudi tekoči prirastek (% prirastka); le za
sestoje, mlajše od 60 let, so uporabili Loreyeve
tablice.
Preglednica 2: Prirastni odstotki jelke po bonitetnih
razredih leta 1908
Starost	II.	III.
61-80	3,0	2,0
81-100	2,0	1,5
101 in več	1,5	1,0
Preglednica 3: Prirastek v revirju (m3/ha) leta 1908
Jelka	6,03
Bukev	0.84
Skupaj	6,87
4 DOLOČITEV ETATA
Gozdovi revirja Unec (948,16 ha) so bili razvrščeni
v starostne razrede. Obhodnja je bila določena na
100 let. Pri izračunu etata za vso obhodnjo (100
let) so bili, kakor je razvidno iz sečnega načrta,
v prvo periodo uvrščeni sestoji, povsem zreli za
sečnjo, v drugo periodo pa tisti, ki so bili šele na
začetku zrelosti. Sečne površine in razdelitev mas
so bile naslednje:
I.	desetletje 201,52 ha in 56.910 m3
II.	desetletje 176,70 ha in 78.307 m3
III.	do IV. desetletje 250,37 ha in 128.799 m3
V. do X. desetletje 319,57 ha.
5. GOSPODARSKE RAZMERE
Ker je bil načrt namenjen lastniku in njegovim
gospodarskim namenom, so v načrtu upošte-
vane tudi gospodarske razmere okolice. Takole
zapiše Körbl (1908): »Gospodarsko stanje okolice
je za te gozdove nepomembno, saj gre ves les v
Italijo (Trst). Vendar je v okolici dovolj žag, ki
so v glavnem odvisne od knežjega gozda. Zaradi
precejšnje konkurence so cene lesa trenutno visoke,
konkurenco pa je potrebno obdržati, da ne bo težav
pri oddaji lesa. Doslej je bilo povpraševanje vedno
večje od oddaje.
Preko revirja poteka južna železnica, povprečna
oddaljenost do železniških postaj (Rakek, Postojna)
je okoli 7 km.
Pojavljale pa so se težave pri oddaji slabšega lesa
za kurjavo, ker so imeli okoliški kraji sami dovolj
gozda za kritje lastnih potreb. Oddaja tega lesa v
Trst, pa se zaradi visokih prevoznih stroškov ni
splačala. Les iz nege so pogosto namenili oglarjenju,
oglje pa je šlo na tržaško tržišče.
Lesna trgovina gre v tem revirju na veliko, pro-
daje malim kupcem praktično ni. Celotni etat se
proda na panju, tako da kupec poskrbi za posek,
spravilo in prevoz. Gozdovi revirja so bili dobro
odprti z gozdnimi cestami, tako da je bilo omogo-
čeno racionalno izkoriščanje.«
Načrtovalec je poudarjal, da so bile težavne
delavske razmere: včasih je bilo nemogoče dobiti
»enega samega uporabnega delavca«, in še to za le
za mezdo, ki je presegala vrednost opravljenega
dela. Delavec pri popravilu cest in podobnih
delih je dobil na dan 2,80 do 3,00 krone, delavka
za nego 1,60 kron, celo 14-letni dečki so dobili
že 2,40 krone na dan. Načrtovalec je ugotavljal,
da so bila vsa potrebna dela (nega, vzdrževanje
cest) zelo draga. Zato je razmišljal, ali ne bi bilo
primerno nastaviti stalne delavce; dve družini z
večjimi otroki bi zadostovali za opravljanje vseh
tekočih del in bi tako le občasno morali najeti
nekaj tujih delavcev. Mogoče bi ob tem veljalo
dodati še podatek o vrednosti lesa na panju: jelka
I. razreda (nad 27 cm srednje debeline navzgor)
19 kron/m3; II. (manj kot 27 cm srednjega pre-
mera), 13 kron/m3; III. (manj kot 4 m dolžine,
slabi vrhovi) 7 kron/m3; in les za kurjavo 1,5
kron/m3. Bukev so prodajali po ceni 12 kron/m3
(več kot 25 cm srednje debeline in več kot 2,2 m
dolžine), bukovi vrhovi 2,6 kron/m3; garivci 1,60,
vejevje 1,00 in les za oglje 0,60 do 1,00 kron/m3.
Pri jelki je bilo 94 % tehničnega lesa in le 6 % za
kurjavo, pri bukvi pa 50 % tehničnega lesa in 50 %
za drva in oglje.
Revir Unec je vodil revirni gozdar, za pomoč pa
sta mu bila dva logarja. To osebje je zadostovalo za
opravljanje vseh gozdarskih in lovskih opravil.
6. LITERATURA
DOLGAN, F., 1966: Ureditev velikih gozdnih posestev
na kraškem ozemlju Notranjske. Gozdarski vestnik,
2, s. 78-85.
GAŠPERŠIČ, F., 1967. Razvojna dinamika mešanih
gozdov jelke-bukve na Snežniku v zadnjih sto letih.
Gozdarski vestnik, 7-8, s. 202-237.
GAŠPERŠIČ, F., 2008. Mesto snežniških gozdov v razvoju
napredne gozdnogospodarske misli in prakse na
Slovenskem. Gozdarski vestnik, 5-6, s. 289-300.
GRUBER, T., 1781: Briefe hydrographyschen und
physikalischen Inhalts aus Krain.
KÖRBL, 1908. Grundzüge der Forsteinrichtung des
Revieres Maunitz 1908. Herrschaft Haasberg.
PERKO, F., 1985. Tradicija gozdnogospodarskega
načrtovanja na Visokem Krasu. Pomen zgodovinske
perspektive v gozdarstvu. Gozdarski študijski dnevi
1985. Biotehniška fakulteta VTOZD za gozdarstvo.
PERKO, F., 2002. Zapisano v branikah. Gozdovi in
gozdarstvo od Snežnika do Nanosa skozi čas.
Gozdarsko društvo Postojna. 272 s.