Posamezna Številka 30 vinarjev. siev. 197. i umiM v feiria me 29. ivpsia 19«. Leio a Velja po poŠti: ss ca oelo leto naprg| .. K 50'— za ep meBec „ .. „ 4.80 h Nemčijo oeloletno . „ 55-— ss ostalo Inozemstvo. „ 60- V Ljubljani na dom Sa oelo leto naprej.. R 48-— ■a en meieo „ .. K i — V »pravi oroleman mosefino „ 3-50 s Sobotna izdaja:« Za oalo lato.....K 10- n Hemčljo celoletno. „ 12- M ostalo inozemstvo. 15- Inseratli PV" Uredništvo je t Kopitarjevi nlioi štev. 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne čas »prejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. = Političen list za i slovenski narod. Bnoitolpne petitvrsta (59 mm ilroka tn 3 mm visoka ali nje prostor) sa enkrat .... po 50 v sa dve- is večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. Ob sobotah dvojni lartL Enostolpna petitvrsta K 1-Ishajs vsak dan lsvzetnšl nedelje tn praznike, ob 3. ari pop. Redna letna priloga voza! red Upravništvo je t Kopitarjevi nlioi it B. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 14.797, ogrske 23.511, bosa.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 50. Občna zbora S. K. S. Z. in »Slovenske Straže". Občni zbor in redni letni posvet k. s. Izobraževalnih društev S. K. S. Z. za Kranjsko, Štajersko, Koroško, Goriško in iTrst se vrši f torek dne 10. septembra 1918 v Ljubljani. Predpoldne zborujejo odseki po sledečem redu: I. Kmetijski odsek. Zborovališče: Velika dvorana »Uni-iema«. Poročevalci: Poslanca Hladnik, Pi-lek in župan Brodar. Pričetek ob 9. uri dopoldne. H. Narodno-gospodarski cdsek. Zborovališče: Orglarska šola v Aloj-tevišču, Poljanska cesta. Poročajo: Narodnogospodarski položaj: dr. Jakob Mohorič. Obrtne in trgovske zadeve: dr. Jež, Ljubljana; Ferjančič, Trst. Pričetek ob 9. 'r're. Spored: a) Poročilo predsedstva. b) Narodna izobrazba: govori Fr. Finžgar. c) Narodno gospodarstvo: govori dr. Jakob Mohorič. d) Žensko vprašanje: govori Ivanka Klemenčičeva. e) Volitev odbora S. K. S. Z. Prijateljski večer. Na predvečer v ponedeljek dne 9. septembra prirede nepolitična ljubljanska prosvetna društva, članice S. K. S. Z. prijateljski večer s petiem in godbo v veliki dvorani »Uniona". Začetek ob 8. uri zvečer. Pocvet poročevalcev bo zboroval v ponedeljek dne 9. septembra 1918 ob pol 8, uri zvečer v posvetovalnici tajništva S. L. S., Katoliška tiskarna, II. nadstropje. Prosimo: Vsa k. s. prosvetna društva naj se častno udeleže občnih zborov osrednje S. K. S. Z. in »Slovenske Straže«. Z Bogom za slovensko ljudstvo! Slovenska Krščansko Socialna Zveza v Ljubljani, »Slovenska Straža« v Ljubljani, dne 28. avgusta 1918. #*Spski neraški socialni da-meskrati m ftvstrfie. Med sklepi, ki so jih sprejeli na zborovanju nemških socialnih demokratov v Zeli am See, se glasi tretji odstavek tako: V demokratičnem občestvu ne sme nikaka manjšina gospodovati nad večino, tudi ne narodna manjšina nad narodno večino. Konferenca nemškega delavstva avstrijskih planinskih dežela odklanja zato rav-notako nemško nadvladje nad drugimi narodi, kakor tudi namero, ki se kaže v češki in jugoslovanski deklaraciji, da bi češke in jugoslovanske večine gospodovale in — kakor drugače ni mogoče — delale silo nemškim manjšinam. Zahteva marveč, da vsak narod svobodno in samostojno odločaj o svojih lastnih narodnih stvareh, torej polno samoodločbeno pravico za vsak narod v Avstriji, s pravico, da ustanovi svojo lastno državo; kot predpogoj za ozdravljenje Avstrije smatra, da se ta država združi v zvezno državo svobodnih in enakopravnih narodov. Zato se ne umika spoznanju, da naj se posebno tudi jugoslovansko vprašanje reši v tem zmislu in da naj tudi italijansko prebivalstvo v državni zvezi uživa svojo narodno samovlado. Šele potem, ko se stvari na ta način načelno urede, se bo trenje med narodi zmanjšalo, se bo javno življenje oprostilo ohromujočega narodnega prepira, se bo ustvaril prostor za plodno socialno delo in osvobodilni boj delavskega sloja se bo v okviru posameznih narodov oprostil velikih ovir. Ta rešitev odgovarja zato predvsem razrednim interesom delavstva, pa tudi interesu nemškega naroda, kaiti le tako se bo izločil iz avstrijske narodne mešanice kot posebno občestvo in le tako bo vstanu svoje narodne interese brez. tujega vpliva od zunaj in znotraj najkrepkeje varovali. • , • 1 o je edina pot pravice, ki zajamčuje varnost narodnih koristi, dočim temelji politika narodnih šovinistov na krivici in sili, tira v katastrofe in spravlja bodočnost nemškega naroda, ki je nemškemu delavstvu enako na srcu, v največjo nevarnost. Zaupniki organiziranega nemškega delavstva v alpskih deželah se zavarujejo proti poizkusu, da bi se stari pakt med madjarsko plemiško oligarhijo in nemško buržoazijo v Avstriji v svrho nadvladja in razdelitve vseh drugih avstrijskih narodov znova oživel; v brezobzirni in brutalni narodnostni politiki Ogrske spoznajo glavno oviro narodnemu sporazumu in rešitvi narodnih problem ov ter odklanjajo vsako skupnost s temi načrti. Kot predpogoj za preosnovo Avstrije smatra konferenca planinskih nemških socialnih demokratov, da se odstranijo kro-novinske meje, ustanove narodno enotna okrožja, v kolikor je to mogoče, osnuje demokratična krajevna uprava na podlagi občine in okrožja, in sicer tudi v eno-jezičnih ozemljih, ustvarijo zakoni v var- LISTEK. Večeri ob Lematiu. Spisal vseuč. prof. Maryan Morawski, S. 5. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele. , . (Dalje.) , Isti principi razvoja, katerih peče tek rn^m še svt. knjige opisujejo, so morali dalje delev-ti v isti razdvojeni smeri, čc je Cerkev hotela ostali to, kar je bila, morali so dalje organizirati, razlikovati, oblikovati organe, ki so bili poprej samo v kali; z eno besedo: iz zrna jc moralo vzrasti drevo. Ko Cerkev za Konštantinovega časa izide z lovorjem iz tesnih katakomb in se s smelim očesom ozre po grško-rjmskem svetu, ki jo obdaja, sprejme, kar je za .ijo primerno, kar ji naroča instinkt razvoja iz prayoznanslva, iz literature, iz umetnosti, iz noezije, iz vsake vrste okraskov in organizmov, da stke iz tega dostojno obleko sXCicga kulta in sploh svojih zunanjih ub-iik; -■- Gastonu Boissierju zo zdi v njegovem sicer važnem delu o koncu poganstva«, da je Cerkev sklenila kompromis s jj^fanstvom, da je - opustila del svojega in pirvzala del poganskega. On nc pozna na-ujv* Cerkve, nc razume, da v^ame Cerkev. fce si izbirčno prisvoji te elemente. samo to, kar jc njenega; ker č* je v celem pomenu besede katoliška, za tsc ljudi, ie vse, kar jc v dobrem polenu človeško, kar je resnično, lepo, modro ne le njej lastno, ar.-~ak je fo pravu njeno in je to ali že sprejela ali pa bo sprejela. Vsnk tak element, ki si ga je Cerkev prisvojila, že s tem dejstvom prenoha biti poganski in dobi v njenem organizmu noy4 čist sijaj. Vi, gospodje rT^ter.!-«mt»c, prav kakor Boissier; vi hqčete zavreči ves njen dvajsetstoletni razvoj in jo hočete imeti v obliki embrija, kakor je bila od začetka Ali ne opažate, da so po sv. pismu v embriju že obstojale te sile razvoji in da Cerkvi jemljete žisljo.ije, in ji ne priznavate značaja božjega delu, če ji odrekate rt* voj? L e r o y. Res, med rečmi, ki so me najbolj osupnile pri čitanju evangelija, je posebno neka brezbrižnost ali neopreznost Kristusova pri ustanovitvi Cerkve, ker ji ni dal neobhodno potrebnih sredstev in uredb, ki jih zahteva že navaden razum. Če navaden ustanovi kako institucijo, ji skuša dati predpise in sredstva, kolikor mogoče natančne, ne le za sedanje, ampak tudi za bodoče potrebe, skuša jo ubranili pred vsemi mogočimi škodami, z eno besedo: da ji kolikor mogoče popolno uredbo. Človek dela tako, ker čuti, da bo moral ob smrti izpustiti svoje delo iz rok. Popc^noma dru-tfače Kristus: iz nekai navadnih ljudij ustva- ri embrio hierarhije, da jim vez nauka in nekaj obredov — in jih pošlje s tem osvajat svet. Tako more delati samo človek, ki je zelo naiven in omejen, ali pa tak, ki stoji nad človeškim nivojem, ki se zaveda, da je dal zrncu, ki ga je vsejal, moč, da kali po njegovi misli. Jasno je torej, se mi zdi, da moramo, če priznavamo Kristusu božanstvo, konse-kventno tudi pristati na to, da je smatral začetke Cerkve, katero je ustanavljal, le kot zrno, ki naj se v teku stoletij organič- no razvije. H a i n b e r g. Jaz bi ne odrekal krščanstvu možnosti razvoja; mislim, da bi bil tudi g. Deville, če ta široki pojem primerno omejimo, s tem zadovoljen. Toda to še prav nič ne reši uganke, za katero nam v prvi vrsti gre. Krščanstvo se je iz početka zgodovinsko razraščalo na različne veje, od katerih je imela vsaka pravico, imenovati se pravo krščanstvo, nadaljevanje Cerkve, ki jo je ustanovil Kristus; duhovnik je ravnokar zahteval to pravico za eno izmed teh vej, za rimsko Cerkev. Zato bi rad vedel, kake vzroke imate za to, velečastiti, in zakaj naj bi jaz ne pojmoval rajši cele skupine za veliko Kristusovo delo — kar se mi zdi veliko bolj naravno. Gospodična W i 1 s o n. . In veliko boli lepo in boli vregno Bo- rfa stvo preostalih narodnih manjšin in na dru* gi strani zvežejo narodne države v popolno gospodarsko in prometno skupnost, proglase glavne železnice in ostale prometne poti za zvezno zadevo in jadranska pristanišča, posebno Trst, za zvezne luke. Čim poziva konferenca nemške delavce alpskih dežela, naj delujejo v zmislu teh načel, izreka svoje prepričanje, da Avstrija le potem, če bo vsakemu avstrijskemu narodu zagotovljen samostojen obstoj, ne bo več ogrožala evropskega miru, Šele potem se bo liga avstrijskih narodov uvrstila v ligo narodov sveta, ki bo svetovni mir trajno zavarovala. Zakonski načrt o varstvu domačih industrijskih delavcev. V zadnjem zasedanju državnega zbora je vlada predložila med drugim zakon* ski načrt o ureditvi delavskih razmer v avstrijskem domačem industrijskem delu. To je tekom 20 parlamentarnih zasedanj že peti zakonski načrt tc vrste, St var je pač težavna in celo na Nemškem kjer so tudi v socialno-političnem oziru daleč pred nami. še do danes niso izvršili najvažnejših določb zakona o domačem delu. Ko se je 1. 1898, prvič sešel delavski svet, se je stavil predlog, naj trgovinska ministrstvo izvrši poizvedbe o razmeraK v domačem delu in na podlagi dobljci^egs gradiva izdela primerne zakonske naŽrte, Ob tej priliki jc prišla na dan grozna beda doma zaposlenega delavstva v oblačilni* cbuvalni in perilni konfekciji. Socialno* politični oddelek trgovinskega ministrstva 'e izdelal zaporedoma več zakonskih na* črtov. Nobeden ni postal zakon. L. 1911, konstituirani delavski svet je zopet našel pripravljen zakonski načrt. Tedaj so kr* ščansko-socialni delavski zastopniki sta* vili predlog, naj se zakon o domačem delu, ki je bil izprva namenjen samo za kon* fekcijsko delavstvo, raztegne na vse stro* ke. Vršila so se tudi posvetovanja s krz< narskimi, kaparskimi in čipkarskimi do« •načimi delavci.' Posvetovanja so pokaza« la, da so razmere tudi v teh strokah zrel« za postavno ureditev. Sedaj ima zbornica govoriti o novem načertu za ureditev domačega dela, ki jq bistveno boljši nego vsi prejšnji. To pa posebno zato, ker obsega vse domače industrijsko delo in ne samo konfekcije. V prvi vrsti določa načrt, da mora podjetnih vse osebe, ki delajo zanj, naznaniti obrtni oblasti. Naredbenim potom se bo določilo^ Duhovnik. Ko smo predvčerajšnjim, če s» ne mo* tim, govorili o krščanstvu v primeri z dr9> gimi religijami, se je pojavilo med nami mnenje na prvi pogled lepo in vredno B& ga, da so vse religije dobre in vsa božje) toda g. Deville nas je preprifal, da je ne« mogoče, da bi vere in izpoved^ ki sj nasprotujejo, vse prihajale od Boga; in lro «4 je globeje zatopil v vprašanje, j« pokazal^ da more samo od Boga objavljeno kr5č&o* stvo izpopolniti človeštvu prirojepp reH4 gioznost; kjer manjka te praiv« religije, d človeštvo ustvarja psevdo-religije, ki so na zunanje podobne. Prosim torej pasita^ če ni mogoče kaj podobnega tudi y obsegu krščanstva samega, kadar se cflpi'1 Ali ne nastajajo tudi tu poleg ene Kris« isove c«r* kve, psevdo-cerkve z nauki, ki si med seboj nasprotujejo? Ako bližje pogledamo, zgodoi vinski razvoj krščanstva ni kot grm, pr| katerem požene mnogo mladik iz ene kotf renine, ampak kot drevo, od katerega od časa do časa lomijo vejice, in ko odpa4 dejo, sahnejo. To so izprva sekte, ki me^e po več, kakor dolino pač zadostuje ki so '.Ja r:i'.:i 'niii osi debla; vsem pa j>r«.i« v: 11 jc ;.-recej po odpadu uvelost neizogiben konec. Katoliško cl»blo pa med tem vedno ostane, kar je bilo. V vsaki zgodovinski fazi ga vidimo, kako raste; v vsakem času ga ljudje poznajo in imenujejo »katoliško«. Sekte mu zavidajo to kraljevo ime, skušajo ga sebi prilastiti, pa ne morejo. »Oni se med seboj imenujejo katoličane«, pravi lepo sv. Avguštin, »toda če jih na trgu tujec vpraša, kod se gre h katoliškemu svetišču, mu nihče ne bo pokazal svoje molivnice.« — Tako je bilo pred 15 stoletji in tako je še dandanes: Ruska Cerkev sama se imenuje katoliška, tucli angleška si prilašča to ime, vendar ti ne bo uiti Anglež niti Rus, če ga vprašaš, odgovoril, da je katoličan, ali kvečjemu s kakim do-stavkom, ki je pa contradictio in adiecta. To ime, ki se tako vporno drži, je samo izraz splošnega prepričanja ljudi, da imajo pred seboj isto Cerkev, ki je bila že v davnini pred stoletji, ki ima brez presledka isto hierarhijo, ki oznanja isti nauk, in vedno enako cvete in rodi. Gospodična W i 1 s o n. To je že preveč, velečastiti gospod. Kako jc mogoče reči, da katoliška Cerkev vedno enako cvcte, ko je vendar znano zgodovinsko dejstvo, da se ni samo izpre-minjala, ampak da je doživela najbolj temne, najbolj žalostne faze: pogane je iz-preobračala z mečem, heretike s tortura-mi, prodajala je odpustke in dol:ček porabljala za luksus, pohujševala je svet z grehi svojih poglavarjev ... Ali jc to cvet? Hainberg. Če bi bila katoliška Cerkev vedno cvetela, bi gotovo ne bilo reformacije, L c r o y. To je res; škoda vsake besede o tem. ni sistem, ki dejansko sili ljudi na pota kontrabande. Doma pa čakajo otroci lačni matere, kdaj prinese moke, prepuščeni sami sebi, brez vzgoje. In tudi na polod-rastle otroke, ki se udeležujejo teh ekspe-dicij, to cigansko življenje gotovo ugodno ne vpliva. To je sistem popolne desorganizacije. To je popolna desorijentiranost in nemoč vladnih krogov. Sistem kot ga jc osvetlil posl. Daszvnski v zadnjem zasedanju zbornice na klasičnem slučaju, o katerem so nam nedavno poročali listi. Daszvnski je interveniral pri bivšem ministrskem predsedniku Seidlerju glede izboljšanja prehrane v Galiciji. Seidler pravi, da bo sloril vse, kar jc v njegovi moči ter obljubuje denarno subvencijo. Daszyr.ski pa pravi, da ne potrebuje denarja, pač pa potrebnega krompirja. Prosi, naj dovoli vlada, da bi smeli kupiti svobodno na Rusko-Poljskcm za Galicijo do-dovoljne množine krompirja in naj vlada da tozadevno uvozno dovoljenje. Seidler pravi ves vesel: Kar kupite krompir, pa ga pripeljite v Galicijo. Daszynski pa odvrne: Da, ekscelenca, toda vaši uradniki nam tega ne dovolijo. Seidler na t"di to pot ni v zadregi, ampak da poslancu sledeč, za naše desolatne razmere značilen svet: »Gospod poslancc, pomagajte si, skušajte uradnike podkupiti.« — Torej t p k o svetuje ministrski predsednik zastop-niku liudst-tfa. — Bliža se jesensko zasedanie parlamenta. Naši zastopniki bodo morali temeljito posvetiti v te nevzdržne in nezdrave razmere. Hocf*@n!buraer. Značilno sliko o tem zlem duhu Stur-gkhovega kabineta prinaša dunajski tednik »Der Friede«: Ni bil le slab in škodljiv justični minister. Stara birokracija nas davi. Proč mora. Živih ljudi iz našega časa potrebujemo .v naše urade. Bodo naj če mogoče izvoljenci ljudstva, izišli iz politike iz intelektualnih poklicev, iz življenja. Strašno pa je to: ako v Avstriji postane kdaj kak parlamentarec minister, nebirokrat, mož iz delavnega in intelektualnega meščanstva — potem se imenuje Hochenburger. Tisočkrat ljubše pa nam je, da gospodujejo nad nami okosteneli birokrati, nego renegati in stremljivci. Pot tega moža se deli — da: deli kot i nekaj prerezanega — v dva dela, katerih politični vsebini druga drugi nesramno nasprotujeta, Tu imamo predvsem nemško-nacionalnega občinskega svetnika in poslanca, skozi in skozi »narodnega«, z demokratičnim programom, farježerca, nasprotnika fevdalcev, črno-rdeče-zlatega, ki je ves za visoke cilje nemškega burševstva: čast, svobodo, domovino. Polagoma prihaja na vrh; dobri ljudje, ki mislijo pošte-nejše nego on, ga dvigajo, a on potrjuje prejem z donečimi govori. Nemštvo je ravno v nevarnosti; Badeni vlada s Slovani. Hochenburger grmi nad tiranom. Proti zatiranju, proti državni sili vidimo nemškega moža junaško nastopati. (V Ba-denijevem kabinetu bi pač komaj mogel postati minister.) Nekega dne pade pla-meneča beseda: na vislice z vsakim ministrom, ki krši ustavo, ki uporabi § 14.! Ali ga vidite, ljudskega tribuna, kako svobodno in ponosno to pravi? In avstrijsko zakonsko pravo je docela nevzdržljivo, pravi Hochenburger, V tem, ko se to godi, sedi na fevdal-skih klopeh grof po imenu Stiirgkh. Sedi in se lepo polagoma dviga; ker je pač grof; ne prepočasi, S tenkim nosem za orodje si misli: zelo poraben mož. Dobro razločuje spodnji naglas njegovih govorov, ki ga volilni shod ni slišal. Dočim Hochenburger še obstruira ter je pol upornika, sluti v njem mož, ki bo kasneje ministrski predsednik grof Stiirgkh, moža, ki bo kasneje justični minister dr. pl. Hochenburger, Kasneje, ko začne Stiirgkh per' "iti zelo mogočen — v kabinetu vrlc 'i 3ie-ncrtha je naučni minister, — poda nc . o-nacionalnemu polil" a, ki sloji v tem trenotku nekoliko ob strani '-i morda ne veruje več v uspeh svojega življcria, cr , iz-nenada roko. Ve, da je tu prik'enil n. e človeka, ki bo dovolil vsa';o koncesijo; in ob tem ima tako prijetno demokratično pročelje. Ako moreš moža, ki je hote! vsakega kršilca ustave spraviti na vislice, naredili za kronskega jurista § 14. — kskšen uspeh! Siccr pa: tako tjavendan je rekel: na vislice! — to je vsekakor pravi jir tični minister za Slurgkhov sistem. Z njim se bo dalo govoriti in spraviti na vislice druge ljudi, nego je hotel prvotno. Stiirgkhov sistem more sploh'nastati šele tedaj, ako se more opirali na Hochen-burgerjev sistem. Leta 1914. stoji stvar tako, da potrebuje § 14. še političnega plašč-ka. Ako ga uporabi, kol vrhovni varuh ju-sticc, graški odvetnik, preizkušen ljudski zastopnik, takorekoč pe larik p.-rlamenta pri § 14., potem bodo vsaj Nemci v Avstriji pridno držali jezik za zobmi. Kajti taki so; črno-rdeče zlata roteta v gumb- niči ministra jim je važnejša, nego n m>\ i dejanja. Tu stoji, obdan z visokim i bom, prepojen s character indelebilis r. škega ljudskega tribuna, bojevnika pr ii Badeniju. Sedaj more mirno storiti baš i,.i-sprotno od tega, kar je doslej prepovedoval — v očeh nemških nacionalcev'ostane, kar je bil. Nič ni slišati o tem, da bi se od renegata vseh mladostnih idealov odvrnili morda goreči mladi idealisti, ljudje iz burševstva, ki pojmujejo čast, svobodo, domovino nekoliko drugače nego kabinet Stiirgkh - Hochenburger, Čast? Čast grofa Stlirgkha j« nedotaknjena. On ni ničesar zatajil, ni padel ter je, naj že bo sicer karkoli, pošten mož. Toda oni drugi na njegovi strani je strašen. Najprej brani sebe in svojo postojanko, nato sistem. Dočim dela grof Stiirgkh v tej večno znameniti vladi kretnje, stoji Hochenburger v temi in izvršuje njene čine. Sliirgkhov strah vlada v Avstriji, je pa Hochenburgerjev. Nemci v Avstriji trpe pod tiransko zlovlado ravno tako kakor vsi drugi narodi; ker |e pa nemški ljudski tribun Hochenburger, bojevnik izza Badenija, pravi nosilec sistema, sc ta zlovlada na tragičen način veže z nemškim imenom, z nemško idejo v Avstriji., Ta nemškonarodni parlamentarec škoduje nemški stvari desetkrat več, nego bi mogel katerikoli Badeni. Končno plača grof Stiirgkh, ki je delal kretnje, celi račun. Hochenburger, ki ga je clo zadnjega krila politična preteklost, kateri jc javno pljunil v obraz, odide z visokimi častmi. Doživel je še strašne posledice svoje politike, a njega osebno niso zadevale. Mirno je umrl in zapustil celo dedščino svoje težke krivde ljudem, ki se mu nikdar niso izneverili, nar. zastopnikom, .kot katerih predstavitelj je mogel ljudsko zastopstvo zvezali in pognati ljudstvo na rob obupa. Bi! je več nego slab justični minister, več nego političen strem-ljivec in ciničen tiran. Storil je isti greh proti duhu, ki se nc more odpustiti, tudi na grobu ne. težarsfca posestna politik®. Na Ogrskem je 21,210.047 oralov oB-cJcJ ane zemlje, ne vštevši pašnikov ln go* zdov. Od tega odpade 40.7 odst, na m&le posestnike izpod 100 oralov, a 59.3 odsL na posestnike nad 100 oralov. 40.7 od«t, obdelane zemlje je razdeljeno na 99.01 odst. vseh zemljiških posestnikov, a samo 0.99 odsL — torej niti 1 odst. — ima t ro* kah 59.3 odst, celokupne obdelane zemljo, Te številke nam dovolj jasno povedo, ka« ko potrebna je na Ogrskem agrarna reforma, ki bi izvedla pravičnejšo razdelitev zemlje. Potrebo take reforme so pričeli Jfu-titi že v začetku vojske. Tedaj je škof O. Prohazka prvi predlagal, naj se uporabijo cerkvena zemljišča v ta namen, da se preskrbe nepremožni invalidi in vojaki z zemljišči. Današnja mogotca Wekerle in Szt erenyi sta se takrat bavila s tem načrtom in sla predlagala, naj se vsa cerkvena, samostanska in fidejkomisna zemljišča dado v nasledni najem v manjših parcelah tistim, ki bi sami zemljo obdelovali, Tudi v ogrskem parlamentu so govorili o posestni reformi ter je takratni poljedelski minister Tiszine vlade, Ghil-lanyi, povedal marca 1917 načela zakan-sk cga načrta o tej stvari. Ali že to, kar je Ghil)anyi povedal, je bilo čisto nekaj drugega kakor sprememba posestnih od-nošajev v korist nepremožnih. V rokah o! vladni načrti — pri vojn;h bo-, fvatriših, ki so kupovali zetn1;:šea od ma-žnH-Ui plemenita*ev :n jim tiko postaji nevarni konkurenti. Zato ni nrišlo do zakonskega načrta, amnnk je vlada v«e lc uvc1:iv'la narejenim potom. Naredba, ki je veljala v zač<.'!lro komisijo za promet z nepremičninami. Glavna dn!rč''.a te n irs^e so: Za vsako prodajo nepremičnin — torej ne samo zemljišč, ampak trdi hiš — kakor tudi za vsak zakup na vrč od derH let je potrebno uradno dovol:en'e v ta namen postavljenega uradnega organa (na Sedmograškem so to posebne ekspoziture samega poljedelskega ininisltstva v Kolnš-varu in Marosvnsarhe1yju) Brez tetljševiki in diplomacija entente. Moskva, 26, avgusta. (K. u. Agentura.) Ententino časopisje vzdržuje trditev, da s0 zaprli v Moskvi zastopnika angleške diplo-* macije Bruce ja Lockbardta. To je laž. iTu>» di ameriški konzul Poole je v Moskvi pen polnorna na varnem. Če se jim zagotovi svobodno spremstvo skozi Nemčijo, lahkd precej odpotujeta iz Rusije. (PristaveH Wolffovega urada: Svobodno spremstvo Nemčija že dovolila.) Moskva, 26. avgusta. (K. iv) Agentur* poroča, da so sklenile ententne velesile, da obdrže nekdanja ruska, poslaništva V deželah entente. Poslanikom so pa izročili sredstva za poslovanj« le s pogojem, da n«5 pripomavajo boljševikov in da se bor* i jjroti njim. j Moskva, 26. avgusta. (K. u. Agentura.) i Ententino časopisje trdi, da so zadržala j oblasti sovjetov brzojavke ameriškega ve-t i leposlanika Francija. Ta poročila so popoN I noma izmišljena. J -Meklenbur?an odklonil finsko kraljevska krono. ; Berlin, 28. avgusta, (K. u.) MekJen-;' burški vojvoda Friderik je obvestil Wolf« j f.ov Airacf, da se njegovo ime spravlja p^i I krivici s finskim prestolom, rinci so mu si* j cer prvotno ponujali finsko krono, a voj* j voda ni v zvezi s temi kombinacijami, Cv'io. Prepoved ie le koristila ter ' c bolj utrdila Sivinjčane v veri, da Jugoslavija mora priti. -f Preosnova ustave in vlada, Z ozirom na zadr.je vesti o vladnih načrtih glede ustavne reforme se uradno ustanavlja, da smatra v!"da pripravo za revizijo ustave ob varstvu v?oh enotnih interesov države kot eno svojih najvažnejših nalog. O svojih namerah v tem oziru bo javnost brez obotavljanja obvestila. Sedanje stanje dotičnih prerod pa nikakor ne dovoljuje, da t>: šc vir-Vi načrti že s*'daj objavili. ; Pc lajanja ;.a davčno zasedanje. Pogajanja minerskega predsednika z voditelji strank sc nadaljujejo. i-.8._ t. m. je | snrcjcl mhistrski predsednik poslanca vit. pl. V7assilka in FricJmanna. Za danes sta p: • -ibljina v.kraj'nska poslanca dr. Petru-šjevič in dr. Korist. J.evickij, ki bosta v ii/.criu svojega kluba poudarila svoje siroma opcz'ri'-i-alno 4:"čc in ga utemeljila s !em, da •■> stal ministrski predsednik v pre l r snem stiku s Poljaki. Zahtevala bo-s. in, ""j :,c c,': d, novi Ivi dežele zadostno v;-. :.'c\ : \ diodna Galicija in druga ozemlja, kjer prr.hiv.ajo Ukrajincu — Predsedstvo Češi.cga svaz i jc povabljeno za pri- ' hodnji četrtek. — Včeraj jc imel pogovor z ministrskim predsednikom zbornični predsednik dr. Grofl. Sedanja pogajanja ministrskega predsednika tičejo predvsem sklicanja finančnega odseka, kjer naj bi se ustvarila delozmožnost in večina za davčne predloge. Od poteka teh pogajanj je odvisno, ali se skliče parlament na posebno davčno zasedanje ali pa šele jeseni. -j- Parlamentarna ugibanja, »N. Fr. Presse« poroča, cla sc skliče parlament začetkom oktobra, Z rešitvijo novih davkov, proračunskega provizorija in ostalih poročil odsekov sc bo mudila zbornica do konca novembra. Potem jc računati tudi z zasedanjem delcgacij in rešiti se mora vprašanje o podaljšanju mandatov. + Upravne izpremembe na Češkem se ne izvrše pred jesenskim zasedanjem parlamenta, marveč šele v decembru, tako poroča »Neue Freie Presse«. 4- Naredba o zvišanju najnižjih plač in pokojnin pravoslavnim duhovnikom v Dalmaciji na podlagi zakona z dne 28. marca 1918 je izšla te dni. -f- Predsedstvo izvršilnega odbora češke agrarne stranke je imelo te dni sejo. Sklepali so med drugim o ustanovitvi okrajnih gospodarskih svetov. Sklenili so, cla bodo proti raznim nakupovalcem, ki delajo z vednostjo in deloma s pomočjo političnih organov, no stopili pri nadzorstvenih oblasteh, da temu tihotapskemu kupčevanju napravijo koncc. Klub agrarnih poslanccv se naprosi, naj nastopi radi odpoklica delavnih moči, ki so bile na razpolago za najnujnejša poljedelska dela. -f- Cesar Karel obiskal bavarskega kralja. Cesar Krel je obiskal 28. t. m. v Monakovu bavarskega kralja Ljudcvita. Sprejem je bil nad vse sijajen in prisrčen. V Monkuvo se je cesar Karel pripeljal nb pol 12. aopoldnc, iz Monakova se je odpeljal ob 5. popoldne v grad V/artholz pri Reichen.iuu. -j- Konference češke, poljske in jugoslovanske omladine v Zagrebu, Na konferencah mlade češke, poljske in jugoslovanske generacije, ki so se vršile v Zagrebu dne 2-1. in 25. avgusta in katerih so se udeležili delegati iz Češke, Galicije, Hrvatske, Kranjske, Bosne, Dalmacije in Istre, so sprejeli soglasno sledeče resolucije: I. Mlada generacija treh narodov, ne glede na stranke, izjavlja, da se pridružuje načelom, izraženim v resoluciji praškega kongresa z dne 17. maja 1918 in bo delovala na to, da sc ta načela tudi udejstvijo. II. Konstatira, da. je vsled mednarodnega razvoja in vojnih dogodkov postalo vprašanje češke, poljske in jugoslovanske države eno enotno vprašanje, ki se more rešiti samo temeljem istega temeljnega predpogoja. III. Prepričana, da je vprašanje svobode vseh treh narodov nerazdružljivo, poziva člane in stranke teh narodov, da nod tem geT slom prično brezobziren boj. IV. Zveza teh narodov, v zvezi svobodnih narodov, je jamstvo za obstoj in razvoj (dalje zaplenjeno) tudi po vojski, kot je tudi jamstvo mednarodnemu miru. -f- Za zjedinjenje krščanskih cerkva. Z ozirom na sklep ruskega cerkvenega zbora v Moskvi, da ustanovi poseben odsek za zooetno združenje vseh krščanskih cerkva, piše katoliški »Linzer Volksblatt«, da bi bilo pač prezgodaj udajati se nadam na velike možnosti, ki naravno za svoj razvoj potrebujejo časa. Toda vendar ;e tu storjen začetek za izpolnitev besed o enem pastirju in eni čredi, katera obljuba nam je dana. Ne smemo prezreti, da se tudi z druge strani, namreč iz Rima, že stoletja z vso resnostjo dela za ta veliki cilj. Že Pij IX. je I. 1862. ustanovil poseben oddelek propagande za zacleve pravoslavne cerkve. Leon XIII. jc 1. 1894 izdal konr.titucijo za varstvo cerkvenstva oricnlalcev. In sedanji papež je pred letom dri ustanovil poseben zavod za preučevanje grško-cerkvenih stvari. Temu ro se pridružila prizadevanja plemenitih in učenih mož za uresničenje velike misli, ki je kakor malokatere vredna, da ji najboljši posvete svoje najboljše moči -j- Mednarodni mirovni urad v Bernu o miru. Odeška mirovna liga je poslala mednarodnemu mirovnemu uradu v Bernu sledeče pismo: Odeška mirovna liga smatra, da je sedanji čas primeren za redni mirovni kongres in prosi za takojšnje sklicanje kongresa v nevtralno Švico, To je edina pot za hiter konec strešne človeška borbe, ki uničuje vsa duševna 'n ma-terijalnti kulturna ddn človeštva. Podpisan; Predsednik Boriš Lerr.eš T.emešinsky, — Urad v Bernu je odgovoril, da more mirovni kongres sklicati le mednarodni I svet mirovnega .urada in da bi se moral tedaj prej vršiti sestanek članov tega sveta. Žal, da so moralne in matcrijalne težkoče, ki že tri leta onemogočajo sestanek članov sveta, postale še večje in jih ni mogoče odstraniti. Urad je mnenja, d a dolžnost pacifistov sedaj ne ob'doja v tero, da bi zopet napravili uit, da bo trajen, ne v tem, da se napravi koncc sovražnostim, marveč da r.a pripravlja pot svetovnemu redu, ki bo onemogočil zo-petno vojske, svetovnemu redu, ki bo po-' stvil moč v službo pravicc in svobode narodov, kakor ga proglaša Wilson. -j- Vojaški oproščenci na Češkem, Češki agrarni poslanec Bradač je bil te dni pri domobranskem ministru v stvari vojaških oproščenj. Navzoč je bil tudi general Barvvik. Poslanec se je pritoževal nad odklonilno prakso oproščevalnc skupine. General Barvvik je odvrnil, da Češka nima razloga za pritoževanje, ker ima večje število oproščencev nego druge avstrijske dežele. 4- Sonnino spremenil svoje stališče. Sonnino je sprejel 24. t. m. predsednika jugoslovanskega odbora dr. Trumbiča, katerega je že prej zaslišal v vojnem odseku italijanski kralj. »Secolo« poroča: Sonnino je sklenil, da sc v vprašanju narodne politike umakne. Sonnino in Orlando sta se popolnoma sporazumela, vsled česar pričakujejo, da Italija pritrdi angleški izjavi o neodvisnosti Čeho-Slovakov. -j- Pisarije o miru. Neki bankir, ki je prišel na Dunaj z Angleškega, je poročal o občutju v Angliji: Oficijelne kroge šc vedno vodi nazor, da morajo Nemčijo kaznovati; z njimi se strinjajo najširši sloji prebivalstva. Miru prijazna stremljenja so brez pomena. Industrijski in borzni krogi zelo žele, naj vzamejo Nemčiji kolonije. Cecilov odgovor dr. Solfu je posledica teh stremljenj. Kljub Wilsonovemu programu se povsod širi živahna želja Anglije, da se nemške kolonije več ne vrnejo. Misli sc na to, da se izroče nemške kolonije Franciji, da odpomorejo njeni gospodarski slabosti, ker noče nihče nositi vojnih stroškov Francije. Iz Rotterdama se poroča, da obravnavajo vsi londonski listi vprašanje miru. Trdijo, da lahko Nemčiji vsilijo mir. »Daily Mail« piše: Ne moremo se pogajati s ponosnimi diplomati. + Zvezni nemški svet, odsek za zunanje stvari, bo zboroval pod DrcdseJ-slvom bavarskega ministrskega predsednika dr. pl Dundla v ponedeljek popoldne. 4- Združene države in Italija. Neki amsterdamski list poroča, da so sklenile Združene države z Italijo pogodbo, po kateri smejo v Združenih državah bivajoče službeni dolžnosti podvržene Italijane vpoklicati pod orožje; kar velja tudi za državljane Združenih držav, ki stanujejo v Italiji. -f Masaryk je v imenu Čeho-Slovakov poslal Balfourju brzojavko, v kateri se zahvaljuje, ker je Anglija pripoznala Čeho-Slovake za zaveznike. Zagotavlja s prisego, da se bodo osvobodeni narodi najtesnejše duševno in politično naslonili na Anglijo kot njeni zvesti zavezniki, da tvorijo trdnjavo proti par.jfermanizmu. Izjava angleškega krnlja. Ženeva, Londonski poročevalec »Giornalc d' Ita-lia« je bil v avdienci pri angleškem kralju, ki je izjavil: Razgovori s Fochom in z drugimi poveljniki entente na zahodu so mi zagotovili, da sme ententa računati s popolno zmago, 4- Američanov je v Franciji 32 divizij. -f- Kuba proti mirovni propagandi. Predsednik Kube je izdal dekret, s katerim grozi mirovni propagandi z internira-njem, deportacijo in zaplembo premoženja. 4- Kdaj se bo končala vojska? Polkovnik Rcpington je pisal te dni: Vsled modrosti Američanov upravičeno upamo, da bomo mogli vojaški stroj Nemčije uničiti 1919 ali 1920. — V istem smislu piše tudi »Le Temps«. 4- RooscweIt za popolno zmago, Amsterdam, 26. avgusta. (K. u.) Roosevvelt je v nekem govoru zahteval, da se mora vojska odločno nadaljevati, dokler se ne doseže popolna, silna zmaga. CsonSa proti llubljanskemu krtezoikofu. Po ljubljanskih slavnostih so nemški listi na dano parolo začeli sistematično gonjo proti ljubljanskemu knezoškofu, o kateri smo že na kratko poročali. Vsa židovska peresa so se razgibala od »Prcše« do »Fr, Stimmen.« V vseh varijaciiab od milega ječanja, kaj bo na Slovenskem z vero, do hripavega tuljenja alpskih lovon-romovskih lističev se je razlegali cn sam motiv: ljubljanski škof mora proč! Dr. šusteršič in dr. Lampe sta našla v uredništvih onih listov, ki naš narod sovražijo, c,-bilo zaveznikov in sta slednjič doživela zadoščenje, da so se njune politike oklenili nele dunajski borzijanci, ampak tudi vsi drugi pokvarjeni elementi v Avstriji. Priznati moramo, da naša trditev, kako sta osamljena, ni bila povsem točna. Skozi včerajšnje nemške liste se vleče kakor morska kača naslednja notica: V najnovejši številki škofijskega uradnega lista za ljubljansko škofijo objavlja kne-zoškof dr. Jeglič pastirsko pismo na duhovščino, v katerem ji kot ccrkveni nad-paslir nalaga dolžnost, da deluje za politiko jugoslovanske deklaracije in jo z živimi besedami roti, naj pristopi vseslovan-ski ljudski stranki .Knezoškof dr. Jeglič je tudi pokrovitelj katoliškega tiskovnega društva, katerega listi z vso vnemo uganjajo jugoslovansko agitacijo. Ker je bila večina članov s to politiko nezadovol na, je knezoške! dr. Jeglič prepovedal skli.-a-nje občnega zbora tako dolgo,' dokler ne bi mu bila s sprejetjem novih članov zagotovljena povoljna jugoslovanska vet n i V resnici se je občni zbor proti določbam pravil zavlačeval štiri leta. Na naoosled vršečem se občnem zboru so škofovi kandidati dobili večino. Duhovniki, ki so dolično »pastirsko pismo« brali, vedo, kako jc ta vest tenden-ciozno zavita. V svojem oklicu »Duhovnikom« opozarja škof na versko škodo, ki se godi v župnijah, kjer se duhovniki odtegujejo S. L. S., in jih zato poziva k složnemu političnemu delovanju. Do takega poziva je škof imel kot državljan pravico, kot poglavar svoje cerkve pa celo dolžnost. Vse to ne ovira krščanske -Reichs-poste,« da bi se ne postavila v fronto ostalih nemško-šovinističnih listov in da bi korakala z nijmi vred proti cerkvenemu knezu. Ia gonja je sistematična in teče vzporedno z zahrbtnimi spletkami, katerih niti se začenjajo v Ljubljani, »Reichpost« je tako preprosta, da teh svojih zvez ne taji. V svoji predvčerajšnji številki ponatisku-je ves ostudni članek »Resnice« o ljubljanskih slavnostih — kdo ji ga je prevedel, je jasno. Takoj ža tem člankom pa prinaša pod istim zaglavjem zgornjo notico, da tako svetu jasno pokaže, kako sta obe poročili sorodni po svojih ciljih. Pozabila pa je povedati, da korespondenci Herzog, ki je ono norico raztrosila po nemških listih, dopisuje iz Ljubljane g. Ivan Stefe, ki ni le posestnik kinematografa, ampak opravlja podoben nosel tudi kot glavni urednik »Novic.« Ta list je vendar znamenit: njegov urednik zalaga židovske žurnale z noticami proti škofu, kakor zalagajo židovske tovarne niegov kino s filmi. Našemu človeku mora kri zavreti, ko vidi to sramotno početje. Dunajski in ljubljanski šmok sta se združila, da dikrediti-rata našega vladiko, ki je pomladil in utrdi! cerkev na Slovenskem in ki danes stopa na čelu jugoslovansega episkopala s svojim ljudstvom vred proti političnemu cilju, ki mu ga narekuje trezen, razum in dušnopastirska skrb. Vse, kar sovraži ta cilj, se je zarotilo tudi zoper njega, A ne bodo ga premagali — o tem naj bodo pre pričanil novice. — Iz našega uredništva. Naš glavni urednik dr, Izidor Cankar jc odšel n& dopust, — Protestni shod avstrijskih hišnih posestnikov. Osrednja zveza društva hišnih. posestnikov avstrijskih na Dunaju priredi v nedeljo, dne prvega septembra t. 1. ob pol 10, uri dopoldne v srednji dunajski koncertni dvorani, III, okraj, Lothringcrstr, 20, protestni shod avstrijskih hišnih posestnikov. Na shodu se bo razpravljalo in sklepalo o oddaji kovina-stih vratnih kljuk in o nameravani novi postavi v varstvo najemnikov. Na tem shodu bo po svojem predsedstvu zastopano tudi prvo društvo hišnih posestnikom v Ljubljani. — Vitežki križec Franc Jožefovega reda je prejel povodom vpokojitve finančni svetnik tržaškega finančnega ravnateljstva Ernest Piber. — Zveza jugoslovanskih železničarjev sklicuje svoj izredni občni zbor v Trstu dne 22. septembra 1918 in ne, kakor je bilo svoj čas objavljeno, 8. septembra. — Jekleni zvonovi. Poroča se nami Izmed več na Jcsenicah vlitih zvonov so najmlajši trije brez primere boljši kakor prejšnji. Ko smo te poslušali zadnji teden na Jesenicah, smo sc čudili hitremu na predku naše livarne. Reklo se nam je, da so namenjeni za Brezje. — Na hrvatskih srednjih šolah bodo imeli božične počitnice od 22. decembra pa do 2. januarja. — Bel kruh bodo imeli v Zagrebu, in sicer pet dni, oc! 26, do 31. avgusta. — Po prekem sodu je bil v ZagreDU na smrt obsojen in ustreljen vojak Ilija Adžič, ki je umoril svojega očeta. — Proti rabi latinščine na dunajski univerzi. Več profesorjev dunajske univerze je začelo akcijo proti rabi latinščine ob doktorskih promocijah, ki naj bi se nadomestila z nemščino. S stvarjo sc je pečal že tudi akademičhi senat, — Nove pisemske znamke, ki stopijo v veljavo s 1. septembrom t. 1., obsegajo naslednje vrste: 1, znamke v rdečem tisku na rumenem papirju z orlom po 1 K; 2. navadne dopisnice po 10 vinarjev in dvoj-nate dopisnice po 10410 vinarjev za tu-in inozemski promet; 3. zalepite po 20 vinarjev. Dosedanje dopisnice po 8, oziroma po 8 + 8 vinarjev, se morejo porabiti, ako se dolepijo znamke po 2 vinarja. V to svrho sc morejo rabiti tudi trikotne znamke, ki so bile ukinjene, a pridejo v svrho olajšanja prometa znnet v prodajo, Razen tega se izdajo znamke po 5 vin., 10 vin., 1 K in 2 vin., da se z njimi dopolnijo dosedanje poštne pristojbine. — Pisma, dopisnice in pošiljatve daril za avstroogrske vojne ujetnike na Ruskem. Navadna pisma, dopisnice in darila se od sedaj lahko pošljejo avstro-ogrskim vojnim ujetnikom na Ruskem potom Nemčije. Istotako so tudi dovoljene enake vrste pošiljatev vojnih ujetnikov z Ruskega. — Zvišanje poštnih pristojbin. Od i. septembra t. k naprej se zvišajo razne poštne pristojbine. Pisma: Za pismo do 20 g se bo plačalo 20 vin., za vsakih nadaljnjih 20 g 5 vin. poviška. Pisma so dovoljena začasno samo do 250 g. —Poštne dopisnice: Za navadno 10 vin., za dvojnato 20 vin. — Zalepke:20 vin. — Tiskovine: V prometu z Nemčijo, Ogrsko, Bosno-Hercegovino do 50 g 5 v., do 100 g 11 vin., za vsakih nadaljnjih 50 g 3 vin. več. V inozemskem prometu ni nobene izpremembe. — Vrednostna pisma (zaprta) razven pristojbine (za težo) kakor pri priporočenih pismih za vsakih 300 K 10 vin. vrednostne pristojbine. — Poštne nakaznice: Do 50 K 25 v., za vsakih nadaljnjih 50 K 5 vin. več. — Zavitki (se morajo v bodoče frankova-no predajati): Do 5 kg 100 vin., do 10 kg 220 vin., do 15 kg 320 vin., do 20 kg 420 v. Za i^zsežne zavitke do 5 kg 1 K 40 vin., do 10 kg 3 K 20 vin., do 15 kg 4 K 70 vin., do 20 kg 6 K 20 vin.; za zavitke z označbo vrednosti se plača vrednostna pristojbina 10 vin. za vsakih 300 K navedene vrednosti, — Nujno dostavljanje: Nuj-nostna dostavnina v ožjem nujnostnem do-stavljalnem okraju znaša 1 K za vsak zavitek in 60 vin. za vsako drugo pošiljko; v daljnjem nujnostnem dostavljalncm okraju 2 K brez razlike. — Prebivalstvo sc opozarja na ta zvišanja s pripombo, da se tudi tokrat ne določi nobena prehodna doba, tekom katere bi se morebiti za nezadostno frankovane pošiljatve pobirala samo navadna manjkajoča poštnina. — Pozor pred strupenimi gobami! Ko sem šel zadnjič po gozdu, naletim na kmeta, ki je grabil steljo. Obenem pa je nabiral gobe ter je imel na kupu ob strani dokaj lepih pravih jurčkov, vmes pa še več strupenih gob (Satanspilze), mušnic in drugih neužitnih vrst, ki jih pri nas pred vojno nihče ni pogledal, kamoli da bi jih užival. Debelo me je možakar pogledal, ko sem ga posvaril pred takimi gobami. Povedal sem mu, da je sedaj vse polno slučajev zastrupljenja s strupenimi gobami. Mož mi je pripovedoval, da gobe suši in jih potem v mesto prodaja. »Saj jih sedaj vsevprek kupujejo in prav dobro plačajo, nič preveč ne gledajo in se menda tudi ne spoznajo, ker pri posušenih zreza-njh gobah je pač težko ločiti pravo od nepravega! Po 45 kron so mi zadnjič plačali kilogram, in poznam nekoga, ki je celo posušeno repo vmes dal! Ali ste že slišali: kilogram repe po 45 kron?!« — Res, čudni so časi, a vendar mislim, da bi ne smelo vse tako narobe biti. Zadnji čas je, da se zopet prične s kontroliranjem blaga, ki ga morajo konsumenti s težkim, čeprav papirnatim denarjem plačati. Naj si magistrat prizadeva pridobiti veščaka, ki bi strogo nadziral veš tozadevni promet nc le s svežimi, ampak tudi s suhimi gobami, ki leže pri trgovcih I * — Kranjsko deželno društvo c. kr. avstr. zaklada za vojaške vdove in sirote ter za varstvo otrok in oskrbo mladine. V Postojni sedaj obstoječa glavna tobačna zaloga se bo oddala koncesijskim potom. Invalidi iz sedanje vojske ter vdove in sirote po onih, ki so v tej vojni padli ali umrli, imajo pod gotovimi pogoji pred vsakim drugim prosilcem prednost. Natančnejše podatke daje c. kr. finančno ravnateljstvo v Ljubljani ali pa vodstvo finančne straže v Postojni. Na to se opozarja s pristavkom, da je prošnje za podelitev koncesije vlagati pri c. kr, finančnem ravnateljstvu v Ljubljani do 7. septembra t. 1. — Kolera v Helmu. Uradno se poroča, da sta oboleli v Helmu na koleri dve osebi. Tatvina perila. Mariji Kane, perici v Dravljah, je bilo v noči ocl torka na sredo ukradenih nad 50 rjuh in še nekaj drugega perila. Tat bo gotovo skušal pe-rdo spraviti v denar. Zato naj vsakdo, komur bi tat ponujal perilo, ali kdor bi morda našel kako sled, to takoj naznani bližnji orožniški postaji oziroma policijski stražnici. Marija Kane, ki je mati petih otrok, mož jc delavec v tobačni tovarni, bi morala škodo sama trpeti. — Nov način aprovizacije. Hrvatski listi poročajo, da jc priletel pred par dnevi iz Dunajskega Novega mesta neki aviatik v Križevce na Hrvatskem, kjer je naložil tri zaklane prešičke in jih odnesel v Avstrijo. — Za Krekovo spominsko ploščo v Št. Janžu. Med danezi v Tolmezzu sta zbraia narednik Ign. Pevec in četovodja Pavel Kovač v spomin velikega jugoslovanskega praznika in za Krekovo spominsko ploščo 168 K. Kristus je cenil vdovin dar, tudi mi cenimo dar naših najmlajših in naj-boli zapuščenih. Hiša na takem temelju bo stala trdno. Vrlim darovalcem in nabiralcem iskrena hvala. — Denar se je izročil pripravljalnemu odboru v Št. Janžu. — Postrezite. G. Mihevc, t. č. predsednik akad. društva slov. veterinarjev na Dunaju, sedaj na voj. študijskem dopustu — se naproša, da blagovoli sporočiti svoj sedanji naslov oziroma bivališče na naslov M. Lozar, Gorica, na Kornu št. 10, v trgovini, Primorsko. — Kdo ve kaj o Antonu Povž, ki je služil pri 27. dom. pp., 9. stotnija, in odšel 25. septembra 1914 v Galicijo; od 14. oktobra 1914 ni več glasu o njem. Za prijazna 'obvestila prosi žena Marija Povž, Ljubljana, Dolenjska cesta 19. Stroške povrne, — Zamenjava v Vlaku. V včerajšnjem gorenjskem vlaku je bil v vagonu tik za lokomotivo v kupeju 1. razreda zamenjan zavoj s srebrnim namiznim orodjem z zavojem s pisemskim papirjem, zobno pasto in voščilom za čevlje med vožnjo od Ljubljane do Medvod. Pošten najditelj jc na-prošen, da odda zavoj s kasetami po naročilu stranke v pisarni odvetnika dr. Otona Fetticha v Sodni ulici št. 1 l/I. ptoti dobri nagradi. — Prošnja. Kdo ve kaj o Janezu Bitr-gerju, posestniku iz Zavrha pod Šmarno goro? Služil je pri k. k. Lir. 4, 17. Komp., Korpstraingruppe 1/3, Feldpost 65. Zadnjikrat se je oglasil januarja 1915 iz Galicije. Sporoči naj se pismeno ali ustmeno č. g. Jankotu Barle, župniku pri Sv. Jakobu v Ljubljani. Stroški se z veseljem povrnejo. lj Iz pisarne Slovenskega deželnega narodnega gledališča v Ljubljani. Abonen-tom lož in sedežev se naznanja, da dobijo legitimacije za abonma proti plačilu v pisarni Slovenskega gledališča. Nanovo se opozarja, da je dobiti še nekaj sedežev v parteru in par balkonskih lož v abonma. lj K Društvu za varstvo vajencev v Ljubljani so pristopili kot člani in darovali: neimenovana gdčna, svoj mesečni zaslužek 100 K, neimenovan 50 K, Fr. Žužek, župni upravitelj, 20 K, Iv. Frančič, kaplan, 20 K, Iv. Miklavčič, župnik, 10 K, Feliks Gre-gorec, kaplan, 10 K. Bog povrni! lj Z ljubljanske, fronte. A r m a d n a skupina vojvode šusteršiča in pribočnika Lampeta. Poveljstvo te skupine je začasno prevzel nadomestni narednik Pegan, ki je vsled tega odložil častna občanstva vseh vipavskih občin, še preden so mu podelile častno občanstvo. Poveljnik Kino Centrala Štefe je stopil v dogovor z nemškim Volksratom, da mu prepusti Tonnhalle v kinomatografične namene. Ni dvoma, da bo Volksrat šel Štefetu na roko za zasluge, ki jih ima pri protislovenski pisavi Šušteršičevih listov. Volksrat že šiva čisto novo Peganovo zastavo, ki bo ob otvoritvi Kina vihrala raz Tonnhalle. — Armadna skupina navijalcev cen. Pri posvetu navijal-cev cen na Bledu je neznan tat ukradel nekemu navijalcu prstan, vreden 25.000 K. Listnico, ki je bila polna papirnatega denarja, je tat velikodušno popustil. — Po vsej fronti vlada občutno pomanjkanje tobaka, kljub temu, da ima fronta svojo tovarno. Sedaj so poizvedovalne čete ugotovile, da se vrši nečuveno tihotapstvo. Danes dopoldne se je posrečilo neki patrulji prijeti na Jubilejnem mostu nevarnega tihotapca v osebi približno 12letnega dečka, ki je nesel nabasan naramni.k (označba nahrbtnik je iz taktičnih razlogov prepovedana). Ko je patrulja pregledala naramnik, je videla, da je bilo notri polno tobaka, ki ga je hotel tihotapec vtihotapiti sovražniku. Tobak je bil zaplenjen v korist ljubljanskim četam, lj Tatvina. Včeraj sta bile pri belem j dnevu v Hradeckega vasi št. 42 neki stranki iz odklenjenega stanovanja in odklenjene omare ukradeni moška in ženska srebrna žeona ura ter denarnica z nekaj denarja. Poleg denarnice je bila tudi večja vsota denarja, katero je pa tat pustil nedotaknjeno. Tatvine je sumljiv neki nemško govoreč vojak. Ker je Hradeckega vas bolj na samoti, so tamošnji prebivalci celo pri belem dnevu v nevarnosti ne samo za svoje imetje, amnak tudi za svoje življenie. Sedaj, ko zori po vrtovih sadje, prihajajo tja različni ljudje v civilni in vojaški obleki in če se jih hoče odpediti, postanejo, posebno vojaki, naravnost nasilni. Dogodil se je slučaj, da je morala ženska, ki je bila sama doma in hotela vojaka z vrta odpo-diti, bežati in se zapreti v hišo, ako jih n! hotela skupiti. Posebno nevarna je noč. Prebivalci tega osamljenega predmestja prosijo, da bi se tam večkrat pokazala kaka policijska ali vojaška patrulja. snOTice« p Prestavljen je s Cresa v Koper okr. sodnik dr. Josip Roje, brat posl. Rojca. p Vodstvo c. kr. višje realke v Gorici ima od 3, septembra 1918 dalje svojo pisarno zopet v Gorici in ne več v Ljubljani, p C. kr, slovenska goriška državna gimnazija sc z oktobrom t. 1. zopet otvori. Učenci, ki nameravajo vstopiti v ta zavod, naj to tekom meseca septembra javijo ravnateijst\u. p Kmetijsko-gosoodiniski tečaj za begunska dekleta v Brucku o. L. Dne 12. avgusta 1918 se je zaključil četrti tečaj na Kmctijskogospodinjski šoli v Brucku. Ta tečaj je obiskovalo sedaj 14 slovenskih begunskih deklet, ki so vse dovršile z dobrim uspehom svojo učno dobo. Peti tečaj začne sredi meseca septembra. V to šolo se sprejemajo begunska dekleta do starosti 24 let, in siccr ne samo begunke iz Nižje-Avstrijskega, temveč tudi iz drugih kronovin. Tudi dekleta s Primorskega se bodo sprejemale. Oglase, za vstop v to šolo sprejema c. kr. uprava taborišča v Brticku ob Litvi, in sicer do 10. septembra t. 1. p Ženska obrtna šola za perilo in obleko. V septembru prične redni pouk na ženski obrtni šoli za perilo in obleko v c. kr. taborišču Bruck a. d. Leitha. Deklice od 14. leta dalje, ki so z dobrim uspehom dokončale ljudsko šolo, se lahko vpišejo v 1. razred. Dobro bi bilo, ako bi se oglasile tudi begunke izven taborišča za vstop v to šolo, kajti ravno tc dcklice niso imele dosedaj nikjer prilike, da bi se količkaj izobrazile za življenje. Šola, ki ima pravico javnosti, nudi več ugodnosti. V 1. razredu se navadijo učenke šivanja perila, v 2, pa izdelovanja oblek. Vse blago, ki ga rabijo pri učenju, dobijo zastonj in jim tudi vse izdelano perilo in obleka ostane kot njih lastnina. Ko so z dobrim uspehom dokončale šolo, dobe izpričevalo za svojo stroko, na podlagi katerega jim ni treba več vstopiti kot vajenke k šiviljam, ampak dobe takoj službo kot pomočnice. Pozneje začno lahko samostojen obrt na podlagi takega izpričevala. V taborišču imajo te učenke nekoliko izboljšano hrano. Poskrbljeno bo s primernim nadzorstvom za one, ki bi prišle same brez svojcev v taborišče; take učenke bodo namreč imele skupno spalno sobo. Na dan dobivajo po 2 kroni premije. Poleg šivanja se uče tudi drugih koristnih predmetov. Ako želi katera begunka vstopiti v to šolo, naj naznani to željo na naslov: Albin Stritar, voditelj ženske obrtne šole, c. kr, taborišče Bruck a. d. Leitha. Ta jim bo potem preskrbel stanovanje in jih o vsem potrebnem obvestil. Vabljene so tudi one bivše učenke, ki so dokončale tečaj za šivanje perila, pa bi rade vstopile tudi še v tečaj za izdelovanje oblek. p Za deželno tajništvo upravne komisije v Poreču se išče pogodben uradnik. Ime! bo dohodke deželnih uradn;kov IX. razreda. Prosilci morajo dokazati: 1. da so avstrijski državljani; 2. da so redno dovršili pravne nauke; 3. da so telesno sposobni za vršenje službe; 4. da temeljito poznajo oba deželna jezika (hrvatski in italijanski) in nemški jezik. Službeno razmerje se more razrešiti od obeh strani z odpovedjo, ki se mora podali šest tednov pred potekom solnčncga četrtletja. Prednost bodo imeli tisti prosilci, ki sc izkažejo s praktično službo. Po enoletni povoljni službi v tajništvu bo mogel uradnik doseči odgovarjajoče mesto zislemizirano. Natečaj jc odprt do vštetega 10. septembra 1913. Prošnje je predložiti v določenem roku deželni upravni komisiji mejne grofije Istre v Poreču, Stsilerska š Kje je sladkor? Slovenska Štajerska še do danes ni dobila sladkorja za vkuha-vanje, Kakor nam je znano, store prehranjevalni uradi svojo dolžnost, a sladkorna centrala, v kateri sede večinoma židje, se na vse urgencije šc ne zmeni nc. Sladkorja ni in ni. Ni sladkorja za vkuhavanje in nc sladkorja, ki so ga obljubili kot nagrado za »prostovoljno« oddano žito. Potem se bo pa kdo čudil, če oblastnijam nihče nič več ne verjame. š Naš vsakdanji kruh. Graško namest-ništvo je te dni izdalo neko izjavo, da ni res, cla bi se izkoriščalo mokro žito, kakor so to trdili neki časopisi. Kruh, ki ga dobivamo, dokazuje nasprotno. To je neka zmes, ki se vleče kakor kaka smola in podobna je vsemu prej, kakor kruhu. Tudi lajiku je na prvi hip jasno, da povzroča to le z vlago prenapolnjeno žito, oziroma moka. Kdo jc temu kriv? Kmc.t gotovo nc, ampak oni, ki kmetu ne puste žita toliko časa, da bi se pošteno posušilo. Toda take pritožbe se ne čujejo le na Štajerskem, marveč tudi drugje. Posebno se menda hudujejo Dunajčani črez letošnji kruh. š Izlet k Sv. Arehu. Prihodnjo nedeljo, dne 1. septembra, priredi »Dramatično društvo« v Mariboru izlet k Sv. Arehu na Pohorje. Ker bo pevski zbor »Dramatičnega društva« ob tej priliki zapel na tem krasnem gorskem vrhu v svežem in čistem planinskem zraku svoje najlepše pesmi, ki se bodo tam gori glasile pač vse drugače, nego v zaduhli niža vi, bo to golovo privabilo ta dan tja mnogo prijateljev narave in lepe pesmi. š Brežice. Na tukajšnji postaji prodajajo umazani židovski ctroci-begunci sadje potujočim vojakom. Znajo za silo par hrvatskih ali slovenskih besed, med seboj pa se pogovarjajo v židovski nemščini, kako bi bolj ogoljufali uboge vojake. Tako zahtevajo za par drobnih in nc: . dih jabolk 1 K. Ravno toliko za 10 do 15 nezrelih češnelj. Vse to se godi javno in nobena oblast v nemčurskih Brežicah se ne spomni svoje dokmosti. š Neopravičene rekvizicife. Iz Zidanega mostu nam sporočajo, da se godijo na tamkajšnjem kolodvoru neverjetne reči, ki pričajo o brezbrižnosti pristojnih oblasti. Vračajoči se begunci nosijo s seboj tudi po par kilogramov moke in drugega živeža. Ker so prometne zveze silno otežko« čenc, morajo po cele noči prebiti na peronu, kjer prevezujejo svoje culice in vreče. Pa pride kak vojak in kratkomalo zapleni ves živež, čeprav je to izrecno prepovedano od višjih oblasti. V noči od 26, na 27. t. m. je neki četovodja »zaplenil« ubogemu dekletu 5 kg moke, vse kar jo imela s seboj. Ko se je občinstvo javno zgražalo nad tem nedopustnim početjem, jc četovodja izginil brez sledu. Če se pomisli, da je vojaška oblast sama pred pat dnevi ponovno aretirala par podčastnikov, ker so plenili na ta način, je naravnost čudno, kako se morejo sploh še ponavljati podobni »slučaji«. ^ — -v novice. g Izvoz sena iz Kranjske. Mnogo ljudi iz sosednjih dežel Kranjske prosi za prevoz sena domov, bodisi da je lasten pridelek ali kupljeno blago. Vse prizadeto prosilce opozarjamo tem potom, da je y smislu odloka c, kr. urada za ljudsko prehrano vlagati take prošnje naravnost na; Poslovalnico za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano na Dunaju (Futtcrmittel-stelle des k. k. Amtes fiir Voiksernahrung, \Vien I., Traltncrhof 1). — Poslovalnica za krmila c. kr. urada za ljudsko prehrano( podružnica v Ljubljani. g Informacije pri trgovski in obrtniški zbornici. Interesenlje dobč pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani pojasnila: o ravnalnih cenah za kremo za čevlje; o nameravani rekviziciji vseh vreč in tej stroki pripadajočih predmetov v Bosni in O nameravanem centraliziranju trgovino s tem blagom v Bosni; o izvozu v Ukrajino (svarilo pred obveznimi dogovori, zlasti glede cen z nakupovalci iz Ukrajine brez poprejšnjega sporazuma z blagovno prometno pisarno (Warcnvcrkehrsbureau) na Dunaju); o dovolitvi dopustov trgovcem in obrtnikom, ki so pri vojakih, za obisk semnja v Lipskem; o osnovi tovarne za izrabo sadja v Bosni. Informacije je le pri krajših poročilih moči dati tudi pismeno. Aprovizacila. a Kis na zelene izkaznice A. Strank« z zelenimi izkaznicami A prejmejo kis V petek dne 30. t. m. dopoldne pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Od 8. do 9. ure št. 1 do 160, cd 9. do 10. ura št. 161 do 320, cd 10. do 11. ure št. 321 da konca. Stranka dobi za vsako osebo pol litra kisa, liter stane 1 krono. Izgubila sc jo včeraj dopoldne denarnica' z manjšo vsoto denarja. Pošten najditelj naj denarnico odda na policijsko stražnico v Novem Vodmatu, denar naj si pa obdrži za nagrado. »Um die Jugoslavija«. Spisal dr. Aleš Ušeničnik. Knjiga je danes izšla, Glavno misli tega velezanimivega dela smo že ob< javili, obširnejša ocena pa sledi v kratkem, Broširan izvod stane 3 K 60 vin,, oziroma z doklado 4 K, po pošti 30 vin, več. Pravoslavjc. Ne moremo poznati ln ceniti dogodkov na Balkanu in posebno na Vzhodu pri Rusih, ako nc poznamo pravoslavja in njegove narave. »Pravoslavje« dr, F. Grivca je izšlo kakor nalašč, da nas ; uvede v poznavanje položaja. Dolžnost ! vsakega izobraženca je, da si io poznava« ! nje pridobi in da si ja napravi tako reko4 za predmet svojih misli dan za dnem. Dr. Srebrnič. Anton Kržič: »Osmero blagrov<« ali nauk o srečnem življenju. Velja s poštnino vezana 4 K 30 vin. — Vsak je svoje sreče kovač«, pravimo, ali le redkokdaj pomislimo, kakšno nalogo nadenemo samim sebi s tem starim p - govorom. Kako, kje in kdaj naj iščem sreče? Kako posta-neš srečen in kako naj živiš, da si srečo ohraniš, na vsa ta vprašan'a ti odgovori naša knjiga »Osmero blagrov«. Kdor ljubi samega sebe, bo s slastjo segel po knjigi, jo bral in prcb;ral zopet in zopet, kakor že!i pisatelj sam: Ta knjiga ni, kakot mnoge druge, da bi jo čitatelj kot kako poveslnico kar hlastno prebravši vrgel v kot ter se nikdar več ne zmenil zanjo. Želim, da bi bila neba' 5na družinska knjigo, ki naj sc opetovano čita iz nje, skupno in posamič, ker šola zemeljske sreče je pad šola, ki se kouča sds aj^luiu uro.« Štev. 197. ______--m-i SPREJME SE za takoj izurjen Iti se razume pri električni napravi, na parno žago na Notranjskem. — Naslov pove upravništvo »SLOVENCA« pod Stev. 2971. _ IŠČE SE v vseh ozirih strogo zanesljiva naiEg&tčMO ali za gospodinjstvo v liotelu. Izurjena mora biti tudi v kuhi. Vpoštevajo se v prvi vrsti priletne osebe z večletnimi dobrimi ipričcvali ali sploh daljšo prakso. Želeti bi bilo, čc mogoče, tudi nekaj pojma o vrtnarstvu. — Naslov pove upravništvo »Slovcnca« pod Stev. 3023, SlužboTščem SfflK £ štena dekle najraje na Itaki gostilni, ker vajena sem gostilniškega in trgovinskega obrta, raje šo v kuhinjo, ker vajena"sem sploh vsega gospodinjstva. Znam tudi žtvati. Grem v mesto, še raje na deželo najraie na Gorenjsko. Nastop lnliko takoj ali pozneje. Naslov 30ve uprava lista pod številko 3058. Podpisani župni urad razpisuje službo Prosijo tudi lahko vojaki. Zakaj? — ust-mcrto. Plača po dogovoru. — Farni urad Kranjskagora, dne 25. avgusta 1918. — A. Krajec, župnik. 3049 g!®- &.OVSKA PUŠKA -mu dvocevka (Lankaster), že rabljena, dobro ohranjena, izvrstna za daljavo, iz boroveljske tovarne, se zamenja z drugimi lovskimi potrebščinami za — D©BER HARMONIJ US® B 5 oktavami in 4—6 registri, četudi Ke rabljen, zaradi opustitve lova. Ponudbe na Flori jan Penič. Zidani most št. 34, Štajersko. 3089 < " Sprejmeta se doe dekleti kot delavki v engToa trgovini Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trg, v oddelku za čevlje. SPREJMEM VEČ proti todenski plaži. Sprejmem takoj zmožnega ženskega dola. Roflcktanti, ki so bili v inozemstvu, osobito v Franciji, imajo prednost. 30G8 Medni salon za dame in gospode Poio£nE5t; ŠELENBURGOVA ULICA St. 6. KUPIM, oziroma DAM ŽIVILA za napol odprto lahko W©a Naslov pove uprava »Slovcnca« pod: »kočija« 3070. PRODA SE 3009 s pločevino krita, i'A m v kvadratu s stojalom, pripravna r.n sušenje prosa ali za sušenje kakega drugega blaga. IVAN KURALT, mlinar, Domžale. Alojzij Zoreč trgovec Matilda Zoreč, roj. Kastelic trgovka poročena. Zatičina, dne 26.8. 1918. Posredovalnica služb »Novotny«, Dunajska cesta št. 14, Ljubljana, ima na razpolago veliko mr sirili slnžis ter so dekleta z dežele posebno priljubljena. Naj sc torej, kdor želi službo, oglasi v zgoraj označeni posredovalnici. 3046 Sarve ZB blago v zavitkih v vseh barvah z navodilom o uporabi, primerne za barvanje vseh vrst blaga in tkanin, dobavlja tvrdka 3048 Ho9y d materialna veletrg.. PRAGA-KARLIN, Kralovska tr. č. 11. llolversal-ročni mlin sss Moj Unlversal - rofinl mlin jo izboren za mle-tev maka, 41*av, »lad-korja, kava, ovsenega rita, orehov, pienlo«, ječmena, ovsa, ril, koruze, rlža itd. Tn mali ročni mlin fle jo tekom vojake izborno obnese! in se Lahko porablja za vsako vrsto mlevakega izdelka. Teža okoln 1 kg. K 24'- Pošil> se z Dunaja proti predplačil« enebka po — generalnem zastopstvu Maks Bohnel, Dunaj IV. Margaretenstr, 27. odd. 32. Prospekt zastonj. malhe nove in stare kflp! *sako množino tvrdka JELAČIN & KO., Ljubljana, ljubljanska industrija probkovih zamaSkov. Suhis golše (lurčke) kakor tudi druge, zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) KUPUJE po najvišjih cenah M. RANT, KRANJ. 1917 Mlada, poštena deklica 3066 k otrokom in za lahka domača dela SE SPREJME TAKOJ. Oglasiti se jc pri V. Sequardt, Ljubljana, Židovska ulica št. 1, II. nadstropje. Ileč uagonoo živega apna ima naprodaj Valentin URBANČIČ, Ljubljana, Frančevo nabrežje štev. 1, Oddajajo se samo celi vagoni I C SE SPREJME TAKOJ pri Al. Korsika, Ljubljana, Bleiweisova cesta (Vrtača) 3. Pogoji se izvedo pri lastniku. 3052 Želim knpiti še dobro ohranjeno sobno opravo z dvema posteljama. Plačam po dogovoru. — Pismene ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod štev. 3077. 13—15 let stara, SE IŠČE k družini brez otrok, da bi pomagala pri gospodinjstvu. Dobi hrano, stanovanje, obleko in obutev. Plača po dogovoru. Pojasnila daje Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, 3085 LJUDSKA POSOJIiniCA registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva ,, ,. brez odbitka rentne-cesta Stev. 6, za irančiSkansko cerkvijo, J I ll ga davka, katerega sprejema hranilne vloge vsak delavnik do- U M l[j plačuje zavod sam poldne od 8. do l.ure in jih obrestuje po » ' za svoje vložnike, tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znaSajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron. Ustanovljeno 1. 1893. ■ c ■ R ■ K ■ a ■ ■ ■ a ■ ■ M ■ M bi e ■ B ■ n ■ u eo SS registrovRna zadruga z omejenim jamstvom. Dovoljuje {lanom posojila proti porošlvu, zoslovi življenjskih polic, posestev, vrednostnih papirjev aH zaznambi na službene prejemke. Vračajo sc posojila v 7H, 15 ali 22 'A letih v odsekih ali pa v poljubnih dogovorjenih obrokih. Kdor želi posojila, naj se obrne na pisarno v_ Ljubljani, Ko_ngre5ni_trg Stev. 19, ki daie vsa potrebna pojasnila. Zadruga sprejema tudi hranilne vloge in jih obrestuje po 4 % %. DruStveno lastno premoženje znaSa koncem leta 1915. K 519.848°40. Deležnikov je bilo koncem leta 1915. 1924 s 15.615 deleži, ki repre-zentujejo jamstvene glavnice za K 6,089.850"—, Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubljeni sin oziroma brat, gospod Viktor Vittori dijak IV. gimnazije v sredo, dne 28. avgusta 1918 ob 3. uri popoldne, po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika sc vrši v petek, dne 30. avgusta 1918 ob 4. uri popoldne iz mrtvašnico v deželni bolnici na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. V Ljubljani, dne 28. avgusta 1918. Lanra Vittori, mati. Patrlzlo Vittori, Aurelio Vittori, sodnljski oficijant, brata c- nadporočnik, Marina Vittori, sestra. Brez posebnega obvestila. immi i—II Zahvala. Za neštevilne dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naše predobre matere, gospe izrekamo vsem ljubim sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebej se še zahvaljujemo si. požarni hrambi litijski za častno spremstvo in si. pevskemu zboru za gin-ljive žalostinke pri pogrebu nepozabne rajnice. V Litiji, dne 28. avgusta 3918. Žaluje?! ostali. BI Potrti najgloblje žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš nad vse ljubi soprog oziroma sin, gospod loan Hnmar v pondeljek, dne 26. avgusta 1918 ob osmih zjutraj, po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega rajnkega se je vršil včeraj, dne 28. ob dveh popoldne iz deželne bolnice v Gradcu na centr. pokopališče. Priporočamo ga v- molitev. TRST, dne 29. avgusta 1918. Josipina Iiumar, soproga; Anton in Ana Humar, starši; Jostp in Marcede, brat in sestra. DoSle so zopet HlaSilnice Kupim dobro ohranjene vinske soda iz hrastovega lesa. Ponudbe na nasl. Ljubljana, poštni predal 145. V najem vzamem dobro idoč sr mlin eventuelno tudi na tretjino zaslužka Ponudbe pod „Mlinar" 3094 na upravništvo Slovenca. ISte se mlinar. Plača dobra po dogovoru. Naslov t upravi „Slovenca" pod št. 3095, ~ fflotor za surovo olje (Klimaz), 3>/, konjskih sil, nov, predvojni fabrikat, se z vsemi pritiklinami ceno proda. Kupci naj pošljejo svoje naslove pod šifro ,,Motor" 3100 na upravo tega lista. Deklica dobro vzgojena, katera ima veselje do otrok, se sprejmo pri uradniški rodbini na Dolenjskem kot pestunja. Ponudbe pod „Pestunja" 3101 na upravništvo »Slovenca"._ Sprejme se gospodična na stanovanje in hrano. Prednost imajo hčere kmečkih staršev. Plačilo v denarju in nekaj v živilih. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 3099. V NAJEM SE VZAME mlin ki bi imel 3—4 paro kamnov na stalno vodo. — Naslov pove upravništvi »Slovenca« pod št. 3084. Prašiček 10 tednov star, SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slovcnca« pod št. 3090. ZAMENJAM skoro nove bele moške ' spodnje hlače iz barlienta. bluzo in cigarete zi miško. Tudi se zamenja za živila ali proda usnjen KOVČEG, predvojno blago, in vojaški SAMOKRES z municljo. Naslov pri upravi »Slovenca« pod 3091, izurjena v vseh strokah, želi primer« no službo takoj nastopiti. Naslov pri | upravništvu »Slovenca« pod: »Prodajalka« 3088. llreče na debelo Sililo a štrenah kupi v vsaki množini »Welngarten«, Dunaj VII., Kaiserstrasse 90. 3087 ii za pogon s silo ter z roko. Dalje imam na razpolago tudi Čistilne mlatlinlce in vsakovrstne poljedelske stroje kakor: {istilnike, tri jer je, stlskalni« ice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, gepeljne, slamorez-nice, brzopariinike, kotle za žganje, brane in pluge itd. iz največjih tovarn zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah. Franc fiifti, poljedelskih strojev LJubljana, Martinova cesta št. 2. Dalje opozarjam na svojo veliko za iogo priznano in dokazano najboljših ročnih mlinov pripravnih za vsako m lete v. li LoreSef-šimpon !§ rimu m muui Konsi Praga, II. Havličkovo nam. 32. 268J (umivalni prašek za lase) Znak pristnosti: pomanjkanje črnite v steklenicah bo vedno občutneje radi pomanjkanja steklenic. Nudim Vam zato „8fesin" črnilni ekstrakt v vseh barvah, kakor tuA ekst^akt za kopirno črnilo. Za urade, trgovce itd. Nikak vojni nadomestek. Zajamčeno. Prihranka 50 odstotkov. Nudim nadalje „3Mrolin" Iz vsakega zavoja skuha lahko vsak do 10 litrov izbornega piva. Nadalje ioBK?t««Bi-5ie itiBDisRgigEsaaEisisiicisaDccgsaRsneiisitt ea B Ustanovljeno 1. 1893. 99 Nikak nadomestek! Garantirana izvirnost. Peni se močno. flecker". „Spfra" Nikak nadomestek I Garantiraua izvirnost, Peni se močno. * a b a '!" n a m n b a m a ■ n ■ ■ n a ■ H n a "1 n t pt s ■ ta n ■ a n S K niinsamaiiaiitiiiiic Ohrani laso gibko in mehke, snažl glavo luskin, hladi možgane. Vsakomur potrebno sredstvo za glavo. Dobi se v vsaki »ekarni, drožerijl in zadovnih trgovinah. Samozastopstvo za Štajersko, Koroško, Tirolsko, Kranjsko, Primorsko, Hrvatsko, Bosno in Hercegovino, le samozatoga Ferdifii&nd Ser t in Komp. v Mariboru ob Dravi, Koroška nI. št. 21. Po pošti se poSilja od 5 kg naprej po poštnem povzetju. Zastopniki se iščejo za vse kronovine. izborni nadomestek za žgalni Špirit. Se ne raztopi ne v vlagi, ne v vročini. Gori kot Špirit, Pri boleznih, potovanjih itd. neobhodno potreben za hitro segreti« pijač itd. Proti naprej poslanim 10 K pošljem kot vzorec poStnine prosto: 5 zavojev »Biro-lina«, 5 zavojev »Eiesina« in vzorec »Spira« ter navodilo v slovenskem jeziku. Cela Jugoslavija že barva obleke t mojo barvo „Dntemacijonal" Dobi se razen že opisanih tudi roza-barva. Za naročila od 10.000 zavojev naprej znaten popust. — Zahtevajte cenik teh in drugih predmetov. 2915 Se priporoča s spoštovanjem 31. Gotič Vrhnika^