28 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 IDRIJSKA STEKLARNA V ZAGORJU OB SAVI (1804—1817) MARIJA VERBIČ Med važnejša podjetja idrijskega rudar- skega urada v začetku prejšnjiega stoletja smemo šteti tudi steklarno v Zagorju ob Sa- vi. Nanjo je opozoril že raziskovalec zgodo- vine (slovenskega premogovništva dr. Jože Sorn/ pričujoči prispevek pa ima namen pri- kazati proizvodno dejavnost te steklarne v času njenega obstoja. Pri idrijskem rudniku živega srebra so od leta 1798 dalje začeli z redno proizvodnjo dveh manj znanih živosrebrnih produktov: sublimata in precipitata, ki se uporabljata v zdravilstvu. Pridobivali so ju iz živega srebra s pomočjo kuhinjske soli in vitriola; ko so te- ga leta 1803 v Idriji prenehali izdelovati, pa 3 pomočjo koncentrirane žveplene in solne ki- sline.2 t Ta način proizvodnjie pa je bil dražji od prejšnjega, zato se je upravitelj fabrike začel ukvarjati z mislijo, da bi steklenice za sub- limiranje živega srebra izdelovali kar do- ma za majhen denar, namesto da jih morajo uvažati od daleč za drag denar. Te stekle- nice jp Idrija uvažala iz Češke, kjer je bila industrija stekla zelo stara, v tistem času pa tudi zelo razvita. Uvažali so jih iz Mo- ravske Ostrovice. Za povprečno 150 starih centov sulbimata in precipitata, kot je zna- šala letna proizvodnja teh dveh živosrebrnih proizvodov, je bilo potrebnih 30.000 komadov ali 3000 čokov takih steklenic (en čok je 10 in več steklenic). Steklenice za sublimiranje so se po svoji obliki precej, razlikovale od navadnih stekle- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 29 nie. Na dnu so se zoževale, na vrhu pa širi- le, da So vzdržale pritisk na stene med pro- izvodnim procesom. Domači steklarji jih niso znali izdelovati, zato jih je bilo treba uvaža- ti. Vsaka steklenica je vzdržala samo v enem ognju, potem pa je bila nerabna; 6—8 ^/o teh steklenic pa ni vzdržalo niti enega ognja, ampak so se razpočile že med prvim žgalnim procesom. Strošek za te steklenice je bil precejišen. Znašal je okrog 5000 gld. letno, rajši več kot manj, kar je ceno obeh proizvodov precej podražilo. Z domačo pro- izvodnjo teh steklenic bi mogli prihraniti vsajj polovico stroškov za steklenice in s tem kriti dražjo proizvodnjo sublimata in preci- pitata. S to mislijo se je neprestano ukvar- jal upravitelj fabrike sublimata in precipita- ta Hippman in ko je 1803 podjetnik iz Mo- ravske Ostrovice dobavil Idriji steklenice slabše kakovosti kot običajno in je razen tega sporočil, da bo moral zaradi obnove obrata začasno ustaviti proizvodnjo steklenic za Id- rijo, je idrijska fabrika za sublimât in préci- pitât dobila z Dunaja dovoljenje, da postavi lastno steklarno.3 Toda kje postaviti steklarno za Idrijo? Tisti čas so steklarne po naši deželi postav- ljali v gozdovih, kjer je bilo na voljo dovolj lesa za izdelavo pepelike in kurjenje talil- nih peči.* Direktor Hippman je predlagal, naj bi postavili steklarno kar v Idriji, kjer bi iz steklenih črepinj in neuporabljenih stekle- nic izdelovali nove steklenice. Zamisel ni bi- la slaba, vendar pa je bila neizvedljiva zara- di pomanjkanja drv za kurjenje talilnih pe- či v tej steklarni. Idrijski rudnik je vsako leto trosil veliko jamskega lesa, še več pa drv za žganje žive- ga srebra in cinobra. Stare žgalne peči so po- trošile kar eno klaftro drv ali ca. 2 pro- storninska metra drv za izdelavo enega sta- rega centa ali 56 kg živega srebra. Ko so v Idriji leta 1776 postavili nove, španske peči za žganje živega srebra, se je potrošnja drv v teh pečeh sicer vidno zmanjšala, vendar pa je bila poraba v Idriji med špansko pogodbo in po njej (1785—1802) zaradi povečane pro- izvodnje živega srebra veliko več kot prej. Idrijski gozdovi, ki so bili tisti čas že močno izsekani, niso mogli sproti zadostiti potrebam rudnika, kaj šele, da bi mo- gli prispevati les še za kak nov obrat v Idriji. Zaradi stiske v preskrbi z drvmi za proizvodnjo živega srebra in živosrebrnih produktov kot cinobra, sublimata in precipi- tata je rudnik že pred koncem 18. stoletja opravljal raziskave tal glede premogovnih ležišč na Krasu (Storje in Vremski Britof), v tržaški okolici (na devinskih tleh) ter v Idrijski rudnik je za transport proizvedenega živega srebra potreboval 47.000 mehov iz ovčje kože. Za embalažo enega centa ali 56 kg živega srebra so po- trebovali štiri takšne mehove, vsak pa je stal 27 kraj- carjev. Dvornokomorni komisar v Idriji Jožef Leithner je konec leta 1785 dal v cerkniški steklarni izdelati za poskus posebne steklenice; vsaka je stala le 20 krajcarjev. To je bil velik prihranek denarja, ker so se ovčje kože dražile iz leta v leto. Poleg tega se je živo srebro navzelo v steklenicah manj vlage kot v mehovih. V Cerknici je Leithner naročil izdelavo steklenic zato, ker je ta obrat že dobavljal podobno blago za proizvajalce likerja (rosoglio) v Trstu in na Reki. Imenovani komisar je menil, da naj bi kupili stekle- nice na Češkem, če bi cerkniški obrat ne zmogel iz- delati 40.000 kosov te embalaže za živo srebro. Leithner je izračunal, da mora vsaka steklenica tehtati 9/4 funta ali 1,26 kg, kajti zaboj s štirimi steklenicami bi bil enota, ki bi tehtala 61,04 kg. V vsako steklenico, ki je bila štirioglate oblike, je namreč šlo 25 funtov ali 14 kg živega srebra. Enota štirih steklenic bi torej vsebovala točno 56 kg ali cent te dragocene tekoče kovine. Vse štiri steklenice bi prazne tehtale 5,04 kg. Predlog za nakup steklenic so iz Idrije poslali na Dunaj v januarju 1786 in mu dodali naris steklenice, ki ga tu reproduciramo. Zunanja vi- šina štirioglate steklenice meri 32 cm, zunanja širina stranice 9 cm; notranja širina znaša pod grlom 7 cm, nad dnom pa 5,5 cm. Originalna risba in spis sta v Arhivu dvorne ko- more, Dunaj, Münz- und Bergwesen, Krain, fase, rdeča št. 1594, spis, št. 407 ex 1786. 30 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 Istri (Labinu in Buzetu).' Premogova ležišča je sledil tudi v neposredni okolici rudnika na Jeličnem vrhu, kjer pa raziskovalna dela niso dala dobrih rezultatovJ Leta 1803 je mo- ral direktor Hippman opustiti pridobivanje vitriola v svoji fabriki v Idriji ravno zara- di pomanj|kanja kuriva. Zato mu je Dunaj predlog o postavitvi steklarne v Idriji odbil, odklonil pa je tudi njegov novi predlog, da bi steklarno za Idrijo zgradili v Litiji, čeprav bi bilo tam dovolj lesa na voljo za obratovanje erarne steklarne. Dvorna komora je odobri- la šele tretji predlog idrijpke uprave, da bi svojo steklarno postavila v Zagorju ob Savi. Tu je bilo na voljo dovolj premoga za kur- jenje talilnih peči in še kremenčev pesek, ki je potreben za izdelavo stekla, j|e bil na vo- ljo v bližini kraja.8 S tem peskom se je tisti čas oskrbovala tudi steklarna v Rogatcu.' Tu- di glede cenenega prevoza steklenic od Za- gorja v Idrijo ni bilo predlogu kaj očitati, ker bi transport steklenic od Zagorja do Zaloga in od Ljubljane do Vrhnike šel po vodi, pre- voz po vodi pa je bil cenejši od kopenskega. Ko je Dunaj odobril načrt za postavitev idrijske steklarne v Zagorju, se je junija meseca leta 1803 direktor Hippman napotil v Zagorje, da bi odkupil zemljišče, na kate- rem naj bi stala steklarna, Dunaj mu je tu- di priporočil, da naj iz Češke poskrbi za spo- sobne steklarje, ki bodo znali izdelovati ste- klenice za sublimiranje in ki bodo vešči iz- delovanja teh steklenic v pečeh, kurjenih s premogom. Steklarna v Zagorju je bila nam- reč prva steklarna v takratni Avstriji, ki, je za kurjavo talilnih peči uporabljala premog namesto drv. Kurjenja peči s premogom ni- so bili vešči niti Cehi, ker pa so bili vse- stranski strokovnjaki pri izdelavi stekla, je bilo upanje, da bodo to pomanjkljivost kma- lu obvladali. Steklarske peči so tisti čas zna- li kuriti s premogom le Francozi, ki pa svo- jih izkušenj niso posredovali drugim, tem- več so jih držali v strogi taj;iosti. Šele med francosko okupacijo (1809—1813) so bile v Zagorju postavljene prve talilne peči po fran- coskem vzoru, kurjenja peči s premogom pa se domači steklarji še niso naučili pred od- hodom Fancozov iz naših krajev, kar je še naprej vplivalo na kvaliteto in proizvodnjq stekla v Zagorju.*« Iz Idrije je bil takoj poslan v Zagorje id- rijski jamomerec (Markscheider), ki je za steklarno odmeril prvih pet jamskih mer na premogovih ležiščih, jiamsko mero pa je ja- vil idrijskemu rudarskemu uradu in rudar- skemu sodniku v Ljubljani. V Zagorje so bili poslani prvi idrijski rudarji, da so kopali pre- mog, s katerim so žgali apno in opeko za gradnjo steklarne." Zemljišče, ki so ga izbrali za postavitev steklarne, je erar odkupil za majhno ceno od nekega kmeta v Lokah pri Zagorj,u v nepo- srednem sosedstvu Pinhakove tovarne vitri- ola. Ta vitriolčar je dal svojo fabriko pre- staviti iz Ljubljane v Zagorje, da bi z izkori- ščanjem cenenega premoga za kurivo prišel do čim cenejše proizvodnje vitriola in s tem do lažje prodaje tega proizvoda. Razen nj,e- ga so premogova ležišča v Zagorju takrat iz- koriščali še Daniel Wolkensperg in fužinar Ruard iz Pasjeka pri Litij i.i^ Julija meseca leta 1803 so začeli z grad- njo idrijske steklarne v Zagorju ob Savi. Predvidevali so, da bo steklarna zgrajena do novembra meseca istega leta, vendar pa se je gradnja zavlekla za celo leto. Gradnjo steklarne je prevzel brežiški zi- darski mojster Jožef German na predložen predračun stroškov v višini 4000 gld. Ta predračun je omenjeni zidarski mojster se- stavil na podlagi mezd, ki so bile tisti čas veljavne v Zasavju. Za zidarja in tesarjja je dnevna mezda znašala 45 krajcarjev, na- vadni delavec pa je prejemal 30 krajp. dnev- no. Ko pa je mojster najel delavce, jih je moral plačati po znatno višji mezdi. Zidar- skemu polirju je moral dati 1 gld. 30 kraje, dnevnega zaslužka, zidarja in tesarja je pla- čeval po 1 gld. ali Igld. 15. kraje, dnevno, nekvalificirane delavce pa po 51 do 54 krajp. dnevno. To pa je zelo podražilo gradbene stroške, zato je od idrijskega urada zahte- val 2.600 gld. dodatka za gradnjp. Idrijski rudarski urad pa v to ni hotel privoliti, tem- več je gradnjo steklarne prevzel v lastno re- žijo;- vodstvo pri gradnji je prepustil istemu mojstru za dnevni zaslužek 2 gld. Po enem letu je bila steklarna' postavljena, stroiški zanjo pa so znašali 12.000 gld. ali še enkrat več, kot bi jih imeli, če bi gradbeniku pri- znali zahtevani dodatek. Pri gradnji steklar- ne so bili zaposleni tudi idrijski zidarji, te- sarji in drugi delavci.^^ V steklarni so postavili šest talilnih peči. Dve sta zadostovali za idrijiske potrebe, os- tale štiri pa naj bi proizvajale steklo za trg. Idrijski rudarski urad je takoj poslal svoje trgovske zastopnike v Trst, da tam pridobi trgovce za odvzem in prodajo stekla iz Za- gorja. V Trstu je imela dunajska prodajpa direkcija za rudniške proizvode svojo podruž- nico in ta se je obrnila na vse tržaške tr- govce, da bi postali kupci stekla iz idrijske steklarne v Zagorju. Tržaški trgovci pa so bi- li tisti čas s steklom dobro založeni. Fino, belo votlo steklo in ravno, okensko steklo so kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1976 31 Delavske hišice »Lebring« in »Pod uro« okrog leta 1912 jim dobavljale češke steklarne, zeleno in na- vadno belo steklo pa Benetke in cerkniška glažuta. Kljub temu je podružnica direkcije steklarni v Zagorju naročila, da naj vzorce svojega blaga skupaj s cenami pošlje v Trst. Septembra meseca 1804 je steklarna zače- la obratovati. Pepeliko za steklo je steklarni dobavljal nek trgovec iz Zusma, kremenčev pesek pa so kopali v bližini steklarne. Naj- prej so začeli izdelovati ognjia-vzdržne ste- klenice za sublimiranje živega srebra v živo- srebrne produkte, zaradi katerih je bila stek- larna postavljena, potem pa še zelena in na- vadno belo steklo. Finega belega ali prozor- nega stekla ter okenskega stekla (Tafelglas) steklarna ni izdelovala, ker za te vrste stekla še ni bilo postavljenih peči. Idrijski apotekar Karel Frey er je za svojo apoteko naročil ste- kleničke in apotekarske lončke ter epruvete in retorte.'* Prvi steklarski proizvodi zagorske steklar- ne niso povsem zadovoljevali. Pri preizkušnji ognja vzdržnih steklenic za idrijsko fabriko sublimata so se majhne zelene steklenice še nekako obnesle, toda večje so se v ognju takoj razpočile. Tudi nadaljni izdelki teh ste- klenic niso ustrezali. Na ukaz iz Idrije je morala steklarna za nekaj časa ustaviti pro- izvodnjo steklenic za sublimiranje, za navad- no steklo pa tudi ni bilo povpraševanja. S tem steklom je bil domači in tuji trg tako zasičen, da ni bilo najti trgovca, ki bi vzel steklo iz Za- gorja v nadrobno prodajo. Razen tega pa je bilo steklo iz Zagorja dražje od češkega in od drugih domačih glažut. Ognjavzdržno ste- klo iz Zagorjia je bilo za 22 kraje, pri čoku dražje od češkega, dostavljenega v Idrijo. Medtem ko so Cehi dobavljali Idriji čok og- njavzdržnega stekla po 1 gld. 47 kraje, in so pri tem imeli še določen dobiček, je zagor-^ ska steklarna dobavila čok sublimirnih ste- klenic po 2 gld. 9 kraje, in brez vsakega do- bička. Čeprav j,e bila proizvodna cena ste- klenic na Češkem enaka tisti v Zagorju, pa so bili prevozni stroški za steklo iz Zagorja v Idrijo veliko večji kot iz Češke, ne glede na to, da je bila razdalja poti od Češke do Idrije veliko večja od one iz Zagorja do Idrije. Za- radi večkratnega prekladanja steklenih to- vorov iz voz na čolne in obratno kot npr. v Zagorju, Zalogu, Ljubljani in na Vrhniki, so se zelo pomnožili nakladalni in razkladalni stroški, zraven pa se je veliko stekleinc med prevozom in prekladanjem pobilo, kar je stroške prevoza še povečalo. Direktor idrijske fabrike za sublimât in précipitât, pod katerega je spadala steklarna v Zagorju, se je ob prvih neuspehih steklar- ne tolažil z mislijo, da so to začetne težave, s katerimi se srečuje vsaka fabrika v začet- ku proizvodnje in da se bo to stanje izbolj- šalo ko bo proizvodnja stekla; toda ker se ni mogel odpovedati dohodku svojie fabrike na račun slabših in dražjih steklenic iz Zagorja, je zahteval od steklarne, da zniža ceno ste- klu, sam pa se je še naprej zalagal z ognja- vzdržnimi steklenicami iz čeških steklarn. Izdelki steklarne v Zagorju pa tudi niso bili tako čisti in prozorni kot iz drugih do- mačih steklarn, ki so uporabljale za kurivo drva namesto premoga. Čeprav je kurjienje talilnih peči s premogom še kar uspelo, pa je premogov prah ob nalaganju premoga v peči onesnažil steklo, ki je bilo motno, ko so ga vzeli iz peči, namesto da bi bilo čisto in pro- zorno. Tudi ta pomanjkljivost je zmanjševala kvaliteto stekla iz Zagorja, znebiti pa se ga niso mogli, dokler je bila steklarna erarna in se talilnih peči niso navadili pravilno kuriti s premogom. 32 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 Ko je idrijska fabrika za sublimiranje žive- ga srebra ustavila proizvodnjo ognjavzdržnih steklenic v svoji steklarni v Zagorju, se je ta morala preusmeriti na proizvodnjo stekla za trg, drugače bi morala svoj, obrat popolnoma ustaviti. Tržaški trg, ki je tisti čas absorbi- ral največ domačega in tujega stekla, za ste- klo iz Zagorja ni prišel v poštev, ker je bil z drugim steklom do kraja založen. Steklar- ni ni preostalo drugega, kot da poišče svoje kupce na vzhodu Avstrije. Idrijski rudarski urad, ki jp imel široke poslovne zveize do skrajnih meja na vzhodu avstrijske države — z mironi v Požarevcu leta 1718 so se av- strijske meje raztegnile na Banat, Malo Vla- ško in Srbijo do Timoka — se je obrnil na moldavskega preizkuševalca kovin Leitner- ja, ki jie ponudil izdelke zagorske steklarne v nakup hrvaškim trgovcem. Ti so imeli že dobre trgovske zveze s Kranjsko in drugimi slovenskimi deželami. Kranjska je že od kon- ca 18. stol. dalje uvažala banaško žito, v Ba- nat pa izvažala gradbeni les, železo, železne izdelke in drugo. Tudi idrijski rudarski urad j,e za svoj personal nabavljal v Banatu žito ter je imel v Sisku svojo žitno faktorijo.'^ Toda tudi hrvaško tržišče so tisti čas za- lagali s steklom češki trgovci in steklarji. Hr- vaški trgovci, ki so se že doslej ukvarjali z nadrobno prodajo češkega stekla, so bili s tem blagom do kraj,a založeni, ostali, posebno pa tisti iz Slavonijp, ki so se ukvarjali pred- vsem s prodajo žita in drugih poljskih pri- delkov, se s kupčijo stekla niso hoteli ukvar- jati. Končno sta se le dva od njih ponudila, da bi prevzela steklo iz Zagorja v lastno ali ko- misijsko prodajo. To sta bila trgovca Leoni- dos Patzy iz Zemuna in Pavel Bitrof iz Pe- trinje. Prevzela bi v prodajo samo navadno belo in zeleno steklo in po nižji ceni, kot so ga dobavljali češki fabrikanti, da bi mogla z njim uspešno konkurirati tudi drugim trgovcem s steklom. Prepričana sta bila, da steklarna v Zagorju lahko dobavlja na Hrvaško steklo ceneje kot češki fabrikanti, ker se ves trans- port iz Zagorja na Hrvaško lahko opravlja po vodi namesto po kopnem, ta pa je bil veli- ko cenejši od kopenskega. Razen tega bi mo- gli čolni, ki bi prevažali steklo do Zemuna in Petrin j e na obratni plovbi naložiti žito in drugo blago za Kranjsko in Idrijo. Preko Ze- muna pa je šel tisti čas trgovski promet v Srbijo in na turška tla, kamor Cehi s svojim blagom še niso prodrli. Trgovski promet med Hrvaško in turškimi deželami na vzhodu je tisti čas ovirala srbska vstaja in vojskovanje s Turki, vendar pa je zemunski trgovec Pat- zy računal na dobro kupčijo s steklom v Sr- biji in v turških deželah srednjiega Balkana, medtem ko bi trgovec Bitrof izvažal steklo v Bosno. Zahtevala sta od steklarne v Zagor- ju, da jima pošlje vzorce svojega blaga. Bit- rof, ki je bil tudi špediter trgovskega blaga po Savi in je imel lastne čolne za prevoz bla- ga po Savi od Siska do Zemuna, se je ponu- dil, da bi prevoz stekla od Siska do Petrin j e opravil po 24 do 30 kraje, za cent skupaj/ s prekladanjem in iztovarjanjem. Sisaškemu preizkuševalcu kovin pa se je zdela ta po- nudba predraga, zato je svetoval, da bi ste- klo iz Zagorja na majhnih čolnih, imenova- nih dombasi, ki so prevažali blago po Savi že 'od Zagorja dalje in so običajno pluli le do Siska, prepeljali čisto do Petrinje brez pre- kladanja, kar bi prevoz stekla znatno poce- nilo.i« Do sklenitve kupčije s hrvaškima trgovcema pa ni prišlo. Idriji je leta 1805 pretila nova nevarnost okupacije po Francozih. Francozi so že spomladi leta 1797 vdrli v Idrijp ter odnesli ves razpoložljivi denar iz rudniške blagajne (ca. 1.100 gld.). Jeseni leta 1805 (29. 11.) pa je prišlo do druge okupacije Idrije po Francozih, ki se je končala februarja meseca leta 1806. Že nekaj časa pred zasedbo je dal idrijski rudarski urad prepeljati 10.000 starih centov živega srebra in drugih živosrebrnih proizvodov v stanovski magacin v Ljubljano, da bi rešili dragoceno kovino pred morebitno francosko zaplembo, medtem ko je ca. 13.000 starih centov tega blaga, ki so ga v Idriji pri- dobili v dveh letih intenzivne proizvodnje, ostalo še v Idriji. Idrijski rudarski urad je skušal vse te zaloge živega srebra rešiti pred Francozi. Prepeljati je hotel živo srebro na varno na Hrvaško in sicer v vojiaške kaze- mate v Zemunu in Brodu. Do tja so to blago transportirali delno po suhem z vozmi del- no pa v čolnih po reki Savi. Na en voz so naložili šest do deset sodčkov srebra v teži po ca. 85 kg ter jih povezali z vrv- mi in verigami, da se po slabih cestah ne bi skotalili na tla, na en velik čoln pa so naložili do sto sodčkov živega srebra. Iz Ljubljane so živo srebro transportirali z vozmi preko Novega mesta do Zagreba, kjer so ga naložili na velike čolne in odpeljali v Brod ali Zemun, ali pa so ga z vozmi pre- pejali do Zaloga, kjer so ga naložili na maj- hne čolne, dombase, ki so sprejeli po kak du- cat sodčkov živega srebra in ga prepelj,ali do Zagreba, kjer so ga preložili na velike čol- ne in prepeljali v Brod in Zemun. V Brodu so Idrijčani shranili 12.000 starih centov ži- vega srebra in njegovih fabrika tov, v Zemu- nu pa ca. 3.000 centov. Vrednost tega blaga je znašala 2,5 milijona do 3,5 milijona gld. Vse preostalo živo srebro, ca. 9000 starih centov kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 24 1978 33 Idrijčani niso mogli rešiti zaradi prepočas- nega transporta iz Idrije v Ljubljano in je to blago postalo plen Francozov. Ko pa so se Francozi februarja leta 1806 umaknili iz Idri- je, so jeseni 1806 Idrijčani vse zgoraj omenje- ne zaloge živega srebra iz Broda in Zemuna prepeljali zopet v Ljubljiano, razen nekaj sto centov, ki jih je budimpeštanski špediter Ma- cher prepeljal iz Zemuna na Dunaj. Preko Za- greba na Dunaj so prepeljali tudi vse zaloge živega srebra, vrnjene v Ljubljano. Prepeljal jih je na vozeh zagrebški špediter Josip Ober- mayer. Transport živega srebra iz Broda in Ze- muna do Zaloga sta opravila že omenjeni za- grebški špediter Obermayer in sisaški špedi- ter in trgovec Pavel Bitrof. Prevoz živega srebra iz Zaloga v Ljubljano je oskrbela ljubljanska prevozniška družba Friedl in dru- žabniki. Ta prevozniška in trgovska družba je tudi posodila svoje čolne dombase za pre- voz živega srebra od Siska do Zaloga in ob- ratno. V Ljubljani pa je takrat obstajala še ena velika prevozniška firma, Valentin in Tomaž Dreo, ki je močno konkurirala Fried- lovi firmi. Leta 1807 je za Idrijo opravljala prevoz živega srebra od Ljubljane do Za- greba.*' Ves čas druge francoske okupacije in po njej so bili hrvaški in kranjski špediter j,! ta- ko zaposleni s prevozom živega srebra na Hr- vaško in nazaj, da steklarna v Zagorju ni mogla misliti na kak transport svojega ste- kla na Hrvaško. Steklarna je morala zelo omejiti svojo proizvodnjo stekla. Ognja- vzdržnih steklenih posod ni izdelovala, ker je bila Idrija založena še s češkimi stekleni- cami, navadno steklo pa je šlo le slabo v de- nar. Nekaj sto čokov stekla letno je prodala trgovcem v Ljubljani in na Reki ter v pode- želskih mestih, preostalega proizvoda pa se je hotela znebiti s tem, da ga je dajala stek- larjem na račun zaslužka. Steklarji so s tem blagom krošnjarili po deželi in ga ponujali v nakup, da so iztržili vsaj nekaj denarja za svoje bedno preživljanje. Sicer pa jp bil ta način nadrobne prodaje stekla običajen tudi pri drugih steklarnah po deželi. Tudi pohor- ski steklarji so krošnj arili s steklom po bliž- nji in daljni okolici. Kljub slabim trgovskim perspektivam pa steklarna v Zagorj,u ni prenehala obratovati. Zlasti v času Napoleonove Ilirije (1809—1813) je bilo povpraševanje po steklu iz Zagorja iz leta v leto večje. Idrijska fabrika za živo- srebrne proizvode, ki se med francosko oku- pacijo ni mogla preskrbovati s češkim ste- klom, je bila prisiljena naročati steklenice v Zagorju. Ob koncu okupacijie leta 1813 je imela še 2000 teh steklenic na zalogi. Steklo iz Zagorja so takrat kupovali tudi reški in tržaški trgovci ter italijanski trgovci, ker ga niso mogli dobiti drugod. Zeleno steklo je steklarna prodajala po 1 gld. za čok loco Zagorje, belo ali prozorno po 1 gld. 15 kr., medtem ko je ognjevzdržno ste- klo dobavljala Idriji po 1 gld. 40 kr. Med francosko okupacijo so v steklarni za- čeli izdelovati tudi ravno, okensko steklo (Ta- lelglas), po katerem j;e bilo že prej v tej ste- klarni večje povpraševanje. Domači trgovci stekla bi namreč rajši kupovali to steklo v Zagorju kot v drugih glažutah po deželi, ker so bile visoko v hribih in zelo (od rok. Toda steklarna jim takrat ni mogla ustreči, ker so bile peči za izdelavo^ okenskega stekla šele v gradnji, delo pa je šlo le počasi od rok in se je postavitev teh peči zavlekla daleč noter v francosko okupacijo. Takrat so v Zagorju po- stavili tudi talilne peči na premog po fran- coskih načrtih.'8 Med francosko okupacijp so bili ustvarjeni vsi materialni pogoji, da bi steklarna v Za- gorju mogla izdelovati kvalitetno steklo in uspešno konkurirati domačim glažutam pri prodaji stekla doma in na tujem. Žal, pa do- mači steklarji iz peči, ki so bile izdelane po francoskem načinu, še niso znali pridobiti či- stega stekla in tudi huda gospodarska kriza, ki je po francoski okupaciji zajela naše in druge dežele, je občutno zavirala napredek te steklarne. Predvsem je idrijski upravitelj- ski urad pretrgal vsak stik z nekdanjim up- raviteljem idrijske žitne faktorije y Sisku, s sisaškim trgovcem Pavlom Bitrofom, ki bi edini mogel prevzeti steklo iz Zagorja v last- no ali komisijsko prodajo in ga izvažati v turške dele Balkana in Srbijo.'" Tako je pr- votni načrt o izvozu erarnega stekla na vzhod propadel, steklarna pa se je morala nasloniti na trg na Reki in v Trstu, kamor je že do- tlej izvažala največ svojega blaga. Na nje- no pobudo je bilo pri tržaški prodajalni rud- niških proizvodov ustanovlj,eno posebno skla- dišče za steklo iz Zagorja. Steklarna je poši- ljala v Trst na zalogo okensko steklo ter bo- kalske steklenice, steklenice-poliče in maselj- ce ter kozarce, vrče, kupice in čaše za vi- no in pivo. Zaloge erarnega stekla v Trstu so se neprestano večale, vendar pa niso šle v de- nar. Steklo iz Zagorja je bilo namreč dražje od stekla drugih steklaren, razen tega pa še manj čisto in slabše kvalitete. Steklarna je zniževala cene temu steklu tudi pod lastno ceno samo da bi ga spravila v denar. Toda tudi s tem ni dosegla želj enega uspeha. Pri- siljiena je bila začeti izdelovati finejše, luksu- zno steklo, samo da bi zbudila zanimanje za svoje blago. Konec leta 1816 je začela s po- 34 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 skusnim izdelovanjem umetniško oblikovane- ga krednega in brušenega stekla. Tega so iz- delovale že nekatere druge naše glažute in ga uspešno spravljale v denar. Prvega novembra 1816 je steklarna v Zagorju sklenila delovno pogodbo z dvema tujima strokovnjakoma za izdelavo luksuznega, brušenega in fasetira- nega stekla: s steklopiliačem (GÎasblasmeis- ter) Jožefom Burgerjem in steklobrusačem (Glasschleifmeister Jožefom Gubejem iz pru- ske Slezije. Prvi je pripravil umetniško ob- likovano kredno steklo, drugi pa je to ste- klo brusil, graviral in ga krasil. Ohranjen je seznam steklenih predmetov, ki sta jih v te- ku enega leta svoje službe izdelala in obde- lala ter ob letu oddala v skladišče steklarne v Zagorj|U. Steklopihač Burger je v enem letu izdelal 73 čokov krednega stekla, od katerih so nekateri vsebovali kar po 40 do 60 komadov iste vrste stekla, in sicer: 15 čokov kozar- cev 2 1/2 čoka berlinskih kozarcev, 4 1/2 čo- ka berlinskih kozarcev z vklopljenimi pod- stavki oz. skodelami, 2 čoka krofastih kozar- cev, 1/2 čoka kelihov ali kupic za vino, 3 čo- ke bokalastih steklenic berlinske vrste ter manjše steklenice iste vrste imenovane poliči in maseljci. Izdelal je tudi 6 čokov poličev (steklenic) v obliki pin j e za maslo, 2 čoka maseljcev (steklenic), 4 čoke maslenic (Butter- büchsen), 2 čoka steklenih posod za sladkor, 1 čok karaf (Karfindel) ter nastavke za rozo- lijske steklenice z maseljc steklenico, 12 ko- zarčki in podstavki (4 čoke) ter navadno belo steklo (20 čokov). Istočasno j^e njegov delovni tovariš steklobrusač Gube oddal v steklar- niško skladišče 1311 kosov navadno bruše- nega stekla in srednje fino, fino ter izredno fino brušenega stekla, in sicer: 948 kosov na- vadno brušenih kozarcev, 33 kosov navadno brušenih bokalastih steklenic, 71 kosov poli- čev in maseljc steklenic, 13 kosov podstavkov za kozarce za punč ter 12 kosov navadno bru- šenih steklenih solnic. Srednje fino je obrusil in graviral 24 kosov kozarcev, 7 kelihov in kupic za vino, 8 kosov solnic ter po 6 kosov bokalastih steklenic ter poličev in maseljc steklenic, razen tega pa še dva nastavka za rozolijske steklenice z maseljc steklenico, 12 kozarčki in podstavki. Na fino je obrusil 62 kozarcev ter po 6 kosov bokalastih steklenic, poličev ter maseljc steklenic, dve karaf i in 8 solnic. Izredno fino je obrusil in fasetiral 6 kozarcev. Iz zgornjega sledi, da je obrusil graviral in okrasil nekaj manj kot po 5 stek- lenih posod na dan. Brušenje stekla v erarni steklarni v Zagorju je šlo le počasi od rok, ker steklarna še ni imela mehanične naprave za brušenje stekla. Nameravala je postaviti brusilno napravo na vodni pogon na potoku Mediji, a je zaradi pomanjkanja denarja osta- lo le pri načrtu. Navadno brušeni kozarci iz erarne steklar- ne v Zagorju so imeli brušeno dno in rob ko- zarca ter venec biserov ali druge okraske na steklu. Navadno fasetirane steklenice kot bo- kali, poliči in maseljci so imeli brušeno in zaobljeno dno ter v vrat vdelan steklen bru- šen zamašek ter ustnik in venec biserov ali drugih okraskov na steklu. Srednje fino bru- šeni kozarci so imeli popolnoma brušeno in zaobljeno dno, pod bučo (Kande) pa so bili vretenasto ali kako drugače fasetirani. Maselj- ci (steklenice) so imeli ravno tako popolnoma brušeno in zaobljeno dno, v spodnji polovici buče pa so bili vretenasto brušeni ali kako drugače fasetirani. Enako so bili brušeni in fasetirani poliči (steklenice) in bokalaste stek- lenice. Fino brušeni kozarci so imeli popolno^ ma brušeno in zaobljeno dno, do sredine stekla pa so bili briljantno brušeni in fase- tirani ter so imeli venec biserov. Fino bru- šeni maseljci (steklenice) so bili na dnu po- polnoma brušeni in zaobljeni ter enako bri- ljantno brušeni kot kozarci. V vrat steklenice je bil vdelan zamašek iz stekla, ki je bil bri- ljantno brušen. Ostale steklenice kot poliči in bokali so bili enako briljantno brušeni kot zgoraj opisani maseljpi. Za izredno fino bru- šeno steklo nimamo opisa, kakšno je bilo, vsekakor pa je po opisu fino fasetiranega stekla sklepati, da je bilo luksuzne izdelave ter dovršene lepote. Naloga muzejskega stro- kovnjaka bi bila, da vse te vrste umetniško oblikovanega in brušenega ter graviranega stekla erarne steklarne v Zagorju natančno razišče in opiše, kot sta storila F. Baš in Fr. Minarik za pohorsko steklo.'« Izdelava umetniško oblikovanega fasetira- nega stekla v erarni steklarni v Zagorju ob Savi je ostala samo pri poizkusu. Konec leta 1817 je morala steklarna zaradi nenehnega denarnega primanjkljaja in obupnega finan- čnega stanja prenehati z obratovanjem. Vsi steklarji in delavci so bili odpuščeni iz službe, razen tistih, ki so odpošiljali zaloge stekla naročnikom. Istočasno je bilo ustavljeno ko- panje premoga v erarnem premogokopu v Za- gorju. Rudarji, 16 po številu, so se vrnili do- mov v Idrijp; v Zagorju jih je ostalo le še šest za vzdrževanje rudnih jam. Erarna stek- larna v Zagorju ni bila več obnovljena, am- pak je bila 1821 prodana privatnemu pod- jetniku. Kot privatno podjetje je obstajala še dobrih stO' let, dokler ni bila 1928 z mrtvim in živim inventarjem vred preseljena v Tržišče pri Rogaški Slatini, kjer še danes obratuje kot največja in najstarejša steklarna v Jugosla- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 35 viji. Leta 1928 je steklarna v Zagorju zapo- slovala ca. 300 steklarjev in delavcev.^" V erarni steklarni v Zagorju je bilo leta 1805 zaposlenih 17 steklarjev in delavcev. Ves čas, ko je bila steklarna erarna, se šte- vilo delavstva ni bistveno spreminjalo. Ce je zaradi pomanjkanja premoga ali neprodanih zalog stekla prišlo do začasne prekinitve ob- ratovanja steklarne, delavci niso bili odpu- ščeni, marveč so prejemali podporo v denarju in steklu. Ko je 1817 požar v premogokopnih j,amah začasno onemogočil kopanje premoga za steklarno, je ta ustavila obrat, brezposelni steklarji pa so prejemali po 2 gld. tedensko podpore. Po delitvi dela je bil najsposobnejši steklar v steklarni mojster z zaslužkom po 1 gld. dnevno, šest je bilo navadnih steklarjev (Glasmacher), ki so prejemali po 42 kraje, dnevnega zaslužka, ostali pa so bili topilci (Schmelzer) z enakim zaslužkom kot steklarji, medtem ko so kurjači (Schirer) prejemali po 36 do 42 kraje, dnevno, vozači premoga po 30 kraje, dnevno, kopači kremenčevega peska pa po 27 kraje, dnevno. Leta 1815 se je tem delavcem v steklarni pridružil še vezalee ste- kla v slamo in mizar, ki je izdeloval lesene zaboje, v katerih je steklarna razpošiljala steklo svojim odjemalcem. Ob splošni gospo- darski krizi, ki je nastopila v naših in drugih deželah po francoski okupaciji leta 1815 in ki je prizadela predvsem industrijsko produk- cijo, je bil zaslužek erarnih steklarjev znižan na 27 kraje, dnevno. In ker se življenjski stroški kljub zboljšanju vrednosti denarja in splošnemu pomanjkanju denarja po franco- ski okupaciji niso zmanjšali, ampak celo zvišali, je zagorski steklar zašel v veliko revščino. Sposobni steklarji so odhajali na delo v druge steklarne, namesto njih pa je morala steklarna najemati manj izkušene steklarje na delo, kar gotovo ni ostalo brez učinka na kvaliteto izdelanega stekla. Največ steklarjev iz Zagorja se je vdinjalo na delo v cerkniški steklarni last Sigmunda Pagliaruzzija iz Kieselsteina, ki je ob prenehanju obratovanja erarne ste- klarne v Zagorju 1817 ponudil svoje usluge Idriji, češ da je v njegovi steklarni za- poslenih precej steklarjev, ki so se v steklar- ni v Zagorju naučili izdelovati ognjavzdržno steklo (Kolbenglas).2i V erarni steklarni v Zagorju soi bili zapo- sleni zlasti domači steklarji, čeprav je vsaj v začetku obratovanja potrebovala predvsem tuje, in sicer češke in šlezijske steklarje, ki so znali izdelovati ognjavzdržno steklo. Ker se pa ti niso hoteli zaposliti v Zagorju, se je morala steklarna zadovoljjiti z domačimi steklarji. V Zagorju so se vdinjali na delo steklarji iz so- sednjih glažut, predvsem iz pohorskih stekla- ren, na kar nas opozarjajo imena in priimki nekaterih steklarjev iz Zagorja kot napr. Ra- zinger, Rückel in Weber, ki se konec 18. sto- letja še pojavljajo v pohorskih glažutah, po- tem pa izginejo. Steklarji iz pohorskih gla- žut so prihajali v steklarno v Zagorje na delo tudi kasneje, ko je bila zagorska steklarna že v privatnih rokah. Leta 1889, ko je pre- nehala obratovati Gornja glažuta na Pohorju, si je večina delavstva poiskalo svoj zaslužek v steklarnah v Zagorju in Hrastniku.^ Leto dni pred koncem obratovanja erarne steklarne v Zagorju sta se v steklarni zapo- slila dva šlezijska steklarska strokovnjaka za izdelovanje umetniško oblikovanega in bru- šenega stekla. Kot izredna steklarska stro- kovnjaka sta prejemala še enkrat večjo plačo kot domači steklarji (300 gld. letno), razen steklarna z rudniško staro sepa- racijo okrog leta 1912 36 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 tega pa sta za vsak kos oddanega stekla do- bila dobro provizijo in še draginjske doklade kot domači steklarji. Dobila sta brezplačno stanovanje z dvema sobama, 100 starih cen- tov premoga za kurjavo ali 5,6 ton ter seno in steljo za rejo dveh krav. Zaposlena sta bila le leto dni, potem pa jima jp bila služba od- povedana kot ostalim steklarjem, ker so stek- larno zaprli.^' Med delovni kolektiv upraviteljskega ura- da erarne steklarne v Zagorju so spadali tudi rudarji, ki jih je idrijski rudnik poslal iz Id- rije v Zagorje kopat premog za svojp stek- larno v Zagorju. Ker so šli neradi delat v Zagorje, jim je rudnik obljubil, da se bodo takoj vrnili, ko se bodo namesto njih zaposlili v premogokopu domači Ijudjp. Vendar pa je ostalo le pri obljubi. Na delu v erarnem pre- mogokopu so morali ostati od leta 1803, ko so bili tja poslani, pa do septembra meseca 1817, ko so erarni premogokop v Zagorju zaprli. Marsikateri od nj|ih se ni več vrnil v Idrijo, ker je tam prej onemogel in umrl. Leta 1805 je bilo' v Zagorju zaposlenih 15 idrij|Skih ru- darjev z zaslužkom od 36 kraje, do 42 kraje, dnevno, ob opustitvi premogokopa 1817 pa je bilo na delu kar 22 rudarjev. Njihov delovni čas je trajal 12 ur dnevno ali dve uri več na dan kot v Idrijji.^* Zaslužek rudarjev in steklarjev v erarnem obratu v Zagorju je bil vedno nekoliko večji od zaslužka rudarjev in delavcev v idrijskem rudniku. Medtem ko so idrijski rudarji za- služili ob koncu francoske okupacije naj^več 30 krajcarjev dnevno, sta rudar in steklar v Zagorju zaslužila 42 kraje, dnevno. Tudi ob splošnem znižanju delavskih mezd leta 1816, ko je idrijski rudar zaslužil samo 17 do 19 kraje, dnevno, jp zaslužek idrijskega rudarja in steklarja v Zagorju znašal 27 kraje, dnev- no ali 8 do 10 krajcarjev več kot v Idriji. To pa zaradi tega, ker erarni delavci v Zagorju niso uživali tistih ugodnosti glede preskrbe z živežem kot so jih imeli rudarji v Idriji. V Idriji je vsak rudar ter član njpgove družine prejemal določene količine žita mese- čno iz rudniške aprovizaeije po globoko zni- žanih cenah, v Zagorju pa je moral vsak erarni delavec sam skrbeti za svoj živež. Ra- zen tega je Zagorje ob Savi spadalo med naj- dražje kraje v naši deželi. Ves živež za delav- ce v tem kraju je bilo treba pripeljati iz od- daljenih štajerskih in hrvaških krajev bodisi po kopnem ali po vodi, stroški prevoza pa so bili zelo veliki. En mernik pšenice, ki je po drugih krajih v deželi stal manj kot 4 gld, so v Zagorju prodajali po 5 in več gld. 2ito za prehrano erarnega delavca je prihajalo po Savi iz Banata, ostali živež pa po kopnem iz Štajerskega. Redne preskrbe z živežem ni bi- lo nikoli, najteže pa je bilo pozimi, ko sta sneg in mraz onemiogočala vsako povezavo krajia z drugimi oddaljenejšimi kraji in mesti. Edino s premogom za kurjavo so bili erarni delavci v Zagorju redno in dobro preskrblje- ni. Prejemali so ga brezplačno in v zadostni količini. Steklarju in rudarji idrijskega obrata v Za- gorju ob Savi so v začetku obratovanja stek- larne najbolj, pogrešali zdravih prenočišč in stanovanj. Svoja ležišča so imeli kar okoli to- pilnih peči v steklarni, ki je bila polna za zdravje škodljivega premogovega prahu in dima. Ta prah in dim sta jim uničevala zdravje, hrano in obleko. Zato je idrijski up- raviteljiSki urad po ukazu z Dunaja odkupil gamberško graščino v Zagorju, graščinska gospodarska poslopja pa je odstopil delavcem za bivališče, dokler ne bi bila v bližini stek- larne zgrajena nova stanovanja za delavce. Graščinsko poslopje je zasedla upravna pi- sarna in upravitelj ski urad steklarne in pre- mogokopa, v njem pa so dobili stanovanje upravitelj, obratni kirurg in uslužbenci upra- ve. Steklarje erarne steklarne v Zagorju je ves čas njenega obstoja močno prizadevalo tudi pomanjkanje obdelovalne zemlje v Zagorju, ki bi jp za zakupnino radi vzeli v najem, da bi na njej pridelovali zelenjavo in sočivje zase in za svojo številno družino in da bi mo- gli na tej zemlji rediti kakšno živinče, ki bi jim dajalo mleko, sir in meso. Tega so bili namreč vajeni iz drugih steklaren, čeprav pri- vatnih, ki so jim vedno poleg zaslužka da- jale še kak kos zemlje za dodatno preživlja- nje. Ta pomanjkljivost steklarne v Zagorju je bila poglavitni vzrok pogostih migracij de- lavstva iz steklarne v Zagorju v sosedne in oddaljenejiše privatne steklarne po deželi. Steklarna je skušala svoje delavce zadržati pri delu z nekaterimi socialnimi ukrepi, ki po drugih privatnih steklarnah po deželi niso bili v navadi. Po vzorcu idrijske bratovske skladniee je ustanovila svojo bratovsko sklad- nico, iz katere so socialno šibki in prizadeti delavci in njihove družine prejemale manjšo denarno podporo in letno provizijo ali pokoj- nino, oboleli delavci in njihove družine pa so z njeno podporo imeli brezplačno zdravniško pomoč in zdravila. Zato pa je moral erarni delavec v Zagorju redno prispevati v bra- tovsko skladnieo po 3 krajcarje od enega gol- dinarja zaslužka ali 5 "/o svojega zaslužka. Prispevek ni bil prostovoljen, ampak ga je podjetje avtomatično odtegovalo od delavče- vega zaslužka. Skladnica jp imela svoj do- hodek še od svečave, ki jo je prodajala ru- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 24 1976 37 dar jem v premogokopu za razsvetljavo jam in s katero so se morali sami preskrbovati, medtem ko so idrijski rudarji imeli svečavo že od začetka rudnika zastonj. Kljub temu iß bratovski skladnici v Zagorju primanjko- valo denarja za redno poslovanje, ki si ga je izposojala pri idrijski bratovski skladnici, pa ji ga ni mogla nikoli vrniti. Erarno delavstvo v Zagorju je najprej zdravil ranocelnik iz Šmartna pri Litija, ki je prejemal od skladnice po 200 gld. letne plače. Leta 1816, novembra meseca pa je upravitelj- stvo steklarne v Zagorju objavilo javni nate- čaj za posebnega obratnega kirurga v stek- larni. Od kompetentov, ki so se prijavili na razpis, je bil sprejet Anton Taboure, ranocel- nik, živinozdravnik in porodničar iz Skofjp Loke. Razen njega so kompetirali na to mesto še Jožef Gläser, ranocelnik iz Smartna pri Litiji, ki je že doslej zdravil erarne delavce v Zagorju, Jožef Lenart, ranocelnik iz Ribnice, Johan Rudolf, ranocelnik iz Radeč, Johan Kuller, ranocelnik v Bistri, Ignac Anton Pressinger, ranocelnik z Vranskega, Anton Nicoli, ranocelnik iz Krškega in Jakob Zalo- ker, ranocelnik v Moravčah. Od vseh prijav- Ijencev je predpisom za sprejem v službo naj- bolj ustrezal Anton Taboure, ker je bil mlad in sposoben kirurg in je bil kot tak že zelo znan v idrijskem rudniku. Bil je tudi popol- noma vešč slovenskega jezika (Landsprache), ki ga drugi prijavi j enei niso povsem obvla- dali. Ob nastavitvi mu je uprava steklarne določila 300 gld. letne plače, brezplačno sta- novanje in kurjjavo, sprejel pa je v brezplačno uporabo še poldrugi oral travnika, da je na njem pridelal seno za jezdnega konja. Tabo- ure je imel diplomo medico-kirurške fakulte- te ljubljanskega liceja kot nekateri drugi kompetenti, le Korošec KüUer je to šolo ab- solviral na liceju v Celovcu, Ceh Pressinger pa na graškem liceju. Taboure je takoj po nastopu službe leta 1817 zdravstveno pregle- dal vse delavstvo in nj|ihove družine in se- stavil listo bolnikov, ki je bila predložena id- rijskemu upravitelj skemu uradu v vednost. Iz bratovske skladnice erarne steklarne v Zagorju je tudi učitelj v Zagorju, ki je učil delavske otroke, prejemal letni honorar; iz nje so prejemali letno odškodnino in podporo tudi oslepeli ali pri delu poškodovani delavci ter njihove vdove in mladoletni ter delane- zmožni otroci.^' OPOMBE 1. J. Som, Premogovništvo na slovenskem ozem- lju do sredine 19. stoletja, ZC XVIII (1965), str. 28—36, isti. Rudarji v naših premogovnikih ob koncu fevdalnega družbenega sistema, Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, Lj. 1963, sitr. 79—93. — 2. Idrijski arhiv (Al), arhiv rudnika živega srebra v Idriji, posebna serija spisov, fase. V. Zinober, Sublimat u. Präcipitat Fabrik, 1801—1806, — 3. Glej op. št. 2., — 4. Fr. Mina- rik, Pohorske steklarne, Maribor 1966, str. 24— 42, — 5. M. Verbič, O lesu za idrijski rudnik, prvih idrijskih grabi j ah in klavžah, Idrijski raz- gledi XV (1970), str. 9il, — 6. J. Som, Premo^ govništvo ..., str. 18—20, — 7. Al, mdniški ai- hiv, fase. IV. Brenhütte und Probierwesen, 1801— 1810, — 8. AI, rudniški arhiv, fase. V. za leto 1814, — 9. AI, rudniški arhiv, fase. XXVI. Glas- fabrik Rohitsch und Sagorie, 1814, — 10. AI, rudniški arhiv, fase. IH, Grubenbau Manipulation, Stuffensammlung, 1801—1806 in 1807—1814, — 11. AI, rudniški arhiv, fase. V. za leta 1801—1806, Som, premogovništvo ..., str. 33, — 12. AI, rudni- ški arhiv, fase. IV, 1. 1801—1810 ter fase. IH. 1807—1814 ; Som, Premogovništvo..., str. 31, — 13. AI, rudniški arhiv, fase. V, 1801—1810; konvo- lut: Idrijski rudnik, zagorski premogokop in steklarna v Zagorju, fase. IV, 1801—1810, — 14. AI, rudniški arhiv, fase. IV. in V. za leto 1801 —1814; Som, Premogovništvo... str. 36, — 15. Al, rudniški arhiv, fase. V za leto 1801—1806; Bergdirektion Idria, Die dritte Okkupation Id- rias durch die Franzosen im Jahre 1809, Cami- cia NV V. (1914) Str. 240, — 16. AI, rudniški arhiv, fase. V. za leto 1801—1806, — 17. AI, rud- niški arhiv, fase. III in V. za leto 1801—1806 in 1807—1814; Bergdirektion Idria, Die erste Okku- pation Idrias durch die Franzosen im Jahre 1797, Cam. NV, II (1911), str. 251—256 ter Berg- direktion Idria, Die zweite Okkupation Idrias durch die Franzosen im Jahre 1805, Camiola NV, IV (1913), Str. 16,19 in 102, — 18. AI, rudniški arhiv, fase. III, IV in V; Minafik, c. d. str. 74 — 19. AI, rudniški arhiv, splošni spisi (1815—1939), fase, za leto 1815, akt št. 1652, za leto 1816, akti št. 114, 1378, 1502, 1912, za leto 1817, akti št. 232, 330. 393, 489, 533, 578, 970, 1028, 1092, 1164, 1205, in 1332; Fr. Baš, Pohorsko siteklo. Likovni svet, Lj. 1951, str. 216—229 in Fr. Minafik, c. d., — 20. Al, rudniški arhiv, splošni spisi (11815—1939), fase, za leto 1816, akt št. 313, za leto 1817, akti št. 1082, 1339, 1374: Som, Premogovništvostr. 31—36; A. Melik, Štajerska s Prekmurjem in Mežiško dolino, Lj. 1957, sitr. 520—521, — 21. Al, rudniški arhiv, fase. III. IV, V. in XXVt ter ;splošni spisi (1815—1939), fase, za leto 1815, akti št. 1652, 1143, 1694, za leto 1816, akt št. 1655 in za leto 1817, akt št. 1471, — 22. Al, rud- niški arhiv fase. V. in XXVI ter Minarik, c. d. str. 112 in 149, — 23. Al, rudniški arhiv, splo- šni spisi (1815—1939) fase, za leto 1817, akt št. 1407, — 24. Al, rudniški arhiv, fase. III, V in XXVI ter splošni spisi (1815—1939), fase, za le- to 1816, akt št. 1118 in za leto 1817, akt št. 1082; Som, Rudarji v naših premogovnikih, str. 80— 87, — 25. Al, rudniški arhiv, fase. III, V in XXVI ter splošni spisi (1815—1939), fase, za le- to 1815, akt št. 1854, fase, za leto 1816, akti št. 507, 1422, 1770, fase, za leto 1817, akti št. 156 in 353 ter fase, za leto 1817, akt št. 232.