STEV.-NUMBKR PROSVET LETO—1 C«na licu 4 v GLASILO SLOVENSKE y na»«s. w*tm 41 d _ JUHU tt. m«, M MM pm____ Um Sel W ct UMI _PODPORNE JEDNOTE Chicago, n^ torek, 20. decembra (December 10), 1082. Uradattfcl la uprsmlikt procMdi im 8m 8. LawadaW Ar«. K OfflM «f Pabll«ati«ai MIT Booth Lawašalo An. Tok»k«ao. KodtvoU 4004 SuUcrlpUo.i IC.DO poatag« p rovi rut« stila ameri- 34 milijard AMIN1STMCIJA Organizacije Crosaders eeaUvi-la poročilo o Izgubah po »ve-"ijavljenju osemnajstega a- mendmenta. Povprečni letni izdatki v zvezI « Izvajanjem »uhaških zakonov znašajo $2,- 800,000,000 'chicago, 19. dec. _ Prohibicija je stala Združene države na podlagi statistike, ki jo je sestavila organizacija Crusaders, ki je aktivna v boju sa preklic osemnajstega araendrtienta, $84,666,-100,246. Ii študije, ki se bavi atatisti-čno s stroški "plemenitega eksperimenta" v denarju, ljudeh in materialu, je razvidno, da povprečni letni Izdatki znašajo $2,-800,000,000, odkar je osemnajsti amendement stopil v veljavo, to je od 16. januarja 1900. Organizacija Crusaders pravi, da je prohibicija delno odgovorna za depresijo, za porast davkov, ki tlačijo davkoplačevalce, povečanje vladnih izdatkov in razvoj birokracije. Prohibicija je ubila tudi re-spekt do zakonov, povečala organizirano raketirstvo in število zločinov, vse to pa je prineslo nova bremena davkoplačevalcem, direktno in indirektno. Poročilo sta sestavila polkovnik I-ra L. Reeves in William T. Bie-sel, direktorja in statistična eksperta organizacije Crusaders. Kmalu bo preteklo trinajst let, odkar je bila uveljavljena prohibicija, toda statistika, ki sta jo objavila Biesel in Reeves, bazira na uradnih podatfrih sa zadnjih dvanajst let. Ti podatki kažejo, da je federalna vlada izdala $18fe,9M,880 za enforsiranje proMbicije, državne vlade pa $5,6»,860. Stroški Vzdrževanja jetnišnic za ljudi, ki so bili spoznani krivim kršenja prohibieijskih zakonov, vladnih birojev ter agentov, znašajo $391,607,884. Poleg tega je federalna vlada Izgubila na dohodkih, ko ni prejemala davka na opojne pijače, $11,988,000,-000, državne, okrajne in mestne vlade pa $6/40,«20,000. S prištet jem vseh drugih izgub v zvezi z izvajanjem prohibieijskih zakonov znašajo stroški $84,-565,109,246. Na bazi objavljene statistike je razvidno, da je prohibicija stala ameriško ljudstvo več kot znaša narodni dolg, kl je bil ob koncu zadnjega fiskalnega leta $16,500,000,000, in deset milijard dolarjev več kot znašajo stroški vojne, ko so se Združene države pridružile zaveznikom. •Skupni izdatki v zvezi z vojno v letih od 1917 do 1921 so znašali $26,361,096,001. Letni stroški ln izgube po uveljavljanju prohibi-cije presegajo letno vsoto dohodninskega davka, katerega je vlada izterjala. Človeške Žrtve, ki jih je zahtevalo izvajanje pro-hibicije, znašajo 1,650. 496 vladnih uradnikov in 1,066 civilistov. Ai-pihaa m J« izognila politični revoluciji Vlada objavila dokumente, ki jih je zasegla v glavnem stanu rotniške skupine Buettos Atree, Argentina, 19 dec. — Argentina se ni Izognila samo politični revoluciji, temveč tudi vladi terorizma, ko je pravočasno zasegla dokumente za-rotniške skupine ter bombe in drugo munkijo. Vladne avtoritete so včeraj objavile dokumente, ki jih je policija zasegls v glavnem stanu zarotniške skupine in pri članih radikalne stranke. Policija je doslej aretirala vse glavne zarotnike, med katerimi sta tudi blv ša predsednika argentinake republike, Yrlgoyen in Alveara. Iz enega od zaseženih dokumentov je razvidno, da so nameravali zarotniki odpreti vrata vseh jetnišnic ter Izpustiti jetnike, kateri bi lahko svobodno ropali in morili najmanj 24 ur. Policija je zasegla nad štiri tisoč bomb in veliko zalogo orožja, hišne preiskave se nadaljujejo in obetajo se nova odkritja. Vlada je »noči podala Izjavo, v kateri naglaša, da ima situacijo pod kontrolo in da ni nevarnosti pred izbruhom revolte, ker so bili vsi glavni voditelji zarote aretirani in vrženi v ječe ali pa odpeljani v inozemstvo. MU TAIUA Kreugerjev krat obsojen Stockholm, Švedska, 19. dec. — Izredno sodišče, ki je preiskovalo finančni debekel Ivara Kraterja, kralja vžigalic, kl si js pred meseci končal življenje 1'arisu, je obeodilo njegovega ^rata Thohrstena Kreugerja na tri in pol leta zapora ter na Iz-piIh) civilnih pravic. Krouger je bil obtožen rasnih sleparij v zvezi*. z uprsvljenjem Hoegbrofors ( o., katere direktor je bil Po-1*K uporne kazni bo moral Kre-"m plačati tudi denarno kasen v v*oti $100,000. "levih* aretacije pohoda ikor New York. — V zvezi s pohodom brezposelnih v kapltol j« bilo krog dvesto oseb aretiranih, izroča Mednarodna delavska brsmba. slrllav prolijapoask«- Kitajski trgffvcl pošHJaJo naročila sovjetski Rusiji Sangaj, 19. dec. — Napetost med Japonsko in Kitajsko postaja čedalje resnejšs,, ker se izvaja pritisk, da kitajska vlada podpre bojkotiranje japonskega blaga. Zadnjo soboto je bila vržena bomba v rezidenco Japonskega konzula v Tlentslnu, kar je položaj še poslabšalo. Japonske avtoritete dolže kitajske teroriste odgovornosti za bombni napad. Kitajski uvaževalcl in trgovci, ki so utrpeli velike Izgube, ker nočejo prodajati japonskega blaga, se obračajo proti Rusiji Poslali so že velika naročila v Sovjetsko anljo, odkar sta Kitajska in Rusija obnovili diplomatske odndšaje. Te dni Je bila organizirana rusko-kltajska kompanija, ki prevzame pomorsko plovbo med Sangajem in«Vladivostokom. Antipatija prdti Japonski, Združenim državam, Franciji in Veliki Britaniji narašča na Kitajskem, dočim je razpoloženje napram sovjetski republiki simpatično Nemški vojni veteran dobil 10 "fet ječe Berlin, 1». dec. — August Jae-ger, vojni veteran, ki je pobegnil iz nemške armade 16. apribj 1916 in izdal Francozom načrt prvega nemškega napada s plinom, Je bil obsojen na tet zapora, poleg tega pa so mu bile odvzete državljanske prsvlee. Jseger je bil prvič obtožen vele-itdajstvs 1.1900, ko se Je vrnil iz Francije v Nemčijo. Obtožba Je bazirala ns spisu francoskega polkovnika, v katerem je bilo opisana, kako Je Jseger de-zertiral lz nemškega polka ln se predal francoskim četam. Takrat je Jseger tudi povedal francoskim vojššklm avtoritetam, da namerava nemški polk uprizo. riti plinski napad ob fronti Lan-Kemark-Poelcspelle. Ns prvi o-brsvnavi je bil Jaeger oproščen, ker Je sodišče smatralo spis frsnconk« polkovnika sa po-mankljlv. Ns zadnjl obrsvnav^ je bila predložena nadaljnja a. videnca o Jaegerjevem izdaj vu in vrhovno sodišče ga je ob-sodllo na deset let zapora. Hoover pričakuje odgovora od Francije, nakar be poalal posebno poslanico kongresa glede vprašanja vojnih dolgftv Washington, D. C, 19. dec. Ameriška vlada ie vedno čaka odgovora od Francije, ki naj bi pojasnil, kaj namerava slednja storiti glede plačila obroka na njen vojni dolg v Ameriki, ki je zapadel 16. decembra. Francoski parlament se je sicer Izrekel proti plačilu, kar je rezultiralo v padcu Herrlotove vlade, toda Washlngton upa, da se bo Francija premislila. To je vzrok, da predsednik Hoover še ni poslal poslanice, nanašajoč se na plačevanje obrokov na vojne dolgove, kongresu. Njegova poslanica bo sestavljena na podlagi francoskega odgovora. Državni tajnik Stlmson se je zadnjo soboto posvetoval s francoskim poslanikom v Washing-tonu o tej zadevi. Stimson je informiral poslanika, da ameriška vlada ne '.o vstopila v nikaka pogajanja s Francijo glede revl-zije vojnih dolgov, dokler slednja ne poravna svojih obligacij. Dvomljivo je, da bi kongres sledil predsedniku, ako bi suge-stlral obnovitev pogajanj o plačevanju vojnih dolgov. Znano je, da bi Hoover rad videl, da kongres prikliče v življenje komisijo, ki naj bi vzela v pretres to vprašanje, toda opozicija proti takt akciji je prevelika. Kuba št ki zatekla h inflaciji PredaiMk Machado pravi, da ja aunetišfca carinska politika odgovorna sa ekonomske Ikoše aa « Havana, Kube, 19. dec.—JPred-sednik Machado Je snoči objavil načrt za pobtjanae depresije na otoku. V sVojem naznanilu pravi, da bo vlada Izdala papirnati denar v vW>ti |60,000,000 ln u-stanovila fanJirsko kreditno banko s kapitalom $100,000,000. Machado bo predložil svoj načrt narodni ekonomski komisiji in sahteval od njenega načelnika, R. Montora, bivšega državnega tajnika, hitro uveljavljanje načrta. Kreditna banka, kakršno pred viduje Machadov načrt, bo pro-tektlrala agrara« podvaetja, zlasti sladkorno Industrijo, potom dajanja kreditov agrarcem. Da lje namerava apremenltl pušča ve ln neobdelane kraje v rodovitna polja. S tem bp dežela spet dobila kontrolo nad produkcijo sladkorja. Machado nagliša, da je za obstoječi kritični ekonomski položaj na otoku deloma odgovorna carinska podtika Združenih držav. To je tudi vzrok, da je predložil avoj načrt, da se Kuba reši politične ln ekonomske odvisnosti. Največji sedanji sovražnik dežele ie maano stradanje, pravi predsednik. Iz tega izvira teroristična opozicija proti njegovi vladi, W je parkrat Izbruhnila v odprti revoltl. Finančna situacija Je tudi kritična ln vladni deficit je -našel ob kon-cu fiskalnega teb nad deset milijonov dolkrjev. UHIJSKI «011 TELJ OBTOŽEN RAKETIRSTVA Denar je lasUjeval od podjetni, kav sa "protekcljo." Od unija prejemal $800 tedensko. —I Vlada ga prijela vsled dohod nlnskega davka Volitve uradnikov progresivnih rudarjev GUlespiei P. — Progresivni rudarji v Illlnolsu bodo v Januarju Imeli splošne volitve unlj-sklh uradnikov. Za predsednika Je bil brez opozicije nomlni-ran sedanji začasni predsednik Claude Pearcy, za tajnlka-bla-gajnlka pa WUUam Keck, tudi brez opoclclje. Za 20 drugih u-radov je nominlranlh 64 kandidatov. H Volitve pri novi uniji so potom splošnega glasovanja. Izvoljeni uradniki bodo služIli le dve leti, nakar bodo morali zopet prijeti za kramp ln lopato, prodno bodo čez dve leti zopet upravičeni kandidirati. Nižji uradnik sme kandidirati v višji urad dva termina zaporedoma, ne pa v en in Isti urad. 80,000,000 Ženeva, 10. dec. — Mednarodni urad dela je objavil poročilo, v katerem pravi, da znaša število brezposelnih delavcev v vseh državah 80,000,000. Urad sodi, da znaša letna izguba na mezdah 20 milijard dolarjev. Po mnenju urada bi skrajšanje delovnih ur ublažilo situacijo. Zadevni amendment je bU sprs-jat v senatu i 1 Waahtngtoa, D. C. — Zadnjo soboto se je višja kongresna zbornica izrekle za neodvisnost Filipinov. Da-li bo ta skclja končno re-zultlrala v odpoklicu amsrišks nadvlade nad Filipinskimi otoki, je odvisno od stališča, kl ga bo savzsl predsednik Hoover. A-merlka jO dobila nadvlado nad temi otold pred 84 leti. Sprejet^načrt določa, da Filipinski otoki dobe neodvisnost po preteku dvanajstih let, v tej dobi pa morajo pokazati sposobnost za samovlado. Na zadnjem zasedanju je nižja kongresna zbornica sprejela predlogo, ki določa, da otold dobijo neodvisnost po preteku osmih let New York. — (FP) — 81lčno kot Caponeja je vlada prijela tudi Patricka J. Commerforda, poslovnega agenta unije dvigal-nih inženirjev ln podpredsednika državne delavske federacije. Prestopek je, ker nI prijavil vseh dohodkov v svrho dohodninskega davka. Raallka Med Capone-jem ln Commerfoidom je ta, da je prvi "bonaflde" rsketlr ln vodja gangežev, drugI pa unij-skl raketir. Kot večina vsi voditelji federacije je tudi Commerford Član ts mani takega dvorca. Za "protekeljo" je Commerford prejemal $76 tedensko od United Hoisting Co., neunljske konstrukcijske firme. Tako ja sam izjavil na obravnavi na zveznem sodišču Edvvard A. VVhlte, blagajnik družbe. 8 tam denarjem si je firma kupila "protekeljo", da je smela upo-slevatl neunljske delavec. Denar Je Commerford proie-mal mesečno, vsoto $880. Njegov Isplačnik je bil Sldney H. Hunn, uslužbenec družbe. Vsota je bila pripisana Hunnovi plači. Pri Izpolnjenju letnega poročila v svrho dohodninskega davka jo je navedel za svoja dohodke, družba pa mu je povrnila znesek tega davka na račun raznih stroškov, je izpovedal itunn.' ' * t**1' Commerford ja kolektal sa "protekeljo" najmanj od dveh želosodvigalnlh družb in večji vsote tudi od štirih gradbenih kontraktorjev aa "poravnavo" ali proprečenje delavskih sporov. Zvefenl distriktnl pravd-nlk Medalle Je izjavil, da Ima potrdila za različne podkupnine, specifično sa $2,600, $6,000, ln $7,000, od raznih kontraktorjev. Zvezni pravdnik je nadalje Is-Javll, da Ima dokaze, da je Imel Commerford, kl Je tudi pod-predsednik newyoršk*fa sveta stavbinskih delavcev, lota 1919 $18,226 dohodkov, ne da bi Jih vladi prijavil. Leta 1980 so znašali $19,786, prijavil Jih je $7.800, 1981 $26,000, prijavil $10344. Kot poslovni agent Je Commerford prejemal od svoje uni- Francija dobila novo vlado Paet-Boncour je bil tgbran sa ministrskega predsedalka. V novem kabinetu po tudi člani bivšega režima Pariz, 19. dec. — Francija je opet dobila vlado, toda ne take, kl bi mogla kaj storiti glede plačila na francoske dolgove v Ameriki. Vladna kriza je bila končana, ko je predaednlk Lebrun Imenoval Josepha Paul-aoncourja, bivšega vojnega ministra v Her-rlotovem kabinetu, sa ministrskega predsednika. Boncour bo Imel v novi vladi tudi pocloljo zunanjega mlnlstr*. Dvomljivo je, da bi nova vlada podvsela efektivna pogajanja i Waaklngtonom, kajti v kabinetu je večje število Herridto-vlh ministrov ln Ima Herrlot velik vpliv v novi vladi. Na politi čno pozomlco je apet prišel Hen ry Cheron, katerega je bivši brltskl finančni minister Snow den ob neki priliki označil sa smešno ln groteskno figuro. Cheron Je dobil pozicijo finančnega ministra v novem kabinetu lz rasloga, ker Boncour nI moge dobiti drugegs moža, kl bi prevzel to mesto v obstoječih okol ŠČlnah. * llMI- Študentje protestirajo proti Im perlallamu fašistične Italije Belgradi 19. deo. - Belgrad skl študentje ao uprizorili snoč velike protlitalijsnske demon-stracljs. Po shodu, kl io ga skll call in na katerem ao obsojali ImperlalUe« ia Italije ln VnMO>Mf čigar ollj Je ločitev Krv, Brblja, so študentje odkorakal a zastavami na trg, kjer se na-haj* urad lUUJanakega posla- nl Dijaki ao vpili: "Proč i Itall-UmAm Vlnoštvom I Proč a trinogom MuasollniJemlM Pwwia je bila policija, kl je W>rečlla dijakom dostop do Italljanake-ga poslaništva ln potem rarar-šila demonstrante ter zastražlla poalopje. MELLON II POZABIL NA SVOJE INTERESE l*rl sestavljanju šcntlawrenftke pogodbe je pasli, da je njegova družba dobila velike koncesije. Walah pobija privilegij |waahingtoa. — (FP) — Ce je Človek muftlmllljonar ln poleg še Član kabineta nad deeet let, ai lahko napravi mehko ležišče in tudi tistim, katere aa-stopa. Tak človek je bil An-drew Mellon, o katerem je meščansko časopisje dolgo let pisalo, da se žrtvuje v Interesu ljudstva, ln ga poveličevalo v deveta nebesa. Prikazovalo ga Je kot vzgled drugim drftavljfr* nom. Kako se Je "žrtvoval", je bilo že večkrat omenjena Prejemal je dvanajst tlaoč dolarjev na leto, da je kot sakladnlčar vrnil bogatinom ln mogočnim korpo-racijam vaako leto do pol milijarde dohodninskega davka, daš, da so ga preveč vplaičall. V Šestih letih je vrnil svojim multl-mllijonarskim kolegom nad Miri milijarde, od katerih ao šli lepi milijoni njegovi družini ia podjetjem. "Ogromne žrtve" Je doprina-šal vsestransko. To pokaiuje tudi šentlawrenska pogodba med Združenimi državami la Kanado, o kateri vodi iaallša-nja senatni odaek za zunanja gadovo. Sestavljanje In sklepanje mednarodnih pogodb ni bilo v njegovem področju, raaaa Jioll-kor je bil prizadet kot član kabineta. Bil pa je salo pozoren ari eeetavljanju ta pogodba, ker je bila pri tem poare^Uio prUa-deta njegova Afuminum kompanija, ki Ima večje interna pri Massenu, N. V., ob roki 6t Uwrenee. Tudi v tem slučaju jo dobil, reslgnlraki delne Upanje ^rovUduje, da se bo di- j**>0 na M« la ference med načrtoma nižje ln $7B za avtomobil In šoferja. Tu višje zbornice spravile v sklad na skupni konferenci repreaen- di avtomobil so mu kupili delavci, člani unije. Velik, lukeua- tantov obeh zbornic, nakar bo ni avtomobil. Distriktnl prav-prodloga predložena prodsednl- nlk Ima težave s pričami, ker lni v podpis. nastopajo "neprostovoljno". « je v New Terka. Ksssol, Nemčija, 19. dec. -fieststo članov fašistične armada je včeng reslgnlralo in poro-šila se gliss, da bodo sledile na-daljnjo reilgnacijs. Uniformirani fašisti m os uprti, ker so skla-di za vadržanje čet Izčrpani In ker so flrtne, pri kaUrih so bile naročeno uAlforme, vložile tožbo zaradi neplačanih računov. Voditelj uporne grupe je prodal, da potolaži upnike, 16 ton krompirja, kl ga Je prej kupil od kmetov po pet dolarjev sa tono, nakar ga je glavni stan fašistične stranke Izključil. To Je bil vzrok, da Je potem 600 članov fašistične srmade reslgnl-ralo. Magdceberg. Nemčije. 19. je o. k. Plačal pa 26. ITm ;^npie Ali sedAj Je druga- avc žalosti v eni družini na dveh ^Pa k at sem čital da jilTje kontinentih v enih in istih dneh. £ stotiile tSIoSe, ki prosijo, da | Meti je bila stara «7 let, Je bile ss jih čaka in da sploh ni mogoče čakati na naročnino, ker jih js preveč, ki ne morejo plačati. Stari naročniki nimamo več kredite, član SNPJ sem preko 20 let, naročnik ftosvete odkar ishsjs. Lani »em bil pasiven (sploh cela moja družina, 4 po številu, v članskem oddelku), 4 mesece, letos smo zopet trljs na pasivni listi (eden Je še zaposlen 2-8 dni v tednu, ali to mora biti za prebrano nas vseh), TpftJ.a* ostane sa njijiov asei-ment. (Po pravilih ne more biti član pasiven, če dela.) Slišal sem par mladjh članov, ki so se izrazili, da bodo odeto-pili od društva. Vzroki so razni. Nekateri pravijo: "Js preveč za plačati," drugI pravijo: "Kaj mi nuca, čeprav sem bolan, ko se bojim Javiti, ker potem so ml vedno za pstaml." VsHko članov pravi, da bodo pustili bolniško podporo in da »odo zavarovani lamo za smrtnino. Tudi sam sem tega mnenja. Bil sem zavarovan za *3 bolniške podpore. Prišla je kriza ln naklada v $8 raarsd. mati 18 otrok, od katerih nas še živi 8. Njeno dekliško ime je bilo Derllnk. Delavske razmere so slabe Kraynu. Dela se po dvs do tr dni na teden. Z društvi se teftko izhaja, ker člani slabo zaslužijo Društvo I. D. "Vihar" bo prir. dilo veselico dne SI. decembre proslsvo svoje 20-letnlce. Ta veselica se je Imela vršiti na Delavski dan, pa je bila zaradi razmer preložena. V sredo 14. decembra sta poročila John Kitt in Esfher Bavdek. Bilo srečno. Frank Bav dek, tukajšnji poštar. Je bil pašno bolan, a je že toliko okreval, da je vstal iz postelje. Frank Naglič. poanti to priraHse tevttu.—L. IM v velikem v vednost Pa. — Dne 26. je pojavil pri lijaku ttragi znani tičeW Anton >rlspevki, je upati, aa .... . >ivBhni ^ (lrul,jh me- Rojakom Kil nov,, se JoJjnu Baragi------ Baje, ki je bil v Prosveti ie opi Kan. Ko je prenočil, se najedel in napil, je začel Zabav ljati. Ko nas je več Šlo gledat, kdo je ta človek," *mo videli, da je Isti človek, ki je bil -tu na North Brad-docku pred Z let(. je po- lomljeno roko }n prosil ja denar, da bo žel v stari kraj. Tu si je nabral precej lepih dolarjev. Ce mfr je kdo dal manj kot dolar, je T>a godrnjal. , . to smo ga vfdell pH rojaku John Baragi, ga je eden rojak vprašal : "Tone, aH si mi prinesel tisti dolar nazaj, katerega sem ti dal pred 2 leti? Sem ga ravno sedaj potreben." Potem smo mu nekaj dobrih povedali in ga vrgli ven. Par dni je bil v Turtle Creeku in Church Hillu. Rojaki so mu pomagali, čeprav skoro sami stradajo Jtojaki, če vas še ni obiskal, ko pride, mu pokažite vrata, ker tak človek ni vreden usmiljenja. Kar nabere, vse zapije. Anton Rednak. bili tako živahni po drugih mestih, mislim, da pri prihodnjih volitvah ne bi pivo igralo nobe-ne vloge, pač pa bi v resnici do-1 bili kar nam sliši, dasi nas je tudi tu vsske vrste — socialisti, komunisti in klerikalci. Vemo pa, da nas eden in lati biča, zato so šli vsi naši glasovi sa Normana Tbomaae. Prepelica Je, kdor delavsko vlado ali stranjo blati. "No, kaj pa sedaj, ko ni naša sijala, da bi dobil naš kandidat?" y sodimo se za pečajak, tob*kjm> v usta in naj nas nadalje bičajo po oblasteh in enega od dvojice so vtaknili proti njegovi volji v Jugoslovansko armado. Zares brataki sprejem! Najbolj gmešno je to, da Marjanovič ki pleše kot režim gode. čveka, kako bodo izbolj šali državo, da bo Rrg«*nej*i za izseljene* bodo ni* izboljšali! Rešim.srbskih T&o gi nekat^ šeliJoJKp nismo fcjfefe fj^ nmHrfi na desni. maramo z jvso! v w * nsmma. se Dolavsks organizacija vaa vabi Collinwood, O. — Socialistični klub št. 40 priredi plesno zabavo na božični dan (zvečer) 26. dec. Vstopnina bo zelo nizka in zabave dosti. Delavci in delavke, ki se zavedate razrednega boja, ste prošeni. da se udeležite ln pomagate k napredku, ker čisti dobiček je namenjen agitaciji, ns VSS kaže ko bomo I Volitve so minile. Na eni strani zooet^tlvnl wbimo^ mpraH velik poraz, na drugi velika zma- ' ml priborili svojih delavskih pravic, ostali bomo zat(rani še v bodoče z našimi nedolžnimi otrpči-čki vred. Bliža se nam novo leto. yo- Vpisal sem vso družino v $1 raa-red. Si dali sreč — se lepo čita _ znal, da so izssljenci v Ameriki mnogo domovini, toda domovina ae zanje ni mnogo brigala. "Okoristila se Je z obilnimi plodovi njihovegs dala. sa »ahvak> pa Jim ni dala ničesar kakor od časa do čass kakšno pohvalo, kakšno dobro fteljo ali kakšsn članek v listih. PoAteno priznanje, daal aelo milo povedano! Danes pa je splošna kriss. V starem kraju kakor v Ameriki. Morda Je tu hujša — tam ne vede. Mi vemo, da je! Tam vedo, da smo v Ameriki v krizi, ker vidijo, da je manj dolarjev iz Amerike! Ne očitamo jim nič, kar tiče dolarjev; na to radi pozabimo — In še bomo pozabili. Zanima pa nas Izražena želja da bi tamkaj radi pomagali Izseljencem v Ameriki, Pravijo — to govori Marjanovič — da morajo s ljubeznijo sprsjsti vsakega Isssljen-ca, ki ss vrne domov, ln mu pomagati kot je on njim pomagal, ko Je bil v tujini: pomagati mu kot bratje ln prijatelji. "Najbolje pa jim bomo pomagali, če Izpolnimo svojo državo ln razmerje v njej, če napravimo svojs razmerje prijetnejše ln boljše, tako da V nail državi nikomer ne bo več treba v tujino, temveč da ss bodo šs lažje ln rajši vanjo vračali tisti, so morali prej v svet sa novim, boljšim ln Zreč nejšlm življenjem.- (Glej včerajšnjo Pros Kajne, kako lepo se to čttal Na vse fino. Kaj pa dejstva? Kaj tamw Kaj so storili, ds bi naredili rastnere v domovini prijetnejše ln boljše, U ko ds ne bo več treba delavcem ln kmetom lakatl kruha na tujem? AH so z uničenjem vasšte politične svobode in demokracije naredili življenje boljše? Mar to mika Izseljence v Ameriki, da se vrnejo domqy? Kot brate bodo aprsjsli izseljence! Mogoče, le bo brst že na le j strani <*eana savpll: "2i-vio kralj ln njegova diktatura T Ce ne bo hotel. ho imel vedno žandarja sa petami čim pride tja. Znan nam je primer, ko sta dva mlada izletnika SNPJ. ki sta Um saostala ln ae nista vrnila s ostalo skupino nazaj, bila r*4« (Dslfc V dnifi k»Wai.) • sploh nič. Nič * na ve dolgo bodo ti naaji M- Niane plače, kot pri Fordu sedaj, večina po M na 8 ur, ali malo Je tako srečnih, da sp sploh deležni te srsčs. Druge avtne tovarne v tem mestu pa šs slabše plačajo to saalužljo. Kapitalistično časopisje piše s velikimi črkami, da je depresija že okoli ogla. U stare delavce bodo u posilil, novih se ne upošteva. Pišejo: "Ford uposli 80,-000 do 40,000." Bomo videli, koliko bo resnice. Ako dbblm delo v prihodnjih treh tednih, potem bo naročnina na Prosveto plačana, ako ne, pa ns. Brat gl. predsednik V. Caln-ksr omenja v tedenski številki saradl dnevnika, da ga ohranimo, ksr je lastnina vssh članov. To se sliši lepo, ali treba Je pomisliti, kako naročnino ponovl-ti/"6e ni ne sredstev ne dela ln ne kredita. To js eamoumevno dlteljl danainjega sistema si bodo šteli profite in delili vldende. Tudi ml smo državljani Človeške družbe. Kje eo naši proflti, dividende in naše pravice?! Za nas novega leta še ne bo. Ampak vsak sad enkrat dozori, dozorela bo tudi pravičnost In šele takrat bo novo leto za nas! Zato pa, delavci in delavke, podpirajte stranko, v katero spadate!—Anten Skapin, tajnik. Mladinska prireditev Cleveland, Ohlo. — Kot vsako leto. tako bo tudi letos slov. mladinska Šola imela svojo božično prireditev, ln sicer letos uprizori Igro ""Vrabci." Zraven Igre bo tudi šolski naraščajo zapel nekaj pesmic. Prireditev se bo vršila v soboto večer 24. dec. Pri- Prireditev soc. kluhs št. 4» Cleveland, Ohlo. - Kot je bilo £e naznanjeno, priredi collin-woodski klub št. 49 plesno veselico v nedeljo 26. dec. v Slov. del. domu na Waterloo rd. Ker naši colUnwoodski sodrugi in simpa-tičarji posečajo prireditve našega kluba in naše "Zarje" v velikem številu, apeliram na naše sodruge, sodružice in simpati-čarje v Clevelandu, da se njih prireditve prihodnjo velikem številu udeležimo. Dolžnost nas veže, da nudimo našim stružnim organizacijam vso mfcgočo kooperacijo. Res so slabi časi, marsikdo bi se rad ude-leSil ln podpiral, pa ne more. Ali td nam ne sme ustavljati pot napredovanja. Reakcija sedaj še bolj dviga glavo in bi rada uničila vse kar diši po napredku. "A. D." je naznanila, da ne bo priobčila dopisa, ki vabi občinstvo na zgoraj omenjeno prireditev. Pokažimo tej jari gospodi, da so delavske prireditve vseeno uspeh, ne da bi jih oglaševala A. D. v svojih kolonah. vidimo!—Louis Zorko. 'avfr H ee ni Prosveta dosti beviia g uoatmi v Jugoslaviji, razen prostora vestem in poročilom trali smo, da je to predvsem na- KI H kolikor smo od tam. loga naših bratov, ki so tam in ^ direktno prizadeti, da ee pobrigajo za svojo svobodo in svoje pravief. Mi, ki smo tu — posebno pa Ofii, ki mislijp ostati tu do svoje smrti — K moramo najprej brigati za svoje tukajšnje razmere in poskrbeti, kolikor moremo, da se izboljšajo napi v prid. Včasi je pa le potrebno, da povemo, kaj mislimo o situaciji v staran kraju. Mislimo tole: slovensko, hrveško in srbsko Ba- m in erec-P rosveto.) P*>ie*> Js im delajo? d*, taki naročniki, ki so člani letak točno ob 7:80. Ker se šola SNPJ še PO 20 let In nsročnlkll vzdržne edino s preostankom dnsvnlk od k+i; izhaja, taki Nskateri SfSšne stranke, elFvoUli eo Thosaaj*. To Je zasluga Prosvete. Vsak dan km t jure še gledam la plsmonojlo, M vidim Prosveto. Zadnja čaas^a preveč novic (po mojem mnenju) is ata-rsga kraja. Mlsiiaa. da ie starega kraja novice ne zanimajo vsč tako Slovenoe v tej deželi. Po mojem mnenju so novice is Rusije in Južne Amerike bolj zanimive kot one ia Jugoslavije, Italije ln Francije. Ckariss Kaitner st. Kraya, Pa.—Danes Of. sem dobil pošto« ki Je zelo zanimiva. V roko ss« dobil dnevnik Prosveto (št. v katerem sem čltal tudi "O tem ln onem" ia Johnstowna, izjK»d peresa V-Ja« kako smo sr-njnks lovili v okraju Center. Kar se tiče lova, ne l>om opisoval, ker Je že prijatelj V. vse opisal. Res js, da Je farmar sakteval preveč sa "bradača," ln tako smo ss vrnili prašnih rak doasov z lov*. Ko smo bili na lovu, smo si gredoč ogledali asmljo, katero je lovski klub la Kra/na kupil v športne namene Zemlja meri SI a k rov. in prihodnje leto si postavi klub svojo lovsko kočo. sko bodo razmere 4 ščale. Današnja pošta pa mi Je prinesla žalostno novico, da k Dopis s farme Willard, Wis. — Kaj je z WU-lardčani? Po volitvah je vse tl-hon Sedaj tiho pričakujemo, da nam bo nekaj "Santa Claus" prinesel nekje iz Kitajske. V naš* i smo kot burja na Krasu, nemo se in potem zopet vse V vsaki Prosveti sem pogledal sa dopis iz Willarda. Nič, d^lli jih je precej, ki jim gre pero bolj gladko kot meni. Novic tudi ne manjka. "Volitve so izpadle nepričakovano dobro. Socialistična stranka je dobila nekako 38%, Hoo-2^%. Slovenskega glasu Opi ne uuuo uit izuiMjsaui netim srbskih k h in njijiovih hrvaških in slovenskih priveskov Je v štirinajstih letih jasno pokazal kaj hoče TT. ^ ^ traW in *» veako ceno oetati na tilniku fcfcvcev in kmetov. Za blagostanj J judske iri^ mu ni nič. Pošten slovenski de-lavgp v Ameriki je še davno izgubil vsako upanje, ds bi se Jugoslavija kaj izboljšala pod takim režimom, Vse kar more priti od režima, Pričakujmo] prodrli na desni, moramo e silo udariti na leva Vsi moramo skupno delati Organiziraj mo ae. Kaj boš revež posamezno dosegel! Ne veš ln ne znaš kje Je treba udarit, da boli. Ko j i še niste pristopil* v Far mer unijo, se pa pod za National Holkiay Association Gotovo ste čitali v Prosveti na prvi strani (št 294) s naslovom "Farmarska konferenca v shingtonu." Vem, da vaak s veseljem nekaj pričakuje ln odobrava njihov program. Sedaj se pa malo povprašajte, kdo je Kadar ae domovina izboljša na ta način — POjdemo izseljenci domov in pomagali bomo graditi s največjim vessljem novo življenje na rodni grudi. * ^ Zrak in jetika New Pljučna jetika je danes ozdravljiva, zdravi- ^^TrAjTazfLT- gienskih-dietetskih pravil. Svež in čist srak je glavni zdravilni čini-telj. Zato se zdravilišča za Jetične gradijo daleč od zakajenega mestnega ozračja in prometnih poti, na krajih, ki so obrnjeni proti jugu in zavarovani pred vetrom. Ta legajevs-žna z tudi upoštevati pri iskanju kakršnegakoli bivalna za bolnika. je, da ostanejo okna v prostorih, kjer biva pacient, noč in dan odprta in to tudi v zimakem času, kar ee da tem bolje doseči, če je prostor obrnjen proti jugu. Zaprejo se samo aa čas, ko pacient vstane ali leže spat ali uje. Bolnik ss kmalu privadi na te živi zaradi tega, k£r omogoča bivanje na pro-v mrzli letni dobi, in bi jo bilo treba nje. Mesa farmarji niso koli toliko pojedli kot ravno sedaj. Kaj pa bi ne! Tu je neki farmar paodal svinjo 800 funtov težko, dobil Je Drugi je dal 8 teleta sa $2, kravo sa |4. Ako bi vso to zmes kokošim dal, bi bil na boljšem. Kljub krizi pa še vedno kako zalingamo vsako ibboto pri pav. vajah. Dasi je na|e pev. dru-| štvo že čez dve leti staro, ga še nismo kretilt, to pa zato, ker je čvrsto dete. Ko bomo Imeli to slgvnost (krst), so nam goepa Pakiž obljubili Napoleonovo tor-to, Pakii je pa ie sedaj napravil mepeno klobaso tako dolgo, da asli Ig kadilnice skosi okno rilo hajal Mat. Pogorele tu, je bilo ie vse v redu, da krstimo, ali v zadnjem trenotku se je izmislil, da Je neki indijanski pisker nekje v Minnesoti pozabil, m isl ga Je iskat in mi ga Čakamo. Na-J. Leaarja smo zato na lov, da nam kakega pripravi, dasi Je strogO streljati. w Druga zahteva je absolutna nezaprefcenost zraka, zato mora iz prostora vsa hišna oprava, ki se na nji nabira prah, n. pr. preproge, zasto-ri. oblazinjeno pohištvo. Čiščenje z mokro cun jo Je zapoved. U*anje na prostem in v soncu, dobra jed itd. so drugi važni faktorji zdravljenja, tako da imajo potem razni specifični mc-t dikamenti le še pomošno vloga m «b nI ki RmmroHlefte * iperitom H 1 pisker, da obenem lahko še pe-llo suši na nji Ko se je na- — Cital sem ^>dga, Mont., rorove zaprli. da se aa farme bi da ima nekaj J ta M ae dalo dobiti ne* kaj farm v najem sa letne davke. Silim ne nobenega. UWM ladčane Je pripravno, ker pridete I avtom pogledat. bivši New Yorka poročajo, da eo ameriški voj-■■I preizkušaU v zadnjem času bombe, so tetke do 10 ton in vsebujejo do 5 ton iperita, strašnega strupenega plina, ki so fa uporabljali še med svetovno vojno. O uspehih teh poskusov molčijo, vendsr si lahko napravimo približno sliko o tem novem morita, če čitamo, da zadostuje 10 ton iperita fes zastrupitev kvadratnega kilometra ozemlja lperit spada poleg tega k lenim plinom in » opazovali, da ie celo v zmernem vetru letal nad zemljo dva do oeem dni, v gozdovih, mestih itd. pa Je učinkoval celo do trideset dni. Globinski učinek samo 2 toni tetke bombe znaša pa že 7.6 m._ Raku* mlakah Neka nemška revija poroča, da Je neki zdravnik preteka! 178 pacientov z rakom a» Ustnicah in Je ugotovil, da Je med njimi i •• moških in le 4 ienske. Ko Je is globlje pordel v stvar, Je dognal, da Je bilo med m škimi pacienti 128 takinHi. ki so kadili pipo an smotke in le 18 kadilcev cigaret Da ste p p« ia smotka res škodljivejši ustnicam nego o-tareta. s tem sicer ie nI dokazno, vseksko pa bi morali kadilci aa svojo ustnice malo WJ paziti. Rak na ustnkah as Javlja » razpok' koto. belkastim luščenjem koše, z bradaviissi' ml ali ogorčen podobnimi tvorbami S prs^ čaaniml ukrepi Je ozdravljiv v 16 do go oos usek prlaserov. RUDARSKA NESRK- >.. J ™ A " velika CA V HRASTNIKU /uradi eksplozije motorja-lokamotive izgubilo življenje šest rudarjev, trije £ i, hudo ranjeni. - Strašni prizori. — Najhujša nesreča v hrastnUkai rudnika (Zakasnelo.) Hrastnik, 2». novembra. ' Danes dopoldne je prišlo v rovu na Ojatrem do hude rudniške nesreče, ki je ubila šest rudarjev in tri težko ranila. Nesreča se je pripetila dopoldne ob pol de-vetih in šele zvečer so prinesli iz rova mrtve žrtve. Nesrečo je povzročila eksplozija bencinske lokomotive, ki ji pravijo rudarji motor. Zaradi tega se je vnel premog v vozičkih in vnelo ae je "cimprovje" (opore, prečke). Plin je takoj omanil devet rudarjev, od katerih so tri spravili k zavesti, šest pa jih je podleglo. Kako se je zgodila neareča Nesreča se je dogodila na glavni progi, v prometnem rovu rudnika na Ojstrem. Tamkaj je bencinska lokomotiva premikala vozičke, natovorjene s premogom. Okrog je bilo več rudarjev, ker je bilo to na dvojnem tiru, na križišču. Nenadoma je i močnim pokom eksplodiral bencin v rezervoarju lokomotive. V hipu je bila v ognju skupina delavcev in vsi vozički so zagoreli s premogom. Vnelo se je tudi tra-movje, s katerim je opažen rov. Po rovu se je začel valiti gost dim, ki je dušil delavce. iNekaj jih je takoj omamil, da so popadali na tla, nekaj pa se jih je tekom brž umaknilo. Od 22 rudarjev, ki so se nahajali tamkaj, jih je obležalo na kraju nesreče devet. O katastrofi so bili takoj obveščeni drugI in zunanji obrati, a pomoč je prišla prepozno. Proga je pač dolga blizu dveh kilometrov. Reševalci so prihiteli s plinskimi maskami na mesto nesreče, začeli z minimax-apara-tj gasiti ogenj, kar jim je uspelo. Obenem je dospel zdravnik, ki je skušal omamljence spraviti k zavesti. Sest mrtvili___ Reševalci so prenesli vse o-mamljence do svežega zraka, kjer so jih z umetnim dihanjem skušali obuditi. Celih 6 ur so ae trudili, a uspelo jim je samo pri treh, da so jih obudili. Kakor hitro so se zavedli, so jih prepeljali v bolnico. Ni pa še gotovo, da ne bi kdo od teh še podlegel zaradi morebitnega zastrupljanja. Šest rudarjev pa niao mogli oživiti. To so: 32 letni Franoe Skomšek iz Stare vasi, oče enega otroka; 47 letni Martin Drznog, oče dveh otrok, pristojen v Trbovlje; 86 Mni Ignac Jazbinšek, oče dveh otrok, doma iz Jurkloštra; 23 letni Vinko Spajzer, samec iz Hrastnika; 30 letni samski Blaž Arhac iz Razborja pri Loki In 21 letni Janko Babič, samski rudar iz Hrastnika, tposebno hudo je prizadet rudar Vinko Spaj aer starejši, ki je izgubil sina Vinka in zeta Skornška. Oba so položili na mrtvaški oderH Skornftkovem stanovanju. Blaža Arhaca, ki nima tu nobenih svojcev, ho najprej prenesli v mrtvašnico, a na zahtevo rudarjev iz fantovskega doma (puršen-hauza), so ga položili na mrtvaški oder v fantoveki hiši, kjer Jf stanoval. Tragično smrt je na- Drznog. Hitel je obveetit o nesreči druge delavce v rovu, a je pri tem plin omamil In je z«»nul v smrt. Trije hudo ranjeni V bolnico pa so prepeljali tri ranjence, ki so se sicer zavedli, a J«' njih stanje še zmerom ne-v «rno. To so: rudar France VII-nJ«r, Htar 34 let, 26 letni Jože Z ( ter 34 letni Jernej Kra- (ali Kamenšek?), vsi trt-i« poročeni. Kakor pa je sporočil *dravnik, se stanje vsem trem najrlo boljša In so ^aje že Izven n,< varnosti. Strašni prlsori " ** dogajali pred vhodom v rov. f) ne«reči so naglo izvedeli lju-Jj* Po vsej hrastniški dolini. Iz *"1onij no prihitele množice dedkih žena In otrok, ki ao P"« tli pred rovom in jokali, vpra-ali je tudi naš oče, moj nu" med onimi, ki ao mrtvi, ra- njeni ... In potem šo izvedele žene za žrtve, prizadete in neprizadete so planile v glasen jok, v tuljenje in> počakale so mnogo ur, da ao prinesli mrtvece iz ro-va in da so jih žene in otroci jo-kaje spremili in odnesli na en mrtvaški oder. česar pa svojci niso marali in so položili žrtve v svojih domovih na oder. Kako je prišle do ekaplozije in kdo je kriv nesreče, še ni do-gnano. Rudniško vodstvo je takoj obvestilo generalno direkcijo v Ljubljani, ta pa je obvestila rudarsko glavarstvo, ki je poslalo v Hrastnik takoj komisijo z inž. Cihelkom na čelu, da preišče in ugotovi dejanski stan. Kaj pravi Trboveljska dritfbs? Generalno ravnateljstvo druž. be obljublja, da bo*storilo vse, da olajšajo bedo preostalim po nesrečnih irtvah, posebno še o-trokom. Take izjave daje družba ob vsaki taki strahotni nesreči. Toda na te obljube rada pozabi. Zakaj to je tista družba, ki prav te dni grozi sto jem in blizu t|soč družinskim članom, da jih pahne v počasno hiranje in smrt s tem, da bo pognala nad 300 družinskih očetov z dela na cesto. SKUPNI POGREB HRASTNI-SKIH ŽRTEV še podrobnosti o nesreči. — Kaj ja zakrivitb nesrečo? — fca pogreb je prihitelo okrog 8000 ljudi, predvsem rudarjev Hrastnik, 2. dec. 1982. Včeraj popoldne so pokopali žrtve velike rudniške katastrofe na dolskem pokopališču v skupni grob. Skupso so našli smrt, skupno leže v grobu; z vseh kra-jev ao prihiteli .ljudje in v spre vodu, ki je dfspel že v popolnem mraku na pokopališče, je bilo o-krog 8000 ljud!, med njimi sto in sto rudarjev z jamskimi svetilkami v rokah. Krste s trupli so prenesli pogrebe i najprej v rudniško čakal kjer so sa pokojni zbirali pred Vsakim nastopom dela v rovu. Tu se je zdaj zgrnila velika množica, najprej pa seveda zastopniki oblasti in podjetja, v cilindrih in rokavicah. (Saj ve-ate, kako je: od teh ljudi ni nihče poznal pokojnih, niti enkrat niso pomislili nanje, samo z redukcijami in znižanjem plač so jim grozili, poznali so samo dl-vidende, ki so (jih vlekli od njihovega znoja, bikovega trpljenja in njihove smrti. Zdaj pa, ko je ta smrt prišla nasilno po-nje v rov, zdaj so nataknili cilindre na svoje, glave in velikodušno so pripravljeni nositi stroške pogreba. A njihovih src se najbrž ta nesreča ni dojmila tako, kakor se*dojmi delavcev samih, in verjetno je, da so vsi ti cilindraši s >vojo navzočnostjo pri pogrebu pač izvršili le svojo dolžnost. Delničar je veliki grob, so ae mnošice razšle: delničarji s cilindri so se odpeljali s kočijami na poetajo in v Ljubljano v svojo palačo, rudarji pa so sklonjeni odšli v svoje domove v kolonijah, od ko-ker hodijo vaak dan^pod zemljo. Podrobnoeti o nesreči Bencinska lokomotiva sa je vnela prav na izogibališču, tam, kjer se rov razcepi v več rovov. V teh ao bili zapoaleni rudarji. Ko ae je vnel motor in je zagorel premog v vozičkih in lesene opore, se je začel razvijati plin, ki nastaja ob nepopolnem gorenju premoga ali leaa In ki se imenuje monoksid. Dim je u-daril po rovih v vae odcepe, Zapoaleni rudarji šo začutili smrad in krike: "Motor gori, štrekna ae je užgala!" Polnagi rudarji ao planili in začeli bežati. Kam? Proti izhodu, do rova, ki vodi na prosto. Toda prav tam, kjer se odcepi stekajo v izvozni rov, prav tam je stal goreči motor, prav tam je bilo nekaj metrov rova v gostem plinu in dimu. Več rudarjev je skušalo priti skozi teh nekaj metrov, a duš-ljlvi plin jik je.zadrževal in o-mamljal. Več jih je popadalo n* tla. Samo petim je uapelo, da sp prodrli skozi to goeto plast dima v Izhodni {pv in po njem na dan-Nekaj pa jih jfe bežalo naaaj v skrajne konce odcepov. A plin je bil povsod. Oni, ki so omagali v bližini izogibališča, so se o-nesvestill. Seat od njih je umrlp, tri hudo nezavestne pa so a trdr no in dolgotrajno masašo in u-metnim dihanjem apravlli k zavesti. Vlšner, eden teh rešencev, pravi, da bi še kdo od mrtvih Ubežal smrti, če bi znal preprečiti prehudo delovanje plina. On sam, Višner, je bil v vojni vajen plinskih napadov In si je tudi ob tej nesreči vedel nekoliko pomagati: zmočil je suknjič in si ga tiščal na usta. S tem je prepr* Čil premočno delovanje plina in edino to je pomagalo, da so že nezaveatnega Vlšnerja obudili k žlljenju. Drugi tega niso vedeli. široko odprtimi usti so srkali po zraku in vsrkavali plin s poL-nlml pljuči. Zato jih je tako naglo umorilo. Rešenci ležijo še v bolnici, a so že ia nevarnoatL Vsi trije L-majo krvne podplutbe na teleeu, posebno po rebrih, od dolge Ia krepke masaže. Oslabljeni so ia skeli jih v grlu, žge v pljučih. Živeli bodo, a pljuča jih utegnejo svoj živ dan spominjati na ure pod zemljo, ko so si govorili t "Smrt je naša T Kje Uči krivda? Po Izpovedi strojevodje je nastal požar zaradi Iskre, ki ja skočila iz motorja In zanetila ben* cln v rezervoarju. Strojevodji je sicer takoj s posebnim apa> ratom skušal ogenj pogasiti, mu nt uspelo. Slekel je suknj in ga vrgel čez ogenj, pomag ni. Prišlo je do eksplozije in og* nja. Strojevodja pravi tudi, da je pogosto opazil U defekt, aka-kanja isker Iz motorja, da pn nI nikdar prišlo do hujiih nevarnosti. Isti defekt ao opašali tudi drugi strojevodje na drugih mo-torjih. Ni čuda, da so val ti ben- ymr 4 alo službeno ---------------- delničar, pri nj*m govore delni- cJnfki motofj| defektni, saj ob- ce, ne srce.)' Ko so pridesfi krste iz čakalnice, je Zatulila rudniška slr^a. Blagoslovili so krste, za vj^ar-jam Zalarjem |je govoril sednik II. rudarske skupine Pil-beršek, pevski kborl pa so zape-i pod vodstvioro dirigenta "Svobode" dve žalodtfnkl. Spet je zažvižgala sirena, nakar se je sprevod uvrstil, j Vec rediteljev je morali akrbetl za red. Pred socialističnim Rudarskim domom se je sprevod ustavil, pred šestimi krstami je spregovoril so-drug Malovrh ter se poslovil od pokojnih v Imenu delavskih zadružnih organizacij. In potem je šel sprevgd dalje,po mračni, tesni In samomorilsko pusti dolini, po kateri *> gorele vse e-lektrične svetilki in so na oknih pritlgall sveče, pest krst in vsa I.«_____aImm* rudarskih in polne cvetja. diset rudarskih delavsko-organlzacljskih »stav,, tisoč rudarjev, mno^ri z jamaJU^ mi svetilkami v roksh. Ko so nesli krste v hHb. je Ml že pozen mriik, jamske -vetilke so utri-psle v sprehodu In teko ae Jt sprevod vU v hrib. Prod poko-pališčem se je sprevod ustavil zaradi majhnega pokopallšča so smeli do grobov samo sjjM. pu tac i je in A sapnik I oblast lin podjetja. Krsto z. krsto, so spu-ščsll v skupni grob. kjer se j« od žrtev poslovil z govorpm taj-nlk socialistične Zveze rudarj£ s. Arh. Ko je zemlja zagrnila ta ratujejo že po 18 in 20 lat. In V tem bo ihenda glavna krivda: pokvarjeni motorji, ki Jih podjetje zaradi varčevanja mara Vreči* v ropotarnico In nabaviti nove. Preveč stahe. (Talile pogreb je gotovo cenejši, če prav je b U pogreb šestih ljudi 1) Druga krivda bo tudi to, da v rovu ni bilo varnostnih naprav, gasUnih aparatov Itd. Tudi skr bi podjetje premalo za to, da b bili rudarji poučeni o nevarnostih In obrambi pred njimi. In še je treba povedati, da ao slabo plačani, torej slabo hranjeni, a na vsojnoč zgaranl rudarji slabo odporni. Odposlanec rudarskega gl* varstva se še vedno Inudl v Hrastniku ter preiskuje v sreče. Poročtta še ni [ Raj je gterila TPDT Trboveljsks premogol družbs je previels stroške po-grebs, poslala jr »ožalje •alallm in poslsls svoje zsstopnlke na pogreb, obljubila je postaviti na-grobni spomenik žrtvem In obljubil* je, ds bo skrbela sa to, ds svojci pokojnih ne bodo trpeli pomsnjksnje. Obljublls je. Obljubila Istočasno, ko sklicuje aeje. ne ksterlh razpravljajo, kako in kdaj bodo pognali Is službe nad 880 starih rudarjev, ki Jim ne bo priznana ne pokojnina ne podpora. To Trboveljska promogokopna družba. ^ š» IM* M asteft tatlfcmzM Nova astronomska merjenja so pokazala, da je na Marsu, v >ližini njegovega ekvatorja, ob !aau, ko stoji aolnce najvišje, tomaj deset stopinj Celzija. Nadalje je dokazano, da Marsova atmosfera vaebuje kisik in vodik, akqprav v manjši meri tot nad našimi zemeljskimi puščavami. Zrak na Marsu je še redkejši kot na Mount Bvere-stu, ker prav valed tega Ae nihče ni mogel prispeti na njegov vršac. Vsekakor pa moramo priznati, da so vsa to nezadostni razlogi in lahko domnevamo, da na Marsu kljub temu Še lahko obstojajo ftlva bitja. A do sedaj ae je vedno trdilo ravno naaprot-no. Temne Uae, o katerih ao nekateri še pred kratkim trdili, da so rastlinstvo, prav o teh liaah so dognali, da Izkazujejo višjo toplino kakor avatle. In biti bi moralo ravno nasprotno; ako bi bilo rea rastlinstvo, bi moralo zkazovati < nižjo temperaturo. Celo naši največji In najboljši daljnogledi ne morejo raarašltl vprašanja o življenju na Marsu. Daljnogledi ao tifco dobri, da a* nji hi i lahko natančno opazu-ejo male Marsove lune, kar pomeni prav £ako kot se nogometna žoga dobro ogleduje Iz da-jave tristotih kilometrov. Prav tako ne bi na Marsu s sedanjimi tehničnimi pripomočki opazili ivih bitij, in ako bi bila U de-settlsočkrat večja kakor alon, pa udi ne. ako bi bila živa bitja sto-erat večja kot najlzmernejšl nebotičnik. / Razven alinea In lune ne poznamo nobenega planeta tako natančno kakor Marsa. Venera ae nam včasih sicer zelo približa, ali kadar nam i« najbližja, tedaj se nahaja ravno med zemljo in solncem, tako da se na žarko razsvetljene*) nebu lahko opazuje samo osenčena Venerina obla. In ta planet je neprestano zakrit s debelo plastjo oblakov, n se valed tega njegova oblika neprestano izpremlnja. Spektralno raziikavanje Venerina svetlobe dokazuje, da ae na tam planetu nahaja dovolj kisika, ki omogoči življenje! najponlšnej-Šemu življenju. Oatale planete in njihove lune atalno zakrivajo goatl oblakU.de-loma je kriva tudi velika oddaljenost In ne mora se z gotovostjo trdi«: na njih aa reanlč-no nahaja ftlvljenje. Merkur, ki je solncu najbližji planet, nam kakor luna obrača vedno lato lice. Is tega se lahko brez nadaljnjega sklepe, da mora bltl proti solncu obrnjena stran prsvroča, proti nam obrnjena prehladna, da bt na njej živelo kako llvo bitje. Možnost nastanke živih bitij bi bil U na ozkih robovih, kjer sa stikata vroči fn mrzli pas; le tam ja zmerna toplina. Vsi ostali planeti pa imajo tako malo gostoto, da aa komaj v njihovi notranjosti nahajajo težji predmeti. ^I ti ao prehladni, da bi bilo bpfanje na njih vsaj deloma prliiurno. Lahko bi akoro s sigurnostjo trdilo, na nobenem planetu nalaga a sistema aa *f razvilo življenje, kakor na n^M zemlji. Ali naš aolnčnl zlatem ja ll telo majhno, tedaj ae prememha svetlobe ne bi opaaila na toliko daljavo. Predvsem pa se bomo vpraiall: Zakaj oatale premič-nice, ako so ras solnca. nimajo planetov kakor naš aolnčnl sistem? In rea, dolgo časa a* je mislilo, da ao oatale zvezde stalnice osnovane na istem principu. V zadnjem času pa ae je veČina astronomov prepričala, da je naš solnčni sistem nekaj posebnega v svetovnem prostoru. Vsaj v njegovi nepoeradnl bližini ni najti nobenega allčnaga.j Po najnovejli teoriji je naš solnčnl sistem nastal na ta način, ker je v blHtloo solnca prispela neka druga zvezda. Valed svojo bližine in privlačnosti ao v tekoči in plinasti maai solnca nastali ogromni vrtinci in is sa-be izbljuvali neizmerne množine gorečih plinov. — Da pa sta ie dve zvezdi tako prlbllUll, kar je povzročilo velike erupcije, ja ae-lo redek alučaj. Znan angleški astronom Sir James ja leta 1928 Izračunal, da ae tak redek alučaj lahko pri kaki zvezdi primeri la enkrat v razdobju pol trilijona at Ako še računamo, da sv«4a sama potrebuje i»T bilMha 'W svojo rasvojno dobo, kb lahko izvrže tolike množine tekoče n plinaste snovi, tedaj aa to mora primeriti le milijonu zvezd, n ako računamo, da naia rimska cesta obstoja iz skoro mili-ardo svesd, tedaj ae bi isto primerilo kakor našamu solncu kvečjemu le stotlsočlm zvezdam; torej toliko jih bi bilo lahko po-dobnlh našemu solnčnemu slste-mu. (Dalja prikodaJM.) Dobro aa ja odrezal Porednež grdi! — kriči ma ti na sinčka, — kaj na veš, kam ridajo dečki, ki ne spravljajo lenarja v šparovček? I — Vem, mamica, v kino pridejo. e Ubogi bolnik — Zdi ia, da dela požlranje vašemu možu hude preglavica. — Da, gospod doktor, toda samo, če mora požirati vodo. Hm &*!• »Mkrn v stavkom okrožje Pijani m dar je, redukc mitični . M S icljam tki ustrahujejo ru-ao saatavkal! proti majhna štoru. 2e snamo na to zvezd, o sam soIncaJ mo s proatl soč . Mode omogočajo M Jonov; f naj jih milijonov, ker sa ta krat večjo aolnce Ia jasno, da vanje živi Ako atoru tedaj koša ti t jajo taka stoj neka nesporno zvezde, svetovnem p ro- tim očesom zs-avodu naštevamo, da so I jih vidi la nekaj ti jnogledl pa nam jih mnogo ml-I plošča pa le prav toliko ravno vsled tega, Molnca, a tlso4» #Jo svetlobo kakor naše ___-^-laj i. prav v«wi i«ga je pri merna sa bi- orov. v svetovnem pro-organska bitja. Uklh, katerih o-lo ojaltfti ni ni plošča. Pa ohsto-teleaa? Ob temnih teles n. So nekatere v gotovem razdobju izgube na svoji svetlosti, in kmalu iyv«tijo v žarki luči kakor prelt pokaaano je, da to temnenje jasaročajo temna svetovna telesa, ki v gotovem razdobju krožijo okoli zvesde^oln-ca. Število takih potnikov je igotovo vašje, kakor mi laiiko to Wllder, Tw»n. — (FP) — Na-daljnje čete miličnikov ao- bile poalane v okraj Fentreaa, kjer je na aUvkl nad tristo rudarjev, članov UMWA, od 1. julija. Rudarji so saatavkall, ko jim je kompanija reducirala mezde za dvajset odatotkoV. ' Mylea Horton, šolski direktor, ki ja bil aretiran In potem izgnan Is stavkovnega okrožja, ker je zbiral fakte o akcijah miličnikov proti stavkarjem, je dobil v roke dokaze o terorizmu, ki ga izvajajo čete nad stavksr-ji. Pijani miličniki ustrahujejo jrudarje in druga, ki slmpatlzi-rajo s stavkarjl. ■Premogovne kompanije Imajo zaslombo pri okrajnih avtoritetah. Ako ta ukašejo aretacije vodilnih stavkarjev, ae avtoritete prav nič na obotavljajo. V zadnjih par dneh je bilo izvršenih nad dvajeet aretacij. Ms *' M^s I ........ V. {'ai Produkcija še vedno pada New Yo*k. — Produkcija In upoalenost,V Industrijah še vedno padata, se glasi poročilo Delavskega biroja, ki ja bilo te dni objavljeno.. "Nikakugfa znamenja ni o po-življenju industrijskih aktivno stl In izgleda, da bo prihodnja sima ana najhujših sa zadolžene farmarje Ih braapoaalne ce," je rečico v poročilu. ,4Cena pMšnlcl In drugim poljskim prldetkom je padla na najnižjo točko V zgotlovlnl, farmarji ne morejo plačati davkov In obresti na avoj« dolgova, kar u-stvarja krjtlčno situacijo. f«r ja njihova kv^pna sila nt njgf. ne morejo kupovatfl .Industrih sklh pn»duktov, to pa wmw\ večjo bresposelnost v Industrijskih mestih." Detavakl biro na verjame, da bi sedanji kongres podvsei kako večjo akcijo v prilog farmar- jem in brezposelnim, veliko pa tudi ne morejo prižakovatl od Rooseveltove administracije, ki pride na krmilo v marcu. Lewla vzel čarter krajevni uniji Orient, 111. John L. Lewls, predsednik U. M. W. of A., je vzel čarter krajevni uniji št. 303 pri rudniku Orient Np. 1. Odstavil ja vse krajevne uradnike in unijo "reorganiziral". Za uradnike je nastavil svoje ljudi. Vzrok "diaclpllnarne" akcije je, ker je unija sklenila, da ne bo plačevala izrednega s-sesmenta po dva dolarja meaeč-no na člana, katerega je naložil Lewla, ker mu gre trda pri pobijanju upornih rudarjev, v MELLON NI POZABIL NA SVOJE INTERESE (Nadaljevanj* s 1. strani.) ko. Kot prsj omenjeno, je ta vsota 9t,aS0,000 na leto, toliko kot bi znašala amortizacija predvidevanih javnih naprav. VValsh je urgiral, naj kongres, prodno hi ratificiral pogodbo, sprejme sakon, a katerim bi dal kompleten monopol nad vodnimi pravicami drlavl New Vork. i tem bi avtomatično ubil Mellonovo klavzulo v tej pogodbi mad Kanado ln Združenimi državami. IZ IMHMOUA Kopa roki napad. — Na ceati od Tribuše proti Cepovanu ja bil sadnje dni novembra napaden Franc«? Vončlna, ki sa Ja vračal is Trsta, kjer ja prodaj nakaj živine. Vračal ss ja domov v Ce-povan. Issa grmovja sta planila pradenj dva nastlana napadalca, pobila Vončlna na tla, ukradla llatnleo s 18,000 lirami Ur izginila v temo. Vončlnl ao pritekli na pomoč trije bližnji kmetje, a roparja »te la odnesla pate. Poškodbe Vončlne niso hude. — H kolesa ja nadel 25-letni Angel Velušček is ftmartnaga in al pretresal mošgane. Njegovo stanje je smrtno nevarno. ProNveto'? ffodpiraHi »raj listi NOVO L The Pirate Che»t (Hkrlnja morskih razbojnikov) TA NENAVADEN PREJEMNIK je napolnjen s sakladl Is traka. Je Idealen naknadni prejemnik u vsak dom, ker je pripraven In se ga lahko prsnese is družlnsk* sobe v spalnico, kuhinjo. Igralnico, bolniško sobo-~sploh povsod kamor šalite. To bo nekaj sa sina ali hlar. ki ste v šoli daleč od doma, o čemur boeta lahko piaaia. Ima Majestlc prvovrstno kakovosti sdruže-no s mehaničnimi Izboljšavami, katere aa najdejo le v 0r*ŽJlh rsdlo-prejemnl kih. Oglejte si ga v bližnji Edison Klurtrie Skop trgovini. .. m ' Radio itATAJTK UKBKC' NO g VAtlM UACV KOŠI C A BAK*VKT. UAVO fthrtmri* hrvgu • ODPRTO OB VEČERIH DO BOtfčA commom wkaltm kjpi0o« ELECTRIC SHOPS PtvnUm—Tl W. AlaaM »if^U-ltt-i«. Dm*»rn ti. ' AU nmMt/ gANMph 1909, Umi H* F E D E R A L KUPONIRE DORE Z NA-KUPOM TOREK, 20. decemsra NAZNANILO iver je letos nož it ni vrfer (Christmae Eve) v soboto, v«^ tega bode urad StoreMkeica Stavbhuikegu in *moji\ntilil Društva (Nortk Skore Buildin* 6 Loan Aaeociatlon) zaprt cd vešer. Urad bode odprt v petek veter eb navada! uri, v »oboio popoldne urad bede odprt le od 2—5 are. Ako inui kdo kakšno važno aadevo naj pride v petek ■gvešer. Ta sprememba je le sa 23. io 24. decembra. V prihodnje bo-dajo sopet uradne ure kot ponavadi. Prosimo upoštevajte to. Pozdrav! V;; "' fj.EEaf^. « ■ NORTH SHORE BUILDING ft LOAN ASSOC1ATION Math Ivanetlch, tajnik. NarottU MUdinakt liet, naji WjB SNeetaik aa slovensko H ŽELEZNA PETA NAZNANILO IN ZAHVALA Bralo« ta sestra«, ter sanedniko« la ium« Hren Amerike in Alfcrega Je dolotels aesrefe; nemila mrt «a j« tmI« življenj« > JilMNU Bloški dobi «7. novs«fara IMS. Ob 7. ari iv«&r Je ie| na dprobod ta ImagJ je bil iee korakov ai svojega stanovanja aa glavni cesti, huM ga Je avtomobil, ga sUl aa tla ta bil je na me«tu mrtev. "Frank Hookoa )e Ha« dntftm ŠL m v Dos Maiaos, Iowa. katero m« Ja ookrbelo jpogreb hm podarilo krasni venec v sadnji pocdrav. Pogreb sa Ja vrti M. novembra 1982 po katoliško« obredu ln Udi po obredu 8NPJ. Bil Jo sala priljubijo« ned rojaki la dragi«!, ker ee Jo pokaaalo ob ton pogrebs, kjer so prišli ee poslovit, od njeK. od Dmi Ja Ml Is Keprivalss pri BoHio«b«i*a na ŠtR j^rik^iii. V Ameriki Je bU 19 ietT Bil Je »s«ec in v domovini sapošia očeta, brate in V inenn sorodnikov pakojnega brate as nsjiskrenejše zahvalim vsa« sobrato« la sostrs«, ter dragim rojaka« ca darovane krasne vence la sa udetjfrbo pri pogreb«. TsW, drsgi aobrst, pa lelimo, po*, vaj v niru In lafcka aaj TI bodo taja se«lJa^-ŽalsJe«i oatali eorod-niki v domovini In Fraak Gslantini, prads. drnltva št. 691 8NPJ v D« .MsfcHSp ^' *• i' " t / V MU,J-i _, .a , naasM^nfVvi rnmmt^mmmrnlmmmmk (Beležke It popotnega dnevnika.) Parnik je sakričal, ostro, sa-teglo; plskajoč Je atkala para v sireno ob dimniku ln iivabljala is nje gtušetl krik ... Sonce Je poedravljajode oblivalo ssstavlee, jambore, Široki dimnik, krov ln ves parnik 1 nami vrsd, ki smo se ukrcali, da nas ponese na valovih Donave tja do RaduJevca. takorekoč na mejo treh držav: Jugoelavije, Rumunlje, Bolgar-ake .. . Prijatelj Zdravko ln Matevž sta ss tagledals v valove Donave ln rekla: "Pravijo, da Je pot po Donavi od Beograda do Radujevca e-na Is najlepših, sil bolje najsa-nimlvejšib evropskih poti." "Slišal sem še večkrat o sani-mlvoetih tega pota ln o težavnem prehodu »kosi "žetona vrata.** ali kakor pravijo skoal Dšer-depske soteske." sem rskel. "In v deli bomo. kako je." "Resnica," Je rekel Zdravko. "Tiste bregove In pečine treba videti in kako se bo parnik sukal okrog njih in plaval mimo njih." "(Mej. da ne doiivlš igodbe. kakor tisti na Luaitanljl," Je pri. pomnil Matevž. Gospa Marija, ki je gledala proti moatu. pa Je rekla: "Gospa Je te pri pravi jena. da ?am odigra na oni svet.** 1 v tiskarsko obrt si VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO 8MJTJ DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARN* *t fMnf •*' vreT^SEftf-'-T'5 * -..' .' -T* , r* • r ■ SM TSa pojaanila daje Wstve tiskarne S. N. P. J. PRINTERY TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMBNA POJJJMILA