r & h Amerik ansk i Slovenec. List za slovenski narod v Ar- 'i! it tabilo K. S. K. Jednote. 43. številka Joliet, Illinois, lL--7, Koptembra Li)<>7 I^etiiil. XVI PRISELJEVANJE ŠE NARAŠČA. Skoraj 100,000 oseb se je priselilo samo avgusta meseca v Združ. države. 12 AVSTRIJE VEČ NEGO LANI. Osemdeset odstotkov jih dospelo čez luko newyorsko. . New York, 24. sept. — Kakor je razvidno iz najnovejšega vladnega poročila o priseljevanju, je prišlo osemdeset odstotkov priseljencev avgusta Meseca v Združene države čez Ellis Island. Skupno priseljenje v Združ. države v avgustu je bilo 98,825 oseb, »arastek za 17,233 proti avgustu 1906. Iz Avstrije je došlo 12,395 priseljencev, proti 8,tii v istem mesecu, lanskega leta, narastek za 4840 oseb. Iz Italije je dospelo 16,288 priseljencev, proti 16,983 v prejšnjem letu, Jmanjšek za 695 oseb. Iz Rusije jc prišlo 21,649 priseljencev, proti 21,090 v Prejšnjem letu, narastek za 559 oseb. Skupno izseljevanje v Združene države iz Evrope je znašalo avgusta meseca 89,303 osebe in nad 80 odstotkov skupnih priseljencev se je izkrcalo v «ewyorški-luki. Veliko naraščanje. Priseljenje v avgustu kaže narastek za 2i odstotkov čez isti mesec lanskega leta in narastek za 56 odstotkov čez 1905. V avgustu tega leta je bilo 20 odstotkov manj priseljencev zavrnjenih, nego v avgustu 1906 in 17 odstotkov manj nego v avgustu 1905. Priseljenje iz Rusije kaže narastek ?a tri odstotke proti lanskemu letu in narastek za 44 odstotkov čez avgust 'Dos. Priseljenje v tem letu do dne 31. avgusta je bilo 819,961 oseb, proti 720,-464 v lanskem letu 111 643,475 v letu '905, narastek za 14 odstotkov proti jiMnskemji letu in narastek za 27 od-jrotMotfcfc «§>>£:. .........-— Američani v smrtni nevarnosti. Nantes, Francosko, 25. sppt. — Br-zovlak, ki je pripeljal »-prekomorske potnike I. razreda iz Pariza v Cherbourg v zvezo s parr'nikem* "White Star"-črte, je danes zadel v Breval-predoru ob drug vlak. Dvanajst oseb je bilo ranjenih. Nesrečni vlak se je odpeljal v dveh oddelkih iz Pariza. Drugi oddelek s potniki I. razreda se je vsled danega znamenja ustavil v predoru. Ivoj za njim je pridrdral redni vlak, določen v Rouen, in dasi je bilo rdeče znamenje ob vhodu v predor vidno, se ta vlak ni ustavil, nego je samo zmanjšal svojo hitrost na 25 milj na uro. In vlaka sta trčila skupaj. Lokomotiva "Roiien-vlaka je popolnoma razdejala zadnji vagon pariškega posebnega vlaka. Da ni bil nihče usmrčen, je pravi čudež. Ranjenci bodo vsi okrevali, kot pravijo zdravniki. Vsi so Američani, ki so se povračali z evropskih počitkov. Slana. Marshalltown, Ta., 25. sept. — Slana je zadnjo noč napravila znatno škodo na koruzi, ki "je še v mleku". Sioux Falls, S. D., 25. sept. — Prva usodna slana je tu bila zadnjo noč. A škodovala je samo pozni ^elenjavi in drugim vrtnim rastlinam. Koruza je dozorela in izven nevarnosti. La Crosse, Wis., 25. sept. — Prošlo noč smo imeli prvo Občutno slano. Raztezala se je po vsem zapadnem Wisconsinu in čez južno Minnesoto ter je napravila veliko škodo poljskemu sadju. Roosevelt na medvede. New Orlean's, 24. sept. — Krajina, kamor pojde predsednik Roosevelt na lov na medvede, je izbrana. Nahaja se v East Carroll Parishu, nasproti po-, .staji Alsatia, ob Iron Mountain-želez-«ici, 18 milj od Lake Providence. Več znanih medvedjih lovcev je več mesecev iskalo primernega lovišča. Šerifi sosednih občin so naprošeni skrbeti za to, da ne pridejo radovedneži in posebno časnikarji preblizu lovišča. Eksplozija. Gallipolis, O., 24. sept. — Ko se je nahajala jahta "Blanche M." z 22 osebami na krovu sinoči na vožnji po reki Ohio, je eksplodirala gazolinska shramba in vsi potniki so bili zagnani v reko. Štirje so utonili, dva sta hudo °Pečena. Poraba bombaža. b Washington, 24. sept. — Cenilni u-rad poroča, da so v letu, zaključenem 2 dnem 31. avgusta ameriški tovarnarji nakupili 5,296,733 bal ali butar bombaža (proti 4,820,990 v prejšnjem letu) >n ga podelali 4,987,021 bal (proti 4,-9o9,479 v prejšnjem letu). Število vre-tenic ali preslic je znašalo v tem letu ; 26,242,407, proti 25,250,096 leta 1905-06. Črna pošast. Pittsburg, Pa., 24. sept. — Dvanajst 'et stara Florence Bonne leži težko bolna v tukajšnjem stanovanju svojih staršev vsled nesramnega napada, ki 8a je izvršil na njej neki črnec. Deklica je potovala na porečnem parniku ; "Woodruff" iz Greensbora, Pa., v Pitt-t Sburg in zločin je bil izvršen med vožnjo. Črnec, ki je bil zaposlen na par-niku, se je ponoči vtihotapil v kajuto dekličino. Otrok je kričal seveda, a s Predno je dospela pomoč, je divjak u-I daril z nekim orodjem svojo žrtev, da I ae je onesvestila. Kapitan jc dal črnca takoj zapreti, a ta je po dohodu v jjf Pittsburg vendarle ušel. Ker je begu-nec znana oseba, ga upa policija vkrat-kem prijeti. Črevljarji štrajkajo. St. Louis, Mo., 23. sept. — Štrajk *aposlencev v tukajšnjih črevljarskih tovarnah bo trajal bržkone dlje časa, ker sta obe stranki trdni in nočeta Prav nič popustiti. Predsednik zveze čevljarskih tovarnarjev, obsegajoče Vse družbe, katerih tovarne (18 po šte-vilu) so vsled štrajka zaprte, izjavlja, da se še prav nič ne misli na poravnajo štrajka. Tudi v glavnem stanu strajkarskega odbora izjavljajo, da se kode boj nadaljeval "nedoločen čas." "trajkarice tvorijo sedaj svojo unijo. Spet vojna? Berolin. 23. sept. — Po danes semkaj dospelih uradnih poročilih je predsednik republike Guatemala, Cabrera, obvestil Stavilo, predsednika republike Honduras, da bo Guatemala podpirala Manuela Bonillo v njegovem prizadevanju, spet zadobiti predsedstvo Hoti-durasa. To. se pravi z drugimi besedami: vojna med Guatemalo in Honduras® se utegne takoj spet začeti in še morda pred otvoritvijo mirovne konference v Washington«,, ki ima n&pra-vrrt- IVajwmstfftif'ttf'!«'iK' osrednjeameriških, republik. Poljska zveza. Baltimore, 24. sept. — V današnji seji tu zborujoče Poljske narodne zveze se je poročalo, da se je zveza izza poslednje konvencije — pred dvema letoma — pomnožila za 10,000 članov in da je gotovina v blagajni organizacije narastla za kacih $100,000. Episkopalna katedrala. Cleveland, O., 24. sept. — Tu je bila danes posvečena episkopalna "Trinity" katedrala, eno najlepših cerkvenih poslopij v Ameriki, vpričo velikega števila cerkvenih dostojanstvenikov in drugih povabljencev. Gradnja katedrale je trajala pet let in stavbeni stroški znašajo $1,000,000. Blazna? Buffalo, N. Y., 24. sept. — Mrs. Bertha Mund, stara 27 let, je davi zadavila v svoji hiši ob Clinton cesti, svoje tri otroke, v starosti od 8 let do 8 mesecev. Po izvršenem činu se je podala na kolodvor k svojemu možu, tam zaposlenemu in bila potem prijeta. O-troci so spali, ko je njihova mati izvršila grozno dejanje. Ko je Mrs. Mund prišla k svojemu soprogu, mu je samo rekla: "Fred, najine tri otroke sem spravila na stran, pridi domov in prepričaj se." Ko sta zakonska dospela domov, je žena sedla za mizo in se je začela jokati. Na policijski postaji je rekla: "Usmrtila sem otroke, ker nisem hotela, da dorastejo in postanejo blazni kot sem jaz." Nesrečnica je šest mesecev bolehala na živcih. Ruski nadSkof dospel. New York, 20. sept. —- Parnik "Moskva" ruskega radovoljnega brodovja, ki dohaja iz Libave, je dospel semkaj in je pripeljal odličnega potnika v osebi nadškofa Platona, ki je bil imenovan naslednikom nadškofa Tikhona za pravoslavno rusko cerkev v Združenih državah. Ž njim je prišlo več ruskih duhovnikov. Odlično družbo so sprejeli zastopniki ruskega poslaništva v Washingtonu, D. C., tukajšnjega konzulata in člani raznih ruskih cerkva. V katedrali je bila posebna služba božja. Prohibicija v Missouriju. Kansas City, 22. sept. — Rev. Albert Bushnell, superintendent protisalun-ske zveze za kansaški okraj, je izjavil da bo po njegovih mislih čez nekaj tednov v polovici okrajev države Missouri vladala prohibicija. "V državi je 114 okrajev," je izjavil, "in v 47 že vlada prohibicija. Prihodnje volitve jo še bolj razširijo." Začetkom leta 1905. so bili v. Missouriju samo trije prohi-bicijski okraji. V HAAGU MLATIJO PRAZNO SLAMO. Mirovna konferenca ne bo imela prav nobenega praktičnega , uspeha. Mir v Maroku. ŠKODA ČASA IN DENARJA Največji optimisti izgubili vse nade'na večni mir '. ablaitca* 24. sept. ■— Razdejanje •' -kega taborišča pri Sidi Brahimu, t,v> od Casablanke, in poraz Mavrov povzročila nova mirovna pogaja-Glavarji treh rodov so sinoči pri-s? glavno taborišče generala Druda govorili ž njim o pogojih-za svoje vrže nje. Francoski poveljnik zah- i brezpogojno izročitev vsega orož-l|!ifed-,trani Mavrov, a glavarji se temu k protivijo. jjl^ariz, 25. sept. — V Maroku je pro-Js|ft|e'n mir. Odposlanci treh glavnih so sprejeli francoske mirovne in bodo skrbeli za to, da jih S><; 0 tudi drugi čislali. j IfS fc.! m p w « lite m ilfe Haag, Holandsko, 25. sept.: — Cele v krogih, kjer so glede tu zboruiotr mirovne konference gojijo največje nade, postaja sedaj jasno, cla ne bodo-dolge razprave te skupščine imele prav nobenega praktičnega uspehii. ■ Eden največjih optimistov v tem o-ziru je brez dvoma gospod CUoate- o j delegacije Združ. držav, kajti mož še vedno misli, ko je sicer vsakdS stil vse upanje, da bo konferenca, vendar še storila kaj koristnega, p'oseono kar se tiče ustanovitve- stalnega sodišča. Misli namreč, da ne bo piei težko preiti od teorije do praksc|»ko-konferenca pripoznala načelo istega", češ, po zaključku konference bik lahko sporazumeti glede itijeftov mi 11 * lv-"' sodnikov. Drugi delegatje pa ti'":-če mislijo. Mislijo namreč, da ji sprejetje predloga Velike Britani, zaključku konference pooblastiti r.i ne Vlade;, z izvolitvijo sodnikov, samoj: zakrit način, spraviti tO stvar z dtr. v nega reda in vsporeda sploh. Celo te dni sprejeti predlog, da •kov. ferenca tudi v bodoče zboruje, je bil tako določen in opredeljen, da jc odi majhne, vrednosti. Določeno: je n:uu » Nesreča v rudniku. Mfgaunc<|9 Mich., 20. sept. — Ker se %p.:nja'čsi v železnem rudniku Jones jaUtiighlin Steel-kompanije- tu blizu ■Ela, je bilo enajst delavcev na mc-Jumjrčenih, dočim je bilo sedem il.i tako hudo ranjenih, da bodo b .okrevali. Izmed mrtvih So spoz-Charles Kent, Alfred F. Wills, Rodda, Matt. Lfnd, John Alio, (,'heri, Thomas Blight, Antonio i'fo in John Johnson. Ranjeni so: li Stevens, John Makki, John Kel-I SftV.. \lfred Jewell, George Seba-feo, Thomas Roberts in Emil M11-j&ti. peiireča -se je pripetila, ko se je 1 vzpenjača davi vprvič spustiti o'i. Zavornica na bobnu, ki 'rka kabelj, se je pretrgala, tako : kabelj razvijal po bliskovo. In ipenja'ca zvibrala nekaj sto čev-•zdoli, se je še kabelj utrgal in jača se je v prihodnjem hipu a. na dnu preduha. Šele čez dve -•pravili ranjence na površje. reč, da še ima sklicati tretja kohfere ri-j ,f| ca, a kdaj, ni povedano. * j Ameriške dežele. Tu je presenetilo dejstvo1, da niso lil le Združi drž..' - "n 11 11 ^cjiubljia' z,ibt >; i !> ^t}'"^' 'skiipncm^'progvantit'. !\i.k.-,-,fc t>..;.:0' ■ 'za'dr/ra Sčer Ah'.' Mouiloo Pijd. ftijeiio po njeni ločitvi od saškega kraljeviča, poslala v Draždane (Dresden), vsled 'česar bo še nadalje dobivala od saškega dvora denarno podporo, ki bi ji bila sicer ustavljena ob njeni zopetni omožitvi. London, 25. sept. — Grofinja Montignoso se je danes tu poročila z god-benim učiteljem Tosellijem. V poročno knjigo se je vpisala kot "Lujiza Antoineta Marija, grofinja Montig-naso, bivša avstrijska nadvojvodinja, samska." Grofinja je stara 37 let, a nje" sedanji mož 24 let. ZAROTA PROTI ZVEZNI VLADI, To je obtožba proti zveznemu senatorju Borah iz Idaha in drugim. SLEPARILI VLADO ZA LES. Tudi umorjeni bivši guverner Steunen-berg med obtoženci. Boise, Idaho, 23. sept. — Veliko presenečenje je nastalo," ko je danes ob začetku pravde proti zveznemu senatorju Williamu E. Borah in drugim, ki so obtoženi zarote v s vrh o osle-pariti zvezno vlado za lesna zemljišča, državni pravdnik naznanil, da je bil eden izprva obtoženih pokojni bivši guverner Frank Steunenberg, katerega je umoril Harry Orchard, kakor znano. Steunenberg se v obtožnici omenja kot John Doe. Pravda se vrši pred sodnikom John Whitsonom v zveznem okrožnem sodišču. Vsled "prominence" ali odličnosti obtožencev, posebno zveznega senatorja Borah, ki je kot glavni tožitelj v Haywoodovi pravdi postal znan po vsej deželi, je zanimanje za sodne obravnave' skrajno živahno. Obe stranki sta'zastopani po proslulih pravilnikih. Tožiteljstvo namigava, da prinese pravda na dan velika presenečenja. Kako so sleparili. Borah in dvanajsteri drugi so obtoženi, da so napotili 108 prebivalcev te države, zagotoviti si pravice do vladnega gozdovja in potem te pravice protiposlavno prenesti na druge, ki so jih potem prodali družbi "Barber Lumber Company" v Wisconsinu. Med goriomeiijenimi 108 osebami se 'nahaja mnogo najbolje znanih tukaj-šiijih "meščanov V 'več slučajih je 5 in 6 č!and\>, etu; W-*' družijie zapletenih' v jQ..1a,iv , . ...'■„....... Razstava v Springfieldu. Springfield, 111., 26. sept. —; Jutri se otvori 54. letna državna razstava (Illinois state fair), ki bo trajala do dne 5. oktobra. Občinstvo bo. imelo prili* ko, videti morda najpopolnejšo izložbo žive domače živine, poljedelskih in vrtnih pridelkov, kuretine, .strojev, vozil in mlečnih izdelkov, kar se jih je kdaj razstavilo v tej ali katerokoli dru gi državi velike Unije. Nobena druga država nima toliko stalnih poslopij iz kamena, opeke, jekla pripravljenih za razstave ob vsakem vremenu. Prva državna izložba v Illinoisu je bila leta 1853, seveda v Springfieldu. Letošnja razstava bo neizmerno presegala vse prejšnje. Ogrske zahteve odklonjene. Dunaj, 22. sept, — Nadvojvoda prestolonaslednik Franc Ferdinand se jc po avdijenc,i ogrskega ministra notranjih zadev grofa Andrassyja pri cesarju Franc Jožefu posvetoval 7. vladarjem. Nadvojvoda je najodločneje odsvetoval cesarju dovoliti" ogrske zahteve giede ustavnih' poroštev, ker hi s tem bistveno omejil kronske pravice. N';ito je cesar Franc Jožef baje odklonil načrt, V zvezi s tem -razvojem po'o&ja je-dospela semkaj iz Budimpešte zanimiva govorica. Po isti je kupčijski mir nister'KosSuth v Marijinih toplicah na Češkem prosil avdijence pri kralju Edvardu, ki se jc tudi nahajal tam. Kralj Edvard pa je prošnjo odklonil, ker se noče najmanj vmešavati v no-trai:iepolitične zadeve Avstro-Ogrske-ga. Tudi je kralj omenil, da je cesar Franc Jožef njegov osebni prijatelj, k oje m u ne želi napravljati nobene zadrege. Za zmernost. fssen, Nemčija, 22. sept. — Zmer-noStno vprašanje se je tu danes spet razpravljalo na tukaj še vršečem so-ciališkem zborovanju. Samo en glas je fcil oddan proti resoluciji, čije glavna vsebina izraža ugovor proti uživanju opojnih pijač med delavnimi urami. Potemtakem se izreka sociali-šk? stranka v svoji polni moči proti pivppitju v določenih odmorih med dnevom, kot je običajno v nemških to varali. Ponekod popijejo delavci po 4 do 6 litrov piva med delom na dan. Kitajci na Jamajki. Kingston, 24. sept. — Kitajsko priseljevanje tako narašča, da časopisje nujno poziva vlado, te nezaželjene ktt-lije spet odpraviti iz dežele ali pa priseljevanje istih otežiti, če ne docela prepovedati. Mestni zbor kingstonski zahteva v resoluciji^ (sklepu) od vlade zboljšavo priselitvenih postav, po kateri se ima priseljevanje nezaželjenih inozemcev strogo prepovedati. Stavljenje koz zapovedano. San Ju an, Portorico, 24. sept. — Na priporočilo guvernerjevo je izvrševal-ni svet otoški sklenil, uvesti na otoku prisilno cepljenje. Koj po špansko-arnerjški vojni si je morala na povelje ameriške vlade vsaka oseba na otoku dati staviti koze, in posledica tega je, da se' odtlej do danes še ni pripetil noben smrten slučaj vsled osepnic na otoku. Pred to dobo so osepnice vsako leto zahtevale mnogoštevilnih žrtev. Boj z Indijanci. Merida, Yucatan (Mehika), 23. sept. Semkaj Je došla vest o boju med zveznimi četami in Naya-lndijanci blizu Sau T sidra v tej državi. Usmrčen'' j-bilo sedem vojakov in vec Indijancev. Nayar'i so se umaknili v redu ter so vzeli svoje mrtvece in ranjence s seboj. Preuredba voiivne pravice. Dunaj, 25. sept. Avstrijski ministrski predsednik baron Beck se je v razgovoru s socialdemokratskimi poslanci izrekel o Vedno živahne jc zahtevani preuredbi voiivne pravice za posamne deželne zbore. Baron Beck je priznal potrebo preuredbe in izjavil, da se mora volivna pravica izpre-meniti z ozirom na davčno moč volivcev. Avstrija in Ogrsko. Dunaj, 22. sept. —■ Dogodbene razprave med avstrijskimi in ogrskimi ministri, ki so bile komaj spet otvor-jene, so iznova dospele do takozvane mrtve točke. Vsekako ni storjen najmanjši napredek. Zastopniki avstrijske vlade nočejo začasno v ničemer popustiti. Pod temi okoliiostmi je nadaljevanje razprav preloženo za dva tedna. Jolietske novice. — Rev. F. S. Šusteršič, naš priljubljeni župnik in urednik Amerikanske-ga Slovenca, je zopet v naši sredi. Iz Stare domovine je dospel v Joliet v sredo zvečer, hvala Bogu, čil in zdrav, Dobrodošel! — Jolietski delegati z županom Cro-ninom na čelu odpotujejo v Memphis na konvencijo v prospeh velikega, kanala (deep vvat'erway conve.uipu) dne M i'1'■'joJi.'i 3 S/ i Severovo olje sv. Gotharda. CENA 50 CENTOV. "Moja roka je otekla, da je nisem več mogel pregibati. Ko sem jo parkrat drgnil s Severovim oljem sv. Gotharda je oteklina v treh dneh čudežno zginila, tako da sem bil zopet zmožen delati." Michael Franko, Johnstown, N. Y. ........ , , fiML S- "Ne poznam zdravila, ki bi tako uspešno delovalo, kot deluje Severovo olje sv. Gotharda, zdravilo za obisti in jetra. S. Grejek, Nashville, 111. so vedno na delu ter so podvrženi raznim nezgodam. Ako brez okrepčila potem ni čudo, da postanejo nervozni, slabi, vzročajo pomanjkanje spanja ali pogosti glavobol. so zapuščeni neredni, po- SEVEROV NERVOTON in druge podobne bolezni ne prenehajo dokler ne rabite Severovih praškov zoper glavobol in ttevralgijo. Ne glede kaj je vzrok glavobola, bodisi narava ali kaj drugo, ti praški vedno bolečine in nered. Ta zdravila mnogim pomagajo; bodo tudi Vam, ako jih rabite v slučaju potrebe. busq Dobiva se v vseh lekarnah Zdravniški svet zastonj ma že obdelana. Njegova soproga se je že tje podala, 011 se pa bode v mesecu marcu. — V jarem sv. zakona so stopili zadnje dni: g. Joe Zakrajšek in gdčna. Reza Gradiščar; g. John Laušin iz Križevske vasi Metliške fare 11a Dol. in gdčna. Mary Jaklič; g. Frank Gra-hek in gdčna. Ana Hofer. S. N. Izvenreden lek. Morda noben drugi taoletni in zdrJ' vilni pripravek ni na boljšem glasu lajšanje kožnih priščev, kakor Seve*j rovo Zdravilno kožno milo. To samo milo; je nekaj več. To je venreden lek v zdravljenju opahko11 ki vnespodobljajo lepoto obličja 'j* prizadevajo lobanjo. Za otročjo koPe' britje, umivanje in za splošno toa'c'. si omisli Severovega Zdravilnega ko*' nega mila. Cena 25c. V lekarn3'1 Pošlji znamko za 2c za kosič na P° skušnjo. W. F. Severa Co., Ced'r Rapids, Ia. Garrett, Pa., 21. sept,—Rojak Jožef Gorenc, star 26 let, doma iz Strožnika pri Mokronogu, se je smrtno ponesrečil pri delu v premogovi jami dne 28. julija. Pri društvu ni bil nobenem. So. Chicago, 111., 22. sept. — Dne 3., 4., s. in 6. oktobra obhajala se bo v Frank Medoshevi dvorani veselica ali "fair" v prid cerkve sv. Jurija v So. Chicagi. Začetek je vsak večer točno ob 7. uri. Pri tej veselici bode dovolj zabave za mladino kakor tudi za odrasle. Na dnevnem redu bo žrebanje in srečkanje na kolo. K prav obilni u-deležbi vabi Cerkveni odbor. Brooklyn* N. Y., 23. sept. — Slov. podp. društvo sv. Jožefa K. & K. J. v Brooklynu,, N. Y., priredi v soboto dne 26. oktobra t. 1. v prostorih "Lie-derkranzhall" vogal Manhattan Ave. in Meserole St. svojo redno jeSen®ko veselico ali Veliki Ribniški Sertienj z jako obširnim in bogatim vspdre^om in raznimi izvirnimi novostmi iz sta" rega kraja. Tozadevna povabila z tančnim vsporedom se bodo kasneje razposlala. Za ta zanimivi senie"i delajo že vsestranske priprave. -fn slavnostnem sprevodu kupcev, niese-tarjev, gostov in raznega občinstva ,z vseh štirih vetrov in stanov nastopijo domači tržani z godbo na čelu v raz" nih narodnih nošah in kostumi'1-činska tiskarna v Ribnici izda ta večer posebno slavnostno številko lista "Rehta". Pripravljalni odbor. St. Paul, Minn., 23. sept. — Priljubljeni A. S.: Malokdaj se kaj sliši o Slovencih, ki žive v St. Paulu, še manj pa o Slovencih bogoslovcih, ki študirajo v St. Paul Seminary. Danes pa hočemo poročati, da je milostljivi vla-dika Jakob Trobec delil dne 23. t. m. v odsotnosti nadškofa Ireland-a dija-konat v tukajšnjem semenišču. Med drugimi je tudi pet Slovencev prejelo dijakonat, in sicer: Rev. Ivan Blažič, Rev. Alojzij Pirnat, Rev. Peter Remš-Kar, Rev. Ivan E. Schiffrer in Rev. Jožef Verhunc. Koncem šolskega leta, to je, meseca junija bodo imenovani poleg štirih drugih Slovencev posvečeni v mašnike. To bode pač izvan-redno število Slovencev novomašni-kov za Ameriko. Bog daj, da bi vsi srečno dočakali ta veseli in velepo-menljivi dan! Z letošnjim letom je bil imenovan profesorjem glasbe in gregorijanske-ga petja v tukajšnjem semenišču naš muzikalično jako nadarjeni rojak, č. g. Frank Missia, ki je obenem tudi predsednik Slov. pevskega društva "Slav-ček", ki pod njegovim spretnim vodstvom jako dobro napreduje. Lahko zavidajo našega rojaka druge, tukaj zastopane narodnosti, ki ne premorejo jednakega pevskega zbora, čeravno prekašajo Slovence po številu, ali ne po kakovosti. Čestitamo našemu rojaku! Vivant sequentes!" S pozdravom! P. Potokarjev. Cleveland, O., 20. sept. — Včeraj je zadela velika nesreča našega rojaka Franca Rokavec. Vračal se je zvečer z dela, in Lake Shore železnica 8a dohitela na progi ter ga je tako hud° zadela, da mu je tilnik zlomila. Revez je mahoma izdihnil dušo| Pokoj«'^ je bil star 39 let, doma z Reber v iužetn-berški dekaniji. Doma zapušča žcn°' Pri društvu ni bil sicer nobenem. toda bil je varčen in prihranil si je nekoliko denarja. Bil je vzgleden in veren mož. Dne 9. sept. je po daljšem bolel,anjl1 mirno v Gospodu zaspal Ivan Biidanj star 43 let in oženjen. Pokojnik )e bl previden s sv. zakramenti. Spada' Je k društvu sv. Janeza Krstnika i« k -1' S. K. J. Društvo ga je tekom bolezni bratsko podpiralo in mu ob SI111 1 priredilo lep pogreb. Dne 12. septembra pa je po 24 ur"' bolezni umrl Janez Urb, star L ' neoženjen. Bil je komaj tri mc®ec( v Ameriki in pristopil je k društvi' prejšnjo nedeljo. Njegov brat jc sc pred dobrim tednom dospel iz stari domovine. Danica- Ely, Minn., 22. sept. — Dragi mi "Amerikanski Slovenec", prosim natisnite sledeče vrstice iz naše naselbine. Pri začetku šolskega podučevanja so spoznali g. učitelji in učiteljice, da primanjkuje prostora, zatoraj so se ob nekej priliki posvetovali, da poiščejo Pueblo, Colo., 21. sept. — Plavž "B" je skoro popolnoma popravljen in bode v začetku oktobra pripravljen za delovanje. — Slovensko pevsko društvo "Pre-šern" se pripravlja na veliko pevsko veselico, katero bode priredilo v sv. Jožefa dvorani v nedeljo 13. oktobra 1907. — Naš rojak g. F. Boje, predsednik društva sv. Jožefa št. 7 je kupil farmo v Vineland kakih 12 milj oddaljen od Pueble. Kupil je z vsemi premičninami in poslopji a brez konj in pohištva. Farma obsega 64 akrov in je večino- ^imonich & Stratzel 920 N. Chicago Street-JOLIET, l£$ | mAUAAUAU '6 WW* ^^^ V naši prodajalni dobite safltf !: Mj« novo, sveže blago po cenah, •1 1|| fM nižjih ko kje drugje. j&ffal «8» s---I I T> si lahko razlagate iz tega, ker mi WiV^P^cSr "i mamo visoke najemnine niti ne vi- šokih plač in smo zadovoljni z malim dobičkom. Naše blago je garantirano, mi jam-čimo vse kar kupite od nas. Če ni kaj fc/jp" Prav> lahko vsak žas zamenjate, ali pa ISLtfL^ dobite denar nazaj. |1|| Opozarjamo vas na našo popoln i^S no zalogo jesenskih moških C P till in deških oblek in vrh- if njih sukenj, klobukov, ; kap, srajc, in spodnje obleke. !;; Imamo tudi lepe in trpežne praznične*1 ^ delavne čevlje za moške, ženske in otroke. Ne pozabite si preje pri nas ogledati naze go, prt-no kupite kj« drugje. ( f M Mik. Jos.LSM. m. i AMERIKANSKI SLOVEN M BRA 1907. j IZ STARE DOMOVINE. J KRANJSKO. I — V Ameriko z ljubljanskega Juž-Bif.®ega kolodvora se je odpeljalo dne 5. H septembra 40 Hrvatov, 50 Makedon-j Cev, 30 Črnogorcev in 10 Ogrov. I — Ljubljanski "Slovenec" z dne 30. : avgusta poroča: Sv. mašo na Rožniku f bo jutri ob 6. uri zjutraj daroval č. g. IP tan Šusteršič, župnik iz Jolieta v I Ameriki, glavni urednik "Amerikan-®kega Slovenca". — Stavka rudarjev v Idriji? Iz Idri-Je_z dne 2. septembra:- Včeraj se je_ Vrsd tu socialnodemokraški shod ru-^arjev. Shod je zahteval 60 vinarjev zboljšanja na dan ter določil, da se caka na to mesec dni. V slučaju neugodnega odgovora se grozi s stavko. It Z dne 30. avg. poroča ljubljanski £ Slovenec": Letošnja trgatev na kranjskem ne utegne tako izborno izusti glede količine kot smo pričakovali, kajti veliko škode je napravila *°ča, primanjkovalo pa je tudi dežja. Grozdje sicer zori, a posledice suše se Ipažejo povsod. Če ne bode nagajal ">ed trgatvijo trajen dež, bode lcako-x°st kapljice izborila, čeprav je ne bo-! ^ toliko, kot so vinogradniki upali. I —Izredno bogato obloženo trto ima 8°sp. Maks Z innauer v Šiški, kajti le-nosi nič manj kot 900 grozdov, kot Sc nikdar doslej. B I Premog na Notranjskem. V va-okrog Trnova se ustanavlja druž-a za kopanje premoga, kateri se tu na''aja, in se je zato„že vse potrebno skrenilo. Na čelu tej družbi stoje ni°žje, ki so že tudi po -Dolenjskem "a več krajih zasledili premog. Vsled llfNga pomanjkanja drv za kurjavo 'n druge gospodarske potrebščine bo-vsekakor to podjetje za dolino, ako upi nanj stavljeni1 v celotni meri '"■esničijo, velevažnega pomena. ji. Prostovoljno gasilno društvo se |*c ustanovilo v Vavti vasi pri Novem iiestu. E'i*-Rudeževo graščino v Mali Loki je . "PU g. A. Mauser. |f Ponarejeni bankovci. V Novem #«stu in okolici krožijo jako fino pp-^reji-ni bankovci po io kron. Težko ! J"'1 je. na prvi pogled ločiti od pravih. ; ®r>-a je nekoliko temnejša in črte Podobah so krepkejše. — Porotniki ljubljanski so obsodili CTadcga visokošolca Ivana Kukla. na |£>V{- in pol leta težko ječo, ker je mno-oseb osleparil za nekaj tisoč kron. pajraje izvablja denar častnikom, ki $0 >nu radi verjeli, ker se je nosil zo I' gosposko. Pri obravnavi je bilo o-tr°g 200 radovednežev, ki so prišli gle !;! Cat nenavadnega obtoženca, mladeniča 3 ■ ""jlepših letih" katerega je slaba "žba privedla na tako žalostno pot. r Tifus v Postojni, dne 2. sept. Ti-P se vedno bolj razširja. In sicer vo- f, I? "i sedaj več v toliko kriva kot rav-nalezljivost. • V teku T4 dni "je obo-25 oseb na tihem. Med novo obo-|,uni je tudi davčni kontrolor Drol.— k |eku enega dneva so sedaj trije slu-iaj| smrti. Umrl je v nedeljo sedmo-Bizjak, kuharica Šusteršič, v po-10('cljek pa dekla Majceii. ^ Na legarju je do 30. avg. umrlo * Ljubljani 6 oseb. In sicer je 3- avg. Vlll'fl Ivan Jaklič, desetnik 17. pešpol-a; 8. avg. Anton Rogelj, trobentač -Pešpolka; 8. avg. Andrej Repar, jr°stak 27. pešpolka; dva dni prej je J111"1 nadsprevodnik Avguštin Knavs; j,..' avS- je preminol Blaž Gross, pro-I/, pešpolka; 24. avg. pa Martin prostak 27. domobranskega peš-Skupaj: pet vojakov in en ci- • "'St. t Umrl je 28. avg. v deželni bolnici |?^ni adjunkt iz Cerknice g. Jerala.— . je v Loki pri Mengšu g. Franc posestnik, Žagar in mlinar. — Llllrla je v Šmartnem pri Litiji gospa t; ^obavs, soproga mesarja in gostil-' Carja. — Umrla je dne 2. t. m. gospa j %ina ' Avčin, iz rodbine Avčinove iNu: pr; gt Petru na Krasu. Po-t{nfca Je b'la prava mati revežem, ()<|lkom povsod tolažnica ter veliko-^"a. dobrotnica revnih otrok. — U-ISS® I3letni sinček gospe Svikatove 'Pavi. — V Knežaku je umrla gdč. Cesnik, sestra nadučitelja g. Čes- Ar j,, Redar zaboden. Iz Zagorja ob Vl se piše: V nedeljo večer, dne 25. ^Usta, se je vračal rudar Pavel Gr-^ z dvema bratoma in J. Drnovš-Lv? 'z Kisovca, kjer ima njegov sta-1Sl Wat gostilno, mirno domov proti ,j. °ski vasi. Naenkrat se pridrvi za sedem domačih fantov-rudarjev, (i;,s° imeli zaradi nekih besedi iz go-lnr e nanje piko. 18 letni Bučar do- ||j JVvla Grčarja, ga sune z nožem v it in mu zada globoko rano. Malo k Manjkalo, mu ni prerezal srčne , ene. Potem so ga obdelavah še s ith'Jem-" Tudi Drnovšek je dobil v I 0 rano z nožem. Druga dva sta Vzrok: pijančevanje in podiv- Ost. ji, fL" Gosp. Anton Yerovšek, režiser ■ trškega gledališča v Trstu, osta- ne, kakor se čuje še član slov. gledališča v Ljubljani. V Ljubljani bo nastopil po dvakrat na mesec. — Pomanjkanje krme na Notranjskem. Letošnja huda suša, posebno pa črv sta kmetom letos napravila hudo škodo, ki jo bodo v prvi vrsti občutili živinorejci. Sena je bilo malo, o-tave pa ponekodi skoraj nič. Mnogi živinorejci bodo prisiljeni odprodati živino, kjer je ne bodo mogli prezimiti — Za slovensko umetniško galerijo v Ljubljani. Meseca junija t. 1. je slikar R. Jakopič izročil občinskeimi sve tu v Ljubljani spomenico, v kateri predlaga in utemeljuje ustanovitev slovenske umetniške galerije v "Ljubljani. G. Jakopič stavi nasvet: Ali bi ne bilo jubilejno leto 1908 tudi za Slovence ravno pravi čas za ustanovitev, oziroma otvoritev slovenske umetniške galerije? — Jeseni menda pride Jakopičeva spomenica pred sejo ljubljanskega občinskega sveta. — Nikogar se ni bal. Dne 20. maja okoli 10. ure penoči so se vračali štirje fantje, med njimi Miha Korbar, skozi Mali Mengeš domov. Med potjo jih je srečal delavec Miha Zabret in začel zabavljati, da se nikogar ne boji. Pognal je Franceta Jančigaja v beg, ker ga pa ni mogel dohiteti, se je spravil nad Miho Korbarja in mu zadal z nožem štiri vbodlin j. Njegov zagovor o silo-branu je bil ničeven, Prisodilo se mu je za kazen eno leto težke ječe. — Umrla je gospa Marija Raič, udo-va c. kr. profesorja Raiča. Na Resljevi cesti št. 11 v Ljubljani je umrla gospa Klara Pessjak. — Od kapi zadet je umrl gospod Andrej Ditrich; bivši trgovec v Vipavi. — V Logatcu je umrl Pavel Zadu, rojen v Juršicali pri Knežaku, star 78 let, bivši gozdar kneza Windischgraetza. — V Spoudnji Šiški je umrl nadsprevodnik Jožef Kopitar, star 49 let. — Umrl je nadsprevodnik g. Mihael Zalar. — Umrl je nočni čuvaj kranjske hranilnice, Jožef Kavka. — Utonil je v Idriji hlapec Jože Gnjezda iz Vojskega dne 25. avg. Peljal je, kakor že večkrat konja kopat v Idrijco. V mestu je voda precej plitva, a proti žgalnici narašča do globokega tolmuna. Tu kroži v vrtincu okoli 7 m globoka voda. Zanesla je tudi koiija, a ta ši je pomagal z vso silo zopet na plitvo jn takrat je jahač omahnil, morda še kaj .s kopitom dobil, da je, obležal 11a dnu. Otroci so gledali prizor, tekli pravit ljudem, kaj se je zgodilo. Po dolgem iskanju so'ga potegnili na suho, a ga zopet k življenju spraviti je bilo zastonj. Pravijo, da je večkrat tam konje-kopal, a brez nevarnosti. — Zopet nesreča. V nedeljo dne 25. avg. zvečer vračal se je proti domu preč. g. Fr. Kranjec, šmarenski župnik i/. Vel. Zabel, kjer so imeli praznovanje sv. Roka. Na stezi v hribu se mu je izpodtaknilo in si je zlomil nogo nad stopalom. Še le čez 2 uri so ga našli, ko je klical na pomoč, in so ga peljali hitro k zdravniku v Ajdovščino. Vsem je jako težko, da se je pripetila ta nezgoda dobremu gospodu. Moral bo počivati dva meseca. — Otvoritev "Posojilniškcga doma" v Kandiji pri Novem mestu. Julija me seca leta 1898. — v proslavo soletnice vladanja presvitlega cesarja — je bila vsled prizadevanja tedanjega nadlo-garja v Ruprcvrhu, gospoda R. Kre-tinszkega ustanovljena "Hranilnica in posojilnica" v Kandiji pri Novem mestu in sicer kot registrovana zadruga z neomejenim poroštvom. Mlademu za vodu so kumovali najboljši možje šmi-hel-stopiške občine in tako je zamogel isti se polagoma, pa krepko razvijati. V teku svojega devetletnega delovanja je isti v svojem delokrogu tako krepko napredoval, da je imel v tem času že nad šest in pol milijona kron prometa, da je daroval nad 13,000 kron v dobrodelne namene ter da si je nabral nad 11,000 kron rezervnega premoženja. Pri tako rastočem prometu je postala potreb^, da sy zavod omisli večje in primernejše uradniške prostore, kjer bode zamogel krepko in neovirano svoje započeto delo nadaljevati. Kot najumestnejša in kot naj-trajnejša se je izkazala misel, da si zavod postavi svoj lastni dom. I11 danes ima zavod svoj posojilniški dom sezidan, dovršen. Dne 22. avg. je bil dan otvoritve lastnega doma. V ta namen je daroval predsednik nadzorstva, msgr. Peterlin, v župni cerkvi v Sini-hul veliko sv. mašo z asistenco štirih č. gg. duhovnikov. Udeležili so se maše vsi člani nadzorstva in načelništva. Nato okoli pol ir. ure dopoldne zbrali so se le-ti in veliko občinstva v novem posojilniškem poslopju, ki je bilo okra šeno z zastavami, kjer je msgr. Peterlin blagoslovil novo poslopje. Pri tem je imel on primeren nagovor. V vznesenih besedah je pozdravil delovanje posojilnično in 11111 želel najboljših 11-spehov župan šmiheUstopiški g. J. Zurc. Istotako navdušeno je govoril revizor "Zadružne zveze", g. A. Pele. Po blagoslovljenju so ogledali novo poslopje vsi navzoči. Opoldne je bil potem banket na vrtu g. gostilničarja in župana J. Zurca, kjer se je marsikatera krepka zdravica napila mlademu zavodu in njegovemu nasebičnemu v občni blagor občine in okraja delu jočemu načelništvu. — Iz davčne službe. Urni rovi j ena sta davkarja gg. Nikolaj Mazuran na Brdu ill Ant. Kuralt v Senožečah, Quisciran je davčni kontrolor g. Jožef Zazula v Idriji. — Stavbinska vest. Nasproti "Kranj ski hranilnici" 11a dosedanjem Wald-herjevem vrtu zgradi g. Ernst Ham-merschmidt veliko impozantno poslopje. Z deli se že letos prične. PRIMORSKO. — Trst, 4. septembra. "Lavoratore" piše ob priliki neke polemike s poslancem dr. Rybarem, da je vlada že definitivno sklenila prevzeti v svojo upravo slovensko Ciril-Metodovo šolo pri sv. Jakobu. — Po velikem shodu sijajen slovenski obhod po Trstu. Iz Trsta, dne-2. sept.: Ogromen shod slovenskega delavstva pri Sv. Ivanu so hoteli včeraj s steklenicami oboroženi socialni de-mokratje razbiti, pa so bili nakleščeni. Zvečer se je razvil impozanten sprevod Slovencev od "Narodnega doma" v Trstu. V ulici Chiozza, kjer je mno žica prepevala "Hej Slovani", je .počil strel, Italijani so se upali le oddaleč žvižgati, proti ogromni slovenski množici pa niso mogli opraviti ničesar. Italijanska onemoglost nasproti Slovencem je bila včeraj na tržaških ulicah sijajno dokazana! — Slovenska šola se ustanovi v Kor minu. Oglašenih je 50 otrok. — Umrl je v Bazovici gostilničar Ivan Kovačič, star 42 let. ŠTAJARSKO —Velika goljufija na Južni železnici. V Laškem 11a Štajerskem so prišli na sled veliki goljufiji, vsled katere je Južna železnica oškodovana za skoro 43,000 kron. Okolu 15. avg. je prišel,a- hotel Henkel neki tujec, ki se je vpfejM kot dr. Karol Friedmann ter pripovedoval, da pričakuje večjo vsoto denarja. Z ozirom na to je v hotelu živel 11a dolg ter si tudi od natakarice izposodil nekaj denarja. Večkrat je na pošti vprašal, če je prišlo že kako priporočeno pismo na dr. Friedmanna, ki je baje v njem nakaznica 'na omenjeno svoto. 18 avg. je res dobil pismo z nakaznico 11a 41 tisoč kron, ki naj jih dr. Friedmannu izplača železniška postaja v Laškem. Isti dan. jc prišel tujec k postajnemu načelniki; Leyerju, ki 11111 je; pregledavši listni«? v. navzočnosti pristava ,Lopiša izplača 41,230 K 56 v. Postajenačelnik je nan reč že 16. avg. dobil od stavbenega ravnateljstva Južne železnice ukaz, naj 0110 svoto izplača dr. Friedmannu, ter je takoj poslal 11a ravnateljsko blagajno na Dunaj potrdilo o sprejemu denarja. Šlo je namreč za plačilo železniških pragov, ki jih jt prodal železniški upravi neki Zabavnik, vendar odstopil denar dr. Friedmannu v Zagrebu proti temu, da mu je ta prepustil neki gozd. "Dtf. Friedmann" je potem v'hotelu plačeval za pijačo vsakomur, kdor je hotel piti, šampanjec jc tekel v potokih. Toda začeli so kmalu sumiti, da je le navaden goljuf, kajti njegov nastop je bil nesiguren in večkrat se je zapletel v protislovja, češ, da je\denar dobil za les, drugič pa, da ga je podedoval. Zato jo je 19. avg, popihal neznano kam. Od ravnateljstva Južne železnice pa je laški postajni načelnik dobil poziv, naj poroča, če se je denar izročil pravemu dr. Friedmannu, nakar je g. Leyer odgovoril, da v celem trgu nihče ne bi mogel dognati je li tujec bil pravi upravičenec ali ne ter da se tudi ni zahtevala legitimacija. Nato je ravnateljstvo zahtevalo popis tujca in kmalu je. brzojavka potrdila sum, da je prišel po denar navaden goljuf. Razlagajo si sedaj ta slučaj tako, da je eden izmed uslužbencev dr. Friedmanna, dobro poznajoč razmere, sam pisal na stavbno vodstvo na Dunaj, naj pošlje nakaznico v Laško in naj nakaže vsoto pri blagajni železniške postaje v Laškem. Tujec je srednje postave, zastaven, z majhnimi, črnimi brkami, prodirljivimi očmi. Škodo bode seveda trpela Južna železnica, postajnega načelnika Leyerja ne zadene nobena krivda, ker se je ravnal popolnoma,po predpisih. Postajno načel-ništvo v Laškem je že pri tamošnji okrajni sodniji vložilo kazenskp ovadbo. — O tem se še poroča: Policija je dognala, da sta sokriva goljufije 2 železniška uradnika in pa neki sluga." A-retirani so, uradni sluga Polile, J6 let star, oženj en in oče treh otrok, ki stanuje na Dunaju, bivši uradnik Južne železnice Karol Engelmami in 3iletni asistent Josef Schoenthoner, ki so izvršili predrzno sleparijo. — Iz Trbovelj. Zmešalo se je še-stošolcu A. Jermanu. Odpeljali so ga v opazovalnico za umobolne v Gradcu. A. Jerman je bil zelo priden dijak. I Ifm TELEPtlOINE : RECTOR. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. •■»'■»M- 'S ■ Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju. Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoj!. Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevi vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo. Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske. Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje. Prodaja parobrodne listke za vse prekomorske družbe: vsak potnik dob; originalen listek, ne pa ničvredni papir. Vse navedeno izposluje točno in ceno Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno vami. Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča FRANK SAKSER CO., NEW YORK, N. Y. 39 GREENWICH STREET as in le-.to postalo je v Beljaku zadnja leta 'običajno. — Nečuveno odiranje vojaštva. Po-veljiuštvo III. armadnega zbora se.je pritožilo na celovško glavarstvo, da izveštni ljudje nečuveno odirajo vojaštvo. Z a žemljo 11. pr. zahtevajo 10 vinarjev! Oblasti nameravajo strogo nastopiti. —C.e'ovec, 7. sept. Cesarske vojaške vaje io končane. Cesar je poslal dež. predsedniku pismo, v katerem se zahvaljuje prebivalstvu za sprejem. Vsi poveljniki so bili pohvaljeni. HRVATSKO. \ — Prva hrvaška železolivarna se snuje v Zagrebu kot delniška družba. Glavnica bo znašala 400,000 K v 4000 delnicah po 100 K. — Parni mlin jc zgorel v Sidtt na Hrvaškem posestniku Šimunoviču. U-ničeno ni le poslopje, ampak tudi vsa žitna zaloga, tako da znaša škoda čez 70,000 kron. _ Vulkanska tla 11a Hrvaškem. V Ješevu okraj D«goselo, so kopali kmetje studenec. Nakrat švigne iz globine ogenj. Plamen se je opetovano pokazal. — Podraženje kruha v Zagrebu. Pekovska zadruga je določila za kruh sledeče višje cene: črni kruh kg 34 v, beli 36 v, pecivo pet kosov 20 v, preprodajalci 6 kosov. Staro pefcivo se nes bode jemalo nazaj. — Trgatev v Dalmaciji bode dobro uspela, ker je. zadnji dež jako dobro došel trti. KOROŠKO. ) —Gospodarsko propadanje v Beljaku. Beljak je od nekdaj slovel po svojih premožnih obrtnih in trgovskih rodbinah. Zadnji čas je začelo mesto propadati in cela vrsta starih patricij-skili rodbin zapada konkurzu. Žalostna prikazen, ali vsenemško in proti-versko razgrajanje ne koristi nikomur j m iiipm imiiiMiiiHiii« ■rnimrnamiiBn w Brez Zdravja-ni Sreče. The Collins New York Medical Institote. V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik "Specialist", kateri ima ■vH'lio izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, »svetil je pajveejo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih boleznij MOŽKIH ženskih in otročjih. Iz vseh krajev širne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje btleznij z mnogobrojnimi pismenimi zahvalami- Radi tega poživlja, da se obrnejo na njega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere dpgi n'so mogli ozdraviti." Kakor hitro Vašo- bolezen natanko priptfzna takoj se Vam v obšir-n|m pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše bolezni — kakor tudi navodilo, kako se imate ravnati in zdraviti, da Čim |>r<\i popolnoma ozdravite. - oko je potrebno....... pošle Vam tf 'i potrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako so morajo rabiti, j V dokaz njegove spretnosti lu.-Oliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov. Offravljtn od mnogoletnega ren-jn^'Slna, bolečin'v kosteh ill živčne bolezni. W Mike Novak U5& Molilen Ave. Pneblo, Colo. Slavni Medical lnstitutoI Steni pismom se Vam zahvaljujem, ker ste ozdravili moip deto težke notranjo bolezni oteli mu Življenje pomočjo Vaših dobrih zdravil. — Bil som pri mnoBih zdravnikih in vsaki ml rekel, da moje dete no mure--ozdravili. Srčno se Vam torsi zahvaljujem in dovolimi da se to natisne v časo-piše, da vidijo vojaki, da ste Vi qrfini zdravnik, kateri v resnici k*. more poinoyati. Toliko na znanje našim rojakom v Ameriki. — Bilež im se do uroba Vam hvaležn' *>em Antulič 1950 NVashingtip'.tve, Columbus O. Jaz se Vaui lupo zahvaljujem, ker ste rno ozdtavili. d,i daj popolnoma dobro Slišim, kak , da ne hi bil nikdar ululi, Priporočam Vas vsem iakoui Širne Amerike kot naj: '.išeaa zdravnika tor Vas pozdravljam Peter Sitoniju Box 2S5 Trimouiitaiti, Mich, Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila po Vaših. Zdravilih da ne čutim nikake bolečine več. za kar seVam srečno * ah valju jeul, Cc bodem iie kedaj bnlana. te bodeni vedela kani,obrniti in tudi diu-Kim Va. pripročam,—-Vas pozdravljam Vaša, do groba Vam hvaležna Marin MckIIč 11G8 Western Ave, Chicago tils. Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in šumenja v ošesib. John Polanc, Box 151 Rock Springs. Wyo. Rojaki Slovenci! ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari V Koliko časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite. Vsa pisma naslavljajte naravnost na : THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE Dr. R. Mielkfc dical Director. 140 W. 34th St., Nev. York, N. Y. rti Ako osebno pridete, javite se v oflisu naši: zdravniškega zavoda, —ordinirajoEemu zdrav-škemn direktorju vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne- Ob nedeljih in pzaznikih 1 10 dopoluclne do 1 popoludne. ;". z&mizmsMf-w«assmsmaum AMERIKANSKI SLOVENEC. 27. SEPTEMBRA Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVEMO-AM. TISKOM DRUŽBA. Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL. Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOLEDAR. sij. Sept. Nedelja Mihael, ar h. 30. " Pondeljek Hijeronim. 1. okt. Torek Rožnega/venca. 2. Sreda Leodegar, škof. 3. " četrtek Kandid, muc, 4. " Petek Frančišek Seraf. 5. " Sobota Placid in tovariši. VERA KRANJSKIH SOCIALISTOV. prazna prav- VII. člen: "Nebesa Ijica za otroke". 5 1.) Nebesa so prazna pravljica za otroke, pravijo brezverni socialisti. Nebes torej ni! Dobro! Ljudje božji, zakaj potem molite? Zakaj hodite v cerkev? Zakaj prejemate zakramente? Zakaj se bojite smrti? Če ni nebes, tudi ni pekla, tudi ni Boga, tudi nobena reč ni greh. Če ni vse skupaj nič, potem so tatovi, sleparji in anarhisti najbolj pametni ljudje na svetu, potem živeli anarhisti! Vi sveti možje in svete iene, ki ste se odpovedali svetu in živeli v samostanih ali v puščavah in toliko molili in se zatajevali — zaradi nebes ste bili do konca življenja stanovitni v dobrem, ali ste res prevarani in ogoljufani za nebesa, po katerih ste tako vroče koprneli na zemlji? Duhovniki, škofje in papeži — ali res vi vsi že stoletja 111 stoletja sleparite ljudi s "pravljico" o nebesih? Če vi'sleparite in če vi lažete, potem si vi duhovniki zapomnite, da ste zapeljivci človeštva in da niste vredni, da se en sam človek »a vas ozre! Če vi duhovniki z nebesi ljudi vodite za nos, niste vredni, da vas nosi zemlja, niste vredni, da na vas sije solnce. Izvržek človeštva ste, če vi lažete, in vesoljno človeštvo naj enoglasno izreče nad vami svoje pro-kletstvo! Zakaj učimo duhovniki, da so nebesa? Zato, ker je to učil Jezus Kristus sam. In Jezus Kristus—grozne so te besede, ali moram jih zapisati -- Jezus Kristus ni bil lažnjivec in ni bil slepar. V revščini je bil rojen, reven je tudi umrl. In ker je Kristus učil, da so nebesa, zato učimo isto tudi tfti duhovniki. Dvanajsteri apostoli so občevali z Jezusom, videli so ga 111 ga poslušali in za nauke Jezusove so dali vsi apostoli — razun enega — svoje življenje in umrli mueeniške smrti. Ker so apostoli verovali Jezusu in za njegove nauke umrli, umrli v revščini. — zato te nauke in tako tudi nauk o nebesih oznanjamo duhovniki po celem svetil. Ker je devet miljonov. mu-čencev prelilo svojo- kri ž a Kristusa in za nebesa, zato tudi mi duhovniki učimo, da nauk o nebesih ni prazen nauk, ampak je nauk, za katerega so že tekle reke krščanske krvi. Ne., duhovniki nismo lažnjivci in nismo sleparji. Kdor to reče in to misli, ta mora imeti za lažnjivea 111 sleparja tudi Kristusa ■ samega in njegove apostole. Pamet nam pa pove, da za laž in sleparijo nobeden ne bo dal svojega življenja in če bi Kristusovi nauki ne bili resnični, bi zanje nikdar ne umrl ne Kristus, ne njegovi apostoli, ne nihče drugi. Zato nauk Kristusov o nebesih ni prazna pravljica za otroke, ampak je resničen nauk, nauk tako resen, kakor je resen pogled na Kristusa križanega, 2.) V zadnjih številkah tega lista smo razpravljali in dokazali, da ima vsak človek dušo in da je človeška duša neumrljiva, to se pravi, da je posmrtno življenje, da vsakega človeka v večnosti čaka plačilo ali kazen. In s tem ko smo dokazali to, smo ob enem seveda dokazali, da so nebesa. Če se hočeš torej prepričati, kaj pravi pamet človeška in znanost o posmrtnem življenju, čitaj razpravo, ki je bila priobčena na tem mestu v .Inj' številki. Tam boš videl, da znanost' in tudi navadna pamet človeška pričati, da je posmrtno življenje, da mora biti po smrti plačilo in kazen, to se pravi: da morajo biti nebesa in pekel. 3.) Nekateri ljudje, ne samo otroci ampak tudi odraščeni, imajo večkrat žalibog čudne pojme o nebesih. Sami si nebesa po svoje naslikajo in predstavljajo, da jim razumen človek seveda nikoli ne more verjeti. Spominjam se nekega dovtipa, ki je prav primeren na tem mestu. Vsakdo ve, kaj je 'žegnanje' v starem kraju. Takrat se je vedno z "veliko žlico" in štruklji morajo biti v vsaki hiši. Pa pravi ob žegnanju mali fantek svoji materi: "Mama, kaj ne da, takole bo v nebesih: v nebesih bo vsak dan žegnanje in vsak dan bo dosti štrukljev." Dobijo se pa tudi Odraščeni, ki si nebesa predstavljajo če ne že na tako smešen način kakor ta otrok, pa vsaj precej podobno. Predstavljajo si nebesa kot nekakšen teater ali kak lep park in na druge podobne načine. Vse to pa je smešno. Telo umre, se položi v zemljo, duša pa živi in živi sama, dokler se ob dnevu vesoljne sodbe koncem sveta ne bo združila zopet s tclesojn. Do vstajenja torej živi duša sama in duša sama je v nebesih ali peklu. Duša je duh in ni telo. Zato duša ne more sedeti, ne ploskati, ne sprehajati se, ne jesti, he piti, ne spati. V nebesih torej ni jedi, ne pijače, ne spanja in sploh' nobčuih takih stvarij, ker to so potrebe telesa. Telo segnije v grobu in duša sama je v nebesih. V čem torej obstoji plačilo po smrti, kak šno veselje uživa človeška duša v nebesih? 4.) Mi ljudje poznamo več vrst veselja in uživanja. Nekateri meseni ljudje imajo za največje veselje na svetu okusno jed, ki dobro tekne ali zlato kapljico, ki gladko teče po grlu. To je telesno veselje, telesno uživanje. Vpra šanje je: ali je telesno uživanje največje in najbolj plemenito uživanje za človeka? Le ipd o preudari, rojak moj, da vkljub temu, da tako radi jemo in vkljub temu, da smo sinovi takega naroda, ki ljubi zlato kapljico, preudari, da jed in pijača in sploh telesne zabave niso največje in najmočnejše 11a svetu. Dušno veselje in dušno uživanje je veliko večje in močneje in bolj plemenito nego telesno veselje in uživanje! Le poglej! Stari očak Jakob je rekel: "Če le tebe vidim še enkrat, moj sin Jožef, potem pa prav rad umrjem!" Kaj pomenijo te besede? S temi besedami je očak Jakob rekel: Rad za vedno pustim jed in pijačo in vse feles-110 veselje, rad. dam celo svoje telesno življenje, če bi le moja duša bila en sam trenutek vesela in to takrat, ko bom zagledal svojega sina Jožefa! Poglej za en sam trenutek dušnega veselja očak Jakob ponuja v s« jedi m pijače sveta in ponuja' takorekoč svoje življenje. Koliko večje je dušno veselje nego telesno! — Sin zapusti mater v stari domovini in gre v Ameriko. Po petih ali desetih letih se sin zopet povrne domu, da obišče svojo mater. Poglej, mati in sin se objanieta in jokata samega veselja. Duša materina in duša sinova je vesela, ker sta se po dolgih letih zopet srečala. Oba jokata! Njihovo dušno veselje je toliko, da so obema solzne oči. — I11 ta sin je v Ameriki velikokrat pil mrzlo pivo in vesel ga je bil, a nikdar ni jokal, češ, kako sem srečen in ginjen, ker ga pijem. Mater vidi, pa joka, duša mu je "Vesela, nikdar pa ni jokal, kadar je užil kako telesno veselje. Vidiš, koliko večje jc dušno veselje nego telesno. Videl sem ljudi, ki jih je do solz ganila lepa povest, lepa pesem, tudi lepa slika, a nikdar nisem videl človeka ki bi ga do solz ganilo kakšno telesno veselje, 11a primer dobro kosilo, dobra kapljica i. t. d. Poglej, koliko večje je dušno veselje nego telesno. — Dušnega veselja se človek vedno rad in živo spominja, na telesno navadno popolnoma pozabi. Večkrat radi pripovedujemo, kako nam je bila duša vesela in srečna n. pr. ob prvem svetem obhajilu, ali kako nam je bila duša vesela v občevanju s svojimi rajnimi sta-riši, s svojim zvestimi prijatelji, kako nam je bila duša vesela, ko srno videli kako lepo igro ali slišali kako ginljivo petje, ali ko smo stali na vrhuncu kake visoke gore in gledali ob solnčnem zahodu doli v nižave, na lepa polja in travnike svoje domovine. Vse to je bilo dušno veselje, in tako je bilo veliko in močno, da ga ne moremo nikdar pozabiti, vendar se radi nanj spominjamo, vedno radi o njem — včasih s solzami v očeh — pripovedujemo. Kaj pa telesno veselje in uživanje! Pri de in mine, nikdar nas ne gane in hitro nanj pozabimo.Koliko višje je dušno veselje od telesnega, lahko spoznaš tudi po tem, da te bo vsakdo rad poslušal, kadar boš pripovedoval o svojem dušnem veselju; nihče te pa ne bo rad poslušal, če pripoveduješ, kaj je tvoje telo veselega užilo, da v olikani družbi se o tem še govoriti ne sme. Upam, da iz tehbesedij lahko spoznaš, kaj je dušno veselje in kaj telesno, in da jc dušno veselje večje, močneje iu bolj plemenito nego telesno veselje. I11 v nebesih bo duša uživala dušno veselje, ki je večje in močneje kakor vse veselje, in vsa slast, kar je premore svet. V čem obstoji veselje duše v nebesih? 5.) Duša izveličanega človeka gleda Boga, ga ljubi in v tej ljubezni najde mir in pokoj in nepopisno uživanje celo večnost. V nebesih torej ni nt-kakega trpljenja in nikake žalosti. Ve-dne skrbi za telo in telesne potrebe v nebesih preminejo popolnoma. "Smrti ne bo več, tudi ne bo več žalovanja, ne vpitja, ne bolečine". Ne bo pomanjkanja, ne bo bolezni, ne pre- pira, ne sovraštva, ne strahu pred smrtjo. Roga bomo gledali, ga ljubili celo večnost in Bog sam bo naše plačilo,; naša sreča, naše uživanje, naše vse. Kdo pa je Bog, kakšen je Bog — vprašaš me. Tega ti pa, dragi moj, ne morem povedati. Mi verujemo in vemo, da biva Bog, stvarnik nebes in zemlje. Ali ni ga jezika, ki bi mogel razložiti veličastvo božje, tudi se ne da s peresom opisati in tudi največji slikar 11a svetu nam z najlepšim svojim umo-j tvorom ne more niti od daleč predsta viti senco božjega bistva. Kaj človek 11a svetu vse stori za izobrazbo in njen [grejo v tovarne in rudnike delati? Židje so dovolj pametni ter si mislijo, da jih bodo že Slovenci zadostno podpirali, kar se tudi dogaja dandanes žali-bože. Ako se ozremo na naše trgovine pa vidimo, da so naši trgovci vedno 11a istem mestu, nekateri skoro propadejo, medtem ko židje napredujejo in Širijo svoje trgovine vsako leto. Kdo je temu kriv, da naši podjetni rojaki tako ne napredujejo? Temu so krivi oni rojaki, ki mesto, da bi šli blago kupovati od rojaka pa gredo k Židom. Na ta način potem morajo naši trgov- napredek? Učenjaki celo življenje štu-^ ci v napredku zaostajati dirajo, pišejo, predavajo; ljudem berejo, hodijo v šole; prirejajo se sve-i tovne razstave, na katerih je takore-koč nakopičena vsa tedanja znanost in učenost. Človeški duh je nemiren in nepokojen celo življenje, ker stika ztf visni le od podpore Slovencev poseb- resnico in jo išče povsod — a na sveti najde samo drobtinice resnice; v zna nosti in učenosti je polno ugank it skrivnostij; in en sam človek, tudi naj večji učenjak 11a svetu, kaj on ve,j primeri s tem, kar se da sploh vedeti iNic! iJusa izveličanega človeka p, gleda iioga, njega, ki je čista resnica v njem vitli in ve vse. Kto njega spo zna, se duša popolnoma umiri. iNobeni uganjke m več, nobene skrivnosti, vs je jasno, vse očitno; cela resnica vsem svojem velicastvu napoji pO res mci žejno ciovesso dušo. um, jC po kojen. - in ta Bog, ta večna resnict je neskončno lepa. Lepa je slovehsk zemlja, da jo človek zapušča s solzni mi očmi; lepa je narava v svojej kra soti! Jutranjo zarjo in zahajajoče soli ce opevajo pesniki v svojih delih; lep; so pogorska jezera, lepe so gore in pi nine, lepo je večerno, z zvezdami po sejano nebo, lepi mirni studenci in de roče reke; lep je pogled v nedolžni oko____ Lepo je petje; tako ganeji človeka nekatere pesmi, da, ko J m po sluša, se mu kar zdi, da je "v nebesih' A vsa lepota uarave, vsa lepota v metnosti, vsa lepota človeška ni 111 v primeri z lepoto božjega vetičastv; Neskončno lep je Bog v svojem bi stvu; 111 večja lepota nego božja lu pota je sploh nemogoča. 111 ta lepoti ki odseva z velicastva božjega bistvi ta lepota je plačilo za auso lzvenča nega človeka. S>e vec! LlOveška dug v nebesih uživa tudi ljubezen. Ljube zen je najmočnejši čut ze na sveti ljubezen edina nam stadi življenj Ljubezen napravi tz revščine zadovolji uost; srečen je zakon, kjer jc ljubezen] mir 111 sreča v družim, kjer je ljubej zen; v ljubezni je sreča, v ljubezni jf uživanje. In ljubezen,' nepopisno lju. bežen bo uživala človeška duša, ztlvu1 žena z Bogom Saj Bog je 'sama, čista ljubezen. Duša bo spoznala Ljubezen, ki je ustvarila cel svet in tudi cldVetča; tisto Ljubezen, ki je cijvW'V odrešila in zanj na križu izkrvavela, tisto Ljubezen, ki posvečuje na zemlji človeške duše s svojo milostjo v svetih zakramentih. Močna je ljubezen materina do otrok; "zlato materino srce-' opevajo pesniki. A kaj je ljubezen uboge človeške matere do otrok v primeri z ljubeznijo,. s katero Bog ljubi neumrljive duše. In duša, ko bo spoznala to svojo večno Ljubezen, pa bo v tej Ljubezni našla svoj pokoj, svoje nepopisno uživanje.— Kaj .je Bog in kakšen je — tega ti ne moreni' dopovedati. Veličasten jc bolj, kakef je veličastno nebo in zemlja, lepši )'e kakor je vsa lepota v naravi in ljubeZ-njivejši je kakor so ljubeznjiva vša srca človeških matera. Ker tega veselja v nebesih in uživanja 111 mogjc' opisati sveti Pavel, ko je preimšljeval nebesa, pa je zapisal te-le besede: "Oko ni videlo, uho ni slišalo in v srfce človekovo ni prišlo, kar je Bog pripravil tistim, kaleri ga ljubijo." J In za Boga, za nebesa si ustvarjf" tudi ti, prijatelj moj! Pazi se, da ji'j ne izgubiš! Bodi moder, in ne zaigtfj svojega življenja. Nebesa, enkrat izgubljena, izgubljena na veke. Anton Sojar. ROJAKOM V PREUDAREK. Slovenci v Ameriki smo ponosni >ia naše krasne cerkve, ki kinčajo mest°> kjerkoli je le kaj večja slovenska ifa-sclbina; ponosni smo na naše Jednote in društva. Ali smo pa s tem lahk° povsem zadovoljni? Nikakor ne! Kaj nam manjka? Manjka nam slovenski'1 podjetij. Ne smemo reči, da jih mamo, dasi bore malo stevilce; tipi se ne smemo izgovarjati, da nimail10 za to svrho sposobnih ljudi. Imait10 sposobne ljudi; imamo lepe naselbin0' ki ogromno hitro rastejo. Kaj n|t" manjka? Manjka nam prave zavedi!0' sti, rodoljubja in izobrazbe. Ako pogledamo po naših naselbina'1 širom velike Amerike, videli bomo, 'la imamo bore malo velikih trgovin. Temu je krivo edino le to, da naš narod rajše podpira tujce. No, kaj podobnega se ne« sme reči o vseh Slovenci!'« le preveliko število rojakov pa je, da so res taki. Poglejmo po mestih, kjer žive naši rojaki in kjerkoli je kaj večja naselbina ali še posebno cerkev, tam se prec naselijo pijavke, ki izžemejo težko prisluženi denar od rojakov. Take pijavke so, kot je vSacemu znano — židje, ki med našim narodom delajo trgovino, da se nam vsem kar v pest smejejo. Ako kateri rojak začne kako trgovino, ga rojaki nočejo podpirati, ker si mislijo, da bi tudi 011 moral v fa" briki ali v rudniku delati, a tega pa »e vidijo, da židje kar čez noč obogati.)0 z žulji naših rojakov. To pa ni le v enem mestu. To je povsod med našimi naselbinami. Zakaj pa židje «e I9°7- Čudno je to, jako čudno, da nasi rojaki rajše podpirajo tujce nego svoje rodne brate, ki so rekel bi sinovi ene matere. Ako nadalje pomislimo, so judje od- no v nekaterih naselbinah, kjer so sa me slovenske hiše vse naokolu. No, kaj si pa naj mislimo, ako bi eden naših rojakov postavil si prodajalno med samimi Židi; bi li Židi Slovenca tako podpirali? Ne, nikakor ne. Slovenec med čifuti bi moral gladu umreti, med tem ko čifuti tako nagloma bogate med nami. Pa to še ni vse, še za norce imajo naše rojake. Ko v nedeljo gredo rojaki od maše ter grejo v čifutsko prodajalno, pa se jim židek smeji in jim pravi: "Ja vas tu varam, a vi pa Boga varate v cerkvi." Ako katerega rojaka prav grdo ozmerja in ga imenuje, da je osel i. t. d., se mu isti le smeje ter si misli, da se judek le kratkočasi. Ako bi mu pa kateri slovenski trgovec tako na uho brenkal, bi se mu tako zameril, da ga več ne pogleda, a s čifutom je pa čedalje bolj prijazen. Ali ni to jako čudno? Pomislimo nadalje: Ako je kje kakšna veselica pa rojaka trgovca ni na isto bodisi iz kateregakoli zadržka, so rojaki prec nezadovoljni in ga za to sovražijo. Čifuta pa nikdar ne vidijo nikjer med seboj pa ga čedalje bolj podpirajo. Kako je vendar to? Temu je krivo, ker se rojaki dosti ne zavedajo. Naši slovenski trgovci so naši bratje, ker so z nami v društvih in z nami vred podpirajo naše cerkve, zato^ je naša dolžnost, da njih podpiramo mesto Židov. ' Ali bi ne bilo bolj v naš ponos, da so slovenske trgovine napredovale kot kaj so čifutske? Ali bi nas tujci ne spoštovali bolj, ko bi videli Slovenca napredovati med svojimi rojaki, kar je žalibože nekoder ravno narobe? Da, tujci bi nas spoštovali in čislali kot zaveden narod, ki se zaveda svo jih dolžnostij. Tako si pa mislijo o nas, da smo res nazadnjaki, ker podpiramo tujce posebno Žide, medtem ko miši bratje po rodu i krvi nazadujejo. Torej rojaki Slovenci, podpirajmo domača podjetja, ki so nam v ponos. Podpirajmo svoje sobrate, ki so z nami v društvih; ki z nami delujejo, pri cerkvah; z nami se veselijo na naših veselicah društev in z nami enako mislijo in enako čutijo. Spomnimo se pregovora, ki pravi: "Boljša je domača gruda, kakor tuja zlata ruda". Ko potrebujete blago, pojdite k rojaku, ki, ako ima kak dobiček pri trgovini, bo istega potrošil med nami, ne pa k čifutom, ki ko vaš denar dobe, ga nikdar ne pokažejo, ampak ga spra vijo, a rojakom se pa 11a tihem smejejo misleči — "saj nam ni treba zapravljati denarja med Slovenci, oni so vedno dovolj neumni, da ne vejo kdo jih izsesava." Zadnji čas je, da se začno rojaki zavedati; čas je že, da se otresemo te sramote in se dvignemo 11a noge ter pokažemo, kaj lahko storimo, ako se zavedamo. Pokažimo tujcem, da več nismo tako nazadnjaški. To pa storimo, ako posnemamo druge ljudi in podpiramo domača podjetja, ki sx> nam v ponos; nam v korist. Podpirajmo nase trgovce, ker o priliki nesreče, ki nas lahko zadene, ne dobimo nobene pomoči pri čifutih, ako ne pri naših rojakih. Držimo se gesla, ki pravi: Vsaka ptica k svojmu jatu Vsak Slovenec k svoj'mu bratu. Rodoljub. Ognjenik Etna je jel silneje bruhati. V več krajih ob njegovem podnožju so se culi potresni sunki, ki pa niso napravili nobene škode. , Plv°varniški kartel. Pivovarne na Štajerskem, Nižjem Avstrijskem, ICo-roskeni, Kranjskem in v Trstu so skle tule kartel, ki ima značaj organizacije delodajalcev. e 111 naj s t igralnic po vzoru mon-tccarlske so ustanovili v Ostendu. Dnevni promet znaša čez milijon dolarjev. Nekateri meščani so prosili državno pravdništvo, naj te beznice zapre, a brez uspeha. Yazna najdba. V Egiptu so izkopali vec starih manuskriptov, pišočih o Kristusovem življenju, vendar je najstarejši rokopis šele iz devetega stoletja po Kristusovem rojstvu. — Jako vazm pa so manuskripti za filologe radi primerjanja jezikov. Strog zakon proti kršenju zakona. V državi New York je stopil v veljavo zakon, po katerem bode soprog, ki se mu bo dokazala nezvestoba napram ze.ni, kaz«ovan s šest meseci zapora ali 250 dolarji glob.. Upajo, da n;. tak način zm; ko 11 o v. anjšajo ? >.i)o ločitev zn C hulik's Chicago and Jackson. C orner Joliet, Illinois Crctja jc8cn8ka otvoritev Prejšnje dve jeseni nismo imeli dovolj prostora, za to smo si o mislili letos dovolj prostora, da, nam je mogoče postreči vam v najlepšem redu. Slovenci in Slovenke ste uljudno vabljeni da nas obiščete v naši prodajalni, ki je založena z najboljšim blagom. Vse blago je garantirano.. Porabite to priložnost in obiščite nas. Naše obleke za može in dečke so najmoderneje Site. Obleke za šolske otroke so jako lepe. Naši čevlji po $3.75, $4.50 in $5.00 so sedaj vsi po ....................$3.50 Čevlji za ženske in otroke so sedaj prav po ceni. Srajce vredne $1.00 so sedaj po 90c Spodnje obleke vredne $1.25 in $1.50, se prodajo sedaj par po ........$1.00 Spodnja obleka za ženske in otroke je sedaj ioc ceneje kot poprej. Klobuki "Tiger" so na izt::o vsake velikosti. Fini zimski klobuki so sedaj po $1.98 in višje. Delo je garantirano. Ako rabite na klobuku kaj poprave stori isto ga. Chulik med tem ko čakate. Vse blago, obleke in drugo stvar dobite pri nas. Pridite in se prepričajte! Kje je najbolj varno naložen denar? Hranilnih ulog. je: 32 milijonov kron. Rezervnega zaklada i«: 800,000 kron. Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država • posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jllnlca, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vas denar. Mestna Hranilnica pijanca posluje y svoji palači i Prešernovih nlicaH Naš zaupnik v Združenih državah CD A 1\II/ C A U C CD je že več let naš rojak rlTAllIV OAIVjCjT 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. «96 JOLICT. ILL. FT ) PIVO V STEKLENICAH. n DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA T AMERTKANSKI SLOVENEC, 27. S E PT E M BRA 1907. K. S. K. JEDNOTA K inizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. ■tednik:............John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich. "Vi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111. ^ Podpredsednik:................Frank Boje, 222 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik- .............Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. i11- Tajnik- .............Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio. tajnik:'.'.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111. duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111. fooblaSčenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111. 'fhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Paul Schneller, 505) Pine St., Calumet, Mich. Anton Golobitsh, 807 N. Chicago St., Joliet, 111. George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR: Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa. Josip Z alar, ml., Box 547, Forest City, Pa. IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 12259 Viktor Sevšek, roj 1889, 12260 , Franc Žele, roj 1888, spr. 25. sept. 1907. Dr. št. 350 članov. ^ društvu sv Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 12261 Valentin Persin, roj 1874, spr. 25. sept. 1907. h Dr- št' 39 clanov' društvu sv Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 12262 Matija Marincic, roj 1870, spr. t 25. sept. .907. , _ ?r: št-W.?lana: i* društvu Jezus Dob. Past. 49, Sharpsburg, Pa., 12263 Jožef Jakopcic, roj 1879 spr 25. sept. 1907. Dr- št- S31 članov, društvu sv Jožefa 56, Leadville, Colo., 12264 Alojzij Jankel, roj 1888, 12265 Anton Uršič, roj 1888, 12266 Jožef Moh.lr, roj 1887, 12267 Peter Mladina, roj 1880, 12268 Janez Pešo, roj 1880, 12269 Jurij Bravec, roj 1877, spr. 25. sept. 1907. Dr št 174 članov: društvu vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 12270 Anton Steblaj, roj M 1873, 12271 Jakob Selan, roj 1871, spr. 25. sept. 1907. Dr. št. 65 članov. P društvu sv Antona Pad. 71, Goff, Pa., 12272 Franc Lukšič, roj 1888, spr. 25. sept. 1907. Dr- št- 36 članov, društvu sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn., 12273 Franc Piškur, roj 1883, 12274 Matija Floridan, roj 1878, spr. 25. sept. 1907. Dr. št.. 115 članov, društvu Marije Sed. Žal. 84. Trimountain, Mich., 1227S Jakob Kumer, roj 1887 12 >76 Jožef Dolence, roj 1880, 12277 Ignacij Repar, roj 1876, spr. 25 sept 1907. Dr- št- "9 članov- % društvu sv Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 12278 Janez Podlesnik, roj 1880, 12279 Janez Janežič, roj 1875, spr. 25. sept. 1907. Dr št. 36 članov. ^ društvu sv Jožefa 112, Ely, Minn., 12280 Janez Težak, roj 1882, 12281 Mar-I ko Kramarič, roj 1870, spr. 25. sept. 1907. Dr. št. 88 članov. ^ društvu sv Roka 113, Denver, Colo, 12282 Franc Mane, ro] 1885, 12283 Jožef Lavrič, roj 1874, spr. 25. sept. 1907 Dr. št. 32 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 4013 Franc Avsec, 16. sept. 1907 I. dr. št. 382 članov. II. dr. št. 45 clanov. °d društva sv Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., k društvu Jezus Dob. H Past 12, Enumclaw, Wash., 9655 Jožef Siškar, 16. sept. 1907. m, I. dr. st. 34 clanov. II. dr. št. 48 članov. društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., k društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 2830 Janez Jenič, 21. sept. 1907. I- dr st. 48 clanov. e. II. dr. st. 348 clanov. 0(1 društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., k društvu sv. Jožefa 7- Pueblo, " Colo, 5520 Anton Zakrajšek, 21. sept. 1907. I- dr. st. 168 clanov. II. dr. št. 348 članov. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K dtuštvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 6731 Janez Rom, 20 sept. Dr. st. 92 clanov. § društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3903 Jožef Pugd, ,7. sept. I90g * društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 11038 Janez Bikela^ i6^seg. 1907.^ I društvu Marije Sed. Zal. 84, Trimountain, Mich., 9191 Anton Jurkovič, 7970 I Štefan Rački, 16. sept. 1907. , . .?£ "6 cano^ ^ društvu Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 11546 Alojzij Špehek, 19 sept. ,QO- Dr. st. 55 clanov. g A SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva Jezus Dob. Past. 32, Enumclaw, Wash, 4447 Jožef Peče, 16. sept. L lgo? Dr. št. 48 clanov. °d društva sv Petra in Pavla 38, Kansas City, ICans, 7093 Peter Sajnič, 1818 Nikolaj Milčinovič, 19- sej*. 1907. Dr. Št. 78 članov. °d društva Jezus Dob. Past. 49, Sharpsburg, Pa, 6634 Anton Muc, 23. sept. Dr. št. 52 članov. Al društva vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 8786 Janez Režek, 8648 ^ Mihael Mulek, 23. sept. 1907. ?r.st. p clanov °d društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn, 8/55 Anton V.rant, 6917 Jožef ^ Jamnik, 9. sept. 1907. . , f "3 £la»?v' °d društva Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich, 10928 Jakob Barentin-bk čič, 11666 Janez Malnar, 19. sept. 1907. „ Dr. st. 116 clanov. °d društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn, 5260 Franc Anzelc^ 16. sept. 1907. Dr. st. 86 članov. |L IZLOČENI ČLANI: °d društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa, 9726 Janez Zupančič, 16. sept. 1907. Dr. st. 116 članov. Od društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa, 7438 Matija Božič, 26. avg. 1907. Dr. st. 100 članov. °d društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn, 10077 J»"ez Glavan, 11327 Franc Zalar, 8582 Jožef Kovačič, 9. sept. 1907. Dr- st. 113 clanov. PRISTOPILE ČLANICE. * društvu sv. Jožefa 7, P«eblo, Colo, 3384 Marija Papež roj 1885, spr. 25. sept 1907 Dr st 168 članic" * društvu sv.'Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich, 3385 Margareta Maurin, roj h roj 1889, spr. 25. sept. 1907. st 18 cla»'c- * društvu Marije Sed. Žal. 81, Pittsburg, Pa, 3386 Ana Ucman, roj 1887, L 3387 Marija Beluš, roj 1872, spr. 25. sept. 1907. Dr. st. 69 članic. 6 društvu sv Jožefa 103, Milwaukee, Wis, 3388 Teofila Janezic, roj 1883, spr. 25. sept. 1907. ^ - aMT_F Dr' št 6 čla»ic' PRESTOPILE ČLANICE. °d društva sv Cirila in Metoda 4, Tower, Minn, k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn, 2267 Marija Jerič, 16. sept. 1907- I. dr. st. 30 članic. II. dr. št. 33 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva Jezus Dob. Pasti? 32, Enumclaw, Wash, 1880 Jožefa Peče, 16. ' sept. 1907. . , .. Dr- st. 21 članic, pd društva sv. Antona Pad. 72, Ely, Minn, 2340 Apolonija Jamnik, 9. sept. 7 i007 Dr. št. 14 članic. IZLOČENE ČLANICE. °d društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans, 3193 Marija Milčinovič, 16. t sept. 1907. . . ., T, _Dr- št 39 članic. JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote. Društvene vesti. . Chicago, 111, 24. sept. — Opozarjam j. c društva sv. Alojzija št. 47. K. S. ^ Jednote in posebno tiste, katerih E1 ''"o na seji dne 22. t. m, da pridete Pravem času in sicer ob pol ene popoludne v društveno dvorano 29. septembra, ker bode obravna-deset let, kar je društvo ustanov- ljeno, in v ta namen si društvo tudi kupi novo zastavo. Zatorej je imenovano društvo še več slovenskih in hrvatskih katoliških društev pozvalo na pomoč, in zatorej se v imenu društva vsem tistim društvom zanaprej zahvaljujem, katera nam ustrežejo, pa tudi tistim, katera so odgovorila, da se ne morejo udeležiti, ker so malo preveč oddaljena. Zatorej vas prosim, slavna društva, da bi se sešla pred svojimi dvoranami ob pol ene ure. Pa tudi se zanaprej zahvaljujem materi in botri naše zastave ter chicaškim vr- lim dekletom, katere bodo šle za družice. I11 tem potom izkažemo slovenskim odpadnikom, da smo katoliški Slovenci složni. To se bo pokazalo zlasti pri korakanju do naše slovenske cerkve sv. Štefana, kjer bo imel naš č. g. župnik A. Sojar lep nagovor. Torej na noge! J. Vukšinič, predsednik. Iz slovenskih naselbin. +0+0+0+C+0+0+04 Byesville, Ohio, 18. sept. — Tu gre z delom dobro. Dela se vsak dan. Ko gar veseli delo v premogovih jamah, lahko pride sem. Ni kamenja, ne plina, ne vode v jamah. Tu se lahko zasluži čez trideset dolarjev na dva tedna. Calumet, Mich, 20. sept. — V ponedeljek so se zbrali v Duluthu direktorji Calumet & Arizona družbe, med njimi tudi naš rojak Peter Rupe, ki je pri družbi za blagajnika, ter so sklenili zmanjšati produkcijo bakra za 50 odst. Isto velja za North Butte. C. & A. je dosedaj proizvajala 1,400 ton bakra, zmanjšala se bo torej produkcija za 700 ton in pri North Butte za 550 ton. Za oba rudnika skupaj bo znašalo 1,250 ton ali 2,500,000 funtov manj bakra na mesec. C. & A. je največji rudnik v Warren okrožju v Bis-bee, Ariz, ill North Butte je velika družba v Butte, Mont. Ta sklep direktorjev stopi v veljavo takoj. Polovica vseh delavcev po teh rudnikih bo izgubila delo. Amalgamated v Butte je odpustila že 30 odst. delavcev. Uradniki in direktorji so prvotno nameravali zapreti vse rudnike te družbe, dokler se cena bakra ne zviša in se sedanja zaloga ne porabi. To bi bilo usodepolno za cel Butte okraj, ker se približuje zima in nemogoče bi bilo-odvrniti hudo bedo med prebivalstvom. Mestni svetovalci so protestirali pri družbinem vodstvu, ker bi se ljudstvo preveč razburilo, ako bi bilo naenkrat brez dela. Zaprli so rudnike Diamond, Little Mina, West Colusa, Leonard, Belmont, Collatin itd. Vzrok temu postopanju družb je velika zaloga čistega bakra, ki znaša skoro 250,000,000 funtov. Od maja sem se je prodalo jako malo te, kovine. Cena bakra je radi tega padla od 26 centov funt 11a i6j4 in niti po tej ceni ni mogoče dobiti kupcev. Prav mogoče je, da bodo tudi drugi rudniki omejili svoje delo. — Cal. & Hecla je opustila dela v dveh rudnikih Keweenaw na takozva-ni Montreal žili, ker ni bilo pričakovati uspehov. Nekateri so mislili, da hoče slediti vzgledu Amalgamated/. North Butte in Cal. & Arizona družbam, vendar se njen baker hitro prodaja, pred vsem manjšini kupcem. Na roki ima le malo kovine. — Ako se bo delo v slovenski cerkvi tako urno nadaljevalo kot do sedaj, smemo upati da bodo gorenji prostori gotovi do Božiča. Pogled 11a o-kraske (dekoracije), kolikor je že gotovih, priča, da je stavbni odbor izbral pravega kontraktorja, ki razume svoj posel. Cerkev bo slovesno blagoslovljena bržkone šele 11a spomlad ker zima za podobne slavnosti ni pripraven čas. — Zgradbe. Poslopje .Hrvatske Zadružne trgovine se počasi dviguje od tal. Zidarjev je jako težko dobiti, naročiti so jih morali prav iz Chicage. Ko bo enkrat dogotovljena, bo ta prodajalna ena izmed najbolj modernih trgovin v našem mestu in v ponos hrvatskemu narodu. Gl. — Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St. Odprto pismo Slovencem. Cenjeni Collins Medical Institute 1 Vam naznanim, da sem popolnoma ozdravila po Vaših zdravilih. Sedaj ne čutim nobenih bolečin več, za kar se Vam srčno zahvaljujem. Če bodem še kedaj bolana, se bodem že vedela kam obrniti in tudi drugim rojakom Vas bodem priporočala. Ostajam Vam hvaležna do hladnega groba. Marija Meglič, 1168 Western Ave, Chicago, 111. Avstro-ogrski zakon proti ponarejanju vin stopi v veljavo 1. decern, t. 1. Ne trpite za reumatizmom, DrguitP otekle in bolno ude z, Pr. RlCHTERJEVi^ SidroPainExpdle^ in čudili se bodete radi liitrčT ga ozdravljenja. — Itahil s.-m ya3 Pain Expeller 20 ]„t drugod in tukaj z i«, bornimi vs j >e-hi v slučajih reumatizina hlajenja, bolezni v kri> sličnih pojavah. Sedi morem biti brez njee-a o RevH. W. Freytag, Ha T Na vsaki stekla k I Anaša varnostna zi "sidro". 25 in 50 cent. v vseh leb F. Ad.RICHTBRt 215 Pearl St., New Yor rein ne m. a Denare v staro domovino pošiljamo: ............ za 10.30 ...........................50 kron, za $ 20.50 ............................100 kron, za $ 40.90 ............................200 kron, za $| 102.00 .........................500 kron, za $} 204.00 ...........» .. 1000 kron, za $1017.00 ............................5000 kron. FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York. 6i04fSt. Clair Ave., NE, Cleveland, O Vina 11a prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam ntravna vina, pridelek vinograda 99 ill Girt Vineyard Iclio vino od 35c do 45c gal, staro vino po 50o galon, ries-Ung vino po 55o galon. Tudi raz pošiljam pristen drožnik in fino sli\o\ko. Fino niufkatel vino po 5^o galon. Na zahtevan je pošjem e. Vsa naročila pošljite na Stephen Jakše, COMPAGNIJE GENERALE TRANSALANTIQM FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H P LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State Street, New York Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 3127 Archer Ave, Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17th St, St. Louis, Mo. JOLIET CITIZENS BREWING CO. Collins Street, Joliet, 111. Cro -Box 77— kett, Contra Costa Co.,Cal. Pospiniemo flsnar naposBstva Gerfaan Loan and Savings Bank. MIRTUTWESTPHA. L, U. Bluff St. JOLIET. ILL p"* i Joliet M RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA. KAPITAL $100,000.00 ^ * MASON, predsednik. podpredsednik Y, blagajnik. 1 Clinton ulic. Izdelovalci najboljšega piva sodčkih iiisteklcnicab. VSAKDO "V~E? DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ, Ako kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. Pozor, Rojaki! Naznanjamo, da smo otvorili GOSTILNO. v kiterej bodemo točili fino Ci-tfaens pivo, žganje in vino. JOIN MAHKOVEC & CO. 208 Jack sou St. Mitu. Stefanich,Man ager. Pozor rojaki! Ku)ite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neod-visti v par letih. Prii'te k nam, da se pomenimo SVOJI K SVOJIM! Prua In edina slovenska tordha v Ameriki. *gt Vsih društvenih ^ potrebščin. John i Gosar Co. 719 High St., W. Uoboken, N. J. Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) re-galij, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd. Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni. Z bratskim pozdravom JOHN N. GOSAR CO. Član K. S. K. J. in J. S. K. J. 2 H •n 5Ž x H 04 O H Q O M S3 O i-< a £ 5 o« o NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE. VI. B. Schuster Younft Building .....-JOLIET, ILLINOIS........ Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.*gD3S Kranjska hranilnica v Ljubljani | USTANOVLJENA LETA 1820. sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek samfl. Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron. Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron. Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa 85,105,396 kron, in sicer znašajo med drugimi zakladi: j- ■ ■ j.- Zemljeknjižno zavarovane terjatve.............. 37,877422 K Posojila občinam in kor- p.oracijam............ 1,979,582 K Menice................. 738,000 K Vrednostni papirji....... 32,977,386 K Vrednost hiš v Ljubljani, Trstu in Dunaju ter K«ščin ............... 2,920,893 K Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Skrivnost mojstra Cornilleja. (Iz francoščine.) •J- i ? Y Y Y Y Y T Y Y Y t I I | I i Y Y Y Y T Y Y t f I Y JOSEPH THISKB'« OF 'er. VM' »eoistcrih. Radosti življenja je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dooim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pre-bavljanja, ker Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponarodbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno! kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. Dober okus. Dobro prel>avljanje, Dobro zdravje. Močni živci. I\l,oene mišice. Dolg-o življenje. * t Y t S * s Y Y T ? Y Y i « I Y Y I t T T v I Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno-'' gim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot f zabrapilo bolezni. -— ; t POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se t morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač. i Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. I _ ? -1 Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih špecijalitetah: Trine rjavem brinje vcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. A M liRl sodnik najmanj desetkrat prizadeval prepričati in zagotoviti mi, da je ogrska sodnija boljša kot. avstrijska, sini se poslovil ter jo mahnil proti domu. še prej sem se pa ustavil v gostilni, kjer sem se zjutraj ustavil. Tu mi stopita moja znanca Rosenstein in Ehfen reich naproti; Rosenstein je vrt« s srebrom okovawp veliko pipo v rol&h. "Dragi gospod! Zakaj ste mi to |ia-hudili!" nagovori me Rosenstein. | "Gospod! Tega ste sami krivi!" "Vem," nadaljuje čifut, kakor bi moj odgovor preslišal, "vem, da Ite kadilec. Glejte! Ta pipa je moje ltej-dražje vse. Nate, vzemite jo!" "Prijatelj, takšna pipa je zame p e-draga!" "Saj ne zahtevam niti beliča zai jo. Vzemite jo za spomin od Rosenstei ia, ki vam je dal že mnogo skupiti, in tipam, da še bodeva barantala. Tu je pa izvrsten tobak zraven in moj svak v mi je djal v sani osem steklenic najb lj-šega vina. Samo eno prošnjo imair še do vas." Radoveden sem napel ušesi, kaj i ;ki me misli prositi. "Vidite gospod! Nimam mnogo frc-moženja, a dolgujem pa še nekatei m. Zatorej vas prosim, ne povejte ni 0-nnir, na kak način ste prišli do der tr- Smeje sem obljubil "častivrednen u" trgovcu, vzel pipo in tobak ter se ; d-peljal. Dobro 'pa sem držal bes« [0j ki sem jo dal Židu Rosensteinu, k jti —vprašal me ni nikdo nikoli nič.; Frailcet Mamai, star citraš, ki prle večkrat k meni, da popijeva skupaj šičo rujnega vina in se kratkočasi a, mi je pripovedoval nedavno malo a-ško dramo, lei se je vršila v moj m mlinu pred kakimi dvajsetimi leti. lo-vest dobrega moža me je ganila in j0_ vedati jo hočem tudi vam tako, kal-,r sem jo sam slišal. Predstavljaj si, dragi bralec, da c-diš za mizo, na kateri se sveti majOi;a s sladkim vincem in da ti pripovedi je zgodbo star citraš. "Naša okolica, ljubj gospod, ni |ja vedno tako mrtva in tiha, kakor j veselo vrtel na hribf'> prav pred parnim mlinom. Bil je mlln očeta Cornilleja, mlin, v katerem sedju sedimo. * * * ..]. Mojster Gornille je bil star mlihlT. ki je živel že šestdeset let v mlinu I" bil ves vnet v svojem poklicu. Nof>> parni mlin ga je spravil čisto iz urija-Osem dni je tekal po vasi, zbiral lji|l> okrog sebe- in kričal na vso moč, fa bo moka iz parnega mlina vso okolif0 zastrupila. "Nikari ne hodite tja," k|-čal je, "ti falotje rneljejo s paro, ki je iznajdba vragova, dočim delam jaz! z vetroni, ki je dih božji." In hvalil je veterne mline na vfe pretege, toda nobenega ni bilo, ki P' tpu pritegnil. starca je pograbila jeza, zaprl se je v svoj mlin in živel čisto sam zase ki>* divja žival. Tudi ni imel pri sebi svO-jc vnukinje Vivettc, petnajstletne^ dekleta, ki ni imela po smrti svojih roditeljev nikogar, razun starega očct?; Ubožica je morala'služiti za svoj obstanek in si iskati dela pri žetvi, trgatvi in pri reji sviloprejk. In vendar se je zdelo, da stari oče prisrčno ljubi otroka. Večkrat je šel v največji vročini štiri milje daleč, da bi videl dekleta pri delu. Ako je bil pri njej, opazoval jo je ure in ure in jokal... fcjudje v okolici so menili, da je stari mlinar odgnal Vivetto iz zgolj sko-posti in da mu to. ne dela časti, ako svojo vnukinjo pošilja od jedne kmetije do druge in izpostavlja mlado dekle vsem brutalnostim hlapcev in druge sodrge. Šteli so mu tudi v zlo, da hodi tak mož, kakor je mojster Cor-nille, ki je doslej vedno gledal u:- se, po cesti kakor cigan, bos, s preluknjano kapo in raztrganimi hlačami. Resnica je, da smo se ga vsi sramovali, (Nadaljevanje na 7. strani.) Ogrsko sodišče. (Iz spominov starega trgovca.) ....... -•-■'——Z__C.--ZL.^. -..TT*■ 1 t " M »"ff«**m^B ANTON NEMANICH, 205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL. Prvi slovenski pogrelmiški ZAVOD IN KONJUŠNICA. Chicago Phone 2273. Northwestern Phone 416. Sodna dvorana 1. Potrkam in vstopim. Za dolgo rjavo mizo, ki je bila pre-grnjena z zelenim prtom, je sedel rejcu možiček zabuhlega obraza in dolgimi brki, pušeč iz ogrske pipe z dolgo cevjo. Niti časa nisem imel nagovoriti ga, že zarezi nad menoj. "Kaj bi radi?" "Slavni gospod! V vašem sodnem okraju je trgovec Rosenstein, ki mi dolguje 1000 goldinarjev..." "Kaj to meni mar! Če bi imel od vseh j udov izterjati denar, bi pač imel čez glavo opravka!" Na ta nemilostni vsprejem 11111 odvrnem : "Prosim, oprostite! Jaz ne prosim, da bi mi vi terjatev izterjali. Glejte, tujec sem in ne vem vaših šeg in postav. Brez moči visokega gospoda ne dobim niti počenega groša. Mislil sem torej, da bi slavni gospod kupili menici; ne dvomim, da dobite lahko celo terjatev do vinarja brez težkoč." "To je kaj druzega. Imate li menici?" Izročim 11111 jih. Z zadovoljnega o-braza sem bral. da mu ponudba in menici ugajata. Ponudi mi stol ter vpraša : "Koliko hočete imeti?" Spomnil sem se Gajdulekovih ljesed ter tudi koj odgovoril: "Kolikor mi sami blagovolite dati." "Ste-li zadovoljni s 50 odst.?" Objel bi ga bil samega veselja pri teh besedah. — Če bi mi 11a potu kdo ponudil 10 odst., bi mu pri priči prodal menici. — Napravim kolikor mogoče resen obraz, skoraj kisel, ter prikimam. "Janoszi" I11 vstopil je dolgi ordonanc. ki sem ga videl 11a hodniku. "Janoš! Steklenico vina in dve kupici! Ob enem naroči gbspej, da imamo danes gosta iz Moravskega! Potem povej blagajničarju, da pride kmalu k meni in zatem mi privedr Rdsen-steina in Ehrenreicha," Kmalu je stala pred nama steklenica z vinom. Ne dolgo, in v sodno "dvorano" — če jo smem tako imenovati — vstopi suho človeče. blagajničar in za kakih pet minut se že prikažeta med vrati poštenjakoviča Ro-ensieina in lihreiireich. "Ti Rosenstein," oglasi, sq zdajci moj gostitelj, "ti Rosenstein! Ti dol-guješ temu gospodu, ki je maj prijatelj, 1006 goldinarjev iti , obresti po :-.osV 01A sto že pet let. rok pa je pote.-kel 'že pred 14 dnevi. Zakaj ne plačaš?.'" "Prežlahtni, premilostni gospod." moleduje zid, "saj veste, da sem ob vse premoženje. V Budimpešti sem izgubil vse ter sem docela uničen in komaj preživljam ženo in otroke in-kako ter s čim naj poplačam to ogromno svoto!" "Slepar!' goljuf! Ti si' še upaš kaj tticega nični natvezati. Misli^ da mi ni znano, da si dal vso svojo premičnino in premoženje prepisati na svakovo ime. da tako lažje oslepariš svoje upnike! - Poznaš li te menice? So tvoje5" _ "Menice so res moje, tod.i pr.emilo-stni. .," ...;,■.; "Molči! Ker ne moreš ti. plača tvoj nvak s tvojim denarjem- In sicer pla-čn: glavnico, obresti, stroške in pot-nino gospodu, ki je sredi največje zime moral na tako dolgo pot za svojim denarjem. Če pa ne 'marnš, hnsama te-remtete, jih dobita ti in tvoj svak vsak j po 50, in nato v železju v komitatno ječo - basta!" Ogrski Salomon je sodbo izrekel ter si globoko oddahnil. Sedaj ni pomagalo več nobeno tarnanje iti nobena prošnja. Sklicevala sta se na vse patri-jarlie od Abrahama naprej, da bi o-nieličala strogega sodnika. Slednjič celo kleče s sklenjenima rokama prosita milostnejše sodbe, a sodnik se ne zmeni za vse, (o, temveč namigne Ja-iio.štt. ki kmalu prileze z dolgo klopjo ter se z;ične pripravljati ha nadaljnje izvrševanje sodbe. To je pomagalo, Krivonbsca začneta prositi za 40 odst., 30, odst., 10 odst. popusta, nazadnje sta 'pripravljena plačati dolg brez drugih stroškbv v obrokih, toda Salomon je neizprosen. Janoš mirno čaka povelja. Ko cifuta uvidita. da ne pomaga ne prošnji ue stok, se odločita plačati. Sodnik odredi Janoša, da.odide z Eh-! enrt-ii-hom po denar dočim mora ostati Rosenstein v sodni dvorani, dokler se onadva ne vrneta z denarjem. Po preteku kakih 10 minut Se vrneta:' Obema Židoma se obraz razjasni ob spogledn. To nista bila več ona ponižna Žida. Z veliko samozavestjo in v. nekakim ponosom je mirno naštel Rosenstein na mizo 1500 gld., a nato sta trdo stopajoč odkorakala. Ko sva bila« sodnikom zopet sama, odšteje ta 750 gld. ter jih mirno spravi v svojo listnico in kazaje 11a ostali denar, reče; "Ono je pa vaše. Mislim, da ste napravili dobro kupčijo. Pa vselej ne gre tako gladko. Pred tednom sem imel opraviti z nekim mlinarjem, tudi Židom. Dal sem mu jih našteti 25, pa še ni plačal. Ko mu jih pa odmerim še 25, tedaj šele privoli v plačilo. — 1 a to me je pa res utrudilo. Sicer je pa tudi že čas kosila. Pridite z menoj! Danes obedujete pri meni." In šla sva. Obed je bil dober, a vino še boljše in sodnik ni štedil ž njim. Ko si je Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i, dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza. Stanovanje 1000 N. Chicago St. N. W. Phone 344. POZOR, ROJAKI! Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno IVIoderno gostilno National Buffet v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog. Naprodaj imam tudi 4 hiše in 10 lot poceni. Rojaki Dobrodošli! ANTON T. TERDICH, 203 Ruby St. N. W. Phone 825. Joliet, 111, DENARJE V STARO DOMOVINO pošiljamo: 100 kron za $20.45 SLOV. AM. TISKOVNA DRUŽBA Joliet, Illinois. E. PORTER BREWING COMPANY EAGLE BREWERY izdelovalci I 0LEŽANE PIVE PALE ALE IN | LONDON PORTFB K Posebnost je / K Pale Wiener BI P Joseph Stuktl, • avstr zastopnik JOLIET, ILL- So. Bluff Street, Pozor, Rojaki Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje The Central Rojakom se priporočam v obilen poset Isaac Verl>icli lao Moen Ave. Rockdale, 111. Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les. Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postxegH z najnižjimi tržnimi ce-nami.. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa, Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, lat«, cederne stebre, deske in šmgme vsake vrste Nas prostor je M Despkwes Hutu novega kaiuhu Fredao kup« LUMBER, oglasi s< pn nas m gJ ^ Mite bomo zadovotjlii hi fl pr&rtnHi denar. w- J. LYONS, Naš Office J. U*b4f ^ M Wfhl DESPLAINEB IN CLINTON FRANK MEDOSH Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-lcarte ter poSilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega. Poštena Postrežba vsakemu. TelephoueJ231; South Chicago 9478 Ewiug Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Leto 1848 je bilo za marsikaterega trgovca in tovarnarja, ki je imel svoje upnike v Poljski in Ogrski, kaj usodno. Mnogo poljskih in ogrskih kri-vonoscev je pozabilo svojih obveznosti, tako, da je marsikateri tovarnar bil prisiljen plačila ustaviti, ali celo tovar-' no zapreti. Imel sem malo tovarno za izdelovanje sukna. Med drugimi dvomljivimi upniki je bil tudi ogrski žid Abraham Rosenstein v malem mestecu Zc... Imel sem dve menici; eno glasečo se na 600 goldinarjev in drugo za 400 goldinarjev. A kaj sta mi pomagali! Zve del sem, da je vse blago in celo židovo pohištvo prevzel eden njegovih sorodnikov v upravljanje ter da je na ta način Rosenstein brez premoženja. Na moja pisma mi 111 niti odgovoril, vendar nisem radi tega obesil terjatve 11a klin in pometal onih dveh menic v o-genj, ampak upal sem se osebno z Ro-sensteinom pomeniti ter dobiti svoji menici vsaj 40 odstot. plačani. Prijatelji so se mi posmehovali, češ, da je škoda vsakega božjaka v ta namen, a jaz jo vseeno mahnem na Ogrsko. Potovanje po avstrijskih tleh je bilo še dokaj ugodno. Komaj pa sem imel za seboj reko Litvo ter sem stopal po srečni Ogrski, je bilo pa potovanje manj prijetno. Bilo je pozimi Ledena burja je tulila in s snegom je medlo, da so se zameti v enomer kopičili in množili. Skoraj 11a vsaki postaji sem moral čakati po več ur, pre-dno jc vlak zopet odrinil. Srečno se naposled pripeljem do Požuna. Tu se ustavim v gostilni "Pri črnem medvedu". Vprašani natakarja, kdaj pojde vlak dalje proti Zc.. . A ta mi naznani ne baš preveselo novico, da je tir še. večjidel žameten; kdaj bo pa toliko dober, da bo mogoče vlaku dalje peljati, se pa ne ve. Pristavi še: "Sicer pa lahko poizveste natančneje pri postajenačelniku, ki sedi v zadnji sobi." Ko se prerijem preko miz in stolov do "zadnje" šobe, je bila (a tako zakajena, da sem komaj razločeval posamezne osebe, 'l^u je sedel pri okrogli mizi postajenačelnik z drugimi gospodi uradniki in tarokiral. Vsi so. ptišili kakor za stavo. Ko jih pozdravim ter se jim predstavjip, vprašam postajena-čcinika, bo li do jutri ;že tir prost ih kdaj odide v drugem slučaju vlak. Gospod me nezaupno pogleda, pa reče: "Hat! Kuj jaz vem, bo li dovolj delavcev ali ne,'' in sv obrne od mene ter se zagleda v svoje karte. "Pa 'domine spcctaWiis!' Če bi pa ne: bilo delavcev, kaj po/em? Kdaj odrine poten: ytak?" "Kadar bo južno vreme. Delavcev najeti se itak ne izplača!" S tem sem bil odslovijen. Sedaj mi ni preostalo drugega, kot najeli sani, ter se tako odpeljati do dragega mi Rosensteina. Rezko so škripale sani in le počasi, komaj vidno so se premikale naprej. Ob štifill popoldne pa začne moj voz-1 nik štrajka t i rekoč, da se morajo v bliž nji vasi konji odpočiti. Nisem se mogel ustavljati in tako snio krenili v ondotno čnrdo na mojo srečo. V vasi je bil dobroznani mešetar GajduHfk. Kei" sem vedel, da ti ljudje najbolje Vtfdo, kako stoji ta ali oni s svojim" kre ditom, se napotim k njemu. "Gajdulek!" ga nagovorim. "Gajdu-lek! Povejte mi, ua! kak način- bi prišel jaz do svojega denarja." In povedal sem mu, kako stoje stvari. "Dam vam deset goldinarjev in zagotovim vain, da bom molčal, kakor grob. Ne bom vas izdal! In, ako kaj dosežem, ne bo mi žal še drugih deset goldinarjev." "Gospod!" odgovori mešetar. "Dobri ste in prijazni; tudi siromaku privoščite zaslužek. Jaz vem, kako dobite najlažje' svoj denar, le..." "l.e hitro 11a dan s tvojo bistrostjo!" "Peljite se jutri ob 9. uri od tu v ' !£e..., a he k Rosensteinu, ampak naravnost k sodniku. To vam je mogo-'čleii gospod! Razložite mu celo zadevo, in če vas tudi nahruli, ne prestrašite se takoj; stavim, da se sporazumeta. - - .lvaj pa, ali imate 'nicnici s , seboj ?" "Dji, in že iztoženi." "Dobro." poučuje, me Gajdulek, "ponudite mji menici v nakup, a ue stavite cent"! Kar vam da, vzemite, ker to je tako, kakor bi denar na ct^li pobrali. Nasprotno ne dobite nič." "llvala ti lepa! "Se nekaj! Kaj pa če mogočni sodnik menic nt kupi, kaj potem? Ali naj tožim?" "Ha! Tožiti! Pa na Ogrskem! Vaši vnuki bi še čakali na odlok, a denarja bi pa sploh nikoli ne videli. Če vam sodnik menic ne odkupi, vam ne pre-ostajc drugega, nego ubrati isto pot pod noge, po kateri ste ravnokar dospeli. To je moj svet in rečem vam: dober svet." Drugo jutro se napotim k sodniku. Moško jo primaham do velikega poslopja. T.o je bila sodnija, ali vsaj predstavljalo naj bi sodnijsko poslopje. Bilo je namreč bolj podobno več ji in boljši kmetiji. Razni hlevi so se. vrstili blizu sodnega dvora.Rezek vonj po gnoju je nasičeval jutranji zrak o-kolu poslopja. Stopim v dvor. Na dolgem pritličnem hodniku naletim 11a sodnega slugo, ki je čakal ukazov in povelja mogočnega sodnika. Na koncu bednika pridem do vrat z napisom: AMERIKANSKI SLOVENEC nazaj. Vsi oni ljudje iz parnega mlina so tatovi! Hoteli smo ga zmagoslavno peljati v vas. "Ne, ne, ljubi otroci, najprvo moram dati svojemu ililinu jesti. Pomislite vendar, koliko časa je že tega, od kar ni dobil nič. Vsi smo imeli solze v očeh, ko smo videli, kako se je starec trudil, kako jc stresal žito iz vreč; in ko se je mlelo žito, kako je vse skrbno nadzoroval. Povedati moram, da nismo od onega dne nikdar več pustili mlinarja brez dela. Mojster Cornille je slednjič u-mrl in veternice njegovega mlina se niso odsihmal nič več vrtile... Po nje govi smrti ni nihče več opravljal obrti v mlinu. Kaj hočemo, gospod, vse ima svoj konec in zdi se, da je čas mlinov na veter ravnotako prešel, ko čas parlamentov in sukenj z dolgimi škrici." (Nadaljevanje s 6. strani.) ako jc prišel v nedeljo k maši in CorniHe je to tako dobro vedel, da se ni upal prisesti k nam v klop. Stal je vse lej poleg kropilnega kamena med u-božci. Bilo je nekaj nejasnega v življenju mojstra Cornilleja. 2e dolgo ni nihče iz vasi prinesel k njemu Sita in vendar so se vedno vrtile veternice njegovega mlina kakor prej. Zvečer so srečavali na cesti starega mlinarja, ki je gonil pred sabo osla, obloženega z veliko vrečo, polno moke. — Dober večer, mojster Cornille,— ogovarjali so ga kmetje, — ti pa še vedno melješ! — Seveda, ljubi otroci, — je odgovarjal starec veselo — hvala Bogu, vedno imam veliko dela. Če ga je pa kdo še dalje povpraševal, kje dobi toliko dela, djal je prst na usta in resno odgovoril: "Za izvoz meljem, ljubi otroci." Več ni bilo spraviti iz njega. Da bi mogel kdo stopiti v mlin, o tem še misliti ni bilo treba. Še celo mala Vivette ni smela noter.. . Če si šel mimo mlina, videl si vrata zaklenjena. Velike veternice so se vedno vrtile, stari osel se je pasel na jasi in stara mjička, ki se je grela na oknih v solnčnih žarkih, gledala je potuhnjeno doli. Vse to je izgledalo zelo skrivnostno in dalo povod najrazličnejšim govoricam. Vsak je hotel skrivnost Cor nilleja po svoje raztolmačiti. Obče mnenje pa je bilo, da se nahaja v njegovem mlinu več vreč z denarjem, kot z moko. POZOR GOSTILNIČARJI! S,: Ne plačujte za vino in viski previsokih cen, ker se dobi to cenejše! Jaz, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, koristnejše in cenejše kakor vsak drugi. Proti direktnemu naročilu 'n takojšnjemu plačilu izdaten popust, ker si stem prihranim čas, vozne in druge velike stroške. : Prodajam starokrajski brinjevec, Priznano zdravilo za vse trebušne in ledvične bolezni. "Higlife Bitters" in grenčec je najkoristnejša pijača, kar jih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnosti in čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daja telesu moč. Prodajam tudi "Old Country Tre-Ster" ali tropinovec, kuhan iz pristnih 'n čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, slivovico, konjak, Old Tom, Gin, Imperial, Dry, Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Riesling itd., sploh vse pijače, ki jih mora imeti na razpolago vsak dober gostilničar. Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinke po $24 tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — Tu vse "Union Made". A. HORVAT, ' Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer, 600 N. Chicago Street, Joliet, Illinois. — Zavedni naročniki, priporočajte naš list! r tf/K'MGH Dr WALNUTH BOLNIKOM NA ZNANJE NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111. NAPRODAJ LEPO IN VELIKO stanovanje. V hiši je prostora za 4 družine. Zemljišče je 35x168 ft. blizu slovenske cerkve. Več pove: John Starec, 1048 So. Lincoln St., Chicago, 111. 40t4 FILIP HIBLEU Konečno se je pa vendar vse pojasnilo, Le poslušajte, kako! Ko sem nekoč citral mladini pri plesu, zapazil sem, da sta se zaljubila moj starejši sin in Vivette. To me'ni nič vjezilo, ker je bilo ime mojstra Cornilleja sicer spoštovano in tudi... vesel bi bil, če bi videl Vivetto, to golobičico o-bračati se v svoji. hiši. Ker pa je bil zaljubljeni par vedno skupaj, sklenil sem stvar urediti in sem se napotil v mlin, da bi govoril s starim očetom dekletovim. Stari čarovnik! Ko bi le videli, kako me je sprejel! Nisem ga mogel pregovoriti, da bi mi odprl. Sko zi ključavnico sem mu moral povedati vzrok svojega prihoda in ona vražja, mršava mačka je predla nad mojo gla-vo. Starec mi ni pustil, da bi dokončal, ampak kričal je nad mano zelo nevljudno: "Če se ti mudi svojega sina oženiti, le dobi zanj kako deklico iz parnega mlina!"... Lahko si mislite, kako so me te besede razkačile, vendar sem bil dovolj hladnokrven in premagal sem se. Pustil sem starega norca v mlinu in sem šel povedat otrokoma o svojem neuspehu... Uboga otroka mi najprvo še verjela nista in sta me prosila, naj jima pustim samima iti v mlin in s starim očetom govoriti.. . Nisem jima odrekel te želje in zaročenca sta odšla. Mojster Cornille je ravno odšel iz mlina, ko sta onadva prišla tja. Vrata so bila zaklenjena, toda starec je' pustit lestvo, prislonjeno ob oknu in tako je prišlo otrokoma na misel, da bi šla noter skozi okno in videla, kaj se godi pravzaprav v tem glasovitem mlinu... Čudno! Mlin je bil prazen. Niti enega žitnega zrnca, niti najmanjšega prahu od moke ni bilo na stenah ali na pajčevinah. Tudi se ni razširjal oni lepi duh po zmletem žitu, katerega zaduhaš v mlinu... Posteljnak je bil ves pokrit s prahom in na njem je spala velika mršava mačka. Tudi vse drugo je naredilo vtisk revščine in zapuščenosti: na postelji so ležale cunje, na stopnjicah košček kruha in v enem kotu sobe tri ali štiri raztrgane vreče, iz katerih se je vsul pesek in sipa. To je bila torej skrivnost mojstra Cornilleja. Ta pesek in to sipo je vlačil njegov osel vsak večer po cesti, da bi ljudje mislili, da ima še vedno dosti dela... Ubogi mlin! Ubogi Cornille! Že davno je bilo, odkar mu je vzel parni mlin zadnje delo. Veternice pa so se vrtile še vedno, toda mlin ni deloval več. Otroka sta prišla s solzami v očeh k meni in mi pripovedovala, kaj sta videla... Nemudoma sem hitel k sosedom in jim povedal celo stvar. Sklenili so, da poneso mojstru Cornilleju vse žito, kar ga imajo doma. Cela vas se je napotila v njegov mlin in prišli smo k njemu s celo trumo oslov, ki so bili obloženi s pravim žitom. Vrata mlina so bila na stežaj odprta. Pred vrati pa je sedel sam na vreči stari mojster Cornille. Komolce je opiral na kolena, glavo v dlani. Ko se je povrnil, je zapazil, da je prišel nekdo k njemu in da je zvedel njegovo skrivnost. — Oh, jaz ubožec, — tožil je, — sedaj mi ne ostane druzega, ko umreti. Mlinu so vzeli čast. In zdihoval je tako, da bi se ga kamen usmilil. Dajal je svojemu mlinu tako ljubka imena in se pogovarjal z njim, ko z živim bitjem. V tem trenutku smo prišli z osli in zaklicali smo po nekdanji navadi: — Hej, mlin! Hej, mojster Cornille! Djali smo vreče na kup pred vrata in relečkastorumena zrna so pala na tla. Mojster Cornille je debelo pogledal. Vzel je žito v roko, jokal in smejal se obenem in rekel: — Ah, to je , žito. Moj Bog, pravo žito. Pustite me, da se ga nagle-dam... Nato se je obrnil k nam: — Ah, dobro sem vedel, da pridete 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. . ............priporoča rojakom svojo SLUŽBO DOBI PRI ZASEBNI (privatni) fainiliji dekle, dobro iz-vežbana za kuhinjsko opravilo in drugo hišno delo. Plača dobra. Kranjica ali Hrvatica naj piše ali se oglasi pri Amerikanskeni Slovencu, Joliet, 111. 4°d4 TROST & KRETZ — izdelovalci — Havana in domačih smodk. Posebnost so naše "Tie u. s." IPC, in 'leerscUanm" 5c, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson cesti v Joliet. Ills, (RUSTVgl jjožEyj F 53'1 koklobf WUXEQlS ILL. I Pozor rojaki! Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno Henrik H.. & Menno H. S TJIlSSEIV Sobe 201 ln 202 Barber fcldg. JOLIET, ILLINOIS. JAVNI ^ NOTAR C1 L Schoenstedt, naslednik firmi Longliran & Schocnstedl kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas! DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois. Posojuje denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino za posestva. Prodaja t'idi prekomorsk«; vozne li9tke. COR. CAS S & CHICAGO STREET I. nadstropje. oho Stefanic na voglu Scott & Ohio cesti. Joliet, 111. Slovenska gostilna Emil Bachman 580 South Center ave., Chicago, III. Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti n< tam in boleznim. (je vsakovrstna v notar-skr, Vo spadajoča pisanja. Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žeanja ter prodajo prijetno dišeče smodkn. Northwestern Phone 348. JOLIET Kilni pasovi Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, bandei in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujet« kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka tolog na zahtevanje zastonj. Collins Street Wine and Liquor House Žgane, galon po $1.75, $3> $a.5o, $3, $4, in $4.50. Brandies, galon po $2.50 do $s. Vina, galon po $1 do $2. Prodajamo na drobno za nizke trgovske cent.. G. W.KEIBER, Manager 1043 COLLINS ST. N. W. Phone 999. Chicago 2S93. JOHN GRAHIK~ GOSTILNIČAR. m Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Frodajam tudi trdi in mehki premog. .........TELEFON 2252......... loia N. Broadway.....JCLIET, ILL. J-.IP. KllTG Lesni trgovec. Cor. DesPlaines in Hinwn Sta Oba telefon 8. Joliet. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $1.00 do $S-oo- M^IiEXER & REICHMANN LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchange Streets /OLIET. ILL. Gov mmšlco in angleško. POZOR, ROJAKINJE! Ali veste kje je dobiti najboljše me-so po najnižji ceni? Gotovol V mesnici J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka« jene klobase in najoku3nejše meso. Vse po najnižji ceni. Ftidite toraj in ■joskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo. Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite cest«. < Chic. Phone 4531. N. W. Phone nij ROJAKOM pri poroča m svojo Gostilno, C. W. Brown, preda Robt. Piloher, pod pred« W. G. Wlloox, kaslr. Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR 'n več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena Pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki ie hranjena en mesec plačamo obresti 'n tudi na prvi poslovni dan vsacega Meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem Vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsal* vsote, ki je bila uložena šest mesecev. Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se Oiora podvreči pregledu in eksamino- vanju. Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop. Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišči pod ugodnimi pogoji. Mtjnroe Bros Ant. Kirinčič Točim izvrstno pivo, katero ^izdeluje slavnoznana Joliet Citizens' Brewery. Rojakom se toplo priporočam. STENSKI PAPIR za prihodnjih 10 dnij p« zelo znižani ceni. Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev In ftrnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah Alexander Haras/? rt Chicago telef. 2794 AJ telet. N 62 7,. Ustanovljena 1871. TlillCoiiNaloialBii Of Joliet, Illinois. Kapital in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta. J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik C. H. TAl COTT, blagajnik. ČISTIMO OBLEKO. čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobra hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta. Jlaše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar. . w JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co. 63D-622 Cass St. JOLIET, ILL. Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489. kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke. j jfiLZlt. SkLOff, N. W. Phone 609. 113) N. Hickory St., Jfoliet. ANA VOGRIN, 603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se pripor očam Slovenkam, Hrvaticam. BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.:::::: Velika zaloga. Nizke etne ... 104 Jefferson St., blizu mosta.... Halo, Johtiy! Vprašajte svojega mesarja za S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St., Joliet, IlL H je si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabive v GOSTILNI. JOHN KOŠIČEK, 590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL. lUt.ere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. ADLER & CO. 112 Sxchang-. St. , JOLIET, ILL, i v a m, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni AMERIKANSKt SLOVENEC, 27. SEPTEMBRA 1007. Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote. Imenik podrejenih društev ;icrle> 319 Bamet Ave. Mesena seja vsako prvo nedeljo. 39. Društvo sv. Jožefa, Riggs, Iowa. Predsednik: Jakob Skala, Charlotte, Iowa.; tajnik: Štefan Stukel; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Luka Turhlen; tajnik in delegat: J. M. Gerzin, 218 Glasom sklepa 8. glavnega zbora v Jo-Setu, 111. priobčiti se ima v Jednotinem glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in njih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika in delegata. (Glej zapisnik tega zbora, stran 4, seja 3., predlog delegata Martina Kremesec.) 1. Društvo sv. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: Jacob Jorga, 645 So. Cen tre ave., tajnik: Fr. Banič,66l street; delegat Josip Steblaj, Liocoln st. Mesečna seja prvo nedeljo 9. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. 3r Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. uri. 41. Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: J. Nachtigall; tajnik: 22nd John Jevnikar, 132 Almond Alley; cle-l048|leSat: Joseph Lokar, 4828 Blackberry vsako st- Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Geo. Marentič, 159 Main Predsednik: Anton Fric, 121G N. Hick- .St.; tajnik: Jos. A. Pibernik, 232 Main ory St.; tajnik: John Jerman, 1113 N. St.; delegat: A. Papič, 152 Main st. Chicago St.; delegat: Ant. Glavan, Mesečna seja vsaki tretji četrtek 1119 Broadway. Mesečna seja vsako *3- Društvo sv. Jožefa, Anaconda, prvo nedeljo v mesecu. Mont. Pred.: John Ulrich, 313 Chesnut S. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, j st- delegat Mlhael J; Krak«. 111. Predsednik: J. N. Pesdertz, rsoe^ h. 3rd st. Mesečna seja vsako Centre St.; tajnik: Jos. Panian, 1001 , N. Chicago st.; delegat: Geo. Flajnik, 110 Indiana st. Mesečna seja vsa^co drugo nedeljo v mesecu. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Žnidar-šič, bx. 804; tajnik: John Lovšin, bx. 1230; delegat: Fr. Tancig, bx 674. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vr-ii 4. nedeljo. 5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111, Preds.: Frank Mišjak, 342 Crosset st.; tajnik: Jos. Berglez, 1130—-3d St.; de legat: Mih. Černič, 203 Union st. Mes. j Rerrs, 319 90th st.; tajnik: Clias. seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu Adamič, 6 — 4th Ave.; delegat: E. 3rd st. Mesečna prvo in tretjo nedeljo v mesecu. 44. Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Josip Pouše, 9610 Ave. M., tajnik Anton Skala, 9627 Ave. M., delegat Josip Kompare, 8908 Grecnbay ave., Mesečna seja vsako prvo nedeljo 45. Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. 'Predsednik: John Sa-šek, Box 211; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: John Lozar, Box 32. Seja vsakega 14 in 18 dne. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf, New York, N. Y. Predsednik: Joseph E. 42 St.; tajnik: Jos. Perko,; 7114 Filber Court. S. E.; delegat: Anf. Šu-staršič, 1816 Ater Ave. Mesečn^ seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Perz dvorani. 67. Društvo sv. Nikolaja, Stejelton, Pa. Predsednik: Mike Matjaši^, 536 S. Third st.t tajnik: Mark Gornje, 210 Frederick St. Mesečna seja vsak tretji ponedeljek. 68. Društvo sv. Barbare, Irwiji, Pa. Predsednik: John Mostar, Box 301; tajnik: Fr. Pervinšek, Box 713; dele gat: J. Hočevar, Box 155, Arora, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo 69. Društvo sv. Jožefa, Great [Falls, Mont. Predsednik:Mat. Urih, bit 8or, tajnik John Ramuta, bx. 60S; dilegat Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mlečna seja vsako 3. soboto. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega, St. Louis, Mo. Predsednik: John flihel-čič, 2840 So. 7th St.; tajnik in dilegat: Ant. Bukovec, 1100 Wyoming St. Me sečna seja vsako 3. nedeljo v rresecu. 71. Društvo sv. Anton Pad., Gfffif, Pa, Predsednik: Frank Klemene, |uxor, Pa.; tajnik: John Tome, Box 94| Goff, Pa., delegat: Martin Verbovšek New Alexandria, Pa. Mesečna seja ysako 1. nedeljo v mesecu. 72. Društvo sv. Antona Pad. Ely, Minn. Predsednik: Jos. Kostele ; tajnik: Jac Muhvič, Box 1003; d< egat: Fr. Klančar. Mesečna seja vsa! D dru go nedeljo. 73. Društvo sv. Jurija, Tolu^ m. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; d$egat: Stefan Polič, Box 280. Mesečni seja prvo nedeljo po 15. dnem vsake^ me. seca v Poličevih phostorih. 74. Društvo sv. Barbare, SpriA;fiei,i 7. Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. 1 jos Stern, 424 E. 9 th St.. Mesečna i H'- Pred.: Jernej Mlakar, 1848 Predsednik: Fran Boje, 222 Messa ave.; tajnik: Math Novak, 432 So. Santa Fe ave.; delegat: Jos. Russ, 432 So. Sta. Ave. Mesečna seja vsakih 14 dni. 8. Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway, del.: John Cimer-man, 1314 Center st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu 10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsed.: John -Štefanič 608 Pearl st.; tajnik: J0I111 Tancik, 609 Pearl st., Lyons, Iowa. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo. 11. Društvo sv. Janeza Krst., Aurora, 111. Preds.: Louis Rudman, Bx 262; tajnik: Al. Javornik, Box 262; delegat: Alfons Hessler, 231 Middle ave. Mesečna sejavsako prvo soboto. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Josip Kmet, Box 193; tajnik: Jos. Zallar, Jr., Box 547; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo 13. Društvo sv. Janeza Krst.: Biwa-bik, Minn. Predsednik: Fr. Pesderc; tajnik: Matija Tomec, Box 150; delegat: Frank Nose, Box 77. Mesečna seja vsako psvo nedeljo 14. Društvo sv. Taneza Krst., Butte, Mont. Preds,: M. Tomazin, 436 Kemper ave.; tajnik: Jos. Bezek, 1260 Talbot ave.; del. Ant. Ambrožič, 1259 Talbot ave. Seje se vrše prvi in tretji četrtek. 15. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4025 Hatfield «t, Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 858 Ohio st.; delegat: Math. Malič, 843 Main st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat:' Fr. Trampuš, Box 306; tajnik: Jure Shalz, 195. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Matevž Bokal, Box 13; tajnik: Fr. Planošek, Box 76; delegat: F. Blekač, Box 175. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20. 80. Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Smalc, Box 464; tajnik: Jos. Mavrin, 120 N. Luxemore St., delegat: Paul Mukavec, 302 Balsam st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 81. Društvo sv. Jožefa. Federal, Pa. Predsednik: John Dolenc; tajnik: John Demšar, Box 237; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v meseca 83. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Louis Sušteršič, Bx 185; tajnik: Jos. Hočevar, Box O.; delegat: Mihael Hočevar, Box 315. V.esečna seja vsako tretjo nedeljo ti. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Pet. Klobučar, Piper Ala.; tajnik in delegat: Fr. Slak, Bx 88 Piper, Ala. Mesečna seja vsako 2 ne deljo v mesecu v Hargrove, Ala. 85. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik: Anton Grdina 6108 St. Clair ave.; tajnik: Jos Jarc, 5707 St. Clair ave.; delegat: John Grdina, 6011 St. Clair ave. Mesečna seja vsoko prvi nedeljo v mesecu v dvorani šole sv. Vida. 89. Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Jos. Jurjevič, North Broadway; tajnih Mihael Wardjan, 903 N. Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Mesečna seja vsako prvo nedeljo. 80. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Schneller, 509 Pine St.; tajnik'in delegat: Paul Spehar 210 5th st. Mesečna seja vsako četrto nedeljo. 88. Društvo Jezus Dober Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Mal-narič. R. F. D. No. 1. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v društveni dvorani, s 38. Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa, Predsednik: Nick Satovšck. 5121 Dresden Alley; tajnik: Frank Cvetaš, 5I.S4 Dresden Alley; deiegat: Jos. Pav-lal-ovič, 4821 Blackberry Alley. Mesečna seja vf , prvo nedeljo. 38 Društvo sv. Petra in Pavla, Kansas City, Kans. Predsednik: Paul Sterk 413—N. 5th St.; tajnik M. Ma-jerle, 413 S'; St.; delegat: Peter Ma- Ohio. Predsed. seja vsako psvo nedeljo v mesecu 47. Društvo sv. Aloizija, Chicago, 111. Preds.: J. Vuksinič,I3i7 Trumbull ave.; tajnik: John Starec, 1048 Lincoln St.; delegat: Martin Kremesec, 1320 St. Louis Ave. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu. 49. Društvo Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa. Predsednik: Rud. Po-žek, 236— 57th St., Pitsb'g tajnik: Geo. Veselic, 4834 Blaeberry St., Pittsburg, Pa.; delegat: M. Jankovič, 236 57th St., Pittsburg, Pa. Meše ne seja vsako četrto nedeljo 50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Mra-vintz, 1020 Church Alley, tajnik: John Mravintz, 4810 Harrison St. Pittsburg, Pa.; delegat: Marko Ostronič, 92 Villa st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo 51. Društvo sv. Petra m Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith St.; tajnik in delegat: Math Kozan, 5:6 Smith St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo 52. Društvo sv. Aloiziia, Indianapolis, Tnd. Predsednik: John Mrak, 730 War man Ave.; tajnik in delegat: Fr. Mu-/en, 734 Holmes Ave. Mesečna seja csako prvo nedeljo v mesecu 58. OriStvo sv. Jožefa, Waukegau, 111: Predsednik: Jac: Grimšič, 1426 McAlister Ave., tajnik: John Dobro-volc, 1426 McAlister Ave.; delegat: Frank Opeka, Box 257. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chi-sliolm, Minn. Predsednik: Vin. Jezer riik, Box 54; tajnik: Fr. Krebs, Box 54 delegat: _ Fr. First, Box i_47- Mesečna seja vsako prvo nedeljo 55. Društvo sv. Jožefa, Crested Butte, Colo. Predsednik: Anton Golobič, Box 63. Mesečna seja vsako četrto nedeljo. 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: Filip Stare, 514 Front St.;. tajnik: Korošec, 506 W. Chestnut St.; delegat: John Keržan, 701 Elm St. Mesečna seja vsakega 14. dne. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn N. Y. Predsednik: A. Burgar, 97 St Mark PL; New York, N. Y.; tajnik Alojzij Cešark. 59 Union ave.; Brook lyn, New York; deiegat: Valentin Vav potic, 424 E. Ninth Street. Me-ečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Bohinc; tajnik: Geo Bohinc, Box 28, R. F. D. No. 2, Irwin Pa., »delegat: Math Breznik, Box 104, Irwin, R. F. D. No. 2. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda: Eveleth, Minn. Predsednik: John Trampush, Box 348; tajnik: John Muvern, Box 373; delegat: Anton Erčul, Box 25, Sparta, Minn. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 60. Društvo sv. Janeza Krst., Weno na, 111. Predsednik: John Hartel, Bx 41; tajnik: Andrej Zitka, Box 194; de legat: Martin Pirman, Box 62. Me sečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo v mesecu. 81. Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan, 2 Bridge St.; tajnik in delegat: John Jerman, 619 W. Federal st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 82. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, III. Preds.: John Pesdirc, Box 353; tajnik: Louis Tile, Box 20; delegat: Mihael Smole, Box 314. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleve land, O. Predsednik: A. Marinčič, 810 Aetna Road, S. E.; tajnik: John 5u steršič, 3579, 3579 82d st., S. E.; de legat: Ant. Zabukovec, 3563 E. 8oth St., S. E. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 64. Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.; tajnik: Luka Skradsky; delegat: John Škof, 571 Butler St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 65. Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: J. Malen-šek, 237 Hannover St.; tajnik: Ignac Kušljan, 322 Florida St.; delegat: M. Stiglič, 415 Florida St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v nemški dvorani. 66. Društvo sv. Frančiška, Cleveland, I south Ren fro St.; tajnik: John Petem f <538 S. 15th St.; delegat: Anton Bjžnilc 1202 So. 19th St. Mesečna seja vs,.ko 2, nedeljo v mesecu ob. 4 pop l> 75. Društvo Vitezov sv. Marti a> [ raiS ',:'> v mesecu. 80. Društvo Matere Božje, Swth Chicago, 111. Predsednica: Uršula Ku čič, 9429 Ewing Ave.; tajnica: Tcreza Podlipec, 9384 Crater Ave., zastopnica: Katarina Jakovčič, 9621 Avenui M. Mesečna seja vsako drugo nedel.o 81. Društvo Marije Sedem 2aosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: #ar. Flajnik, 4810 Harrison St.; tajiica: Jošefa Fortun, 4822 Plum Alley; lele-gatinja: Roza Bojane, 225 — 570 st. Mesečna seja vsako četrto nedejo v mesecu v cerkveni dvorani. 83. Društvo sv. Alojzija, Flening, Kans. Predsednik: Anton Šinl«vec, tajnik: Anton Skubic, Box 175 delegat: Alojzij Oblak, Box 87. Mesečna seja vsako drugo nedeljo 1 84. Društvo Marije Sedem ždosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Pet. Sikonja, Box 215; tajnik: Jožef Star-čevič; delegat: Ant. Pintar, Bos 215. Mesečna seja vsako tretjo neddjo v mesecu. 85. Društvo Marije čistega Sp«četJa South Lorain, Ohio. Predsednica: Gertrude Virant, 500 Globe StJ tajnica: Amalia Bombach, 565—11 ti. Ave-delegatinja: Anna Vrbanek, 25« So. Broadway. Mesečna seja vsako Prvo nedeljo. 86. Društvo sv. Sera Marije, |R0 Erdeljac, 25 Ganster St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu, c Društvo sv. Cirila in Me*0?.8' vr°.Vth „ 0maha, Neb. Predsednik: Mih. Frankovic, 238 W st.; t«n»k: John Cepuran, 195 So. 21st st.; dele- gat: Mih. Papež, 25th and Jefferson sts. Mesečna seja vsako drugo nedel-)0«V, mef?cu v cerkveni dvorani. »L Društvo sv. Petra in Pa'va- Rankin, Pa. Predsednik: John L^k-ller> 378 Third street; tajnik: ton Hotujec, 13 Orchard Alley; del.: Math, Kozan, 332—3d St., Rankin P-O., Braddock, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 92. Društvo sv. Barbare, Pittsburg'. Pa. Predsednica Mil. Car, 46th s t, tajnica in zastopnica: Marija 7ivčič, 4925 Plum Alley, vsi v Pittsburg. Pa' Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v Bennett, Pa. 93. Društvo Friderik Baraga, Chis-holin, Minn. Predsednik: Franc Seti Joseph Popich, 1367 ničar, Box 328; tajnik: Štefan Zgonc, Box 43, delegat: Jožef Lam, Box 123. | Mesečna seja vsako prvo nedeljo " '' mesecu. 94. Društvo Marija, Zdravje Bolni kov, Cumberland, Wyo. Predsednik Al. Orešnik, bx. 163; tajnik: Jacob Rose, bx. 163; delegat: Fr. Kramer, bx. 178. Mesečna seja je vsako drugo nedeljo. 95. Društvo sv. Alojzija, Brough ton, Pa. Predsednik: Pavel Fortuna tajnik: Martin Dolenc, Box 61; deleg. Geo. Ahlin, Box 26. Vsi v Broughton Mesečne seje se vrše vsako drugo ne deljo v mesecu. 96. Društvo sv. Barbare, Kaylor, Pa. Predsednik: Mihael Žugelj, Box 345; tajnik in delegat: John Jelovčan Box 45, Brady's Bend, Pa. Redne se je se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu. N 97. Društvo sv. Barbare, Mount Olive, 111. Predsednik: Lukas Dier tajnik Math Gaishek, Box 518; delegat: John M. Knez, Panama, 111 Mesečne seje se vrše prvo nedeljo 98. Društvo sv. Treh Kraljev, Rock dale, P. O. Joliet, 111. Predsednik Frank Bolte, Rockdale; tajnik: Ignac Verbič, 120 Moen ave.; delegat: Josip Klepec. Mesečna seja se vrši prvo nedeljo v mesecu. 99. Društvo Marije Pomagaj, Gi-rard, O. Predsednik: Marko Režek, Box 422 Girard, O.; tajnik in delegat Marko Režek, 2 Bridge St., Youngs town, O. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri pop 100. Društvo sv. Jurija, Sunnyside, Utah. Preds.: Fr. Dolinšek; del.: John Plut, box 122. Mesečna seja se vrši zadnjo nedeljo v mesecu. 101. Društvo sv. Cirila in Metoda So. L orain, O. Predsednik: John Piškur, 2435 So. Broadway; tajnik: John Juha, 562 — nth ave.; delegat: Anton Kerhin, Box 62. Mesečne seje se vrše vsako zadnjo nedeljo. 102. Društvo Novi Dom, Newark, N. J. Predsednik: Ignac Supanc, Newark, N. J., 324—14 ave.; zastopnik: Frank Intihar, 31—6 ave. Redne seje vsaki tretji četrtek u mesecu v društve ni dvorani 21 Prince St. Newark, N. J 103. Društvo sv. Jožefa, Milwaukee, Wis. Predsednik: Jurij Sagadin; tajnik: Franc Gliha, 1057—29th St.; delegat: Franc Pevc. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 104. Društvo Marije Čist. Spoč., Pueblo, Colo, Tajnica: Margareta Koz jan, 1220 Eiler ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 105. Društvo sv. Ane, New York City, N. J. Predsednica: Ivana Stern, 424 — E. 9th St.; tajnica: Uršula Mr-har, 414 E. 9th st.; delegatinja: Mary RiedI, 414 E. 9th st. Mesečne seje vsako drugo nedeljo. 106. Društvo sv. Ane, Chicago, 111 Predsednica: Magd. Plevel; tajnica: Ema Kumar, 76—-W. 22d Place; zastopnica: Terezija Kremesec, 504 W. 18th Pl. Mesečne seje vsako prvo nedeljo. 107. Društvo sv. Barbare, Moon Run, Pa. Tajnik: Urban Olivani, Box 186. Mesečna seja vsako, drugo nedeljo v mesecu. 108. Društvo sv. Genovefe, Joliet, 111. Predsednica: Marija Gerčar, 200 Jackson St.; tajnica: Ivanka Ogulin, 604 N. Hickory St., delegatinja: Marija Dunda, 1002 N. Chicago St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. X09. Društvo sv. Družine, Aliquip-P«. Pa. Predsednik: Fr. Grum, Box r3i; tajnik: Janez Vrečar, box 213; delegat: Jac. Derglin, Box 131. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu. »o. Društvo sv. Jožefa, Barberton, O. Predsednik: Jos. Podpečnik, Box 225; tajnik: John Rataj, 696 Wunder-Ave., delegat: John Arko, Box 432. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. "i. Društvo sv. Srca Marijinega barberton, O. Predsednica: Ivana ^gajnar, 643 Newell Street; tajnica:: Antonija Rataj, 696 Wunderlich Ave.; delegatinja: Neža Kranjc, Box 362. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. «2. Društvo sv. Jožefa, Ely, Minn, tajnik: Leopold Kukar, Box 1047. Me sečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. "3- Društvo sv. Roka, Denver, Colo. Predsednik: Franc Skubic, 5181 Clarkson St.; tajnik: John Klun, 4881 Washington St., delegat: Alojzij An-dolsek, 4881 Washington St. Mesečna seja vsak 12. dan v mesecu. n4. Društvo sv. Marije Milosti Pol MatjaŠič 607 So. 2d St.; tajnica: Mary Loncarič, 702 S. 3d st.; delegatinja: ,a Kočevar, 525 S. 2d st. Mesečna seja vsako tretjo soboto v mesecu. l*5- Društvo sv. Veronike, Kansas plty' Kans. Tajnica: Neža Žagar, 404 'erry St. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. .. Društvo sv. Janeza Krst. Ise-Pa. Tajnik: Janez Turk, Box 32. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. n?; Društvo sv. Srca Jezus., Mur-fay' Utah. Predsednik: Jože Železni-m-V x°X 428' Murray Utah; tajnik: Miha Novak, Box 428 Murray, Utah; delegat: Vincenc Padar, Box 428, Murray Utah. Redne seje se vrše vsa a se Je vzbudil med kravami v htou. i otres je bil svisli zasukal tako, da je t-int padel v hlev, ne da bi se bil vzbu-u j K°]e Videl, da je med živino, v-,.-Kiiunil je nepopisno presenečen: "ICtir muiicje »»U teku neumen, de je krave na s visi prpelui" Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu. Priporočam se rojakom. j J. J". KZTJKZ^R .>23I S. Genosee St., WAUKEGAN, ILL. Otvoritev novega SALOONA z d verni najmodernejšimi kegljišči BO V SOBOTO 5. OKTOBRA 190?- Na Washington St. blizu 10th Are. GARY, INDIANA. RUDOLF MARAŽ, lastnik. JOSIP JONTES 801 N. Čhi Si\ N. W. Phone I«" icago Priporoča rojakom vojedobrozaloženo MESNICO katerej Ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso. Dobra portrežba in nizke cene Rojaki, ./riliki obiščite Slovenski dom kjer se toj vedno sveže in rajboljše nivo, žganje, vi-"o in drt^ > p.jače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. 123 Pine Street, Prodajam tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v iro domovino. John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. !®(MiE!EEE®MIM[ESS t ZEMANOVO "G-RENKO VINO", M je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez-