KATOLISK 6EBKVEN LIST.
1---———__ ___
Daniea" izhaja vsak petek na eeii poli, ia velja po pošti sa eelo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za eetert leta 1 gl 90 kr. v tiskarniei sprejemana sa eelo leto 4 gl., za pol leta 2 gl, sa eertert leta 1 gl. ako zadene na ta dan praznik, izide „Daniea" dan popi«
Tečaj XXXVIII.	- V Ljubljani, 27. listopada 1885.	List 48.
; Jadro naj novejšo enciklike sv. Očete Leona XM.
(Konec.)
Vlade ^jndstva pa, ktera je brez ozira na Boga, kakoršna se dandanes mersikterim strastim morebiti pri-kupuje, ni na nobeni stalni podlagi in nima zadostne moči, da bi očitni mir in red stalno ohranila.
S tacimi nauki je prišlo že do tega, da marsikteri cenijo za glavno načelo deržavnega prava to, da se smč rovati. Meni so namreč, da vladarji niso nič več, kot od ljudstva izvoljeni možje zato. da spol nuj ej o voljo ljudstva. Nasledek tč misli je ta. da s samo voljo ljudstva ob enem jo vse spremeiiljivo in da svet živi v Tednom strahu prekucijstva.
Ako se to besede o keršanski vladi prav umevajo, oo nobena rasnih deržavnih oblik ne graja . . ., tudi to so no graja, da so ljudetvo več ali manj očitnih za-dčv vdeležuje, kar v gotovih razmčrah utegne koristno, tndi še dolžnost biti. Tudi ni nobenega pravičnega ▼sroka, Cerkev krivičiti, češ, da nima ozLa na okoli-šine, ali da jo sovražna opravičeni svobodi, prostosti.
Pravo in človeka vredno prostost Cerkev poteijuje tako močno, kakor lo kdo more, in nikoli ni Cerkev opustile delati na to, da se narodom ohrani neprikraj-šene . . . Cerkev nesprotuje le razberzdani svobodi, ki jo razuzdanost in vleče v sužnjost.
Ako se torsj govori, da Cerkev zavidno gleda na novo napredstvo deržav, na iznajdbe novih časov, je to golo obrekovanje. Cerkev zametuje nečimerne in brezumno uke (teorijo), zametuje prizadevanje k rogovilstvu in tiste umovanja, ki skrivajo v sobi odpad od Boga. Ker pe vseka resnica ne more drugač kakor le v Bogu svoj začetek imeti, zato Cerkev v vsaki resnici, ki jo preiskovavci najdejo, priznava stopinjo Bo^jo.
V natori ni nikakoršne resnice, ki bi nasprotovala veri v razodenje, mnoge pa so, ki nas priganjajo, Boga samege spoznati in hvaliti; zato pa Cerkev z veseljem pozdravijo vsaktero razširjenje včde v naravi.
Cerkev sovraži lenobo in marnovanje; torsj želi, da naj človeški duh rodi bogatega sadti v svojem duhovnem dolu in olikovsaji, t umetnosti in raznih (Jjanjih. In ker vse teko prizadevanje obrača na duhovne dobrote ia dušno zveličanje, toraj Cerkev zabranuje, naj bi se
Človek s svojo včdo in o svojim prizadevanjem ne od" verni! od Boga in božjih reči. *
Kakor pa je to pametno in modro, se vender dandanašnje deržave branijo verniti se k vzorom, kakor jih keršanstvo zaznamnuje; viditi je nasproti, da se dan na dan od tega cilja oddaljujejo.
Resnica pa, enkrat izrečena, si dela sama pot in zlagoma prešine človeške duhove; gnala nas je toraj zavest niše svete naloge, to je, naše apostoljsko posla nje. ki nam je dano za vse narode, da smo resnico izrekli prosto in naravnost, kakor je naša dolžnost. ' To pa zato, ker želimo, da bi se deržavska podlaga vter-dila in se znebila zaderžkov na potu svojega razcvetanja. Pri vsem tem bodi pravna svoboda narodov zavarovana, ker naj boljši mati in varhinja človeške prostoeti ja resnica: nResnica vas bo oprostila.*
Dalje se šteje k očitnemu blagostanju, da se sprotne poskerbi za srenjske zadeve in se pri tem slasti prizadeva, mladino odgojiti v veri in keršanski nravi Sqj na to je zastavljena sreča posameznih srenj.
Dalje je navadno silo koristno in hvalno, da ha-toličani svoje djanje razširijo in se darnjojo vodstvu deržavnih zadčv.
Rekli smo ,navadno/ ker ti naši predpisi oo na vse narode raztezajo. Zamore se pa tndi zgoditi, da ja iz prav čverstih in pravičnih razlogov neprimerno vde-leževati se vodstva deržavnih zadev in sprejemati dor-žavne službe. Sploh pa bi bilo polno sderžanje od pe-Etike ravno tako napačno, kakor opuetiti vdeleževanje pri delih, ki se prištevajo k očitnemu blagrn; in to toliko bolj, ker katoličane ie verski predpisi veiejo, da morajo vestno in veri primčrno to zadevo oekerbovetL Oe pa se katoličani politike sderžč, potom bodo lahko vladne borzde nase potegnili oni, od kterih mišljenja oe je hudega bati.
To pa bi keršanstvu delalo neizrečeno škodo; zakaj naj veči oblast imeli bi potem tisti, ktere navdaja eo-vraštvo do katoliško Cerkve, dobroiaisleči pa bi bili brez ipoči	^
Sej se ne vdeležujejo zato, da bi poterjevali JjsCei zaveržljive naredbe, ki se dandanes nahajajo pri kterih vladah; ampak zato se vdeležojejo politika ah* naj branijo dobre naredbe, evoje pravice rabijo v piirijš blagor veeoljstva, in da v Veljavo nripravljsjo keršans^ nravne postavo, da naj zdravo življenje vsem dertafSCTT navdihujejo.
iu Dogaja* v i
t1" slon em. nn(
XYL
8v. Justin mučenik je perrak f mdž, kterim pravimo apologeti, le je ker eo segovarjali Kristusovo sere f amfc ki spisih, bodisi proti jndom ali pefHmm. MM med njimi eo: facgan, Atafimme, Tpo6i» ftkof hejski in Hcnm*. Od vaeh t&ltateUar sneei nilispisi ina»sanesposobno imenitnL Ti storili, da ee naprsni)! [
genov. Ataavoo »ha nortcanasa vete mmm e <
vendar ona ni
e poganskim
slofjem." Sarveč apologeti so pokušali, da se kerščanska vere vjema s modrosiovjem, da je celč veliko pametnejša, kakor vee pogansko modroslovje. Pa oo tndi 'dobro posneli ti mo^e pogansko modroslovje in zato ao samogli ali pobivsti ga, kjer je bBo napačno, aH pa karati, kako da poteijnje kerščansko vero o ovojo resnico. V spisih apologetov se nahaja marsikaj modro-slovpoga seroa: soroda nam nikakor ne kaže, da bi vse to na drobno pobirali in prebirali, akoravno bi bilo
IMIilMmiA h&i AOKiikti A	i Un«<r/\wMinm A v m± m _
|l U J	w VfM ONMgVIVfVal V ▼ ® » HT
ienji mertvih, ki je podal nam kaj izverstnih dokazov za to razodeto resnico ali p* o Teofilovem spisu, ki ga je pieal Antoliku o Bogu, o ov. Trojici, o verL Revno tako bomo samo omenili sv. Irenoja, ki je kerščansko vero s svojimi knjigami branil proti krivo-vercem ne samo za svojo dobo, smpak za vse dobe kerščanstva. Toliko dobrega blaga in močnega orodja ie nakopičil v njih, da ga zamoremo vedno rabitL — Tertnlijan, ki jo umeri 1. 220, ni bil prijatelj modroslovje, češ, ksj nam je meri modroslovje, ki jo pogansko, mi imamo svojo vero od Gospoda in ne rabimo modroslovje. Vendar pa ga je poznal on prav dobro in ga tudi rabil v svojih korenitih in jederaatih spisih. Le škoda, da oe je preveč del zvoditi ovoji veliki strogosti, ki ga je zapeljala celo v krivo vero.
Ker je Tertnlijan Afrikanec, tedaj se hočemo tudi na ovojem modroslovnem potovanji pomuditi še nekoliko v Afriki in sicer v egipčanskem mestu Aleksandri, kjer je že od davno cvetela vednost in tudi pogansko modroslovje ter se je tudi kerščansko modroslovje nsj-prej povzdignilo — lahko rečemo — v lepo cvetje. Kristijani v Aleksandrjji niso hoteli zaostati za judi in pogani, temuč izobraževali so se v vseh vedah, in sicer prav temeiito, in ravno to je bil vzrok, da oe je vota-novila v tem velikem evetovnem mestu visoka šola za včrsko včdo. Zmerom pa so so ozirali učeniki tudi na posvetno včdo in oo podučevali temeiito v modroslovji. Dva taka cerkvena pisatelja, učenika v Aleksandri in kerščanaka modroslovca sta Klemen Alekaandrijaki in Origen.
Flavij Klemen je zelo pomenljiv v zgodovini kerščanskega slovstva. Mnogo tega, kar jo on spisal, se je ohranilo in tako zamoremo zajemati iz njegovih spisov vse tisto obilno znamo, ki ga je on v njih nabral Koliko nam je sporočil on o starih verah, o starem modroslovji, koliko učenoetnega blaga je rešil, da ni poginilo 1 Klemen ves gori za ov. vero, ravno tako pa tudi za globoko opoznanje v verskih reenicah. Soj ie tudi on oam dolgo iakal resnice, predno mu je zasvetila v kerščanski veri. Starega modroalovja on ni zaničeval, ampak ga okušal, kolikor ie mogoče, strinjati o kerščansko vero. Znamenito je, da je po njegovih mislih drega božja oseba že pred svojim včlovečenjem razsvit-Ijevala modre može in sicer ne samo v izvoljenem Ondstvu, ampak tudi med pogani. Druga božja oseba — Beeeda — jim je pripomogla, da oo našli resnico. —
mo-
Kaj lepe, je učil Ktoaaen, ktere žitlMo in kakšno da je tiovefee primeru*, tedaj pravi njegov munen. Pravi modrijan je to Mi, kipasv živi in pravu modrost mm učiti teko življenj* — Učil je v začetku tretjega stoletja. Njesov učenec in mmiedaik Origen je eden izmed t* jih je kednj živelo. Njegova j* bila tiigkaa*!. njegova pridnost jeklena, sa HO. ve* neugasljiva, fe v pitji m je navsčl živn Use in toli» Jjubezai do Bona, da^ želoTmučen hfei e svojim olamn Leonidom, ki jo paeH ovmo kri sa en. vero. In odo njegov je as-kako ofartil, kako napolndn ov. Dok njegovo dete, zato je vufirrat pristopil k amlemu sinku in ga je na peice poljubO. Obiskoval jo uoe učenike, ki so teftitf Mili v Alekaandriji, in je tako naglo napredoval, da je že v 18. letu sem sačel učiti na veliki kerščanski šoli. Velika škoda je zna« bila, kakor tudi sa ev. Cerkev, da ni znal zadosti previdno združevati naukov modroalovnik o kerščanako vero. Tako je zares zabredel v nektere, vendar le male zmote. Voljo pa je smerom imel, da bi le to učil, kar uči Cerkev Kristusova. Umeri je L 258 zot sposnovulec. Cerkev ga nima za svetnika, kakor tudi Klemena ne, zaradi njegovih škodljivih zmot in napačne ali pretirane gorečnosti v zatajevanji sebe.
tirifpn m pot* obcnvnauel vodnostno in po dro&ovnin načelih neuke ov. vere. Skušol je staviti vse neuke v lep red, da bi v tem redu oe reanice pokušale toliko lepše. V tem delu je pokazal, kako velikansk je bil njegov duh, kako je cenil modroslovje, kako je hrepenel po globokem spoznanji. Velikan je pa Origen tudi v svojem boju proti nejeveri. Da bi odbil enkrat sa vselej vse sovražne napade na sveto vero, je temeiito savernil vse tedanje ugovore in sicer tako zmagovito, da ga zamoremo dandanes prav dobro posnemati Njegovo zagovorno delo je prava orožnica za boj proti nejeveri ali napačni veri. Zato mu je pa tudi zgodovina ohranila hvaležen spomin. Samo mimegredč omenjam« da je Origen velik učenjak v svetopisemskih vedah, in spisal je takih del toliko, da moramo otermeti.
Pa ne smemo se muditi predolgo pri teh možčh, akoravno bi nas zamoglo močno spodbujevati natančno popisovanje njihovega življenja io njihovega delovanja. Zraven teh dveh velikih učenjakov bi zamogel imenovati druge, ki oo oe skazovali bolj ali manj ▼ keršča nekem modroslovji, toda pot noša bi bila predolga, ako ne bi luntili s urnimi in velikimi koraki. Naj praj naj omenimo, da je Origen zavoljo evojega duha bil oilno slav-Ijen, pa tudi ljubljen: nj*8°ri učenci so bili vsi tudi verii modroslovcl Izmed tok naj omenim samo sv. Gre-gorija, škofa v Nioi, ki je v modroolovji pridobil oi davno ime. Nsjveč vrednosti ime njegovo dušeelorje, to je nauk o človeški duši in o človeški naravi sploh, ktero je opazoval prav skerbno, akoravno je tudi druge nauke sv. vere obravnaval trezno in temeiito. Uumm! je L 394 in prištevamo ga velikim cerkvenim učenikom, kor je njegov nauk čist in njegovo življenje sveto.
Nsjveči učenik sv. katoliške Cerkve h krati tudi velik modroelovec je pa ev. Avguštin, ^čudež milosti bo^je," kterega oi hočemo ravno zato bolj natanko ogledati v njegovem življenji in po njegovem nauku.
*
Duhoven in politika.
Vedno stokanje in tarnanje sliši se od selčnih liberalcev in proetomavtaijev radi tega, ker iaaajo duhovni veliko vpljiva do ovojih ovčk, ako apolnujJo avoje dolž-noetL Posebno jih pa bčde ta vpjjiv o časih in trenotkih,
kateri so posebno važni ia takrat ee s nepopistfive silo razodevajo nabava zloba« nakana. Ti Ijudp priporočajo dnhovstvu, naj ono ootane pri svojem vzvišenem, svotom poklicu, j vzvišenej alnžbi fara, ljubezni in Miru, in naj oo nikar na poniža v njen taja in njega nevredno politikovanje. Ha to Je pred ne davnim časom prav odgovoril visokočsstiti goepod nadškof Zvrerger v svojem pastirskem listo do dnbevstva svoje Škofije.
On stavi vprašanje: »Ali naj oo duhoven peča s politiko?" na kar sledeče odgovaija:
»Nekateri pravijo: No pečajte se s politiko in zderžite so vsskoršno volitve. Pravi pomen tega dobrega sveta gotovo vsi spoznate, preljubi sodelalci v Gospodovem vinogradu i In to je: Ne spolnnjte ene naj večjih in naj važnejših svojih stanovskih dolžnosti, in ne pomagajte vam izročenim ovčieam ene najtežje svojih dolžnost spolnovati. »Duhovstvo naj se ne vtikuje v politiko i" to je glasflo, katero si je izbralo Cerkvi sovražno liberaktvo in "o katerim je celo nekaj dobro in pošteno mislečih prekanilo, seveda, le v začetku.
Treba nam je samo pomisliti, kaj liberalci štejejo za politiko in kaj hočejo s tem doseči, in precej nam bo jssno, da imajo dnhovni no samo pravico vtikati se v politiko, temveč, kor so državljani, da imajo tudi pravo dolžnost, ravno ker so dušni paatiiji, to so pravi, da morajo svojim vernikom pomagati njihove aaj težje in naj važnejše dolžnosti spolno vati.
Popolno odstranjenje Boga, vere, cerkva in katoliške čednosti, odstranjenje katoliškega zakona, .ločitev šole od cerkve in od Boga — to imenujejo in štejejo nasprotniki za »politiko0. Vsi boji Boga in satana, Kristusa in antikrista, Cerkven in nevere nahajajo se na sodjaloo-političnem polji že nekaj desetletij v velike benšču. Ta boj mora odločiti: »da, ali neM, ker oe no borita dva borivca, katera bi si bila le v nekaterih reččh nasprotna, ampak ona zastopata popolno nasprotno misli. Vsi prejšni krivi učitelji so oo tudi borili zoper Cerkev in so jo hoteli uničiti, a na popolnoma drugačen način, stali so odkritoserčno brez hinavščine Cerkvi nasproti.
Tedaj je vsak duhoven in kristjan takoj vedel, kaj mu je storiti in da ga veže dolžnost, Cerkev braniti, in ssto niso bili vspehi krivovercev tako sljsjni in občni. Is tega so se pa učili novošegni cerkveni sovrstniki staro aaravnostne sovraštvo proti Cerkvi opustiti in oo jeli na tihem in skrito preti njej rovsriti. In na ta način se oni sedaj že deoetletja borč z vso močjo in zvijačo neprenehoma ae samo proti posameznim naukom, ssnek splošno zoper vso, kar je katoliškega in enakega vp$va-aa sodjaln* političnem polji. Oni hočejo imeti človeštvo brez Boga, passet brez včre, včdo brez vi$i velja e, pravico brez čednosti, konečno deržavo, družino, zakon, šolo, delo, premet, kupčijo in življenje brez kerščaaetva. Na tem oocljalno-političnem polji je njihova glavna borba, v kateri ee si priborili zmago na zmago ia so s tam aeisntfmo veliko dosegli. Zakaj? Zato, ker je bilo duhovnom toliko Jažavneje bojevati se na tem jim neznanem polji sa sveto Cerkev in resnico, in ker ssm> »politiko prepuščali politiksijem"; in kor tolike časa ni bilo mogoče spoznati tega postranskega fc*ja zoper sveto Cerkev, ia konečno sate, ker vsled pomanjkanja duhovnov ti nisugo časa, da bi se vspešno borili proti napadom.
So le potess, ko je PU IX L 1864 oposoril aa strašno nevarnost in velikanske zgube, oe je duhovetvo obernilo proti tej »osni kugi in jo jelo preganjati. Tu oe je pokazalo še Te, kako »like zgube ee sedele sveto Cerkev, n. pr.: časnikarstvo je bilo skoraj popolnoma preti njej; nravnost menda ee je stopinja sa stopinjo šepet nasproti boriti. In, hvala Boga! da ni bilo brez vspeha. Zateissaje prootomlfljafci geslo: »Duhoven nsj
ns ne vtika v politiko!" Nam je pa dolžnost sestopati
katoliško resnico in dušni blagor nam isroteaih daš na tem poQi, čeravno nam jo bridko in nam težave dela.
Ravno tako je s terditvijo liberalcev, kateri pravde, da naj se duhovni ne vtikajo v volitve. Ako bi bBe volitve le pravice, lahko bi jih opustili, ko U oe nam ljubflo; a pri sedanjih okoliščinah jo to velika dolžnost zaradi tega, ker smo dušni pestiiji. Čeravno bi nas preganjali, moramo rečir Poslanci sklenejo postave, katere so lahko v prid vam in vašim otrokom, česna in večno; ali pa naravnost v pogubljenje. Te postave pa sklepajo v vašem imenu, ker jih vi volite in pošiljate, da naj v vašem imenu postave sklepajo. Ako vi toraj volite dobre, poštene može, imate delež plačila, katero so oni zaslužili, ako so kaj dobrega vkrenili, ali kaj slabega zabranili. Ako boste pa ravno nasprotno volili, zadela vas bo kazen Božja, katero so uni ffWužili s svojim ravnanjem, in tudi škoda bodo so godila Vam in vašim potomcem. Ako pa kodo misli, da se odgovornosti odtegne s tem, da ne gre volit, naj vč, da je ravno tako kriv. V sedanjih okoliščinah dobra volitev ni le de**žavljanska pravica, ampak tudi kerščanska dolžnost, katero smo dolžni spolnovati. Ako je nismo spolnovali, smo že zaslužili zanaprej kazen za vse hudo, katero iz tega nastane in za vse dobro, katero se vsled tega opusti. Radi tega, ker jih je veliko opustilo te dolžnosti, se je veliko slabega sklenilo, zarad česar sedaj terpimo in bodemo Se več terpeli, ako ne bode prišla večina m6ž v postavodajske kroge, kateri bi imeli voljo in serčnost tem nakanom so zoperstaviti.
Dragi sodelavci v gospodu! Po teh načelih smo sedaj srojo dolžnost spolnovali; in po teh oe bodemo tudi v prihodnje ravnali. In ako nas bodo zaradi tega preganjali* vendar ne bomo svoji dolžnooti nezvesti postali in mislili bomo na besede sv. Duha: »Dragi, ne bojte so zarad terpljenja, kakor da bi oe Vam kaj čudnega zgodilo, temuč veoelite se, da s Kristusom ter-pite, da se bote pri razodenji ž njim veselili. Blagor vam, ako vas zarad Jezusovega imena preganjajo; kajti čast, lepota, moč Božja in njegov Duk oo nad Vami.
Moč in milost Božja naj nas podpira v vestnem spolnovanji naših dolžnost, sedaj in vekomaj!11
Velik*
(Silno velike tolažile terpečun.)
V dan pervo svoje sv. msše je preč. g. Gaston pL Segur, ki jo nenavadno goreče Boga ljubil, prosil preblaženo Marijo Devico, da bi mu v njegovem duhov-skom življenju poslala največjo skušnjo, zraven pa tudi milost pridobila, to skušnjo prebiti v ljubezni do njo in njenega božjega Sina. Nič ni videl, in prqjel ni nobenega odgovora; vender je vedel dobro, da je uslišan. Mirno je pričakoval, kako se bo izšlo.
Ko jo 1. maja L 1853 proti poldnevu bival v Rism in je ravno »angeljevo češčenje" zvonilo, čutil je nepre-vidoma, da mu na levem očesu vid zginuje. Precej je sprevidel, da to je tista všlika skušnji*. Ta poskušnja bila je v resnici tako velika, da ni upal, da bi jo preživel, kajti monsignor pL Segur bil je strasten umetnik in pečal oe je celo še slep s slikami, ker barve in drage reči dal si je dopovedovati.
Ce tudi pa je bila skušnja tolikanj velika, jo je le sprejel in ni prosil sa ohrsnjenje drugega očesa, de celo zahvalil se je preblažoni Devici, da ga je utišala in prosil jo je le za milost, da bi še enkrat svoje drage videl, predno drugo oko sgubL Preblažena Devica nm je spolnSa žefyo in verna ee je v Pariš nazaj, potom ko je sednjikrat sv. Očsta P#a IX videl, katerega lepe
podobo jo noredil, io katero eo Se dandanes labko vidi ▼ S&int-Sulpicu.
Njegova vsa družina bila je zbrana t Nouettu, gradu na Normandskem, in on so je podal tje, da so z njimi poalovf. Le brat Aoatole ni bil navzoč, pa tudi ta se kmalu verne, in v svojih željah uslišani častiti g. Gaaton pripravil se je na popolno slepoto. Naučil se je mašo preblažene Device na pamet, in 2. kimovca, neko saboto, napravila mu je preblažena Devica veliko slavo na svetu in v večnosti, dopustila je namreč, da je popolno oslepel. Od tega dne opravil je vselej 2. kim. kako veliko duhovno delo in njegov teetament je spisso: „v 26. obletnico za vselej blagrovanega dne, o katerem som oslepel". Razvidno jo, zakaj monsignor pl. Segur nikoli ni hotel prositi za zopetno podelitev očesne svetlobe, katero mu je preblažena Devica na njegovo lastno ie^jo odtegnila.
Bilo je L 1877, monsignoT Segur je maševal v kapeli mučenikov v Parizu za ozdravljenje male Cecilije pl. X., berhke osemletne deklice, katera je vsled merz-lice v možganih ohromela. Devet dni jo je nosil oče njen na grob P. Olivaint-a in njegovih tovaršev, preč. g. Segura, svojega prijatelja, pa je prosil, da bi na koncu devetdnevnice sv. mašo opravil.
Otrok ležal je blizo oltarja na dveh stolčh, prav zbrano pazil na dele sv. maše in opazoval svetega maš-nika. Po dokončani sv. maši skušal je oče svojo drago hčer po koncu vzderžati; toda zastonj. Bila jo še vedno hroma. Otroka prenesli so na voz in z očetom jela sta oo naslednje razgovarjati:
„No, moj ljubi otročiček, ti tedaj nisi ozdravljena?"
,Ne, ljubi oče."
„Pa ti si vendar našo ljubo Gospo LurSko tega prosila?" — Otrok molči.
»Kaj! pravi oče zavzet; ti nisi zdravja prosila?" »Ne, oče!"
»Cesa pa si prosila?" — »Za ozdravljenje monsig-
nora Segura."	.
»Pa sv. maša se je opravljala za tvoje ozdravljenje p — „Res da, oče, ko sem pa gospoda Segura videla slepega, storilo se mi je tako hudo, da eem» preblaženo Devico prosila, nsj ozdravi njih, in ne mene."
Oče na to ni odgovoril nič, pa obrisal si je solzo in poljubil svojega otroka z vso spoštljivostjo in pri-oerčnoetjo.
Monsignor Segur bil je globoko ginjeo, ko je slišal, ksj se je zgodilo, in pisol je mali bolnici pismo, katero oo njeni starši skerbno spravili. Pismo se glasi, kakor sledi: Grad Livet, 23. mal serp. 1877.
Dobro mala Cecilija!
,Tvoj predobri oče so pisali mojemu bratu, in ta je meni povedal, da si Ti med sv. mašo, katero sem jez 29. rožnika za Te opravil, ljubo, preblaženo Lurško Devico prosila za-me, namesto za-se. To so dobri kri-stijani lepo podi in moram se Ti za to zahvaliti; ne smem pa Ti zamolčati, da si mi Ti s tem noksj prav neprijetnega storiti hotela.
Vidiš Ti, moj otrok, nič ni boljšega na svetu, kot z ljubim Bogom terpeti in zaradi Njega česa pogrešati. 8e v6, da to je v gotovem smislu tudi malo bridko, mersikdej še celo zelo bridko; toda v drogom tisočkrat višjem svetejšem, veličastnejšom pomenu, je to vse bolje, ker nas pelje proti nebesom, nom pomaga grehe premagati, in nas dela Jezusu Kristusu podobne. Zato me tudi kar nič ne miče, rešenemu biti od te sveto io po-ovečujoče nadloge, katero mi je Gospod v svoji prečešeni usmiljenosti poslal prod 24 leti.
Tobi pa, mala Cilika, ne svetujem, vo&iti si ozdrav-enjs, temveč svojega posvečenja. Ti mi boš morebiti
odgovorilo, da ono ne opovira druzega. To je ree. Tod« še vse bolj ros je, do je posvečenje težje v ozdravljenji* kakor po neozdravljeoji, io da je bolj varno za nas, z Bogom oo križu ostoti, na katerega nas je pribil, kakor pa s križa stopiti. Od tisoč oseb, katere daoeo v peklu torpijo, stavim, da bi jih bilo 999 v vicah, ko bi bili imeli srečo, hromi ali gluhi biti. In od tisoč ubogih duš, katere so v vicah, bi se jih vsaj 995 že pred dolgim časom večne ereče veselilo, ko bi jih bila kaka usmiljena, če tndi neprijetna nadloga zaderževala od nevarnega posvetnega veselja, nečimernosti, prevzetnosti, nezmernosti itd. Z Bogom, ljubi otrok .. .*
L. G. Segur."
Monsignor Segur je z vso priserčnootjo ljubil preblaženo Lurško Devico in njegovo zaupanje v njeno moč ni poznalo meje. On sam ni hotel od Nje ozdravljen biti; blagoslovljena voda v (lurški) jami rešila je njegovo mater Že na pragu smerti. (Annalen U. L. Fran von Lourdes, št 9. 1. 1885.)
Ogled po Slovenskem in dopisi
Iz ljnbljane. (Kdo je papež in kdo so njegovi nespoitovavci) Včasij kak prostomišljak in svoj lastni sovražnik tako malomarno zamerda nad sv. Očetom papežem, da mora globoko zaboleti vsako verno serce. Katoličan, pa teko gledati na papeža, kakor zeleni kušar spod grive z grada na Šenklavško cerkev; to je sramota za keršenega človeka! Velike, še krivoverske vlade zaupajo papežu razsodbo celo v svetnih reč6h, katoliško keršen človek pa bode roge kazal naredbsm namestnika Kristusovega v cerkvenih zadevah! Kdo je papež in kako mora govoriti o njem katoličan, kteri je tega imena vreden.
Sv. Bernard je papežu, kteri je poprej bil njegov učenec, te-le znamenite besede pisal:
»No, preiskujmo malo bolj na tanko, kdo si Ti in ktero osebo Ti zdaj predstavljaš v Cerkvi. Kdo si tedaj Ti? Včliki mašnik, naj višji včliki mašnik. Ti si poglavar med škofi. Ti si dedič aposteljnov; po prednosti si Abel, po vladi Noe, po očaštvu Abraham, po veljavi Mojzes, po sodništvu Samuvel, po oblasti Peter, po ma-ziljenstvu maziljenec. Ti si tisti, kteremu so bili izročeni ključi nebes, kteremu so bile ovčice zaupane. So sicer tudi drugi, ki nebesa odklepajo, tudi drugi so pastirji, Ti pa si toliko častitljivši, kolikor razločniše je Tvoje ime, ktero u podedoval pred vaimi drugimi. Tudi drugi imajo sebi odkazane čede vsak svojo lastno. Tebi pa so vse zro-čene in so v oziru no Tebe le ena čeda. Ti nisi le pestir ovčic, temuč tudi in sicer sam pastir vsih pastirjev. Drugi imajo delež v oskerbništvu; Tebi je podeljena naj popolniši oblast Oblast drugih ima svoje meje, Tvoja seže na tiste, ki imajo čez druge oblast... Tvoja predpravica tedaj ostane nepretresena ... (Lib IL de considerat)
Kakor je znamnje, do je otrok dober, ako visoko spoštuje in ljubi svojega očeta, tako je znak pravega katoličana, ako skazuje visoko spoštovanje in češenje, priserčno ljubezen in vdanost do vesoljnega očeta keršanatva, pravi »Kath. Wahrheitsfreund". Teko spoštovanje do namestnika Kristusovega ima tudi naš blagi slovenski narod, in kdor temu nasproti dela, ni narodnjak, ampak izrodnjak in nerodnjak, ki ni vreden, da jč slovenski kruh.
Celo Jeponči, ki so toliko kristjanov pomorili, začenjajo spregledovati, kako blago in častitljivo jo koto-ličanstvo, in japonski časnikarji osramotujojo marsiktere
Od katoličanov pisano dnevnike v spoštovanji katoliške vere. Zares, pravi eden japonskih časnikov, da že do jutri ne bodemo kristjani; vender zmaga nove vere je gotova. To terditev poterjnje s tem, da razkazuje, kako ■o bnddisti (častivci buddovi) vdani zgoli posvetnjaškim koristim in sebičnosti, kristjani pa velikodušno podpirajo bližnjega in radodarno pomagajo k razšiijanju vere po vsem svetu.
Drugi časnik popisuje počenjanje in strah buddi-stov in zlasti njih verskih služabnikov, ki jih sprehaja zarad razširjanja keršanstva, pa njihovo pehanje, da bi to razširjanje odvračevali, ter kličejo vladi, da naj se ne d& pregovoriti.
Ob kratkem, v starodavnih deželah Tajkuna in Mikada po ondotnih poljanah, ki so napojene s kervjo tolikih keršanskih mučencev in oplojene z naj gorečni-šimi željami velikega Ksaverja, se povračuje naj lepši in naj častitljivši razcvet naše presvete vere. —
Niso tedaj brez sadu tolike molitve in toliki darovi za spreobernjenje poganov.
Dobro je moliti očenaš in češenamarijo na čast presladkim imenom Jezusa, Marije in sv. Jožefa za spreobernjenje poganov.
Spod Gore, 22. nov. (Nekaj o cerkvenih pertomh.) Pred kratkim je bil tu g. J. H, agent J. Miillerja iz Dunaja, in je pravil, da je ta firma napravila po cerkvenem zlogu ali šegi altarne pertove za veliki oltar v frančiškanski cerkvi v Novomestn, kteri je bil letošnje poletje od našega milgsp. kneza in škofa posvečen. Ti pertovi narejeni so na ta način, da na obeh konceh oltaija pertovi za kakih 70—80 cent. m. doli visijo, na sprednji strani altarja pa špice gornjega perta sežejo ravno do špic srednjega perta. Že na več krajih imajo na ta način izdelane pertove, zlasti v sekovski škofiji, in tudi tam v daljni Ameriki. Iznenaden pa je bil g. J. H. agent, ko je ttx videl mrežice ali špice domačega izdelka, kakoršne se izdelujejo tudi v Gorjah in posebno pa v Idriji; take špice so bile temu gospodu dosihmal neznane. Te špice so bile temu gospodu prav všeč, ker so močne, lepe, pravilne ter iz finega snkanca (cvirna) izdelane, in tudi po ceni; ozke 10 cent m. široke stanejo od 45—56 kr., široke od 25—35 cent m. pa so od 90 kr. do 2 gld. na meter. Želeti bi bilo, da bi gospodje kupovali le idrijske špice (ktere prodaja g. Franc Stajar v Idriji) — in da bi se opustile mašinske špice, ki so večidel iz Angleške in Nemčije, ktere so pa domači obertniji na veliko škodo, zelo razširjene, pa tudi drage, tako namreč, da je v Ljubljani idrijskih špic težko dobiti. Jaz sem toraj iz Idrije dobil veliko metrov ondotnih špic, ki se bodo prišile oltarnim f er-tovom. Tudi J. H., agent dunajski, je obljubil, da se hoče v Idrijo oberniti, ter bode na Dunaji poskusil kupčijo z idrijskimi špicami, kar se bode gotovo dobro poneslo, ker so inostranske le bolj slabe in drage, češke špice so pa ozke, po 10 cm., in silno drage, po 14—20 gld. meter, in toraj rabljive le za prav bogato gospodo.
A. E. župnik.
Župnik Anton Tavčar, umeri 23. okt. L 1885.
Pervega pros. 1. 1827 rojen je bil v priprosti hišici v Poljanah na Gorenskem ranjki gosp. župnik Anton in i njim vred ravnodobni brat Ignacij, še živeči in delujoči župnik v Križevem poleg Kostanjevice. Pri znani pobožnosti slovenskih mater, ktere tako rade vidijo evoje sinove pri altarji, in poleg tega še pri ne tako visskdanji okoliščini se pač ne moremo čnditi, da se v starših imenovanih bratov budi misel, ako mogoče, dati jn izšolat, in ako bi bila volja 3o$a, posvetiti ju Njegovi službi. Ce tudi ni obilo časnega premoženja, je
bilo toliko večje zaupanje v previdnost Bo^jo; brata gresta se šolat v Ljubljano. Tukaj precej v začetku njegovega šolanje ter vseskozi ranjkemu Antonu ni bilo postlano ravno s cvetlicami. Nehala je ranjkemu Antona bujava njegovih dijaških 16t z vstopom v semenišče du-hovsko, in zlasti ko je bil leta 1852 posvečen za maš-nika. Toda v solzni dolini križ križu podaja roko, in to se je spolnovalo tudi nad ranjkim Antonom; trudil se je obilno in delal, in tudi terpel obilno vse dni svojega življenja, in zlasti zbog svojega rahločutnega serca je imel marsiktero britko uro. Iz semenišča pride kot duhovni pomočnik na malo duhovnijo ob meji Štajerski v St Gothard; toda le za malo mescev. Že kot ondotni duhovni pomočnik nam je zapustil trojni spominek, kteri nam da je sklepati na ranjkega lepe zmožnosti in blagega duha. Imeli smo na dan njegove osmine priliko občudovati lep spominek, kterega je on sam izdelal z nenavadno spretnostjo, naslikano cerkev St. Gothard-sko z duhovnijo in stanovanjem cerkovnikovim vred. Napis na herbtu te podobice kaže tudi nenavadnega lepopisca, in pomen besedi njegovo serce, ktero je globoko čutilo revščino sveta, pa tudi vedelo si iskati na pravem kraju tolažbe; glasi se namreč v nemškem jeziku:
Bete, leide, Hoffe, meide, Nicht verzagM Auf unserem Leben schwimmt wie ein Schaum! Ein wenig Muh' und Kummer. Das Leben ist ein Morgentraum, Der Tod ein kufzer Schlummer, Wir sinken alle in den Staub, Der unsere V&ter decket, Und gOnnen Gr&bern ihren Raub — VTeil Gott uns auferwecket.
Te besede je pisal ranjki Anton 5. nov. L 1853 v Št Gotthardu. Niso li njegova lastnina, kazijo nam ravno tako navdušenega, kot globoko čutečega mladega duhovna?
Lepih zmožnost iu darov ni prezerl njegov vi$ji pastir, ranjki Alois Volf, in že 1. 1854 pokliče ga v svojo pisarno, kjer deluje skoz celih enajst lčt, nekoliko lčt tudi še pod naslednikom Volfovim, ranjkim Jernejem Vidmarjem. Po omenjenih besedah mu tudi tukaj ni bilo vse jasno, britkost življenja se vsiluje skoz vsaka vrata.
Imel sem priliko pri g. bratu ranjkega Antona v Sv. Križu, kakor tudi v njegovem lastnem stanovanju, viditi še več slik, naslikanih po njegovi roki, med kte-rimi se umetno odlikuje podoba, predstavljoča nam našega Gospoda na gori Kalvariji. sredi med rabeljni, ki mu raz život suknjo tergajo. Je li vsa ta podoba izdeloval kot kaplan knezoškofijski? Skoraj bi mislili, da; toda prijatelji njegovi, kteri so ga poznali v njegovem poslovanji, za gotovo zaterjujejo, da je v pisarni imel posla preobilo, da bi mogel zverševati taka dela, in da je vse te podobe izdeloval že kot bogoslovec. Bil je pač vreden prijatelj svojega prijatelja r. g. Pustaverha, od kterega smo vidili v njegovem stanovanju par prav lepih spominkov.
Naj že je doverševal svoje slikarske dela v tej el uni dobi, toliko je gotovo, da so delo njogove mladostne dobe, kajti kot prišedšemu župniku na Rako 1. 1865 se mu je odperlo vse drugo in preobilno delavako polje, na kterem je imel obilno posla. Ostalo mu je serce blago in rodilo tudi blagi sad. Za to mi ni treba na pričo klicati obilnega števila njegovih prijateljev; vidil sem večkrat, osebno pri njem bivajoč, kako je tudi naj nižje sprejemal z isto gostoljubnostjo, jim podajal roko
s ovbo M»4rifaiMaM4«l m g njimi pogevarisi a enak* ljabesajitoctjo, kakor a ovčjimi oeverstnikl ali prodniki Da lako rahločutno ooree, katero a BajMajfe prisrčnostjo ai žalilo nikogar, ni bilo torto proti revežem in stiakaaim, ja pač jasno, in tndi no čndno, da aa jo žo sa časa njegove večme ečne hnde bolnim po vri fari Baški čul le ca glas: Kako britko bode rama, ako naa gospod župnik zapustijo! In to niso bile le prašno booode, bila je istins. Banj koga večletni prijatelj
LWaldeker, župnik Boštanjaki, je t svojem govoru, nje na moriiča, izustil gin|jive besede: aBil ssm mnogo Ičt qjegov prijatelj, poznal sem torej gotovo njegovo serce." Glasni jok, da delj časa razumeli nismo g. govornika, po veliki in do poslednjega kotička natla-čooej cerkvi pričal je, da zadel je pravo struno, ktere glas je odmeval v sercu vseh brez razločka. Monnmen-tum aere perenniua.	(Ksose nuL)
Is Amerike piše 28. sept eden nsj veljavniših in izverotaiših rojakov med dragim to-le:
„Gosp. S. je kaj dober nedolžen mladeneč... in zadnjikrat, ko sva bila skupaj, oe je grozno hudovsl nad ljubljanskim .Zvonom." Več duhovnov tukaj se je naročilo na »ljublj. Zvon", med njisai tndi jaz, misleč, da bo ksj posebno izverfltnega. Pervo številke sem malo pregledal ter koj opesfl. da v Ljubljanski literaturi ni več tistega čistega duha, kakor popred; zdaj ga pa Se ne pogledam ne... plačan je (po nekakem naključji za nektere gg. že naprej) do proe. 1886; potom pa ne mislim, da ga bo kak amerikanoki slavonski duhoven Se imel. Škode nam nič ne stori, ker ga ne čitamo; vidimo pa, da smo zasčka v flaklji kupili... Prav sram me je, da je tak duh med Mladoslovenci.*)
C. g. Jeram, kakor sem Vam že pisal, je zdaj prof. in prokurator v novem semeaMči. G. B. je tndi v Škofijskem semenišči ter so bo začčl letos učiti modroslovje. On se je prav dobro obnašal pri sv. Frančiška, ter je bH eden pervih v svojem razredu. Tudi B—n je v novem semenišči. To semenišče ni «mm> sa bogoolovce, ampak tadi sa drage dijake* vender posebno sa take, ki hočejo duhovni biti.
Kar oo je sklenilo v občnem amorikaaokom koncilu, še ni od Rima potecjeno (Op. Mod tem se je že peterdilo, kakor je bilo naznanjeno — Vr.), zatorej tadi Še ne morem o tem pisati; potom bom žo saj aaznanil,
Včsnfssm 371etno protootantovko sprejo v katoliško Cerkev, ta je že osam od začetka toga lota, in io se nokteri pripravljajo. Zmeraj io kdo pravo pot najde, posebno taki, ki oo kakor protestaatjjs radi molili ter si prizadevali Bogo si ožiti -
Pač bi bil rad pri slovssnostih v St Vidu, ko bi bilo mogoče; no bom pa v duhu.
Is listo od 18. okt Oassega novembra bo pri nas birma; td imam opraviti, da birmance pripravljam. Ako-rnvno smo zdsj 4 duhovni v našem kantonu, kjer ssm poprej bil sam, so vender moji fzrani 6 ur na okolici. Katekizem hodim na pet krajev učit, naj bližnji je eno uie od tod, — in zraven še doma učim vsak dan eno nie v šoli. Noš nulnsp. vladika kaj natanko otroke iz-prašujejo, prodno jih birmaje. Ako otroci dobro no znajo precej Tolikega katekizma, ki ga tudi umeti marajo, — jih odverisjjo.
#) Ni« ai ikod$viegB sa |jabo mladino, kakor medefco popisovanje in preivekanje mešane straati. Dasiravno dotiftni pisavai tolikrai sliftijo in «it*jo nesreče, ki od tod isiugsjo; vender ne jsofruo v listih, slasti ▼ podliftkih itd., mladine s takim stropom napajati. Taki podlistek ravno sdm objavlja eden slovenskih listov, ki bi filovak mislil, da ima vrednik kaj ved usmiljenja da mtedtea* ktere virilljijo pita s krtovimi prissMdkrijami. Vr.)

tvarine: (Konec.)
XVL Karss Fragen and Mittheilenfoa: 1) Lm.«-tnm gansroio bnojlgtich doo Bflponkmnsfeotes. 2) £in nanos Ablassgebst zu Ehren doo hI. Thomas. 3) Officie vstiva par annnm. 4) In festo Ss. Cordis Jesn. 6) Die GOrrse Gesollschaft 6) Eiafflhrung dar Kinder in doo Kirchenjohr. 7) Ooftere £ntwendung kleineror Gegen-sttode ven Seite eines Fabriksarbeiters. 8) Behandlung doo Mannesalters. 9) Nach der Absotntien. 10) Die liturgisebe Bitte an Maria: Intercede pro devoto femi-noe sesn. U) Gelflbde Kaiser Ferdinanda III. 12) Aue-grabungen bei Jernaalem. 13) Der ewige Kalender. 14) , Is die 00. Fideiiltm defnnctorum. 15) Das Jejunium vor der Woibnachtsmesse in media noete. 16) Gebet um die Bekehrung Skandinaviens mit 300 Tagen Ablass, 17) Soli man das 6. Gebot in den Christenlehren be-sprechen oder „fiberhttpfen". 18) Die geistige Commu-' nion. 19) Ein psar Bemerkungen uber Krippen in Kirchen. 20) Einzugehende Ehen mit Freimanrern. 21) Decretom 8. Congrogationis Concilii de non confe-rondis titulis ecclesiasticis absque consensu proprii Or-diaarii. 22) Lčsung etnigor Zweifel flber den dritten Ordon doo hI. Frantiocos. 23) Bedeutung and Dauer doo Adventoo. 24) ,Worte bewogon, Beispiele reissen hhi." 26) Die Gebetbflcher der Kinder. 26) Verkanf und Vermiethong der Kirchensitze. 27) Die Classifica-tionsnote ans der RoUgionolohre einsutragen in dno Classenbnch. 28) Weihe!ormel fttr Rosenkr&nze. 29) Die Betheilignng der Schulkinder am Werk der hL Kind-beit Jesn ist staatlicherseits gestattet. 30) Legitima-tions-Erkl&rung vor den .poliiischen BezirksbehOrden. 31) Legalisirung von Unterschriften der Kirchenverwal-tungsmitglieder entbehrlich auf gevissen Tabular-Ur-kunden. 32) Colorirte Gebetszettei des Canisius-Kinder-vereines. 33) Reichthnm der italienischen Seelsorgs-gaistlichkeit 34) Nothwendigkeit der staatlichen Auf-gebots-Diapens som Behufe der Eheschliessung am Sterbebette. 35) Ktenen die Schulkinder verhaltea eerden, der Rosenkrans-Andacht im Oktober beizuwoh-nen? 36) Armen-Bograbniooe 37) Dtrfen Traunngsdo-cnmente aaa dem Pfarrarchive ausgefolgt werdon? 38) Trennbnrkoit der Civilehe zvrisehen sinem Confessions-losen nnd siner Jfidin. 39) Stempel- und GebOhronbe-freiung bei LOochung kleiner Satzpostea. 40) Gebfihr bei Anotolhmg von Religionalohrern. 41) Rosenkranz-Andacht im October. 42) Der nothvrendige Aufeand eines Stiftes Ar die Stiftskirche ist seine Pnssivpost bei Bemessung des Gebfthren-Aequivslentea. 43) Poli-tisehe Ezecntion auf Stokgobfthron. 44) ReUgienslehror an siner Privatachule. 46) Entlassungs-Zeugnisse der Schfiler nnd die Roligionolelirer. 46) Stempelpflicht der Matriken-Anosfine znm Schulgebrauche. 47) Pfrftaden-Inventarien. 48) Die Aufbesserung des Einkommeno der Cooperatoran. 49) Stolpfiichtige Acte. 50) Ustavm kongrualna i sposdb jqj wykonania.
Inhalts-Verzeichniss von Brooch&ren nnd Zeitschrif-ten. — Kalender pro 1886. — Pr&numeratk>ns-£inla-dnng pro 1886. — Iasorate.
Titelbiatt and Sachregister doo Jahrgangss 1886.
Pržnumerstion-Bedisgnisse.
Voa diosor Zeitschrift orschsint vierteljihrig ein Hoft voa 8-9 Dmokbofen in Getov. Die Ansgnbe je-schieht reffehaAssig am 16. Jiaaer, 16. Apdl, 15. Jali und 16. Oktober. Man pr&numerirt auf <fie Quiitol schnft am einfachsten mit Postaaweisung untor der Ad-

„An die Bedsctiam der Oasrtalschrift in lan«,
Hairrachstrasse Kr. 9/ Die Redaction ist zugleich Administration and Ex-"on der Quartalschrift Der Prefs f&r den Jahr-ist nit directer Zusendung darch die Post von ito der Eedsction sn den Herrn Abnehmer 3 fL 60 kr. & W. Aach im Wege des Buchhandels kostst die Zeit-ochrift 3 fl. 50 kr.
Pr&numerationen werden aach unter dem Jahre nngenommen.
Razgled po svetu.
Nekteri isroki o brezverski šeH in bresverskih učiteljih. Gorjč, sko se v kaki Soli opasti verski nankf nesrečni taki učenci! (Gen. Lambort)
Šola brez duhovna jo setev za joče. (N. Tamasee.)
Vsaktera zistema odeojstva, ki ni na vero sastao* ljena, se bodo hitro poderla. (Do Maistre.)
Sola, v kteri se vera deva na zadnje mesto, js škodljiva naprava. (Gladstone.)
Verski nank je dandanašnji v šolah bolj kot kdoj potreben. (Viktor Hogo.)
Sola brez Boga je vortoglsvnost. (Gazz. d* lataliaj
Pred sodnije bi morali gnati tiste starše, ki dajejo otroke v šolo, nad kterih vrati je napis: Tukaj se vera no uči. (Viktor Hogo.)
Tndi napačni Viktor Hugo celo tedaj je spoznal to porotno resnico. — („EcoM 19. listop.)
Odkrivano framasonstvo. Sloveči Leon Tszil, bivši grozovito hud framason, pa po svojem lastnem preiskovanji čisto spreobernjen, daje na sviUo delo s naslovom: »Polne razkritja o framasonstvn" (Rivelazioni complete sulla framrnasoneria). On pravi v pervem poglavji, da mnogi pisavd o tej tvarini še niso razkrili vse resnice, ki so jo iskali. Njegovo delo namčrja lise napolniti. Bil jo framason, kar vsvojo sramoto priznava, in po posebnem preiskovanja v droba tega mračnega društva jo imel priliko priti do vsih skrivnost Pri vsem pravi, da njegova zasluga pri tem dela je naj manjši, ker vse je le delo v zbiranji, branji in zverstenji izvirnikov, dokumentov.
Jest, spreobet njeni grešnik, pravi Taxil, sem dolžan dan na dan bolj slovesno popravo Cerkvi za oškodovanja, ki sem jih ji vzrokoval v časa tolike hudobije; ker volja me je, zbrisovati svojo žalostno preteklost, in rad bi umori, ako bi mogel dati življenje za sveto in preljub-Ijeno vero svoje mladosti. Z veseljem prenašal bom jezo, ki jo bojo gotovo budile moje razkrivanja, in togoto, ki bode r6jila, s satanskim žaganjem in morebiti tudi z njenim zveršenjem.
Pa kaj je na tem?
Naj bi le to delo s svojim posvitljovanjem služilo v to, da bi zginila ta družba sebičnosti, zalezovanj, bresbožnosti in goljufije, ki ne more živeti razun le v
mraku in v pregrehi---- Dalje popisovnje satansko
framasonsko osnovo pravi med drugim, da framasonstvo je za družbane same naj bolj neprenašljivo trinoštvo, in kteri si je ta jarem na vrat naložil, da je skoro nemogoče otresti ga, da to je naj nesramniši sleparstvo, ktero si je kdaj bil zmožen duh laži misliti. Pod pret-veso dobrodelnosti, s ktero se družba ogrinja, da bi naoe vlekla blage serca in si pridobila spoštovanje nevednega ljudstva, počenja svoje prekanljivosti. V monarhijah se družba iše prikupiti kakor stalna ovadohinia, v strahu, da bi je glavar v deržavi ne dopustil v vla-dino deleštvo, in v republikah derži v rokah samoterštvo (monopol) oblasti, zaseguje vlado, prilastuje si službe
ki čestf, očara množico proisvodnikov, umetnikov in de-livcov, in vrinnje oe v vodstva politiških opravfl pri vsflt tistih, ki oo v poseetvu pravic... to pe o toliko izurjenostjo, da se same žertve tadh previr ne savedM, pa da frasmsoni delajo na to, da bi rasdjali vso načela nravnosti, vse občutke pravice, Vos zaumene o dobtesa. In med njihovimi odi jih je malo, kteri bi ne bili senčeni. Prava filozofija tega svojstva ni dnizega kakor baliaško vseboštvo (panteizem), in ti snvesniki satanovi pričenjajo s proslavljanjem satana ter jenjnjo o perstt-mojjstvom ... Namen te ovojati je: razdjati zatoličan-stvo. Množina spačenih ali zapeljanih frasseoonov pa je nevedoč v pestčh le nektorih stotin skritih oeobeosl, ki po svoji volji s slepimi svojimi udi ravnsjo in oe jih poslnžnjejo kot orodje za nsj hudodelniši, naj geiii, naj bati preklicane napade. To vso omenjena knjiga s dokumenti vtorjnje. (To je kratek posnetek iz „Eco del Litoiale" od 2. nov.)
Kar je malo spredej rečeno o framasonskem vpljivn v republikah, se zlaga s tem, kar dunajski »Vaterlaad* od 22. t m. pripoveduje iz Francoskega. Lockroy (r. Lokroi), predsednik pariške velike lože, je bil te dni poklican od Brison-a, francoskega ministerskoga predsednika, kteri pe hoče priti za predsednika francoske republike na mesto ostaranega Grevy-a; in s tem velikim framasoeskim glavatjem se je Brison posvetoval, z njim obravnaval io so zedinjeval zastran tega, kar bi bilo v bližnji prihodnosti početi. „Vaterland pravi, ako se te obravnave obnesejo po volji Lockrojevi, bi bilo to začetek, da deržavna oblast pride popolnoma v roke velike lože.
Sicer pa je brez tega že dosti očitno framasonstvo v zbornici iz toga, ker 21. t m. je zavergla 4 konservativne poslance, češ, da so bili izvoljeni po vplivu duhovstva t
V Selnegradu je 17. t m. za mertudom naglo umori milgsp. knez in škof dr. Jan. Ev. Della Bona, ki je bil njen v Gorici 18. nov. 1. 1814, posvečen 25. pros. 1. 1838,* 14. rožn. L 1874 bil posvečen škof Tenedoški L p., 27. sveč. pa bil od sv. Očeta poterjea škof Trienški. R. L P.
Rusko. Poljski listi pripovedujejo, da pregnani škof Bereenievics je bil pred nekterimi tedni poklican v Petrograd in je imel razne dogovore z vladnimi zastopniki in tudi s Tolstojem, ter mislijo, da sam car Aleksander je sprožil njegovo rešenje. Mesto WJ osla vek, škofov sedež, obhaja vesele slovesnosti. — Gotovo je, da toliko vsakdanje molitve bratovšine ss. Cirila in Metoda mora oblake predirati in na zemlji naj torši lčd topiti.	_
Iz rimskega zapisnika mučenikov.
23. prosinec.
Praznik poroke Marije Device s sv. Jožkom. Nsj ta dan kerščanski zakonski ljudje preimenitne dolžnosti svojega stanu pridno pred Bogom premišljujejo, ter pri-prošnji Marije Device in sv. Jožefa zaupljivo se priporočajo za vestno spoloovanje imenovanih dolžnost
Sv. Amazijj spoznovavec, rojen na Gerškes^ je leta 350 pobegnil v Rim, ker ga jo v domovini krivo-verski cesar Konštancg preganjal za sv. vero. Papež Julij ga je z veseljem sprejel in ga pošiljal v rasne tange sv. evangelij oznanovat Postal je nazadnje škof tijanski (Tiano) na Laškem.
Sv. Ajda, mučenik v Egiptu; vergii so ga v reko Nil, Iger je utouiL
Sv. Emerencijana, devica, in mučenica. Molila je ravno na grobu sv. Nežo, ko oo prihrumeli ne verniki in s kamni jo pobili.

Sv. Idtfons, nadškof toletanski na Španjskem, ja *bil ia kot mladanoS stopil t samostan, kjer so ga zavoljo njegovih posebnih čednost izvolili za opata. Poznajo jo pootal celo nadšiof in je slovel zavoljo ovoje veliko nčonooti. Spisal je tndi več knjig, mod drugimi o „de-vištvu Marijinem11 in o ,sv. Trojici", Marija ser ma je večkrat prikazala. Umeri je današnji dan leta 667.
Sv. Janez MikšČinar, patrijarh aleksandrijski,, je bil rojen na otoku Cipru in je kot dedič premožne družine kmalo stopil v zakonski stan. Ko ma je pa Bog vzel ženo in ovoke, odpovedal se jo svelB, da bi zamogel le Boca in čednostim živeti. Svetost njegovega življenja jo dale povod, de so ga posadili na veliko-ftkofijski sedež alekiandrijskL Pooebno velika je bila njegova ljubezen do revežov. kterim je dajal toliko miloščine, de, ko mu je denaija zmanjkalo, je prodal večkrat hišno orodje in ovoje oblečile, in tako pomagal ubožnim. Umeri je lota 619 na potu v Carigrad, kamor ga je bil ceear poklical. Njegovo sv. truplo se hrani sdaj v stolni cerkvi v Požunu na Ogerekem.
Sv. Klemen, škof ancirski v Galiciji, mučenik. Ko je cesar Dioklecijan preganjal kristjane, vjeli so rebejjni tadi njega in po hodom mučenju glavo s^js odsekali. Z njim vred tetpinčeni so bili tudi sov. Agatangolj, Krištof in Keriton.
Se. Kort&jei, devica in mučenica v Rimu.
Sv. Meeamu, device in mučenica sa čase ceearja Decija, hudega preganjavca kristjanov.
Se. Dzrmma, izmed pervih sedem dljakonov, mučenik. Oznenoval je z veliko gorečnostjo sv. vero in si je s tim zesloifl krono mučeništva v Filipah ma-
Se. Rajmumd Pmafortski, spoznovavec, sloveč zavoro ovoje velike učenosti, pobožnosti in čudodolnoetL On jo podpiral tudi sv. Petre Nolaškega v vstanovljaigi reda ,sv. Marije sa reienje vjetih kristjanov". Storil io več čadeiev, izmed kterih je aaj znamenitniši ta, da je pri neki priložnosti, ho je imel storiti daljno pot po smija, kar plašč svoj resgorail čez morske valove u po njsm v 6 urah premeril tisoč in šeetdeoet morskih milj, is (Ion doepeviti skoz zaperte duri prišel v svojo stenico. Umeri je lete 1976.
Se. Seeerijm is njegova soproca so. AkeUa, mnče-nika. Bila sta zavoljo spoznovanje korščanoko vere oba
V Mtttev priporatomi:
Na miloetljive niiprošnje N. Ij. G. preev. J<_
8erca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, se. Heimagorain Fortueata, naših aegeljev varhovin vsih nsših petronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in eesMBMre, odpad in bresverstvo, prešeefcvanje ia vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in veUke nesreče.
—	Ze serčnoot v delu zveličanje neke ooebe. — Bolehajoč duhoven za pomoč. — Ooebe aa prisMrno službo.
—	Neke prav sitne rassMre. — Ooebe sa dušno in telesno possoč in tolažbo. — Nekdo, da bi oe mu serce omočilo. — Posebna dobrotnica šolske sdadine sa dušno tolažilo io vse potrebe.
Koledar n prihodnji teta:
90. listopada. 8. Andrej ap. — 1. grudna. S. Eligij.
—	2. (Poet) S. Hromadj. — 3. 8. Frančišk Ksav. — 4. (Poet.) 8. Barbara. — 5. 8. Sebe. — 6. Druga nad. t Adventu. & Nikolaj zavetnik ljublj. stoljne cerkva.
Listek za raznoterosti
Is Ljubljano. Blagor krotkim. To tvarino je gosp. A. Keržič prav izverotno obranaval preteki* nedeljo ob 6 zveččr v sobani katoliško družbe, »bal je resno in smešno, po vsih strunah in notah nasprotnp napake in pregrehe, napuh, častilakomnost in jezo, Hi krotkost kalijo in življeiye grenč. Taki govori prav veliko pomagajo k blaženju serca in k oliki občinstva. Poslušavcev je bilo polno, in tako kaže, da tudi sad t prid hiše, ki se ima zidati za katol. družbo rokodelskih pomočnikov, ne bode majhen. Prihodnjo nedeljo bo govoril o tugah in žalostnih okolišinah človeštva — gotovo rodovitna tvavina za premišljevanje.
. Is Ljubjjaae. V katoliški družbi je zadnjo srede gosp. prof. J. Msrn govoril o letošnji slovssnosti na Velehradu in posebej zanimivo pripovedoval o ovojem popotvanji na to božjo pot
Kapelo t Marijaaisča so miigsp. knozo škof in dr. Jsk. Misija 26. t m. ob 8 dopoldne pričo več proč« gg. slovesno blagoelovili.
Za srečen začetek deželnega zbora v sredo, 26. t m. so v Senklavški cerkvi miigsp. prošt Jož. Zupan imeli slovesno pontifik. sv. mašo.
Velik, prelčp zven, tehtajoč 32 centov, so miigsp. stoljei prošt Jož. Z open napravili svojim rojakom t Kropi. Pripeljan je bil to dni iz dunsjekega Novega meeta, in v kratkem bodo v to zadevajoča sloveeaoot Zares, častitljiv spominek!
V serbske-belgarski vojski so tudi ta teden Bolgari davno zmagovali, in če jih sreča ne zapusti, kmalo ne bo nobenega serbskega kerdela na bolgarski zemlji.
Spaajski kralj Alless HI je 26. m. ob 9 zjutraj umeri. Bog mu daj večni mir!
Dobrotni darovi.
Za Uudentoveko kuhinjo r 6. g. beneficijat J. Lom-berger 2 gld. 30 kr. st den. — C. g. župn. Bi. Arteij 2 gld. — Marija 26 kr. —J. 8. 80 kr. — „V dober namen" dober prijatelj —e— c 3 gld. — C. g. župn. Ign. Tevčer 20 gld., da naj dijaki molijo sa ranjcega brate. — M. P. 50 gld. — C. g. župn. M 8eje 1 gld.
Za poškodovane po povodnji na Gorenjskem: M. P. 10 gld. — C. g. župn. M. Seje 1 gld 80 kr. — Z Ledin č. g. župn. J. Demšar zbirko 6 gld. — C. g. župn. Fr. Eržen z Zaliloga 2 gld. 60 kr.
Za opravo uboimk cerkev ljubljanske Scofiie: G. ff. ketehot A. Keržič l gld. — Iz Rateč pri Kranjski gori 4 gld. 80 kr. — C. g. žup. M. Horvat 20 dd. — Po čč. gg. Uršulinsrcsh U gld 7 kr.
Za hapdo v Marijaniiču: Pral g. J. Marn 10 gld. M. P. 10 ipd. — Marjeta Verbič 5 - Po preč. g.
Robič 2 gld. — Z glasilom: „Mak> peska sa ono hišo, ktero bi teko radi zidali* is Draigoi 3 gld.
Za afrikaneki misijon: C. g. župn. BI. Artelj is Kranjske gore 4 gld.
Za misijone v Km: M. P. 10 gld.
Za mmjon v Bulgariji: C. g. župn. M. Seje 1 gld.
Za kaodo sv. Cirila in Metoda: Dobrotnica iz K&* i gld. v zahvalo za prejeto dobroto.
Za Vmcencijevo dnObo: C. g. duh. pastir L. Raft-man 2 gld.
Za dobre namene: Dobrotna roka 100 gld. . Za BoHčev spominek: C. g. Sim. Robič 1 gid.
Odgovorni vrednih:
— Tiakaiji ia založniki: Maf llezafksvi aa^ledniki t Ijubljuni.