PoštHina plačana y gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena, posamezni žtevilki Din 150. , v l —■ —■■m« mm m mammmmmammmmmmmmmmmamt ——ena——r--—i—i —■ —— mmmmmam—mmmmmm ■ —j—— nwgiwi————MmiMimBiiiMMuimii—i——» TRGOVSKI LIST časopis za trgovino« industrijo in obrt. Biir>riiliiH za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za V* leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. 8M«eino 15 Din; xa inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži te v Ljubljani. Dopi*i te ne vračajo. —1 Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. imwm ■■ »mamamaumihiii—m»ma M,MWjaMmiMMnaaiii niinniiiiMMHnaMMHBnMHnn mmmmmtmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmKmmmmmmummmmmmmmstaak LKTO XL Teleft* št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, (lne 28. julija 1928. Talelom št. 2552. ŠTEV. 89. Bilanca trgovinske pogodbe z Avstrijo. Za presojo trgovinske pogodbe, ki smo jo sklenili z Avstrijo leta 1925 in oceno komisij v naknadnem sporazumu je treba imeti pred očmi bilanco kupčijskega prometa z Avstrijo v zadnjih treh letih. Ta bilanca kaže sledečo sliko: Jugoslovanski izvoz v Avstrijo obstoja v glavnem iz živine, mesa ter ostalih življenskih potrebščin, kar odgovarja gospodarski strukturi in od-Tiošajem obeh dežel. Avstrijski izvoz v Jugoslavijo pa obstoji skoro izključeno iz industrijskih predmetov. Od kar smo sklenili leta 1925 trgovinsko pogodbo z Jugoslavijo, se je medsebojna kupčija razvijala po avstrijski statistiki na sledeči način: I. Uvoz iz Jugoslavijo v Avstrijo: v milijonih šilingov Leto Žive živali Živila in pijače a Surovino in polizdelki Finalni izdelki Skupno 1925 29-4 75-6 23-7 5\3 134 1926 62-9 78-5 20-3 4-7 166-4 1927 84-2 64-7 31-9 5-5 176-3 Celokupen uvoz je torej po vrednosti od leta do leta napredoval in sicer predvsem glede živih živali, ki se je v tej dobi potrojil, dočim je uvoz v Avstrijo nekoliko nazadoval, uvoz polfa-brikatov in finalnih izdelkov pa je ostal stacijoneren. Med deležem, ki ga zavzema naš uvoz v Avstrijo v avstrijski zunanji trgovini proti deležu Avstrije pri uvozu v Jugoslavijo, je ogromna razlika. Naš uvoz v Avstrijo znaša 4 8 odnosno 6 odnosno 5-7 % celokupnega uvoza v Avstrijo. Nasprotno pa znaša izvoz iz Avstrije v Jugoslavijo 9 3 odnosno 8-8 odnosno 7-6% celokupnega avstrijskega izvoza. Bilanca z Jugoslavijo ije bila torej po avstrijskih cenitvah leta 1925 še z 30 milijoni šilingov aktivna, v letu 1927 pa z 21 milijoni v korist Jugoslavije pasivna. II. Izvoz iz Avstrije v Jugoslavijo: v milijonih Šilingov Leto Živila in pijače Surovine in polizdelki Finalni izdelki Skupno 1925 1-3 12-7 161-2 175-3 1926 1-1 13-5 137-— 151-7 1927 1-5 13-9 1 6 ■"T 155-5 Dočim pripada od jugoslovanskega uvoza v Avstrijo okrog 60% na živila odnosno v zadnjem letu skoro 50% na žive živali, znaša odstotek finalnih produktov pri uvozu iz Avstrije v Jugoslavijo 90% tako, da igrajo poleg njega vse druge skupine blaga le podrejeno vlogo. Medtem ko vrednost našega izvoza v Avstrijo raste, je vrednost avstrijskega izvoza v Jugoslavijo tekom treh let, odkar je trgovinska pogodba v veljavi, nazadovala za 20 milijonov šilingov. Avstrijsko motivno poročilo k do-dodatni pogodbi, ki ga je vlada predložila parlamentu, pravi, da bi se bila morala revizija pogodbe pravzaprav nanašati na celokupen uvoz poljedelskih produktov v Avstrijo, da pa se jf* program revizije v interesu lažje izvedbe pogajanj skrčil in omejil na najvažnejši skupini in sicer živali in •meso ter na žita in .moko. Poročilo priznava, da so bila pogajanja radi velikega interesa, ki ga ima Jugoslavija na izvozu živine in mesa v Avstrijo, zelo težavna, da se je pa končno vendarle dosegel sporazum, s katerim je bil dosežen namen revizije, namreč, da se olajša položaj avstrijskega živi-norejstva. Glede žita in moke je dobila Jugoslavija v novem sporazumu enake pogodbene carine, kakor jih uživa Madžarska. Uspeh revizije re-asumira avstrijsko motivno poročilo v sledečem: Po dodatni pogodbi preneha vezanje carine na mlevske izdelke iz koruze, neizpremenjena ostane carina za teleta, delovne toplokrvne konje in za meso, izvzemši goveje in svinjsko. Praktično ostane tudi carina na svinjsko mast in slanino neizpremenjena, ker se v pogodbi z Madžarsko ta carina ni zvišala in torej pripade Jugoslaviji po klavzuli največjih ugodnosti ta neizpremenjena postavka. Na povišanje carine za uvoz delovne in plemenske živine je pristala Jugoslavija — kakor piše poročilo — že v noti z dne 8. junija 1927, torej pred letom (lni (o čemur naša gospodarska javnost v Jugoslaviji ni imela pojma). Pa tudi za mlado živino, kjer velja zaenkrat še stara pogodbena carina v avstrijski trgovski pogodbi s Švico, so uvedena pogajanja, da se tudi to vezanje ukine. Nato našteva motivno po- Uredba o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtnih lokalov, ki jo je izdalo ministrstvo za socialno politiko sporazumno z ministrstvom trgovine in industrije 9. maja t. 1. se je začela kmalu po razglasitvi krhati in ministrstvo za socialno politiko je bilo primorano izpremeniti nekatera določila te uredbe. Izpremembe so bile objavljene v Službenih Novinah že 25. t. m. in so ta dan tudi že stopile v veljavo. Po pisanju srbijanskih listov je pričakovati, da bodo tem izpre-membam sledile še druge, kajti Ze-maljski Savez obrtnih zadrug kr. SHS v Beogradu je sklenil, da se 12. avgusta t. 1. priredijo v vsej državi protestna zborovanja dotičnikov, ki bodo zahtevali, da se uredba temelito izpre-meni ali ukine. V novi izpremenjeni uredbi je predvsem premaknjena meja, ki je določena za odpiranje in zapiranje, in sicer tako, da se bodo smeli lokali odpirati poleti že ob 5. uri zjutraj, a zapirati najkasneje ob 8. zvečer, po- Nova uredba o krošnjar-jenju. Ministrstvo trgovine in industrije je izdalo novo uredbo o krošnjarje-nju. Krošnjarjenje je po novi uredbi prepovedano v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, a na Bledu, v Rogaški Slatini, Dobrni in Radencih samo v času letoviščne sezone. V obmejnih srezih (Logatec, Kranj, Radovljica, Kamnik, Dolnja Lendava, Gornji grad, Ljutomer, Maribor desni Atmo« poroča v poročilu iz Beograda, da je v preteklem mesecu jugoslovanski izvoz znatno na-rastel in da je bila pri jugoslovanskem izvozu Italija na prvem mestu. V Italijo so predvsem izvozili stavbeni les, neza-klano živino, železniške prage, konje in kože. * * * POL MILIJONA DINARJEV MU JE PREMALO. »Neue Freie Presse« piše. V poravnavi bančnega podjetja Nagel in Wort-mann na Dunaju so priznali poravnalnemu upravitelju dr. Hugonu Kallbergu 60.000 šilingov konorarja, za izplačila v gotovini pa 18.670 šilingov. Dr. Kallberg je smatral to vsoto za prenizko in je re-kuriral. Ivan Mohorič: Utisi s pota po Nemčiji. (Nadaljevanje.) Švarzvvaldska centrala obsega dve veliki vodni napravi, Murgvverk in Schwarzenbachwerk. Prva je bila zgrajena v letu 1914 do 1918 in vanjo vpotegnjenih 247 kvadratnih kilometrov ozemlja z letnim odtokom 315 milijonov m:: vode. Bajer Murgvver-ka ima 359.000 m! koristne vsebine, kar odgovarja 100.000 kw. uram. Od njega vodi 5-6 km dolgi rov, ki meri 8-2 m- v premeru, do rezervoarja in od tod še cevne napeljave 425 m do centrale. Dolinski jez Schvvarzenbach-werka je 65 m visok in spodaj 48 m močan ter z mnogobrojnimi kontrolnimi hodniki in rovi prepleten. Jezero, ki se za tem jezom nabira, je 2-2 kilometra dolgo, ima 7 ha površine ter 14-2 milijona nr koristne vsebine, kar odgovarja 10-5 milijona kilovatnih ur. V njega se dovajajo pritoki potom rovov iz stranskih dolin v dolžini 8 km. Povprečna letna produkcija energije teh naprav znaša 123 5 milijona kilovatnih ur. Tok se oddaja po celem Badenskem od severne do južne meje ter ima zvezo na severu z rensko-westfalskimi elektrarnami pri Kolnu, ki proizvajajo tok iz premoga na samih premo- » govnikih, da si prihranijo prevoz, in na jugu s švicarskimi električnimi daljnovodi. Lansko leto je cela naprava proizvodila 175 milijonov kilovatnih ur, od katerih so konzumirali 12-5 milijona mali odjemalci, 66-5 milijona velepodjetja in 96 milijonov pa pre-kupci, med katere se šteje mestne električne naprave in tuja električna podjetja. Po dobri polurni avtomobilni vožnji od jeza smo dospeli na Biihler-hohe, od koder se nam je odprl nepozabno krasen razgled na dolino Maine in Rene, ki sta se kopale v zlatu solnčnega zatona. Preko znanega elegantnega, mondenega letovišča Baden-Baden smo oddrdrali z brzo-vlakom proti Frankfurtu. Na postaji smo kupili časopise, v katerih smo z grozoto čitali prve brzojavke o tragediji v naši Narodni skupščini. Vest o tej katastrofi je celo delegacijo silno deprimirala. Prvi moment smo pod utisom teh dogodkov smatrali, da ne moremo nadaljevati potovanja. Nestrpno smo čakali drugega jutra. Toda drugo jutro nas je prijatelj Herman Wendel v »Frankfurter Zeitung« pozdravil s prisrčnim in toplopisanim uvodnikom, ki nas je zopet nekoliko spravil v ravnotežje. Program našega poseta v Frankfurtu je bil zelo pester. Mesto samo nudi obiskovalcu toliko lepega in zanimivega, da se človek le s težavo loči od njega. Na prvi korak se čuti, da se nahajaš v bogati metropoli jugozapad-ne Nemčije. V Frankfurtu stoji rojstna hiša petih bratov, velikih finančnikov Rottschildov, tu je rojstni kraj največjega nemškega genija Gothe-ja. Če dodam, da je štelo mesto po statistiki iz leta 1924 4000 veletrgovskih podjetij, 300 bančnih zavodov in 1700 industrijskih obratov, katerih pulziranje kulminira v Frankfurtski denarni borzi, borzi za žito in les, za kože in usnje ter v vsakoletnih po celem kontinentu znanih velesejmskih prireditvah, si ne bo težko ustvariti predstave o gospodarski podlagi mesta. Na vse zgodaj zjutraj smo v elegantnem motornem čolnu razgledali pristaniščne naprave, ki dajo najbolje slutiti industrijsko potenco Franic- Uredba o odpiranju in zapiranju lokalov izpremenjena. Ministrstvo socijalne politike je moralo izpremeniti nekatera določila uredbe. — Pričakujejo se še nove izpremembe. furta. Za zgradbe skladišč in carinarnic je bilo investiranih v pristanišču do leta 1905 nad 12 milijonov zlatih mark. Takrat je dosegel promet v pristanišču 1-6 milijona ton. Leta 1912 so že morali pristanišče razširiti z novimi velikimi napravami za 466 ha površine, 12 km obrežja, 28 ha vodne površine, 32 km cest in 103 tirov, kar je stalo tedaj 72 milijonov mark. Promet v pristanišču je takrat dosegel žo 2-25 milijonov ton. To pristanišče ima nedogledno bodočnost razvoja, ko bo dograjen prekop med Reno, Mamo in Donavo. Sliko o tujskem prometu v Frankfurtu si lahko napravimo, če nvažu-jemo, da je imel že leta 1914 Frankfurt 105 brzovlakov dnevno in da je bilo v onem letu na glavnem kolodvoru izdanih 10 milijonov potniških listkov in sprejetih 5 milijonov ton tovornega blaga. V pristanišču so dvigajo naprave nemškega zavoda za lo-čenje zlata in srebra, ki uživa svetoven sloves, in ako omenim še tovarne barv v Hochstu, nadalje L. Casella & Ko. in Kemično tovarno Griesheim-Elektron, so označena najimpozant-nejša podjetja frankfurtske industrije. iz pristanišča smo šli ogledat kolos nove tržnice, ki je bila tri dni pred našim prihodom dograjena in otvorjena. Dimenzije nove tržnice so ogromne. Zobčasta rampa omogočuje, da se ob istem času lahko razklada trojno število vagonov kot ob navadnih klančinah. Pokvarljivo blago, ki se takoj ne konzumira, se shrani v hladilnih prostorih tržnice, v katerih se vzdržuje s posebnimi hladilnimi napravami vedno enaka nizka temperatura. Hladilnica tržnice izdela poleg tega še vsak dan 10 ton umetnega 'ledu za detajlne odjemalce. Vseh šest nadstropij tržnice ima 2947 m2 hladilnih prostorov in menda v tretjem nadstropju smo videli že prve pošiljatve jugoslovanskih jajc vskladiščene. V tej tržnici se zbere zjutraj okrog 6. ure nad 2500 tovornih avtomobilov, ki razvozijo v noči prispelo blago na vse strani. Z gradbo te tržnice si je frankfurtska veletrgovina zasigurala dominantno pozicijo in obvlada v okrožju nad 150 km vso živilsko trgovino. Komaj zgrajena tržnica je danes že premajhna. Izborne ventilacijske naprave odstranjujejo vsak zapah, ki je običajen in neznosen v navadnih tržnicah srednjeevropskih velemest. Pri tržnici se nahaja tudi velika kuhinja, v kateri* se v avtoklavih kuhajo cena jedila. Iz pristojbin, ki jih dobiva mestna občina od tržnice, prireja tu v velikih množinah zastonj obede za revne, brezposelne in šolsko deco ter zelo cene obede za nradni-štvo. Menda stane celoten obed 5 Din in vsi sloji se poslužujejo te humane in socijalne naprave ter dobivajo v termosnih posodah tople jedi direktno do svojih stanovanj ali obratova-lišč. Po ogledu tržnice smo se z avtomobili odpeljali v tovarno Adler-werke, ki izdelujejo cena avtomobilna vozila, dvokolesa in nam dobro znane pisalne stroje. Te tovarne se bistveno ločijo po načinu obdelovanja kovin in produkcije vozil enakega tipa v serijah od Daimlerjevih tovarn v Stuttgartu. Tu smo videli najmodernejše vrtalne stroje za obdelavo kovin in mnogo drugih interesantnih patentov. Dopoldanski izlet smo zaključili z obiskom Gothejeve rojstne hiše »am grossen Hirschgraben«, kjer je imela simpatična profesorica dr. Sekuličeva krasen spominski govor. Opoldan nas je sprejel frankfurtski nadžupan v historičnih prostorih mestne hiše, kjer se bili kronani nekdanji rimski cesarji. (Dalje prihodnjič.) RIMSKI NAKUPI PŠENICE. >Times« opozarjajo na vesti, po katerih nakupuje Rusija iz .strahu pred lakoto velike množine 'pšenice. Že nakupljene množine se gibljejo med 150.000 in ‘200.000 tonami in so vredne 2 in pol milijarde funtov. V Hullu, Liverpoolu, Hamburgu in Rotterdamu močno povprašujejo po ladjah, ki'bi prevzele tovore za Rusijo, v tem slučaju torej pšenico. JUGOSLOVANSKO - BRAZILJANSKA LIGA. Na inicijativo braziljanskega konzula v Beogradu, Jacquesa Jouathana, so ustanovili Jugoslovansko - braziljansko udmženje, ki namerava vzpostaviti di-rektue zveze z Brazilijo ter odstranjevati tuje posredovalce. Zasnovano je na principu lige in bo delovalo za politično,, ekonomsko, socialno in kulturno medsebojno spoznavanje Jugoslavije iu Združenih držav braziljanskih. Doseči hoče, da pride čimprej do dobrih vezi in intimnega sodelovanja. Pred par dnevi se je vršil ustanovni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: dr. Prvislav Gri-sogono, narodni poslanec in minister n. r., dr. Ivan Ribar, narodni poslanec in bivši predsednik Narodne skupščine, dr. Milorad Stražnicky, profesor vseučilišča in konzul republike Uruguay, Milan Milič, konzul kraljevine Romunske v Zagrebu, Jacques B. Jonathan, konzul republike Brazilije v Beogradu, Rafael Tolentino, uvoznik v Sarajevu, Toma Kostopeč, predsednik Vjersijske banke v Dubrovniku, Toma Popovič, bivši predsednik Trgovske zbornice v Skoplju in Rubens Jonathana, konzular. agent republike Brazilije v Beogradu. Slovenca seveda ni nobenega v odboru. * * * TF.ŽKOČE PRI FINANSIRANJU OGRSKE ŽITNE KAMPANJE. Pričetkoma nove žilne kampanje so se na Ogrskem pokazale velike težko-če radi finansiranja kampanje. Žitni trgovci, predvsem podeželski, ne razpolagajo z zadostnim kapitalom, ker niti ena tvrdka nima sama zase dovolj kapitala, da bi mogla finansirati kampanjo. Vsled tega iščejo zdaj denar. Ogrska narodna banka omejuje kampanjske kredite in eskomptira le po predpisu izstavljene mlinske menice. Ker pa irgovci nimajo lakih menic, morajo iskati kredita drugje. In ti kredih nikakor ne zadoščajo, razentega pa veljajo 14 do 18 odstotkov obresti. In tako žitne tvrdke, ki delajo z veliko režijo, ne morejo poljedelcem plačati zahtevanih cen, vendar pa morajo spraviti žito na trg. Sedaj so pričeli z akcijo, da dobe cene kampanjske kredite za žitno trgovino. — Pri nas ni prav nič boljše. Ono, kar nudi Narodna banka, je premalo, privatni denar je pa predrag. * * * DOBIČKI ŠVICARSKIH ŽELEZNIC. Švicarske zvezne železnice izkazujejo za 1. polletje prebitka 66 milijonov švicarskih frankov napram 58 milijonom v istem razdobju lanskega leta. »Ljubljana v jeseni.« Jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma od 1. do 10. septembra 1928. Revija slovenskih kočevskih narodnih noš. Kot lansko leto v jeseni, tako priredi uprava ljubljanskega velesejma tudi prilikom letošnje jesenske prireditve »Ljubljana v jeseni« revijo narodnih noš, ki se bo vršila v nedeljo, dne 2. septembra popoldne. — Vsakdo, ki je v posesti narodne noše, naj se takoj javi z dopisnico velesejmski upravi in navede nošo. Posebno dobrodošle so skupine iz posameznih okrajev. Popoldne se vrši obhod z godbo po sejmišču. Desettisoči gledalcev se bodo ra-dovali ob pogledu na krasne in pestre narodne noše. Vsakdo naj pripomore k vsakoletnemu prazniku narodnih noš. Lepe noše bodo odlikovane. Legitimacije za prost vstop na sejmišče in znižano vožnjo pošlje« uprava prijavljenim udeležencem brezplačno. Prijavite se nemudoma. Slovenskim harmonikarjem. Ljubljanski velesejem priredi svoj jesenski velesejem od 1. do 10. septembra, ki bo obsegal zlasti naše kmetijstvo. V nedeljo, dne 9. septembra bo velika razstava plemenskih konj, istega dne popoldne bo nastop igralcev na harmonike. Vsak harmonikar bo imel priliko pokazati, kaj zna in bo lahko zaigral katerokoli, po možnosti domačo melodijo. Vršilo se bo tudi tekmovanje najboljših. Kdor ima narodno nošo, naj nastopi v njej. PripuŠčeni bodo samo prijavljeni harmonikarji, zalo se z dopisnico takoj javite upravi velesejma v Ljubljani. — Revnim plačamo vožnjo. Imeli boste tisoče poslušalcev. LIKVIDACIJA AVSTRO OGRSKE POŠTNE UPRAVE. V praški uradni zbirki zakonov z dne 20. julija izide besedilo rimske pogodbe z dne 6. aprila 1922, ki se je sklenila med Avstrijo, Češkoslovaško, Italijo, Romunijo, Poljsko in Jugoslavijo. Gre za obveznosti, ki so nastale med poslovanjem bivše avstroogrske poštne uprave, c. in kr. vojaške in vojne poštne uprave. Pogodba stopi v veljavo še le po ratifikaciji. Ljubljanska borza. Tečaj 27. julija 1928 Povpra- ševanje Din Ponudbo Din »RVIZB: Amsterdam 1 h. gold. . . 22-8650 22-9250 Berlin 1 M 13-58 13"61 Bruselj 1 belga 7-9288 Budimpešta 1 pengO . . »■90 9-93 Curih 100 fr 1094-10 1097-10 Dunaj 1 Šiling 8-0143 8-0443 London 1 tunt 276-14 276-94 Newyork 1 dolar 56-8150 57-0050 • 222-85 Praga 100 kron 168-22 169-02 Trat 100 lir 296-86 29886 Izgledi izseljevanja v Argentini j o. Vsled omejitve izseljevanja v Severno Ameriko, odnosno v Združene države, se je izdatno pomnožilo izseljevanje v Južno Ameriko, predvsem v Argentinijo. Argentinski zunanji minister je radi tega smatral za potrebno, da evropsko javnost informira o izgledih izselnikov v Argentinijo, posebno kolikor pride v poštev možnost zaslužka. Izvajanja te informacije, katere so priobčili nekateri svetovni evropski časopisi, so jako zanimiva in jih, ker bodo brez dvoma zanimali našo javnost, priobčujemo v naslednjem izvlečku: »V mladi in veliki agrarni državi, kakoršna je Argentini ja, je razumljivo, da bodo vse vrste poljedelskih delavcev gotovo še več let našli zadosti zaslužka. Razmeroma počasen razvoj naseljevanja in velepotezen način obdelovanja zemlje je omogočil plačevanje višjih mezd nego so običajne v Evropi. Razsežnost kolonizacije in intenzivni razvoj obstoječih kolonij obp-ta izselniku, ki se ne straši težkega dela, še vedno dober zaslužek. Vendar se priznavajo naselnikom sedaj samo neznatne naselniške olajšave. V Argentini prevladuje mnenje, da je sedaj položaj tako ugoden, da bi bilo odveč, če bi vlada v katerikoli smeri naseljevanje še pospeševala. Vsled tega vlada samo pet dni brezr plačno oskrbuje naselnike v Buenos Aires in jim daje prosto vožnjo po železnici v namembeni kraj. Teh železniških ugodnosti se je do sedaj poslu-žilo kakih 100 evropskih družin. Dočim nudi poljedelstvo sedaj najboljše izglede za naselnike, se vendar potrebuje še veliko profesionistov za gradbo hiš in za konstrukcije železnic. Ti so predstraža stotisočev ali morebiti milijon industrijskih delavcev, katere potrebuje država. Sedanji položaj izrabljanja neizmernih mineralnih zakladov, katere ima Argenti-nija, je tak, da bi se rabilo za razvoj industrije najmanj toliko industrijskih delavcev. Glede industrije smo šele na začetku razvoja. Nismo za enkrat niti približno v stadiju industrijske evolucije, katero je dosegla, na primer Evropa ali druge države. Iz tega pa tudi sledi, da je razmerje industrijskega prebivalstva napram številu celokupnega prebivalstva zelo malenkostno. Na drugi strani je nujno potrebno, da naše zemeljske zaklade začnemo smotreno izrabljati. Jasno je torej, da se možnost razvoja Argenti-nije v smeri industrijske države za enkrat ne da niti približno presoditi. Vendar pa je uresničenje uspehov, doseženih z vstrajnostjo in podjetnostjo, pokazalo stopnjujočo se tendenco za industrijalizacijo. Neizogibna posledica te tendence je naraščajoče popra-ševanje po profesijonistih vseh kate-gorih iz vseh delov sveta. Evropa ima večji presežek prebivalstva nego vsak drug del sveta, ki bi imelo vsaj v dogledni dobi malo upanja, da bi se moglo udejstvovati v primefni indu- strijski zaposlitvi. Ako si hočejo ti ljudje izboljšati položaj, morajo iskati srečo drugje. Vstrajnejši in podjetnejši med njimi si bodo poiskali kraje, kjer imajo največ možnosti za uspešno udejstvovanje in gotovo se jih bo ne malo odločilo za Južno Ameriko. V Argentiniji ne poznamo nobenih delavskih nemirov in mezdnih sporov. Že več let ni bilo pri nas niti štrajkov niti delavskih izprtij. Tudi nimamo trustov, ki bi mezde pritiskali navzdol. Porabljamo najboljše delavce in dosegamo najboljše uspehe s plačilom visokih mezd, ki omogočajo dobro preživljanje. Kljub temu pa ne svetujem vsakemu Evropejcu, da pride v Južno Ameriko v nadi, da dobro mesto na njega že čaka. Izvrstni strokovni delavci imajo vendar izglede, da se jim bodo v vseh branžah nudile dobre mezde. ‘ISMffUGHnMMMMMBMNaMnHNHOMNOTMftflflMMRnMRHMaBIMHMMRHMII Gospodarstvo Jugoslavije in njegovi odnošaji napram inozemstvu. (Iz predavanja rtajnika Zbornic« TOI g. Ivana Mohoriča v Niimbergu dne 18. junija t. L) (Nadaljevanje.) Nasprotno pa so mnoge panoge kemične industrije v Jugoslaviji zastopane z velikimi podjetji, ki igrajo v našem eksportu važno vlogo. Med produkti jugoslovanske kemične industrije je imenovati v prvi vrsti amonijakovo sodo, katere smo eks-portirali 18.346 ton v vrednosti 38-7 milijona dinarjev, dalje kavstična soda 5.396 ton v vrednosti 30-3 milijona dinarjev, kalcijev karbid 17.900 ton v vrednosti 47 milijonov dinarjev, kalcijev acetat 1.129 ton v vrednosti 15 9 milijona dinarjev, kostanjev ekstrakt 7.937 ton v vrednosti 448 milijona dinarjev, hrastov ekstrakt za strojenje kož 8.053 ton v vrednosti 33 milijonov dinarjev, ostale ekstrakte za strojenje kož 2.915 ton v vrednosti 13 3 milijona dinarjev, kalcijev cianamit 31.000 ton v vrednosti 81-8 milijona dinarjev, umetna gnojila 17.870 ton v vrednosti 19-7 milijona dinarjev, su-perfosfate 13.247 ton v vrednosti 12*2 milijonfa dinarjev. Izvoz neorganskih in organskih spojin, ekstraktov in umetnih gnojil je dosegel lansko leto skupno 394 milijonov dinarjev, dočim je znašal uvoz kemičnih proizvodov iz inozemstva 399 milijonov dinarjev, tako da imamo izgleda, da bomo tudi ,v tem oziru kmalu dosegli aktivno bilanco. Prometne razmere Jugoslavije so danes še zelo nezadovoljive. Kljub velikim delom in naporom, ki so se dosedaj izvršili, imamo še v Sandža-ku in Južni Srbiji mesta, kjer po 250 km naokrog ni nikake železnice. Železniška mreža Jugoslavije je merila leta 1926. 10.039 km, od katere sta dobri dve tretjini normalnotirnih železnic, 2.525 km pa ozkotirnih železnic s širino 0-76 cm. Od glavnih prog je samo 274 km dvotirnih. Letos se gradi nadaljnjih 400 km drugega tira za zvezo Beograd—Zagreb, ki je glavna prometna žila kraljevine, in ki veže najrodovitnejše kraje naše države. Položaj je v železniškopro-metnem oziru tem težji, ker so bile železnice, ki obstojajo v Jugoslaviji, svoječasno grajene pod bistveno drugačno orijentacijo, kakor pa so prometne smeri v mejah današnje države. Železniško omrežje je v raznih pokrajinah Jugoslavije različno staro. Najstarejša je zveza Maribor—Celje— Ljubljana, ki je bila kot del velike železnice Dunaj—Trst predana obratu že leta 1846. Vojvodina je dobila prvo železnico 10 let pozneje, na Hrvaško se je zgradila zveza od Zidanega mosta do Zagreba leta 1862, v Južni Srbiji je bila prva proga Djev-djelija—Skoplje sezidana leta 1873, dočim je Beograd in Severna Srbija do Niša dobila železnico komaj leta 1883. V Bosni se je takoj po okupaciji leta 1879 pričel graditi ozkotirni sistem, ki je dobil šele pred dvemi leti iz Sarajeva preko Vardišta in Užic priključek na ozkotirno mrežo srbi-janskih železnic. Prva naloga, ki je čakala prometno upravo po prevratu, je bila obnova totalno porušenih železniških prog v Srbiji, katerih re- stavracija je trajala dobre dve leti. Po izvršitvi najnujnejših del je postala obnova po vojni uničenega voznega parka zelo pereča in z velikimi žrtvami, povprečno 300 milijonov dinarjev letno, so končno tudi ta dela dandanes v precejšnji meri izvršena. Železniško omrežje v okviru novih mej Jugoslavije, ki so bile šele z rapallsko pogodbo definitivno določene, ni pred-. stavljalo nikake prometne enote, marveč razkosana omrežja posameznih pokrajin, katera je bilo treba šele za zgradbo novih zvez spojiti v celotno mrežo. Bosna ni imela nobene železniške; zveze s Srbijo, Dalmacija ni imela normalnotirne zveze s Hrvaško, med Banatom in Baško je obstojal samo provizorni most iz vojne dobe in preko Save je na dolžini ca. 400 km od Siska do Beograda vodil samo en most za normalnotirno železnico. Tudi Banat in Srbija še danes nimata železniške zveze preko Donave. Del 'teh nedostatkov je bil v dobi prvega desetletja popravljen. Treba pa je še Tešiti dva osnovna problema prometa v Jugoslaviji in sicer zveze središča države z Jadranskim morjem in vprašanje preureditve ozkotirnega omrežja v Bosni v normalnotirno. Jugoslavija svoje obale, ki je dolga nad 400 km in obiluje z nebrojem naravnih luk, ne more prav izkoristiti, ker ovira dostop severnih rodovitnih pokrajin na Jadran neprehoden, nenaseljen in vsled tega gospodarsko pasiven kraški tektonski sklop Dinarskih alp. Velika razlika med uvozno in izvozno tonažo je težak problem za našo železniško tarifno politiko. Nasproti uvozu 1.3 milijona ton znaša tonaža izvoza 42 milijona ton. Za gospodarski zliv (Verschmelzung) raznih pokrajin Jugoslavije v eno ekonomsko enoto je bilo izenačenje raznih tarifnih baremov in železniških predpisov v jeseni leta 1925 odločilnega pomena. Leto pozneje je bila ta tarifna reforma dopolnjena tudi glede privatnih železnic, ki so v eksploataciji državnih železnic in uvedeno pretarifi-ranje (Durchtarifierung) za celo železniško omrežje, s čemur sta se promet in izmenjava blaga zelo poenostavila. Obenem so bile z omenjeno tarifno reformo upeljane posebne znižane pristaniščne tarife, ki dovoljujejo do 35% popusta napram lokalnim tarifam in ki v skladu s carinsko tarifo olajšujejo promet blaga preko domačih pristanišč. Morska pristanišča v Jugoslaviji še niso izgrajena, urejena in organizirana, niti Split, niti Sušak nimata proste luke in javnih skladišč, ker je bivša monarhija centralizirala ves promet na Trstu in Reki, medtem ko se ostala pristanišča na vzhodni strani Jadrana vsled pomanjkanja dobrih železniških zvez z zaledjem niso mogla razviti. Posledica tega je, da zmagujejo naša pristanišča le en del našega prekomorskega prometa in smo v mnogem oziru še navezani na posredništvo Trsta, ki razpolaga z večjim trgovskim aparatom in mnogobrojnejšimi parobrodar-skimi zvezami. Tudi v tem oziru čaka Jugoslavijo desetletja marljivega dela, da se uredijo domače luke, predvsem Sušak, Split, Šibenik, Gruž in Kotor. Kljub tem velikanskim oviram za razmah našega gospodarstva pa je vloga vodnega prometa v naši zunanji trgovini že dokaj znatna in je znašal izvoz po vodi 38-87%, uvoz po vodi pa 52%. V letu 1926 je pristalo v jugoslovanskih pristaniščih 1437 parnikov iz inozemstva z 1-3 milijona to-naže. Od tega pripade največji del na Italijo. Za rodovitne pokrajine v severovzhodnem delu države igrajo plovne reke Donava, Sava in Drava z njihovimi kanali veliko vlogo. Mednarodni promet po Donavi nam odpira dostop v države Srednje Evrope, ki stoje v naši zunanji trgovini na prvih mestih. Delež podonavske plovbe na našem zunanjetrgovskem prometu je znašal že v letu 1925 pri uvozu 23-3%, pri izvozu pa 19-4%, od česar pripade največ na Češkoslovaško. Nemčija je v vodnem prometu Jugoslavije zaenkrat na predzadnjem mestu. (Nadaljevanje in konec prih.) Trgovina. Trgovski stiki z Anglijo. Angleška tvrdka Union Contractors LTD, 14 New. Oxford Street, London, W. C. 1. se priporoča kot zastopnica pri posredovanju med našimi in angleškimi trgovskimi tvrdkami. Semenj na Sušaku. Letni semenj za vsakovrstno blago se vrši, kakor vsako leto o priliki romanja na Trsat, tudi letos na Sušaku (Regentov trg) 14., 15. in 16. avgusta. Industrija. Nemška tekstilna industrija 1927. Poslovno poročilo Banke za tekstilno industrijo d. d. zaznamuje za leto 1927 dvig zaposlenosti v večini panog, ki so z banko v zvezi. Zvišano prodajo je sprejel v pretežni večini domači trg, eksport se tudi v preteklem letu ni posebno splačal. Glede posameznih industrij v lanskem letu je omeniti, da kaže industrija džute dvigajoč se razvoj in je bilo na koncu leta v tovarnah naročil še za več mesecev. V industriji konoplje se je poleg boljše zaposlenosti bistveno zboljšalo tudi oblikovanje cen. Manj ugoden je bil položaj v laneni indu- striij in se je ta položaj v tekočem letu še nadalje poostril. Vzrok je ta, ker je ruski lan na trgu izostal. Zboljšanja pričakujejo obrati samo od po množitve domačega lanenega pridelka. Industrija bombaža je delala lani prav neugodno. Sanacija angleških predilnic bombaža. Najnovejše statistike o najvažnejšem okraju ongleške bombaževe industrije Lancashire pravijo, da dela ta industrija z letno zgubo 6 milijonov funtov. Preračunjeno na delovne ure dobimo zgubo 2500 funtov za eno uro na leto. Da se reši finančni položaj industrije, je bila ustanovljena tekstilna korporacija, v katero naj vloži kolikor mogoče veliko predilnic v Lancashire svoje delnice. Mislijo, da bo začela korporacija delovati v avgustu ter da bo izvajala kontrolo nad 60 predilnicami, s skupaj 5 milijoni funtov. Na vse one obrate, ki se ne morejo odločiti, da bi pristopili korporaciji ter se odrekli svoji samostojnosti, pritiskajo banke; slednjič bodo vsi obrati primorani, da se praktično vdajo, ker jim bo sicer kreditni vijak preveč navit. Denarstvo. Nova financijska družba za električna podjetja. V Amsterdamu so ustanovili novo financijsko družbo za električna podjetja. Pri družbi so udeležene tudi nemške velebanke. Španska stabilizacijska posojila. Španska vlada je sklenila z neko angleško bančno skupino, k kateri pripada Mid-landbank, posojilo v znesku pet milijonov funt šterlingov, da s tem podpre kurz pezete. Obenem se pogaja španska vlada z nekaterimi mewyorškimi bančnimi zavodi tudi radi posojila. RAZNO. Program italijanskega finančnega ministra odobren. Ministrski svet je odobril v pondeljek program finančnega ministra Mosconija o finančni politiki. Glavna točka te politike je stabilizacija lire, ki ostane neizpremenjena. Med drugim so odobrili modus vivendi med Francijo in Italijo. Revizija Davvesovega načrta. Francoski ministrski predsednik Poincare je v pondeljek sprejel generalnega agenta za nemška reparacijska plačila, Parker Gil-berta. Parker Gilbert je bil zadnje dni v Dinardu, kjer se je dogovarjal z ameriškim finančnim ministrom Mellonom. Pariški politični krogi zatrjujejo, da so ta Parker Gilbertova pogajanja v zvezi s problemom revizije Dawesovega načrta in konečne določitve skupnega zneska nemških obveznosti. Iz gotovih krogov pa zopet poročajo, da je bil ta obisk popolnoma privatnega značaja. Belgija je proti vsakemu znižanju in proti vsaki reviziji. Ustanovitev posebnega oddelka za nakup premoga v železniškem ministrstvu. Železniško ministrstvo je sklenilo ustanoviti v strojnem oddelku generalnega ravnateljstva državnih železnic poseben oddelek za nakup premoga za železnice. Cene železu se še podraže. V dobro poučenih krogih prevladuje mnenje, da je bilo zadnje podraženje železa za 5 par le začetek za zopetno zvišanje cen. Relacijske cene, kakor veljajo zdaj v Jugoslaviji, so nižje nego pa na Češkoslovaškem, v Nemčiji itd. Veletrgovci pravijo, da so pričakovali večjega zvišanja, tudi do 30 par, vsled česar more biti zvišanje za o par še le pričetek. Zanimivo je, da se jugoslovanske tovarne zadrže nekako mirno, menda iz ozirov na državne železarne, ki so tudi v kartelu. Prihodnje zvišanje se bo skoro gotovo kmalu izvršilo. ' ZAHVALA. Trgovska Samopomoč pri Trgovskem gremiju v Mariboru mi je izplačala po mojem šele par mesecev zavarovanim in pred kratkim umrlem sinu celo vsoto posmrtnine, za kar se najiskreneje zahvaljujem in toplo priporočam vsem pridobitnim slojem in zasebnim nameščencem pristop k tej dobrodelni inštituciji. Maribor, dne 25. julija 1928. JULIJA MIHELIČ. DOBAVA, PRODAJA. Dobava: Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do dne 30. julija t. I. ponudbe glede dobave 200 posod za vodo za ognjegasce. — Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani razpisuje prve javne ustmene licitacije glede dobave mesa za čas od 1. oktobra 1928 do 31. marca 1929, in to: na dan 7. avgusta t. 1. za garnizon slov. bistriški v pisarni komande mesta v Slov. Bistrici; na dan 11. avgusta t. 1. za garnizon ljubljanski v pisarni intendanture Dravske divizijske oblasti v Ljubljani; na dan 14. avgusta t, 1. za garnizon mariborski v pisarni komande Mariborskega vojnega okruga in za garnizon celjski pri komandi Celjskega vojnega okruga; na dan 17. avgusta t. 1. za garnizon ptujski v pisarni komande mesta v Ptuju. — Pogoji so na vpogled pri označenih komandah. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt iti industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani, mašinsko odelenje, sprejema do dne 2. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 90 komadov preluknjačev; do dne 4. avgusta t. 1. glede dobave 55 m5 borovih plohov in 5 m3 hrastovih desk. Ista di- Ivan Hribar; 102 Mofi spomini. Zvest svojemu geslu, da je čas denar, nisem nikdar rad videl, če so stranke, ki so prihajale na magistrat po uradnih opravkih, morale pred pisarniškimi vratmi čakati, kdaj se bo poljubilo priti uradniku vršit svojo dolžnost. Poleg škode, katero je stranka v takih slučajih z izgubo časa imela, dejal sem si, da mora to tudi sicer delati slab utis na davkoplačevalce. Zato sem predpisal, da mora vsak uradnik med določenimi uradnimi urami biti v svojem uradu navzoč. S početka so nekateri uradniki to naredbo smatrali za slepo nabasano puško. Da jih poučim o zmoti tega pojmovanja, jel sem hoditi zjutraj ob osmih od pisarne do pisarne. Kjer nisem našel uradnika navzočega, položil šem mu na pisalnico svojo posetnico. V par dneh obratoval je uradni stroj že redno in točno. Sicer sem pa uradnikom sam dajal dober vzgled. Prihajal sem mnogokrat že ob petih zjutraj v pisarno. Šesta jutranja ura je bila pa skoro redno moja začetna uradna ura. Ker sem hotel biti o vsem poučen, zgodilo se je često, da sem šele ob desetih zvečer odhajal iz pisarne domov. Svojemu zasebnemu uradu posvečal sem dnevno največ po štiri ure; počitka pa si skoro nisem privoščil. To je na magistratno osobje uplivalo tako znamenito, da so inagistratni uradi kmalu zasloveli zaradi točnosti in hitrosti uradovanja. Vrhu tega mi je omogočilo skrčiti uradne ure tako, da se je uradovalo samo šest ur in to od 8. zjutraj do 2. popoldne. Uradništvu je ta uredba bila v veliko korist, ker je imelo časa za oddih in izprehode; ob ugodnem vremenu pa tudi za krajše izlete. Ono se je zatorej med uradnimi urami s tem večjo gorečnostjo posvečalo izpolnjevanju svojih dolžnosti. To mi pa ni bilo dovolj. Prepričal sem se bil namreč že kot občinski svetnik, da na magistratu marsi- katera rešitev zato zaostane, ker pride iz razvidnosti. Da se temu v bodoče pride v okom, upeljal sem za vsakega referenta posebej kontrolno knjigo, v katero se je na levi strani folija zapisala številka vsakega v obravnavo in rešitev dodeljenega mu spisa, potem dan, kedaj se mu je ta spis izročil, na desni strani pa dan, katerega je rešitev prispela v potrditev. Te knjige sem potem pridno vsak teden vsaj po enkrat pregle-daval. Kjer sem našel, da se agende rešujejo prepočasi, opominjal sem referenta. Da vsega tega dela glede na vedno množeče se agende in na veliko število strank, ki so želele z županom govoriti, ne bom mogel opraviti sam, mi je bilo jasno. Zato sem pri občinskem svetu izposloval sistemizacijo službe predsedstvenega tajnika in sem nanjo poklical dotedanjega šolskega referenta Evgena Laha. Poznal sem ga namreč že od prej, da je jako marljiv, natančen in vztrajen in vedel sem, da ima fenomenalen spomin celo za subtilne stvari. Uradniki mestnega magistrata niso moje izvolitve za župana sprejeli nič kaj s prijetnimi čutili. Tako tudi Lah ne. Bil je zato jako ugodno iznenaden, ko sem mu prišel naznanit, da sem si ga izbral za predsedstvenega tajnika. Ni treba naglašati, da je svojo dolžnost vzorno vršil ves čas, dokler ga dolžnost ni poklicala k važnejšemu referatu. — Pri uradnikih, ki so se zavedali svojih službenih dolžnosti in so imeli tudi trdno voljo, vršiti jih po najboljši vednosti in moči, napravil je ta moj ukrep najboljši utiis. Saj je dokazoval, da vem ceniti sposobnost in marljivost. Res smo z magistratnimi uradniki takoj po prvih dneh občevanja postali najboljši prijatelji in je to prijateljsko razmerje trajalo prav do konca. Še sedaj je na magistratu mnogo uradnikov, ki so mi iz srca vdani. Večinoma so to možje temeljite izobrazbe in bistrega pojmovanja, ki vedo ceniti, kar sem v dobi svojega županovanja za ufadništvo storil. Videč kako neprimerni predprostori so bili pred župansko pisarno, dal sem takoj po svoji izvolitvi odstraniti nek zid, da se je s tem pridobila večja čakalnica, in naročil sem, naj se polože parketi v njej. Ta odredba, potem naznanilo glede imenovanja Evgena Laha za predsedstvenega tajnika, Ivana Kavčiča za predsedstvenega slugo in pa vpeljava kontrolnih knjig za referente, vzbudili so začudenje in oči-viden odpor pri takratnem prvem uradniku, magl-stratnem svetniku Ivanu Vončini. Nekako nevoljnega se je delal, ko sem mu vse to prišel naznanit. Njegovo obnašanje pripisoval sem užaljenosti, da se nisem prej posvetoval z njim. Vendar je to nerazpo-loženje trajalo le dotlej, dokler se ni prepričal, da so vse te odredbe bile primerne in v interesu službe. V njem sem potem imel najboljšega prijatelja in pod-piratelja pri vršitvi svojih županskih dolžnosti. Še danes, ko živi že y pokoju, vlada med nama najprisrč-nejše Tazmerje. Umevno je, da sem z deželnim predsedttikoih uljudno občeval. Zahteval je to njegov uradni položaj in velevala mi je moja družabna olika. Med narfii pa je in je vedno bilo ljudi, ki so smatrali, da je uljud-nost in — kjer je to na mestu, tudi — spoštljivost, nezdružljiva s Slovenstvom. Zato se je od čifalniških igralnih miz kmalu po mestu raznesla govorica, da se baronu Heinu prilizujem in se je jelo tudi nainigavati, da me pri tem vodijo posebni nameni, ki so dli sebični ali pa v oprekl z moškim dostojanstvom. Seveda se za take zabavljive iznajdbe političnih klepetulj nisem zmenil, ker mi je bilo več do blagra mesta Ljubljane, ko do tega, kaj in kako misli o meni kak naivnež ali pa zlobnež. Moja uljudnost do visokih uradnih oseb pa mi nikakor ni branila, temveč mi je celo omogočevala, da jim kedaj naravnost tn brez strdhu povem resnico, ki jim morebiti ni bila mila. (Dalje prihodnjiČ.1 rekcija, saobračajno-komercijalno odele-nje, sprejema do dne 6. avgusta t. 1. ponudbe za dobaVo 91 komadov kavčuk žigov, 5 komadov lesenih okroglih skledic za denar, 21! dvokolesnih lesenih vozičkov. 4 štirikoles. plato lesenih vozičkov, 1 štirikolesnega lesenega vozička s so- dom za vodo in 7 samokolnic. Vozički in samokolnice so na ogled v delavnici ode-lenja na postaji Ljubljana gl. kol. — Direkcija državnega rudnika Zabukovca, pošta Griže sprejema do dne 4. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo 40 m3 desk iz smrekovega ali borovega lesa. — Dne 30. julija 1.1. se bo vršila pri Dravski divizijski oblasti (konjičko odelenje) v Ljubljani druga ofertalna licitacija glede dobave 16-860 m3 hlodov in 29 060 m3 desk. Prodaja. Pri Središnem Stovarištu Materi jala Generalne Direkcije državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 10. av- gusta t. 1. pismena ofertalna licitacija glede prodaje starega papirja (starih voznih kart, telegafskega papirja itd.). Predmetni pogoji z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Motvoz Grosuplje Tovarna motvoza in vrvarna d. d. GROSUPLJE pri LJUBLJANI - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 II. NADSTR. NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH : SALDA-KONTE OD.JEMALNE ŠTRACE KNJIŽICE JOURNALE RISALNE ŠOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE 1. T. D. Edini pristni malinovec limonov sok, oranžni sok in sadne marmelade priporoča tvrdka Srečko Potnik in drug parna destilacija esonc, eteričnih proizvodov, eterov ter izdelovanje sadnih sokov in marmelad. Ljubljana, Metelkova 13 Telefon 2110 nJ\NOC£* r> W tovarna " vinskega kisa, d. z o. z«, Ljubljana nudi nalHnejil in najokusnujil namizni kis Iz pristnega vina. Tehnično In hlgiJeniCno najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna i ' Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. Zahtevajte ponudbo I DELNIŠKA DRUŽBA PIVOVARNE „UNIONu Telefon : 1 1 i 1 1 I j§& IHi Telefon : Ljubljana 2310 in 2311 fa& W O 018 W Maribor Številka 23 —= Pivovarna in sladarna. " Tovarna za špirit in kvas v Ljubljani i., poštni predal 45. Podružna pivovarna (pr. T. Gdtz) v Mariboru priporoča svoje izborne izdelke in sicer: SVETLO m ČRNO EKSPORTNO PIVO V SODIH IN STEKLENICAH. Pekovski kvas (droie). •• Cisto rafinirano žganje. Pivovarna Union Ljubljana. Brzojavi: pivovarna Union Maribor. i'5* \m.v. VELETRGOVINA fl. ŠARABON v Llubllani priporoča špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pri« defke. - Raznovrstno RUDNINSKO VODO! Lastna pračama za kavo in mlin za dišave | z električnim obratom. Najboljše nabavite otroške majce in nogavička, moške in ženske rokavice, žepna robce, razni nakit za šivilje, kravate, gumbe, vezenino, čipke, kompletna potrebščine za krojače, čevljarje in sedlarje edino le pri > Jos. Petelincu Ljubljana Telefon 2913 Na veliko 1 bliz iiika Ceniki Ipti, oglašajte v „Trgovskem listo“ !* E ■go I L. M. E C KER sinova Stavbinska, galanterijska in ornamentska kleparnica. Oblastveno dovoljeno podjetje 7.a izvrševanje vodovodnih del in centralnih kurjav. [Ljubljana, Slomškova ul. 4 Telefon 2933 int. likerje: Medicinami Cognoc, J.)Cnl-Cogiu»c, Kum, Inmnlkn-n,.~ poinkovec, Slivovko, Tropinovec, Sadjevec, Brtnjavoc, Vermut-vino. Malinovce ln n.o.laienl MaBnov sole (Succue), Bumo.ol ln špirit, v najbolj«! - - kakovosti In po naJnlAJl coni prlporoCa - - LJUBLJANA, KolizeJ. AL1NOVEC dr. G. Piccoli v Ljubljani, Dui Je slaroznon kol pristni naravni iidelek, z najfinejšlm sladkorjem vkuhan, brez umetne barve In ne vsebuje nlknklh kemičnih pridatkov za konserv! ranje. — Oddaja na drobno in veliko. — Cena nizko iz lekarne Dunajska c. Tiskarna MERKUR, Uubllana. trg.-htd. d. d. - Simon Gregorčičeva ulic« 23 m priporoča za tisk vsakovrsbdb tiskovin za trgovca, obrtnik o, lodustrijco In orado. • • Lastaa knjigoveznica MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA vooo T-|.,._ oni e (GRADSKA ŠTEDIONICA) Poštni ček 10.B33. Ustanovljena leta 1889. VManovljena leta 1889. Telefon štev. 2016. (GRADSKA ŠTEDIONICA) Poštni ček 10.B33. LJUBLJANA, PREŠERNOVA. ULICA Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev. sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun, in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. — Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. Stanje vloženega denarja nad 1.200 milijonov kron. m vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, kor jamči zanje polog lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana a vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nodoletnih, župnijski uradi cerkveni in občine občinski denar. NaSi rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVER, Ljubljana.