GEOGRAFSKI OBZORNIK CIPER - NEGOTOVA PRIHODNOST AFRODITINEGA OTOKA André -Lou is S a n g u i n in Mo j ca Do lgan-Pe t r i č UDK 911.3(564.31 CIPER - NEGOTOVA PRIHODNOST AFRODITINEGA OTOKA André-Louis Sanguin, prof., dr., Département de Geograp- hie, Faculté des Sciences, Université d'Angers, Angers, Fran- cija, Mojca Dolgan-Petrič, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Slovenija Do petdesetih let je Ciper predstavljal model kulturnega so- žitja dveh narodnih skupnosti. Dekolonizacija leta 1960 je pomenila uvod v etnične spopade med grško in turško go- vorečim prebivalstvom. Do dokončne razdelitve otoka je priš- lo po turški invaziji leta 1974, ko je nastala na jugu gospo- darsko uspešna Republika Ciper, na severu pa marionetna, mednarodno nepriznana država Turška republika Severni Ci- per. Članek obravnava vzroke ciprskega problema ter mož- nosti za ponovno združitev otoka po zgledu Nemčije. Ob letošnjem praznovanju 35. obletnice neod- visnosti Cipra ostaja otok še vedno eno od večjih sve- tovnih kriznih žarišč. Medtem ko se na enem koncu Evrope krepijo združitveni procesi, se jugovzhodni del stare celine vse bolj zapleta v mednacionalne spo- re, kjer je tudi posredovanje Organizacije združe- nih narodov neuspešno. Zaradi mnogih podobnosti z balkansko krizo je primer Cipra poučen in hkrati zaskrbljujoč, saj mu kljub trideset let dolgim poga- janjem zaenkrat še ni videti konca. Otok Ciper leži na skrajnem vzhodu Sredozem- lja, 97 km od sirske obale, in pomeni zadnje evrop- Slika 1: Ulica v središču Nikozije (grško Levkosia, turško Lefkosa) z demarkacijsko črto pod nadzorom modrih čelad OZN, ki deli ciprsko glavno mesto na grški in turški del. T. i. »zelena črta« je prehodna le za diplomate in pripadnike OZN. (Foto: A.-L. Sanguin.) UDC 911.3(564.3) CYPRUS - UNCERTAIN FUTURE OF ISLAND OF APHRODITE André-Louis Sanguin, Prof., Dr., Département de Geo- graphie, Faculté des Sciences, Université d'Angers, Angers, France, Mojca Dolgan-Petrič, Oddelek za geografijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Slovenia Until the fifties, Cyprus was a model of cultural coexistence among two ethnic communities. Decolonization made up the prologue to ethnic partition between Greek-speaking and Tur- kish-speaking people. The 1974 Turkish invasion generated a huge population exodus on an ethnic basis. South of the cease-fire line, recognized Republic Cyprus enjoys a flouris- hing economy. North, the scxalled Turkish Republic of Nort- hern Cyprus symbolizes an archetype of pure puppet state. Territorial settlements for Cyprus question are scrutinized. Is possible a German-styled reunification for that hostage island? sko ozemlje. S površino 9250 km2 je za Sardinijo in Sicilijo tretji največji otok v Sredozemskem morju. Dolg je 240 km in širok 100 km. Leta 1994 je štel okrog 730.000 prebivalcev. Od severa proti jugu si sledi pet pokrajin. Prva med njimi je od 3 do 5 km široka obalna ravnica z glavnim mestom Kyrenia. Zaradi dobre namočenosti je to najbolj zelena pokrajina na otoku. Postopoma se dviguje v močno razjedeno kraš- ko pogorje Pentadactylos. Sledi osrednja planota Me- saoria, kjer leži prestolnica Cipra, Nikozija. To je od 30 do 50 km široka dolina največje ciprske reke Pe- dios, pokrita z rodovitno kraško prstjo in intenzivno kmetijsko obdelana (žita, krompir, nasadi agrumov). Mesaoria se proti jugu dvigne v gorsko verigo vul- kanskega izvora Troodos z najvišjim vrhom Olympus (1951 m n. m.). Pogorje je največji zbiralnik tekoče vode na otoku. Poraslo je pretežno z iglastim goz- dom, med katerim srečamo endemično vrsto cedre in evkaliptus. Skrajni južni del otoka pripada z maki- jo poraslemu kraškemu gričevju, kjer med kulturnimi rastlinami prevladujejo vinska trta, oljka in rožičevec. Holocenska obalna ravnica je pokrita z obsežnimi na- sadi agrumov in bananovih palm. Velik del obale je izkoriščen za turistične namene, saj ugodne tempe- rature morja omogočajo turistom celoletno kopanje (srednja temperatura morja je januarja 16°C, avgu- sta pa 25°C). Peščene plaže se izmenjujejo z osam- ljenimi zalivi in skalnimi rti, med največja turistična središča pa sodijo Larnaca, Limassol in Paphos. 1 2 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 2: Spomenik nadškofu Makariosu (1913-1977), očetu neodvisnega Cipra in predsedniku države med letoma 1960 in 1974. (Foto: A.-L. Sanguin.) Zaradi lege na stičišču različnih kultur ter narav- nih bogastev (rudniki bakra so dali otoku tudi ime), je bil Ciper v zgodovini plen velikih političnih sil, ki so na njem zapustile sledi v obliki bogate kulturne dediščine. Do leta 58 n. št. je bil Ciper del antične Grčije. Po priključitvi k rimskemu imperiju je bil pod- vržen pokristjanjevanju. Sledilo je obdobje Bizantin- skega cesarstva v letih od 395 do 1191, ko je grš- ko prebivalstvo sprejelo pravoslavno vero. V nasled- njih tristo letih je bil Ciper svobodno katoliško kra- ljestvo pod vladavino francoskih križarjev. Iz tega ob- dobja so ohranjeni številni spomeniki gotske arhitek- ture. Nato je otok prešel pod upravo Beneške repub- like. Kot zadnja trdnjava krščanstva v Sredozemlju se je dolgo upiral otomanskemu ekspanzionizmu. Tur- ki so se ga končno polastili leta 1571 in ostali na njem do leta 1878. To je bilo obdobje stagnacije, ko se je na otok priselilo 20.000 turških vojakov, nji- hovi potomci pa predstavljajo danes turško manjši- no. Po Berlinskem sporazumu leta 1 878 je Ciper pri- šel pod upravo Velike Britanije kot kolonialna posest. Neodvisen je postal šele leta 1960. Do sredine petdesetih let je bilo sožitje med Grki in Turki na Cipru edinstvena sinteza zahodne in vzhod- ne kulture. Tedaj je na otoku živelo 574.000 prebi- valcev, od tega 81 % Grkov in 18 % Turkov, ki so bi- li razpršeno poseljeni po otoku. Od 629 naselij je bilo 392 popolnoma grških, 123 turških in 114 me- šanih. Zanimivo je, da sta oba naroda živela dokaj ločeno, saj ni bilo mešanih zakonov, podjetij ali šol. Tako se Turki niso šteli za manjšino, pač pa za ena- kopravno narodno skupnost. Do skalitve odnosov je prišlo na začetku petdesetih let, ko so ciprski Grki začeli obujati gibanje ENOSIS, ki pomeni zavzema- nje za združitev vseh ozemelj z grško kulturo v enot- no državo. Leta 1955 so organizirali oborožen od- por proti Angležem. Le-ti so za rešitev krize sklicali tripartitno konferenco v Londonu, na katero so poleg Grčije povabili tudi Turčijo, čeprav se je ta otoku od- povedala že leta 1920 s podpisom mirovnega spo- razuma. S ponovnim vmešavanjem Turčije so Angle- ži ciprski spor internacionalizirali in ga spremenili v grško-turški spor. Ankara je tako zopet dobila od- ločilno vlogo pri reševanju usode Cipra, kar je isto- časno pomenilo uvod v etnično delitev otoka. Prvi spo- padi med Grki in Turki so se začeli marca 1956. Sle- dilo jim je preseljevanje prebivalstva iz narodnost- no mešanih območij. Ker turška skupnost ni bila pri- pravljena sprejeti statusa manjšine, je s pomočjo An- kare ustanovila politično stranko, ki je pred osamos- vojitvijo otoka zahtevala popolno enakopravnost turš- ke manjšine z grško večino. Na drugi strani je neodvisnost za ciprske Grke pomenila le korak do kasnejše priključitve h Grčiji. Slika 3: Novo obmorsko letovišče Ayia Napa ob jugovzhodni obali Cipra. IFoto: A.-L. Sanguin.) 13 GEOGRAFSKI OBZORNIK Ciper je postal neodvisna država 16. avgu- sta 1960 ter po osmih stoletjih spet prišel pod upra- vo grško govorečega prebivalstva. Nova ustava je bila zasnovana tako, da je Turkom poleg kulturne av- tonomije zagotavljala tudi 30% poslanskih sedežev in delovnih mest v javni upravi in vojski. Tako veliko soudeležbo turške manjšine v političnem življenju je grška skupnost težko sprejela in pojavile so se tež- nje po odpravi turških privilegijev. Po osamosvojitvi se je postopoma začela spreminjati tudi kolektivna psihologija obeh narodnih skupnosti. Grki so zače- li vse bolj poudarjati svojo pripadnost otoku. V Gr- čiji je v tem času namreč vladala vojaška diktatura in tudi življenski standard je bil bistveno nižji od ci- prskega. Na drugi strani so ciprski Turki postali du- hovno in politično močno odvisni od celinske Turčije. Ob koncu leta 1963 je prišlo v Nikoziji in na ce- lem otoku do krvavih medetničnih spopadov. Turki so izstopili iz vseh vladnih organov, ustanovili svo- jo vlado ter zahtevali ozemeljsko delitev otoka, s či- mer naj bi Ciper postal kantonalna federativna dr- žava dveh geografsko ločenih narodov. Položaj je postal tako napet, da so morali posredovati tudi an- gleški vojaki, nastanjeni v suverenih britanskih opo- riščih Dhekelia in Akrotiri. Marca 1964 jih je zame- njalo 6000 pripadnikov modrih čelad Organizaci- je združenih narodov. Nekaj mesecev kasneje je na otok prišlo še 5000 grških in 10.000 turških voja- kov. Veliko število vojakov je sicer omililo spopade, začelo pa se je množično preseljevanje Turkov. Na- selili so se v 45 enklavah pod nadzorom Organiza- cije za turško obrambo. Tako so nastali neke vrste rezervati poceni delovne sile, v katerih je med leto- ma 1964 in 1974 živelo 100.000 ljudi. Izolacijo in grško gospodarsko blokado je nekoliko omilila po- moč Rdečega križa in Organizacije združenih na- rodov. V tem času so modre čelade tudi v središču Nikozije vzpostavile nevrtalno cono med grškimi in turškimi četrtmi, imenovano »Zelena črta«, ki obsta- ja še danes. Kljub sorazmernemu miru taka ozemeljska uredi- tev ni mogla dolgo trajati. Na pogajanjih je vsaka stran vztrajno zagovarjala svoje stališče glede ure- ditve države, Grki unitaristično, Turki federalistično. Slika 4: Mošeja Hala Tekke Sultan v bližini Larnace, do leta 1974 največje zbirališče muslimanskih romarjev na otoku. IFoto: A.-L. Sanguin.) 1 4 - I GEOGRAFSKI OBZORNIK Poleg tega je Ankara vse bolj izkoriščala ciprske Tur- ke za uresničevanje svojih interesov na otoku. Do novega spora je prišlo julija 1974. Tedaj je bil z državnim udarom odstranjen nadškof Makarios, kar je Turčija izkoristila za vojaško invazijo. S po- močjo 37.000 vojakov je v enem mesecu zavzela več kot tretjino otoka vse do 35. vzporednika (t. i. črta Attila). Turški napad je zahteval 3500 žrtev, od tega 3000 Grkov. Se vedno pogrešajo 1610 ljudi grške narodnosti. Prišlo je do novega vala preselje- vanja. S severa je bilo izgnanih 200.000 Grkov, z ju- ga pa je pribežalo 42.000 Turkov. Tako je turška manjšina zasedla 39% otoka, od zaliva Morphou do Famaguste. Na obeh straneh 180 km dolgega in od 3 do 7 km širokega nevtralnega pasu pod nad- zorom modrih čelad sta nastali dve etnično čisti ozem- lji, ki sta v zadnjih dvajsetih letih doživeli popolno- ma različen družbenoekonomski in politični razvoj. Republ ika Ciper je mednarodno priznana dr- žava z demokratično, legalno izvoljeno vlado. Po turš- ki okupaciji je bilo le malo obetov za ekonomsko pre- živetje južnega dela otoka, saj je v turških rokah os- talo 60% vodnih virov, 65 % obdelovalnih površin, posejanih z žitom, 80% nasadov agrumov, 73 % ho- telskih zmogljivosti in največje otoško pristanišče Fa- magusta. Poleg tega so bili novi državi v breme šte- vilni begunci, ki so sprva živeli v begunskih taboriš- čih, kasneje pa so se preselili v hitro se razvijajoča urbana središča Limassol, Larnaca in Nikozija. H gospodarskemu razcvetu je zlasti pripomogla od- prtost v svet ter nepričakovane spremembe, ki jih je prinesla bližnjevzhodna kriza. Po začetku vojne v Libanonu je namreč Ciper od Bejruta prevzel vlo- go vodilnega finančnega in servisnega središča na Bližnjem Vzhodu. Popolnoma na novo je bilo zgrajeno prometno omrežje, letališče v Larnaci in Paphosu, pristanišče v Limassolu ter omrežje za vodno oskrbo in nama- kalni sistemi. Med gospodarskimi panogami najbolj izstopa kmetijstvo, ki zaposluje 14% aktivnega pre- bivalstva in prispeva četrtino dohodka od izvoza. Ci- per je največji izvoznik sadja in zelenjave na tržiš- ča Arabskega polotoka. V arabskem svetu so zelo iskana tudi ciprska gradbena podjetja. Republika Ci- per je uspešna tudi na področju pomorskega prome- ta, turizma, trgovine in bančništva. V teh dejavnostih je zaposlenega 57% aktivnega prebivalstva, ki us- tvari 60% domačega proizvoda. Ciprsko ladjevje pre- more več kot 2000 ladij z 22 milijoni brutoregistr- skih ton, kar ga uvršča na 5. mesto na svetu. Z us- Slika 5: Zaliv Petra Tou Romiou v bližini Paphosa, kjer se je po grški mitologiji rodila boginja lepote Afrodita, simbol otoka. (Foto: A.-L. Sanguin.) tanovitvijo prostocarinske cone je Limassol postal naj- večje pristanišče za pretovarjanje v vzhodnem Sre- dozemlju. Dohodki od turizma prispevajo letno 22 % družbenega proizvoda. Leta 1993 je otok obiskalo 2 milijona turistov. Na južni obali je nastalo več ve- likih hotelskih kompleksov in letovišč (Pernera, Pro- taras, Ayia Napa). Posebnost Cipra je tudi močna prisotnost tujega kapitala, ki so ga privabili z ugod- nimi davki, s poceni in dobro izobraženo delovno silo, z ugodnostmi pri ustanavljanju t. i. off-shore pod- jetij ter z dobro telekomunikacijsko opremljenostjo. Tako ima danes na Cipru sedež 7000 tujih družb, ki od tod vodijo svoje posle na Bližnjem Vzhodu. Re- publika Ciper je torej v dvajsetih letih napredovala v pravi gospodarski čudež. Družbeni proizvod na pre- bivalca je bil leta 1992 kar 11.390 USD, kar je to- liko kot v Španiji, skoraj enkrat več kot v Sloveniji ter štirikrat toliko kot na turškem delu otoka. Stopnja brez- poselnosti se giblje okrog 2%, letna gospodarska rast pa je od 4 do 7%. Ciprski funt velja za trdno valu- to, k splošni stabilnosti pa pripomore tudi dobra jav- na uprava, podedovana od Angležev ter visoka stop- nja družbene kohezije oziroma zavest o pripadno- sti otoku. Vsi ti pozitivni gospodarski kazalci so Re- publiko Ciper vzpodbudili, da je leta 1990 uradno zaprosila za članstvo v Evropski zvezi, s katero jo že veže pridružitveni sporazum glede carinske zve- ze iz leta 1988. Turška republ ika Severni Ciper je bila razglašena 15. novembra 1983, vendar državo priz- nava le Turčija. Tudi sicer je na vsakem koraku opaz- na močna navezanost na Turčijo ter sistematično uni- čevanje vsega grškega (poturčevanje krajevnih imen, izginjanje spomenikov grške kulture). Na otoku je še 1 5 GEOGRAFSKI OBZORNIK Slika 6: Skrajni zahodni rt otoka Cap Arnautis še ni podlegel masovnemu turizmu. (Foto: A.-L. Sanguin.) vedno prisotnih 30.000 vojakov turške vojske. Poleg tega so se v izpraznjene grške vasi sistematično na- seljevali priseljenci iz Anatolije, s čimer se ni spre- menila le narodna sestava otoka, pač pa tudi iden- titeta oziroma mentaliteta ciprskih Turkov. O številu ni točnih podatkov, ocene se gibljejo med 60.000 in 80.000 (1). Tudi denarno je država odvisna od Turčije, saj je turška lira edina legalna valuta. Naj- večji problem je gospodarska nerazvitost, čeprav je ob zasedbi ostala v turških rokah polovica gospodar- skih potencialov otoka. Država sicer prejema pomoč Ankare v višini 80 milijonov USD na leto, kar omo- goča vzdrževanje življenjske ravni le na stopnji Tur- čije. Letna inflacija je tudi do 60%. Gospodarstvo skoraj v celoti temelji na kmetijstvu, ves uvoz in iz- voz pa potekata prek Turčije. Ker država ni medna- rodno priznana, je pod gospodarskim embargom, ki ga uravnava južna soseda. Letališča so zaprta za mednarodni promet. Hotelski kompleksi v okolici Kyrenie in Famaguste so od leta 1974 zapuščeni. V vseh pogledih je Turška republika Severni Ciper neke vrste čezmorska provinca Turčije z dvajsetlet- no politično diktaturo njenega voditelja Raufa Denk- tasha. Možnost i za rešitev ciprske krize. V času integracijskih tokov v Evropi je primer Cipra svoje- vrsten anahronizem. Kljub dolgoletnim pogajanjem pod vodstvom generalnega sekretarja OZN vztraja vsaka stran na svojih stališčih. Nerešenih je več vpra- šanj, med njimi zlasti usoda britanskih vojaških baz, prisotnost turških vojakov na otoku, načrtno na- seljevanje Turkov iz Anatolije in s tem spreminjanje narodnostne sestave otoka, odškodnina za vojne žr- tve in grške pregnance. Poseben problem predstav- lja tudi pomanjkanje in manipulacija s statističnimi in demografskimi podatki, saj že od leta 1960 na otoku ni bilo uradnega popisa prebivalstva. Predlogov za rešitev krize je bilo že več. Po pr- vem naj bi otok razdelili med Grčijo in Turčijo, ven- dar bi to privedlo do radikalnih sprememb meja na morju. Ciprski Grki zagovarjajo združitev in unita- ristično ureditev države s priznanjem nekaterih pra- vic turški manjšini. Tako kot v primeru Nemčije bi bi- la cena združitve verjetno visoka, še zlasti za bolj 1 6 GEOGRAFSKI OBZORNIK TURŠKA REPUBLIKA SEVERNI CIPER VMESNI PAS POD N A D Z O R O M O Z N BRITANSKI VOJAŠKI BAZI Slika 7: Ozemeljska razdelitev Cipra po letu 1974 (4). razvito Republiko Ciper. Ciprski Turki predlagajo po- polno federalizacijo otoka, kjer bi obe narodni skupnosti ostali razmejeni in imeli vsaka svojo vla- do z maksimalno avtonomijo ter skupno zunanjo, obrambno in monetarno politiko. Po četrtem predlo- gu naj bi ostalo stanje tako kot je, odprli pa bi ne- kaj mejnih prehodov v današnji razmejitveni coni. Vsi ti različni predlogi dokazujejo, kako zaple- ten je ciprski problem in koliko politične volje bo po- trebne za njegovo reševanje. V vsakem primeru bi morala turška skupnost imeti zagotovljeno kulturno avtonomijo in dvojezičnost, administrativno avtono- mijo po zgledu Katalonije ter skupen trg s svobod- nimi gospodarskimi tokovi. Položaj se bo v prihod- njih letih še dodatno zapletel, saj tako Republika Ci- per kot Turčija računata na vstop v Evropsko zvezo, pri čemer ju bodo nerešeni nacionalni spori zelo ovi- rali. Na koncu zgodbe o Cipru se samo po sebi od- pira novo vprašanje: Kaj pa Bosna in Hercegovina, kjer je še več žrtev, še več pregnancev, še več vple- tenih držav, še več izkrivljenih dejstev in polresnic? 1. Brey, H., Heinritz, G. 1993: Ethnicity and Demo- graphic Changes in Cyprus in the Statistical Fog. Geographica Slovenica 24. Ljubljana. 2. Cyprus. The CIA World Fact Book 1994. Washing- ton (via Internet) 3. Drevet, J.-F. 1991 : Chypre tie extreme, chronique d'une Europe oublié. Editions Syros, Alternatives. Paris. 4. Kyle, K. 1984: Cyprus. Minority Rights Group Pub- lications. London. 5. Rigos, J. 1994: Cyprus: Candidate for the European Union. Time 30 (July 25). London. 6. Sanguin, A.-L. 1994: Chypre, les dimensions éthni- ques d'une partition et l'avenir d'un pays. Cahiers de Géographie du Québec 38, st. 104. 7. Yiftachel, O. 1992: The State, Ethnie Relations and Democratic Stability: Lebanon, Cyprus, Israel. Geo- Journal 28, st. 3. Dordrecht, Boston, London. 1 7