informator gorenje gorenje gorenje gorenje gorenje List za obveščanje delavcev velenjskega dela SOZD Gorenje—Št. 21.—Leto XVIII.—Titovo Velenje, 26. 4. 1983 1. MAJ - MEDNARODNI PRAZNIK DELA 1- maj je praznik in simbol delavcev v vsem svetu, k maj je simbol revolucionarnega boja delavskega razreda in mednarodne delavske solidarnosti, ime praznika govori o razrednem spoznanju, da je lahko /e delo tisto, ki ustvarja novo vrednost in ki daje pravico odločati o dohodku. Najbolj dosledno smo to zapisali v naši ustavi in v našem zakonu o združenem delu, skozi razvoj samoupravnih socialističnih odnosov in krepitev materialne osnove združenega dela pa moramo zapisano tudi dosledno uresničevati. Tudi letos bo v svetu še mnogo delavcev, ki bodo morali praznovati praznik dela na skrivaj Ni ob hudem odporu in pritisku oblasti. Pri nas že 38 /et praznujemo 1. maj v miru, svobodi in graditvi socialističnega samoupravljanja, bratstva in enotnosti ter politike neuvrščanja. To je pot razvoja naše domovine, to je Titova pot. Praznujemo pa letošnji 1. maj tudi v pogojih trdega boja za stabilizacijo gospodarstva. Ti trdi pogoji se posebej močno odražajo v Gorenju. Doživeli smo intenziven razvoj, v času gospodarske krize v svetu in zaostritve gospodarskih razmer v Jugoslaviji pa so bolj izstopile tudi nekatere prejšnje slabše pretehtane odločitve, druge slabosti in premalo dorečena medsebojna povezanost. Velik del naših težav ima objektivne razloge, pomemben del pa je v nas samih. Zato se moramo vsi združiti v napo-r'h za boljše in racionalnejše delo, za zmanjševanje stroškov in varčevanje, za čimbolj optimalno organizacijo dela, za mobilizacijo ustvarjalnih moči vseh delavcev Gorenja. To mora biti naša pot do cilja. 8o/j dosledno in odločno bomo morali izpostaviti vprašanje odgovornosti za delo in nedelo, za dobre 'n slabe odločitve. To je v tem trenutku ključno vprašanje. Postavlja ga zveza komunistov, postavljamo ga v sindikatih, postavilo ga je srečanje samo-uPravljalcev ,,Rdeči prapor" v Kragujevcu, postavljajo ga v sindikalnih in samoupravnih skupinah. Pri tem moramo biti odločni, kritični in razsodni. Išritizerstvo ni tu pot k cilju. 1. MAJ je praznik dela. Delo je tisto, ki ustvarja novo vrednost. Delo daje moč odločanja o lastni usodi. Zato je 1. MAJ simbol, zato nam toliko pomeni in zato ob 1. MAJU čestitamo vsem delavcem Gorenja. Konferenca 00 ZSS Gorenje TGO 27. APRIL - 1. MAJ 1983 MAJSKA PESEM Zdaj se vsaka veja v maj budi, vsaka majhna voda se leskeče; tudi mi, tudi mi čutimo, da smo sosedje sreče. Kar nas je tlačilo k tlom, to je šlo v poraz, polom. Tudi nas, tudi nas kliče novi, živi čas! Glejmo si tovariško v oči in v prijazna, upa polna lica; tudi mi, tudi mi smo deležni radostnega klica: v skupno delo, v skupno rast, v skupno srečo, v skupno čast! Tudi nas, tudi nas kliče novi, živi čas! Bratje, ki ste dali svojo kri, ki v trpljenju dali ste življenje, tudi vi, tudi vi dvignite se z nami v to vstajenje! Nosil bo za rodom rod vaš spomin na svojo pot. Saj iz vas, prav iz vas se rodil je novi čas. Lili Novy SAMOUPRAVLJANJE redna seja delavskega sveta Gorenje SOZD SPREMEMBE TEMELJEV PLANA V torek, 26. aprila 1983, bo 1. redna seja delavskega sveta Gorenje SOZD v novi sestavi. Novoizvoljeni delegati, ki smo jih izbrali na marčevskih volitvah, bodo med drugim obravnavali tudi predlagane spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana Gorenje SOZD za naslednji dve leti. Spremembe so predlagane v skladu s spremembami temeljev planov članic sozda Gorenje. Tako naj bi spremenili materialne okvire razvoja Gorenja ter načrtovano strukturo v delitvi dohodka, pri čemer bodo upoštevane seveda predvsem posledice izgub podjetij v tujini. Te izgube vplivajo tudi na obseg sredstev za akumulacijo, ki predstavljajo 1.648 mio dinarjev, ali 5,5 % ustvarjenega dohodka, namesto načrtovanih 11 %. Rast proizvodnje naj bi bila 7 % in rast izvoza 11,4 %. Tako zasnovana programska in poslovna politika Gorenja se bo v naslednjem obdobju dveh let odrazila tudi v strukturnih spremembah posameznih programov, ki so prikazana v tabeli. Predvidena je višja rast zaposlovanja na področju raziskovalno-razvojne dejavnosti na ostalih področjih. Poprečna letna stopnja rasti zaposlovanja delavcev za izvajanje raziskovalno-razvojne dejavnosti naj bi bila v Gorenju 23 %. Nasploh bo imelo prednost zaposlovanje delavcev za visoko strokovna dela in naloge ter zaposlovanje v proizvodnih dejavnostih. Sredstva za izobraževanje pa se od 1 % povečajo na 2 % od bruto osebnih dohodkov. Udeleženke samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1983—1985 bodo oblikovale skupno devizno politiko in za doseganje ciljev tega sporazuma združevale devize. V okviru stopenj rasti letnega povečevanja izvoza bomo pospeševali predvsem razvoj, proizvodnjo in prodajo proizvodov in sistemov, ki vsebujejo manj kot 30 % uvoženega materiala. V primeru negativnega deviznega učinka mora vsaka članica sama poskrbeti za pokrivanje deviznega manjka. Zlasti bo potreben poseben napor pri tistih članicah, kjer predstavlja izvoz manj kot 30 % vrednosti njihove proizvodnje. V skladu s temeljnimi samoupravnimi akti o združevanju in združitvi sredstev rezerve pa bodo članice del svojih sredstev rezerve združevale tudi v sredstva skupnih rezerv Gorenje SOZD. Program struktura 1983 1985 prestrukturiranje 1983 - 1985 v 1. Široka potrošnja 77,5 73,0 4,5 2. Profesionalna elektronika 2,8 4,0 + 1,2 3. Zeleni program 3,7 5,0 + 1,3 4. Toplotno inštalacijski program 5,5 7,0 + 1,5 5. Specialni program 10,5 11,0 + 0,5 MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA GORENJE SOZD prej spremenjeni poprečna spremenjena Kazalnik skupaj letna rast popr. letna 1981-1985 1983-1985 1981-1985 rast1983-1985 Dohodek (mio din) Proizvodnja 31.750 31.843 13,3% 7,6 (mio din) 110.500 104.417 14,1 % 7,0% Izvoz (mio S) 1.000 372 17,0% 11,4% Uvoz(mio S) Število 640 270 11,0% 4,5% zaposlenih Dohodek na — — 3,0 % 2,2% zaposlenega — - 10,0% 5,3 % Akumulacija Akumulacija z upoštevanjem posledic izgub 6.200 3.591 30,0% 23,9 % podjetij v tujini 1.648 — 483 IZ POROČIL: TOZD ORODJARNA Po naših izračunih znaša vrednost ustvarjene proizvodnje 61,615.000 din, kar je v okviru načrtovane finančne realizacije za prvo tromesečje. Ker še nismo prejeli ustreznih podatkov, ne moremo podati poročila o ostalih finančnih rezultatih, ki bi pokazali uspešnost našega poslovanja. Predvsem bomo v letošnjem letu posvetili največ pozornosti dohodku na zaposlenega, vendar že sedaj ugotavljamo, da bomo tega težko povečevali, saj rastejo nekateri materialni stroški hitreje kot smo predvidevali (električna energija, cene reproma-teriala itd.). Planirani fizični obseg proizvodnje smo sicer dosegli, vendar nismo v celoti izdelali tistega, kar je bilo načrtovano. Namreč, ustrezna služba v delovni organizaciji zamuja z lansiranjem naročil, ki bi jih morala realizirati v skladu z letnim planom dela, zato smo si morali nekaj dela nemudoma poiskati pri zunanjih naročnikih. Visoke konjuk-ture, ki vlada na tržišču v tovrstni dejavnosti, ne moremo izkoristiti, ker nam je prva skrb zadovoljevanje potreb Gorenja po orodjih. Sicer pa pričakujemo največji korak v proizvodnji za trg ravno v naslednjih mesecih letošnjega leta in naslednje leto, ko bomo večino svojih kapacitet usmerili v izdelavo opreme za Bihač. Kljub vsem težavam, smo v prvem tromesečju izdelali 7 orodij za plastiko, 22 orodij za preoblikovanje pločevine, 8 priprav in strojev ter opravili 1748 posegov pri vzdrževanju orodij, kar je v okvirih načrtovanega dela. Pri analizi kakovosti dela ugotavljamo, da sme z reorganizacijo kontrole že dosegli nekatere pozitivne rezultate. Boljša kvaliteta kontroliranja nam omogoča odkrivanje napak že v začetnih fazah dela, podatki kontrole pa nam nakazujejo tudi nekatere šibke točke v proizvodnji. Z vključitvijo nekaterih novih dejavnosti v tehnično kontrolo pričakujemo še boljše rezultate. Na področju inventivne dejavnosti je stanje v našem tozdu zaskrbljujoče, saj beležimo upadanje inovacijskih predlogov. Poglavitni vzrok za to je počasno reševanje predlogov. Še sedaj niso rešeni nekateri predlogi prijavljeni leta 1981. Glede na to, da imamo že zagotovljeno delo za naslednje leto, menimo, da bomo, kljub nekaterim težavam, uspešno gospodarili tudi v prihodnje. Jakob Virtič TOZD PLASTIKA Pravočasna in količinsko zadostna oskrba z repromateria-lom je pogoj za izpolnjevanje plana, izkoriščenost delovnih sredstev in tako tudi za uspešnejše poslovanje. V marcu je stekla proizvodnja plastičnih granulatov v DOKI Zagreb predvsem po zaslugi samoupravnega dogovarjanja in sodelovanja z DO Gorenje Promet — Servis. Za letošnje leto so skoraj v celoti nadomestili uvožene polistiren materiale z domačimi, dogovarjajo pa se tudi za dolgoročnejše sodelovanje. V naši temeljni organizaciji smo poskrbeli, da bo ta material ustrezno skladiščen v pokritih prostorih in tako bomo preprečili vpliv vremenskih pogojev na vlažnost in razsip. Okolico sedanjih skladiščnih prostorov pa bomo uredili, da bo izgled tovarne lepši. S stalno kontrolo tehnoloških pogojev, predelave na ekstru-dorju in vakuumiranju ploščic, z laboratorijskimi meritvami vhodnih materialov in mletih regeneratov smo zagotovili boljše kvalitete pri pridelavi in vgradnji celic in vrat za hladilno tehniko. Kaširanje folije za plošče celic in vrat hladilne tehnike je še vedno tehnološki problem, ki je nastal predvsem zaradi nujne zamenjave ABS s polistiroli. Kupci oziroma izvozniki pa zahtevajo oplemenitev plošč s folijo, zaradi boljšega estetskega videza. Obstoječa strojna oprema ni prilagojena tem predelavam, zato so kapacitete v rednem delovnem času manjše od potreb in je potrebno tudi delo ob prostih sobotah in nedeljah. Pri analizi izkoriščenosti delovnega časa ugotavljamo, da je delo po času nekoliko porastlo, kar je predvsem posledica pogostega pomanjkanja repromateria-la, menjave planov finalistov in težav pri vzdrževanju stare strojne opreme. V obdelavi je predlog organiziranosti službe kakovosti v tozdu, da bi z novimi metodami zagotovili boljšo in stalno kontrolo vhodnih materialov in polizdelkov za predelavo in vgradnjo. Gvido Kumer Mini fest KINO VELENJE organizira v dneh od 24. do 29. aprila 1983 MINIFEST - prikaz svetovnih filmov, v domu kulture v Titovem Velenju. nedelja, 24. aprila: BOLNIŠNICA BRITANIJA, angleški, dolžina 116 minut, režija Lindsay Anderson, igrajo Leonard Rossiter, Grahm Crovvden, Joan Plovvriht, Jill Benner, Macolm McDovveell. ponedeljek, 25. aprila. ČASTNIK IN GENTLE-MAN, ameriški, dolžina 126 minut, režija Taylar Hockfard, igrajo Richard Gere, Debra VVinger, Lo-wis Gossett Jr, David Keith, Lisa Blount, Doville torek, 26. aprila: ČAS SE JE USTAVIL, madžarski, dolžina 99 minut, režija Peter Gothar, igrajo latvan Znamenak, Henrik Pauer, Sandor Soth, Peter Galfy, Aniko Ivan. sreda, 27. aprila: DOLINA SMRTI, poljski, dolžina 110 minut, režija Tadeusz Koneiski, igrajo Anna Dymna, Maria Pakulnis, Danuta Szaflarska četrtek, 28. aprila: JAMSTVO ZA LETO DNI, vzhodnonemški, dolžina 92 minut, režija Hermann Zschoche, igrajo Katrin Sass, Monika Le-nartz, Jaecki Schvvartz, Cristian Steyer, Jan Spit-zer. Predstave so vsak dan ob 20. uri, razen v torek, ko je ob 20.30. Cena vstopnic je za delavce Gorenja 15 dinarjev, paket vstopnic za vseh šest filmskih predstav pa 150 dinarjev. Pokličite telefonsko številko 132! REKREACIJA BADMINTON V soboto, 9. aprila 1983 je bilo v Rdeči dvorani prijateljsko srečanje v badmintonu med ekipama Gorenje in Ekonomik iz Celja. Ekipi sta se pomerili posamezno in v dvojicah. Po napornih tekmah je zmagala ekipa Gorenje s tesnim izidom 9:7. Rezultati: ženske posamezno: Irena For-stner: Mojca Plevnik 0:2, Biserka Poznič: Irena Sekirnik 0:2, Danica Urbanc : Meta Šoster 0:2, Nina Verko: Vanja Ocvirk 0:2, Nina Verko : Stanka Boštjančič 0 : 2 moški posamezno: Brane Slivar : Andrej Hribernik 2 : 0, Franc Višnjar : Metod Merguč 2:1, Zvone Pečnik : Vili Štrok 2:0, Brane Drev : Bojan Salobir 2:1, Anton Zemljak : Bojan Smrdelj 2:0, Brane Drev : Milan Žohar 2:0, Anton Zemljak : Janko Balan 2:0 ženske dvojice: Poznič-Forstner : Plevnik—Sekirnik 0:2, Urbanc—Verko : Šoster — Ocvirk 0:2 moške dvojice: Slivar—Višnjar : Merguč — Hribernik 2:0, Pečnik—Zemljak : Štrok—Salobir 2:0 REZULTATI PRVENSTVA GORENJA V ODBOJKI ZA LETO 1983 ŽENSKE, kat. "B"-nad 30 let: 1. mesto Galvana 6 točk, 2. Plastia 4, 3. DSSS GPS 2, 4. Pralna tehnika 0. ŽENSKE, kat. "A"-do 30 let: 1. mesto Galvana 4 točke, 2. DSSS GPS 2, 3. Pralna tehnika 0. MOŠKI, kat. "C"—nad 40 let: 1. mesto Vzdrževanje 2, 2. Pralna tehnika O, 3. Galvana 0. MOŠKI kat. "B"—od 31—40 let: 1. mesto Galvana 6 točk, 2. Plastika 4, 3. Pralna tehnika 2, 4. SOP 0. MOŠKI , kat. "A"—do 30 let: I. skupina: 1. mesto Pralna tehnika, 2. Keramika. II. skupina: 1. mesto Galvana, 2. SOP. Končni vrstni red: 1. mesto Galvana, 2. Pralna tehnika, 3. Keramika, 4. SOP. REZULTATI PRVENSTVA GORENJE V BADMINTONU ZA LETO 1983 A. MOŠKI POSAMEZNO MOŠKI nad 40 let: 1. Izidor Novak, Tehnologi, 2. Vili Jagodič, Kuh. ap., 3. Štefan Kotnik, Kuh. ap. MOŠKI od 31—40 let: 1. Franc Višnjar, Šted., 2. Zvone Pečnik, Kuh. ap., 3. Martin Lah, Plastika. MOŠKI do 30 let: 1. Brane Slivar, Kuh. ap., 2. Tone Oder Kuh. ap., 3. Rado Timošek, Kuh. ap. B. ŽENSKE POSAMEZNO ŽENSKE nad 30 let—posamezno: 1. Dora Jakop, Plast., 2. Ida Jurko, Plast., ŽENSKE do 30 let: 1. Danica Urbanc, Kuh. ap., 2. Ljuba Donko, DSSS GPS, 3. Ivica Pocajt, DSSS GPS. NAGRADNA KRIŽANKA C. ŽENSK E EKIPNO I. skupina: 1. GPS DSSS I, 2. Galvana, 3. GPS DSSS IV. II. skupina: 1. Plastika I, 2. GPS DSSS II, 3. GPS DSSS V, 4. Plastika III. Finale: 1. DSSS GPS I, 2. Plastika I, 3. Galvana, 4. DSSS GPS II. D. MOŠK I EKIPNO I. skupina: 1. Kuhalni ap. I., 2. Tehnologi, 3. RRS DSSS, '. 4. Štedilniki. II. skupina: 1. Kuhalni aparati II, 2. Plastika, 3. Orodjarna, 4. Galvana. Finale: 1. Kuhalni aparati I, 2. Kuhalni aparati II, 3. Tehnologi, 4. Plastika. Prvomajski izlet v Rovinj Vse, ki bodo prvomajske praznike preživeli v Rovinju, obveščamo, da je odhod avtobusa v petek, 29. aprila 1983 ob 16. uri in ne ob 15. uri kot smo prvotno sporočili. V Rovinj bosta izpred Rdeče dvorane odpeljala dva avtobusa. Prvi bo peljal na relaciji Titovo Velenje, Šmartno ob Paki, drugi pa iz Titovega Velenja preko Žalca. Prosimo, da vsi, ki boste želeli vstopiti na postajah drugje, in ne v Titovem Velenju, sporočite to najkasneje do petka, 19. aprila 1983 do 10. ure v službo za rekreativno in kulturno dejavnost, telefon 132. X i , v < \ \ o \ X sE$wif: crrcrA diMEVZVA AOLm \Lt>n sropt v GLAVO aicusuA NAVfljP/CA PUEPtOST Matičev IHOI/SKI POUTriC/ Tvox.ec P154T ELJ ZUPANČIČ/ SLOV. PokaAj- IN/A PSJPAd. jvčdsL- PAltPA (HO, ULOPfo H OST' But MU SJEPIHE N/CKD0 g A XX N E UPANJI H Al NftJ&OLffl ATLET \ VAS A PLA NtA/A l /V TELICO ♦ LAO/ J J / d m pi tSi( TUBI 2.A ODRASLE X GoLoh / ntt\ žtwo\ IV \ PELO \ SAP. Homec P o A/osa ČESAN 3 oMMi HUfJsiil POSLAVAH p/o a ban. A14 C/US PAVI 0EL /vAt o PAK TA Homec mojega /A/ TVOJEGA NI N 0 C / VVOliH Ptic PREHLAD SAEDIfSA p/V A zopuIhjt HVALIH.. /vre A Teillj 0HEH.1O/L - J e V standard /JA CEST/ > r> -D š b V) Rešitve pošljite do petka, 6. maja Indok službi, Gorenje TGO, ali prinesite v uredništvo Informatorja (TOZD Pla- stika, I. nadstropje, 2. soba). Izžrebali bomo tri praktične nagrade. VABIMO NA PRAZNOVANJA Vse delovne ljudi in občane še posebej vabimo, da se udeležijo baklade po ulicah Titovega Velenja in prvomajskega plesa, ki se bo pričel takoj po bakladi, v Rdeči dvorani. Za prijetno vzdušje v Rdeči dvorani bo skrbel ansambel ŠIK iz Titovega Velenja, gostinci pa bodo tudi pripravili vse ostalo za prijetno počutje. Prvomajsko slavje se bo nadaljevalo tudi 1. maja na Graški gori, kjer se bo ob 10.30 uri pričelo srečanje delovnih ljudi in občanov občine Velenje. I\la Graško goro bo iz vseh krajev v občini organiziran avtobusni prevoz do vasi Ple-šivec. Avtobusi bodo pričeli voziti ob 8. uri zjutraj in bodo pripravljeni tudi za povratek v popoldanskih urah. Poleg slavnostnega govora in kulturnega programa bo na Graški gori organiziran še krajši TRIM pohod (vsak udeleženec bo prejel značko) in vrsta drugih družabnih iger. Za vse udeležence bo pripravljena brezplačna malica, ansambel ŠIK iz Titovega Velenja in Rudarska godba Velenje pa bosta poskrbela, da bo vzdušje akar najbolj prijetno in tovariško. ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA -PRVI MAJ! Učenci in delavci SPOZNAL SEM, DA JE DELO NAJBOLJŠE OŠ MF-TOLEDO SREDSTVO, DA Sl POLEPŠAMO ŽIVLJENJE. Flaubert INFORMATOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV VELENJSKEGA DELA SOZD GORENJE. Izdajatelj: Gorenje, Tovarna gospodinjske opreme, Titovo Velenje. Družbeni organ; Izdajateljski svet — predsednik: mag. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Krajnc, člani: Stane Kumer, Tatjana Javornik, Alojz Kolenc, Slavko Rižorn, Anica Oblak, Janez Kos, Angela Delčnjak, Branko Amon, Pavli Strajn, Stane Šmajs, Jožica Štukovnik, Franc Magrič, Vinko Srnec, Silva Vivod, Zvone Pečnik, Miroslav Lešnik, Terezija Časi, Dušan Jeriha, Jože Skornšek, Dušanka Založnik, Rastko Lah, Srečko Panič. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič, člani: Dušan Pirc, Nevenka Žohar—Mijoč, Srečko Panič, mag. Jože Zagožen, Dušan Jeriha, Anka Melanšek. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1983. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 — 1/72 z dne, 23. 1. 1974.