N BEGUNJE NA GOR 27oApril lu O DS UO O UPR A V A o SIND/KAT o Z K o ■ ZMS o GASILCI o UREDNI S TVO o l fp JI lisi 3.MAJ -DAN ZMAGE PROSLAVA O 1MAJA V petek, zadnji dan dela pred prazniki, so bili ob 13 uri ustavljeni stroji. To uro smo posvetili pcspravljanju in okrasitvi podjetja, delovnih mest in strojev. Četrt ure pred koncem dela pa smo se zbrali na prostoru pred skladiščem na kratko proslavo, ki jo je ob veselih zvokih organiziral sindikat. Predsednik je med drugim dejal: ZGODOVINSKI POMEN 1. MAJA POZNAJO* SAJ 0 NJEM VSAKO LETO GOVORIMO IN PIŠEMO. TO ZDAJ NE BOMO PONAVLJALI. ZAVEDAMO PA SE, DA DANES NIMA TA DELAVSKI PRAZNIK POMEN SAMO KOT SIMBOL PRAVIC DELAVSKEGA RAZREDA, TEMVEČ TUDI IN PREDVSEM TA, DA ČIM RACIONALNEJŠE IN ČIM BOLJŠE IZKORIŠČAMO PRIDOBLJENE PRAVICE V PODJETJU IN USTANOVAH PREKO DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA, DA BOMO ZNALI TE PRAVICE TUDI KORISTNO UPORABLJATI ZA DVIG ŽIVUENSi2GA STANDARDA IN NAŠEGA NARODNEGA GOSPODARSTVA SPLOH. TO NAJ BO NAŠ CILJ IN ČE BOMO PRI TEM USPELI, BODO NAŠI PRAZNIKI 1. MAJA ŠE LEPŠI IN BOLJ VESELI. O / v-' X dr. MA RJA N BRECELJ v [ELANU H n miirn Kandidat za zveznega poslanca dr. Marjan Brecelj jo pred volitvami obiskal volilna področja Gorenjske. Med njimi tudi Radovljiško. Predstavniki občine pa so ga pripeljali na ogled našega podjetja in razgovore s predstavniki kolektiva. Sprejeli so ga predsednik delavskega sveta, predsednik upravnega odbora, direktor podjetja, tehnični vodja, sekretarka in računovod^a(7inose z njimi pomudili v večurnon Medtem pa so mu razkazali tovarno. Spremljala sta ga predsednik občinske skupščine tov. Franc Jere in predsednik občinske socialistične zveze tov. Kajdiž Stanko in dva novinarja. Nad razvojem naše tovarne in modernizacijo, je bil naš gost prijetno presenečen. Seznanjen pa je bil tudi s problemi gospodarjenja, vplivu reforme, izvozu in drugim. Zvečer pa je še mimogrede pogledal v "Verigo", nakar se je na občini pogovarjal s predstavniki skoraj vseh podje-•fci Ot IcL' so mu predočili širšo analizo stanja in perspektive razvoja gospodarstva. j PODJETJA Na obeh voliščih je od skupnega števila 603 članov delovne skupnoti glasovalo 567 ali 94 % volivcev. Od skupnega števila oddanih glasovnic je bilo 48 neveljavnih. Na volišču št. I. smučarija je za delavski svet podjetja od skupnega števila 274 volivcev volilno upravičenih glasovalo 260 volivcev ali 95 % in je bilo od skupnega števila oddanih 39 glasovnic ne veljavnih. ' “ Na volišču št. II. ostali obrati in uprava za delavski svet podjetja je od sku pnega števila 329 volilno upravičenih ~ glasovalo 307 volivcev ali 93 % in je bi lo od skupnega števila oddanih glasovnic 9 neveljavnih. Od 31 kandidatov izbranih na zborih ■volivcev je bilo izvoljenih 17 članov v delavski svet in sicer: 1. Cvenkelj Jože 412 glasov 2. Ribnikar Prane 381 glasov 3. Legat Janez 380 glasov 4, Gašperin Florijan 374 glasov , 5. Janc Janez 370 glasov 6. Mali Florijan 359 glasov 7. Zima Janez 352 glasov 8. Vrečko Maks 349 glasov 9. Sitar Rok 335 glasov 10. Potočnik Pavel 334 glasor 11. Benedičič Jože 315 glasov 12. Štibelj Karel 299 glasov 13. Legat Marjan 294 glasov 14. Jelenc Peter 280 glasov 15. Tavčar Jjmez 279 glasov 16. Iskra Karel 275 glasov 17. Grmovšek Franc 272 glasov Od starih članov DS jih je ostalo samo 8 in to: 1. Knafelj Slavko 2. Erman Alojz 3. Finžgar Miha 4. Janc Valentin 5. Janša Stanko 6. Kosmač Milan 7. Peterman Pavel 8. Triplat Pavel želimo Novemu DS mnogo uspeha pri svo- jem delu z željo, da bi dobro vodil . podjetje. O gibljiyi del 00j MESECA ABRILA 1967 doseženo izplačano SMUČARIJA 119 117 SLO - TEL.ORODJE 135 131 KOVINSKI OBRAT 135 131 SEDLARSKI OBRAT 132 129 OBRAT PLASTIKE 130 127 minus dolg za marec 115 113 PODJETJE 123 121 1 SKUPNO LESNA 120 118 3 KONSTITUANTA DS,n i Dne 8. maja je bilo prvo zasedanje novo— ! izvoljenega DS 'podjetja. j Člani so iz sroje srede izvolili za pre^-dsednika ponovno tov. Knafelj Slavkota, za še enoletno mandatno dobo. Za podpre-; dsednika pa tov. Mali Florijana, mladega ; nadarjenega ekonomista finančne stroke. ' Tako imamo predsednika in namestnika ; ekonomske stroke, kar je danes zelo va~ ! žno glede na poznavanje situacije kot j pogoj za vodenje samoupravnih organov, ; od katerih se zahteva vedno več znanja j in sposobnosti pri odločanju. I ' | Vzporedno se je izvolil nov upravni odbor za enoletno dobo in sicer: 1. Janša Stanko 2. Jamšek Majda j 3. Berce Jože i 4. Cvenkelj Jože j 5. Legat Marjan , -J 6. Gašperin Florijan ! za namestnike pa: I 1. Štibelj Korel j 2. Kolman Tatjana 1 3. Sitar Rok i 4. Vrečko Maks ! 5. Renko Branko j 6. Antolič Alojz i ' : j Novemu vodstvu DS in upravnemu odboru i želimo mnogo uspehov pri upravljanju po-; djetja. SKLEPI NA PRVEM ZASEDANJU DS je potrdil program investicij za le— tp 1967 in to: I. STANJE SREDSTEV: Slcupno 3,367.531,00 Ndin. Pri tem: 1. 14 % povečanje amortizacijske stopnje osnovnih sredstev. 2. Da se sredstva INŠTITUTA priključijo tovarniškim sredstvom v svrho skupnega koriščenja. II. KORIŠČENJE SREDSTEV a) Investic i j e : 1. Obveznosti za anuitete 2,295.169.— 2. Obveznosti za vnos v obratna sredstva 300.000.- 3. Uporabljena sredstva za nabavo osnovnih sredstev do sprejetja programa 300.000.— 4» Program novih nabav 472.362.- i 7. - odkup poslovnih pošto- j ■; rov v Zagrebu 140,000— - 2 kom dvigosa 5.600— - naprava za merjenje trdote 4.000— - čelilnik za temp^rir. 3.500— - naprava za robn. konic 2,000— - naprava za krivljenje Al lamel 5,000— - stroj za oštevilčenje metalnih smuči 10.000— - tehtnica za tokolit kit 900— - 2 kom pnevm,stiskalnic 100,000— - naprava za kriv,, robnik. 4,000— - dvovaljčni brusil,stroj 40,000— - 3 kom der za transport lesa 7,000— - 2 kom vrtalni stroj "Prvomajska" 0 23 11,300— - polirni stroj za smučarske palice 38,000— - konzolno dvigalo za pal, 3,700,- j - brusilni stroj "Veber" 15,000 — - pnevmatska pištola 2,000— - rezni strojčki in naprave v proizvodnji 35,362— - pisarniška oprema 15,000— - računski in pisalni stroji 30,000— ž e v a n L I 8. I ! 9. • 10. 1 j n. i 1 1 j 12 j ju. i 14. 15. 16. 17, 18, 19, Skupno Ndin 3,367,531,- ,1 ! b) Investi cijsko v z d r- nove glave (2 Iiom)1 za žigosanje 5 mm črk za stroj za žigosanje 10.000— 2 grt glav za rezkanje plastike & 1500 Hi 10.000— stiskalnica za plastične smuči (preureditev) 20.000— razsvetljava oredprost. lakirnice v hali 3 20,000— napeljava tople vode in hladne vode na mizo za vodno brušenje 4.500— ureditev vrat v predprostoru lakirnice 6,000— ureditev robničenja konic in peta 2.000— preureditev obstoječih stiskalnic za lepljenje gornjih oblog, odstra.-_ nitev rezervoaxjev za vodo in montiranje avtomatike 20.000— voziček za transport Al lamel za piklanje 2.000— rekonstrukcij a toplovodne napeljave v hali A 15.000— ureditev črpališča za hladilno vodo ... 15.000— adaptacija delavnice za ročna dela v SLO 35.000— program rekonstrukcije kovinskega obrata v skladu z zapisnikom tehničnega posveta dne 15 , 2. 1967 68.931— ! I I 2. I I 3 I 3* I I 4, I I 5, I Lopa za manipulacijo lesa 2 kosa podajalna stroja (kulija) močnej.izvedbe Transportne lete (rolce) v temperimici Popravilo krožne žage za zabojamo avtomatizacija in izpopolnitev stiskalnic dopolnitev pasne brusilke - mehka blazina 10.000— 11.000— 60,000— 2,GODBO ,000— 2.000— 20. rekonstrukcija brusilnice in brusnega orodja 13.000.- 21. pranje•avtomobilov 10.000.- 22. avtobusno postajališče 30.000.- 23. trafopostaja, kondenzat. 40.000.- 24. varstvo pri delu 100.000.- 25. ureditev starega skladišča - goba ’ 5.000.- 26. vzdrževanje obrata družbene prehrane 30.000.— 27« vzdrževanje nadstrežja za skladišče cevi 10.000.- 28. vzdrževalna dela na zasenčenje PO 10.000.- Skupno Ndin 641.431.— s pripombo, da se za postavko tč.3 transportne rolce v temperimici v znesku 60-000 Ndin napravi ponovni strokovni dopolnilni predlog za eventuelno depanijo suhega lesa v temperirnici, kar bo DS obravnaval na naslednjem zasedanju. IR je tudi potrdil program sredstev skupne porabe I. STANJE SREDSTEV: 903.389,00 Ndin II. PLAN PORABE SREDSTEV: 1. prispevek za letni oddih 130.000.,- 2. obveznosti za anuitete 27.237.— 3. za novoletno jelko 15.000.— 4. oprema obrata družbene prehrane 40.000.— 5o odkup stanovanjske hiSe 55.000.- 6. oročitev pri GKB Kranj 200.000.- 7o obveznosti iz že odobrenih posojil za stanovanjsko gradnjo članov kol. 74.801,— 8. dotacija sindikalni podr. 35.000.— 9. za razne druge dotacije r * 6 10. za izobraževanje 100o000,- j 11. za stanovanjsko izgradnjo’ v 1967 210.000.- Skupno Ndin 903*389,— s pripombo, da so postavlja tč« 9 za 16.-351 Ndin' - razne druge dotacije in nameni - obravnava za vsak primer posebej „ Tako je DS iz tega zneska odobril dotar-cijo 3.000 Ndin za pomoč Vietnamu, nar-meuto zbiralne in krvodajalske akcije. Nadalje je DS sprejel sklep, da se odpre naše trgovsko predstavništvo v Zagrebu, kjer bodo naši artikli v ’ j izložbenem prostoru razstavljeni in s tem lažje dosegljivi kupcem« Od tega si obetamo dosti večjo prodajo naših izdelkov.. Obrazložen je bil tudi sklep TO o delu komisije za družbeni standard o delitvi kreditov za stanovanjsko gradnjo v letu 1967. Iz tega poročila je DS skle nil' dopolniti pravilnik tako, da so u-pravičenJ^rlsti, ki odkupijo stanovanja od privatnikov, oz. vršijo adaptacijo. S tem dopolnilom se bo za to vejo napravil nov dodatni razpis° i. ' • »» 'j DS se je tudi dotaknil delitve lesnih odpadkov, kar pa je preložil na naslednje zasedanje. Sprejet je bil tudi sklep o kolektivnem Jfpustu za vse podjetje od 17» do 31c VI. 1967 SMUCARIJA I. II. III. SKUPNO 1° % JET: letni plan 6000 6000 6000 18.000 100 - ' operativni plan 5572 5854 5624 17.050 95 ) 103 l 109 izdelano 5230 7068 S234 18.532 OBLOGE: letni plan 6000 6000 6000 18.000 100 - operativni plan 5004 5937 6060 17.001 87 izdelano 4082 4447 6300 14.829 82 j .METALNE t letni plan 2300 2300 2300 6.900 100 - j operativni plan izdelano 2300 2292 2372 2274 2575 2635 7.247 7.201 105 “s 105 j 100 PLASTIČNE: letni plan 500 500 1400 2.400 100 *'• - operativni plan 650 350 613 1.613 57 ) 39 i zde l|tno 241 231 157 629 26 j SKUPNOs letni plan 14800 14800 15700 45.300 100 - operativni plan 13500 14513 14872 42.885 95 ) 97 izdelano 11845 14233 154-61 41,539 92 J V zaostanku so plastične in metalne - vulkanizirane smuči Problematika obrata je poleg omenjenih tudi pri stalnem dopolnjevanju konstrukcije, nove7*"nz^G?vpeljava laka ob strani, novi ščitniki peta, matirati je stranskih oblog, itd., kar se stalno spreminja, vendar obratu povzroča kup težav, ki vplivajo na re- zultat proizvodnje. Li 7 TELOVADNO ORODJE Uspeh tega obrata ni mogče meriti s količinami kot smučarija, ker je v izdelavi toliko različnih vrst izdelkov, ki si niso prav nič sorodni. Pretežno dela je bilo vloženega v lestve, čolne (lesene dele in montažo), vesla in manj v telovadno orodje. Primerjava doseganja plana v fot januar 122 f> februar 100 fo marec 141 fa I. kvartal 122 fo (ne primerjati to s planon nagrajevanja) V teh vlažnih mesecih bi kmalu postalo ozko grlo sušenje lesa, smreke predvsem zato, ker se je v teh mesecih proizvajalo največ lestev in vesel. KOVINSKI OBRAT Že dalj časa je občutiti, da ni posebnih perspektivnih naročil, čeravno je točasno dela še dovolj. Tako smo morali v letošnjih mesecih iskati in prevzeti vsakršno delo, čeprav nesistematsko, kar daje občutek prenatrpanosti, ker se za vse takoj mudi. Eventuelna odklonitev takih del bi pomenilo poslabšanje stanja. \ \ Primerj era doseganja plana v ft j anuar 96 fo februar 113 fo marec 140 fo I. kvartal 116 fo Primanjkuje dela za stiskalnice in telovadno orodje. Tudi letni plan 60.000 parov dur-al palic se je znižal na 45.000 parov, glede na abstinenco vzhoda. SEDLARSKI OBRAT Obratno pa je sedlarska prezasedena'z delom. Mnogo ponudb ostane nerealiziranih, predvsem pasov.' Poleg drugega se moramo posluževati še kooperacije, za izdelavo blazin in drugo,. Okrnjeno število delavcev kljub visoki proizvodnji ne more zadostiti potrebam«. Tudi kadrov ni dobiti, kljub večkratnim poskusom. Predvsem manjka šivačev- Primerjava doseganja plana v j anuar 95 februar 103 $ marec 145 % 1» kvartal 1 Kvaliteta naših izdelkov kljub višjim cenam kot jih ima konkurenca, je še vedno odločujoča pri prodaji. Večja težava je neizpolnjevanje rokov. OBRAT PLASTIKE Količine za izvoz - Skandinavijo in prva naročila za domači trg so izpolnjena. Nastaja vrzel v času do drugega naročila Švedske, ki se pričakuje v mesecu avgustu« Domači irg obeta povečanje količin, kar bi prišlo prav za ta vmesni čas Izpadli po iii programa čolni "Elan 012" 330 kom in pa začasno prikolice za osebne avtomobile 150 kom, kar bo v tem času najbrž manjkalo! Primerjava doseganja plana v %i januar 66 $ februar 91 $ marec ■ 59 % lo kvartal 72 % I ( na zalogi je veliko polizdelkov, ki i še niso upoštevani) | Problematika obrata je že zaradi načina ; proizvodnje večja kot drugje, delovni j prostori in delovni pogoji go med najte- j i žjimi v podjotjuc Uvajanje nove pro.izvo- j 1 dnje pod Lloydovim nadzorstvom ni enos-- I I tavno. I j I R E Z I M E s ! ■ I Proizvodnja v I0 kvartalu v celoti je I zadovoljiva in enako močna kot vsak drug : , mesec leta, razen januar, ko še ni bilo | I za to danih pogojev (stroji za robničen- | i je, delovna sila;, itd)., Praktično se nič . več ne pozna prehod leta in stagnacija j I v lo kvarkJLu, kar je bil do sedaj vsako j ! leto slučaj o I Vendar v svoji strukturi vsebuje se vrs-- , j to slabosti, kot razvoj vulkaniziranih j I in plastičnih smuči, t.j. smuči bodoo.no- ; j sti z visokimi conami, kamor ne moremo | I z večjim zamahom, kot to terjajo kupci., j | Časa za študij in razmišljanje je bilo dovolj, žal ga za to zdaj ni več dosti«, j Pričakuje se rezultate in količine o Sa ■ j dalje naš odnos do dela še vedno ni tak kot bi bil lahko in kot bi moral bitio : Tu so naše največje rezerve, bodisi za vpeljavo 42 .urnega tednika, bodisi za | povečanje dohodka podjetja in naših o:*'v-* j j bnih dohodkov. * ■’ 3. j o To je splošni pojav po vseh podjetjih, ker so bančni krediti omejeni, izbije, pa na’ idan še bolj tam, kjer leže še v samih gospodarskih organizacijah slabšo izkoriščene zaloge, bodisi materialov, polproizvodnje ali gotovih izdelkov. "Elan" je tipičho sezonsko podjetje. Pol leta dela na zalogo, se pravi z denarjem - krediti, ki jih najame za nabavo materialov, vplačilo plač in izdelke na zoologi. Z velikim povečanjem proizvodnje v letošnjem letu so logično močno narasle potrebe po še večjih kreditih, ob istočasni omejitvi teh s strani bpk. Po eiii strani rabimo več materialov, po drugi strani pa proces proizvodnje konkretno smuči, traja cca 6 tednov, s tem nastaja močan porast nedovršene proizvodnje, saj je v obratu naenkrat v obdelavi cca 14 tisoč parov smuči. Da pa je situaoija šo težja, imamo že nekaj časa več materialov na zalogi, kot je naenkrat potrebno. Na zahtevo UO se je k rešitvi tega problema podvzelo energične mere za izboljšanje stanja in računamo, da bodo postopoma v nekaj mesecih te zaloge občutno nižje in realnejše. Po drugi strani pa tudi mere za hitrejše obračanje polproizvodnje, itd., med drugimi so bili pod,-vzeti še naslednji ukrepi: 1. Znižati obseg zalog materiala polizdelkov in nedovršene proizvodnja na minimum s tem, da se določi limit Zadlog za najosnovnejše materiale. 2. Z dobavitelji se dogovarjati na čim daljše plačilne roke, kar naj bo eden izmed važnih faktorjev pri odločitvi, če je za posamezne materiale možnih več dobaviteljev. 3« Proizvodnjo usmerjati na take proizvode, ki so sicer usklajeni s termini komerciale, vendar pa maksimalno trošijo materiale, ki so na zalogi ali jih jo na zalogi celo preveč. 4. Vsklajati naročila materialov s proizvodnimi plani, tako, da se upošteva materiale, ki so že na zalogi. Rok nabava čimbolj približati terminom potrošnje, kar zahteva poostreno obdelavo planov. 5. Prodaja naj skuša s kupci doseči sporazum o bolj zgodnjih odpremah, tako, da bi odpreme začele teči že maja ne pa šele junija ali julija. 6. Odprodaj ati nekurantne zaloge materialov, polizdelkov in izdelkov. 7. Z domačimi kupci doseči čim krajše plačilne roke, oz. daljši plačilni rok vezati na kritje z menico in s tem doseči možnost in rjijemanje kreditov pri banki, za kritje prodaje na daljši plačilni rok. 8. Devizna sredstva na račun pretežnega izvoznika odprodaj ati tako, da ostane pravica na naknadno koriščenje in nam devizna sredstva s tem ne vežejo obratnih sredstev. 9. Devizna sredstva na račun retencije, ki se lahko vodijo samo na posebnem računu pri banki, ki zahteva tudi dinarske kritje, se naj odprodajajo ali oročajo v zneskih, za katere se ugotovi, da niso potrebne za našo proizvodnjo ali ..investicije. Na vsak način je oročanje. interesantno, ker s tem obdržimo pravico do naknadnega koriščenja brez, da bi nam orocena devizna sredstva vezala obratna sredstva. 10. Uvoznikom, kot posrednikom pri nabavi materialov iz tujine, se naj nakazuje jo devizna sredstva neposredno pred nameravanim plačilom, da se s tem veže avanse deviznih nakazil na čim kra jši rok. i 11. Stroški za investicijsko vzdrževanje in investicije pa po možnosti pomakniti na termine, ki že teče sezona očU preme in se s tem že dosega dinarske prilive. 12. V skrajnem primeru znižati osebne dohodke z urodbo večje obvezne rezervo z izplačevanjem zadržane rezerve tokrat, da začnejo pritekati prilivi za odpremo. 13.S skrajno štednjo znižati režijske in direktne proizvodne stroške ter s tem doseči boljši dohodek in ugodnejša vezavo sredstev. 14. V kolikor akcije po prejšnjih točkah ne dajo takšnega rezultata, da bi se doseglo bistveno ugodnejšo vezavo sredstev, bo potrebno znižati plan proizvodnje, 15. Z uvedbo ustreznega merila za nagrajevanje v pravilniku za delitev osebnih dohodkov, oz. regulirati osebne dohodke v razmerju rezultata gibanja stroškov proizvodnje in vezave sredstev* O Pa bo kdo vprašal, ali je situacija zar-radi pomanjkanja obratnih sredstev res tako kritična? Kritična še ni, vendar je zaskrbljujoča. Ni razloga za preplah, je pa razlog za hitro in takojšnje ukrepanje. Višina obratnih sredstev mora postati in ostati v primerni višina. Nase odpreme začnejo praktično šele v mesecu juliju. Do tega Časa pa bo situacija še dosti težka. Ne smemo tn zamenjati/dejstva, da je vsa naša letošnja proizvodnja, ki bo občutno •vlšjn kot lansko leto, že praktično prodana. Naše zaloge, ki se pol leta nabirajo, so le sezonskega značaja in ni bojazni, da ob koncu leta ne bodo izpraznjene. Na vseh v r .: Jh se jo sprejelo energične sklepe in začelo z ukrepi da premostimo to težko obdobje. Prav tako je bi- lo pri nagrajevanju že za plan marec u— krenjeno nekaj, kar bo tudi doprineslo k rešitvi problema svoj delež. Tu niso bile dotaknjene osebne postavko, niti norme, pač pa le delno nagrajevanje po planu proizvodnje kot sestavni del na»- 11 ših osebnih dohodkov. Iz razloga, ker je bil % presežka razmeroma visok (26) smo se začeli spraševati, če ne bi bi- lo pametno te presežke deliti bolj racionalno. Tako je bil sprejet sklep, da se izplača le t.j. 13 razlika pa bo izplačana takrat, ko bo roba prodana in plačana. » Praviloma bi nase dohodke morali, prejeti'šele v času, ko nam kupci’nak9.ž«jo denar. Vendar je naš pravilnik delitve osebnih dohodkov bolj elastičen* Kdo pa bi mogel tudi živeti pol leta brez denarja. NihčeI Zato tudi naše plače, ki pre dstavljajo 27 $ vrednosti blaga v skladišču, mora banka pol leta kreditirati« Ta ukrep je bil zelo življenski in je bil tudi nujno potreben. Vprašanje je, ali ne bi bilo potrebno naš pravilnik k> delitvi osebnih dohodkov temu primerno prilagodili, kajti ni izključeno, da se bomo tega najbrž morali poslužiti vse mesece do odprem. Vsekakor je bolj zdravo previdno deliti presežke, kot da bi kdaj prišlo do nižjih plačj * • pa bodo pospešene in predčasne odpreme takoj lahko vplivale na izboljšanje stanja. 2. SOBOTA ? (iz zapisnika delavskega sveta) Na skrajšani delovni teden po programu, bi se prešlo samo pod pogoji, da izpoL-nimo vse zahteve v kompletnem programu po kvaliteti in dinamiki. Sprejel se je elaborat o skrajšanem delovnem tedniku po predloženem programu in se zadolžilo službe splošnega sektorje^ da elaborat poseduje v odobritev Občinski skupščini. Planirani prehod na dve, odnosno tri proste sobote (1. junija 1967, odnosno 1. junija 1968)pa bo možen le, če bomo izpolnili vse pogoje, ki so podani v elaboratu, predvsem pa delavski svet opozarja na program proizvodnje, ki mora biti ob prehodu vsaj na mesečni dinamiki in to po kvaliteti in po asort imenu. Pri ooenjevanju možnosti na ta prehod pa se mora upoštevati celotno podjetje in jo v tem slučaju odločilne važnosti obrat za proizvodnjo smuči. a u PROTOTIPNA DELAVNICA 1966/67 (iz poslovnega poročil^.) Večina raziskovalnih in razvojnih del so bila v prototipni delavnici praktično preizkušena; - metalne smuči z vulkaniziranimi jeklenimi robnikif - plastične smuči z vulkaniziranimi jeklenimi robniki} izdelava cvouilih smuči z aciyl oblogo j - izdelava serije skakalnih smuči, o-jačono z laminatij - izdelava serije mladinskih smuči z aciyl oblogami} - izdelava presekov smuči za komercialo} * *- izdelava novega tipa (prototipa) Cristall smuči} - izdelava novega tipa smuči Snow star} - izdelava kolekcije smuči 1967/68 (za sejem)} - izdelava "raznih tekmovalnih alpskih smuči} - pomoč pri popravilu in montaži smuči v skladišču gotovih izdelkov} - pomoč pr i izdelavi modelov za čolne in somi montaži čolnov. 12 Trgovina je bila odprta 15. novembra (že drugo leto v zimski sezoni), vendar vsaj en mesec prepozno zaradi zadrževanja gradbenih del. To je povzročilo nejevoljo kupcev, ki se zaradi zavlačevanja niso vedeli kam obračati, pa so prihajor- li zato v tovarno in motili redno delo, obveščeni so bili po dnevnem časopisju1, da bo trgovina odprta, zato .je v začetku vladal nered in nezadovoljstvo, pa tudi prometa ni bilo. V sezoni 1966 - 1967 je Elan dobil na letališču več kot še enkrat toliko prostorov, kot leto prej, kar je bilo nujno potrebno zaradi naraščajočega prometa* Poleg tega je čas zahteval ločeni reklamacijski center, s katerim smo dosegli to, da sipo sprejemali in odklanjali-reklamacije, ločeno od trgovine.. S tem smo ohladili marsikatero hudo kri. Pri poslovanju je bilo še mnogo pomanjkljivosti, kot: LETALIŠČE LESCE 2. Isto volja z p, smuči Ski master in Star metallic, kjer je manjkalo teh smuči v dolžinah 210, 205 in 200 cm. 3. Pomanjkljivo je bilo tudi to, da nismo obdržali od vsakega tipa smuči vsake dolžine po nekaj parov v rezervi, za možnost zamenjave (posebno Metali Standard) reklamacij, tudi komadnih, karTBekakor zmanjšuje str£ ške in s 'tem režijo in kar priporočamo kot nujno za naslednjo sezono. j 4* Naš predlog je tudi, naj bi se v bodočo smuči II. vrste uporabljale za zamenj avo reklamacij. I. • I 5. Predlagamo, naj se garancija za les_e ne smuči ukino, ker kupci ne pojmujejo tega pravilno in to zamenjujejo za -zavarovanje. 6. Manjkalo je asortimenta dur-al palic, predvsem kratkih dolžin - otroških. Pomagali smo si s tem, da smo jih pore zevali, kar pa ni ekonomično. To se je predvsem dogajalo okrog novoletnih praznikov, ko je naval na ot-I roško blago najhujši* 1 ' ■■■■■■: | 7. Tudi pri sanicah ni bilo izbire. Manjkalo je dvosedežnih. I .: J 8. Povpraševanje je bilo po poltekmoval-nih sankah, Id. jih v trgovino nismo i dobili. 1. Asortimen ni bil zadovoljiv, primanj- j 9. s prevozi blaga ni šlo gladkp in tako kovalo je predvsem smuči Super SL 210, 205, 195 in 190 ter smuči Super VSL Ž10 in 205 v času največjega prometa. Naknadna dobava je bila že prepozna. kot je bilo predvideno* Avtomobili niso bili vedno pravi čas na.razpolago . 13 10. Povezava med reklamacijskem centrom in servisom v Novi vasi ni bila dftb-ra že zaradi obremenjenosti trpovi-ne kot.posrednika. Po drugi plati pa ni bilo prave povezave že zaradi pre_ voznih sredstev, tako, da smo se po_s luževali največ prevoznih sredstev ! strank. I11. Popravila v servisu niso bila zadovo--ljiva. Predvsem lakiranje, dekoraci-| ja, itd. Razumljivo je, da je bil to začetek, ta pa je vedno in povsod te- I. žak. ! 12. Komerciala nam je za razna podjetja in organizacije prepuščala izbiro in prodajo. Nekateri niso bili promptni P plačniki. Želimo, da v bodoče komer- ciala pismeno izdaja naloge'in točno precizira, komu se to še dovoljuje in I :■ komu ne, ker bo prav gotovo od teh kupcev zahtevala jamstva. j 13. Sama kvaliteta smuči nekaterih tipov je bila slaba. Pri plastičnih je bi-. • ' - la močna vegavost in so se tudi odpi-| rale,r , I 14. Metalnih smuči za smučarske učitelje je bilo 85 °/o pretrdih in so jih vračali. Na sploh so vse daljše smuči bile smatrane kot pretrde. j 15, Smuči 01ympic so bile močno vegave. 16. Delavnica za manjša popravila in montažo okove je bila zelo efektivna in koristna. Tu so se sproti odpravljale in popravljale manjše napake v zadovoljstvo kupcev in predvsem je svojo vlogo pozitivno odigrala montaža okove, kar je dober prispevek k renomeju podjetja. | 17. Okova, predvsem mariborska in delno tudi Tyrolia sta izpadli kot nekvali-! tetni. 14 ! 18. Finančno in devizno poslovanje je .j . teklo v redu. f/ho go kuncev je bilo tudi iz Italije, Avstrije, Nemčije, Francije, Holandske in Švedske, Ti so kupovali predvsem boljše tipe smuči. Prednjačili so Italijani, pa tudi Avstrijcev je vedno več. 19, Personal v trgovini je bil v redu, disciplina in medsebojno razumeva^-nje je bilo pohvalno, 20, Sodelovanje inštituta Elan (ie) s trgovino je bilo vzorno. 21, ^Sodelovanje z'gostinskim obratom zraven prodajalne je bilo zelo dobro in koristno. Stranke so raje čakale na popravila in montažo in ' bile pri tem dobro postrežene, trgovina pa razbremenjena. 22, Reklama je bi Id, boljša kot preteka lo leto, tudi zaposleni personal je bil bolj strokovno podučen, 23, Cene smo imeli enake kot trgovine, nekatere artikle še celo dražje, vendar so kupci kljub temu prihaja- li k nam, že zaradi strokovnih no^» svetov s strani prodajalcev, kar bi morali danes že v vsaki trgovini opraviti. Kot svetovalci pri nakupu smo odigrali pozitivno vlogo, S tem smo se izbgnili tudi marsika^-teri reklamaciji. Trgovina je bila zaprta 31« marca 1967 finančno pa : HEALIZACIJA 1966/67 november december j anuar februar marec 292.090,16 Ndin 550.214,77 " 306.347,87 » 149.082,80 53.529,71 Skupaj 1,351.265,31 Ndin REKAPITULACIJA PRODAJE ZA DEVIZE USA 0 j Lit i DM ; Sch ! Hfl | Bfr ! Sfr ' Skr 405 2,188.968 645 50.216 780,50 5.000 520 350 Skupno količinska PRODAJA POSAMEZNIH ARTIKLOV OD NOVEMBRA DO MARCA JE BILA SLEDEČA: Sniuč i Dur-al palice Sanke Okova 3.892 par 2.211 par 205 kom 1.745 srt Hokey palice 52 kom 2.015,62 24.142,28 2.595,07 1.250,00 1.455,47 045,70 81.277,00 Ndin NOvA FISCHER METALNA SMUČKA Ob prilike nedavno organiziranega kvalifikacijskega tekmovanja, za alpsko sinu carsko elito Združenih držav v Vail, Colorado, so pri smuku prvikrat uporar-bili popolnoma novo metalno smučko "Pre sident M).', ahrt" tovarne Vischer" iz Avstrije in smuči so na tekmovanju tudi zmagale. Pischer pravi, da smučka znra/-di svoje konstrukcije tudi pri največji hitrosti mimo legi na pisti, je zelo okretna, in^tudi hitrejša od vseh dosedanjih Pischerjevih smuči, namenjenih za sntuk. o°o 15 ,1H E A D )> "Head", največ j a tovarna metalnih smuči na svetu, ima za seboj zapet rekordno leto£ kajti pri 32 % porastu prodaje gle_ de na prejšnje leto je proizvodnja narasla na več kot 100*000 parov smuči. Kljub temu pa lahko Head trenutno izvaža 'samo tekočo proizvodnjo z dobavnim rokom približno tri tedne. iKNElSSL* o°o Ker so postajale tekmovalne piste vedno bolj ledene in ker opisuje tudi linija voŽEp, vedno krajšo pot, so tekmovalci rabili v te namene novo tekmovalne smuči, ki bi ustrezale takim pogojem. Zato je tirolska tovarna smuči KNEISSL razvila nov tip tekmovalnih smuči, ki se razlikujejo že takoj na pogled, saj so dosedanjim oznakam Kneisslovih modelov dodali še črko "E", tako smo torej dobili oznako SLE oziroma 1ZSE pri Kheisslovi plastični smučki "Racer". Najboljši dokaz za kvaliteto teh smuči je bila zmaga Avstrijca Heinija Meiss-nerja pri pr vem važnem tekmovanju v tej sezoni v Berchtesgadnu. Za strokovnjake je bilo to pravo presenečenje. Kot posebnost te nove Kheisslove tekmovalne smuči naj omenimo veliko torzijsko sposobnost krivine. Poleg tega pa je ta smučka v sredini mahkejša kot izvedbi SL in RS. Sam proizvajalec smuči Franz Kneissl je izjavil, da je glavni cilj tega ro-zvitim, da bi vse dobre lastnosti, ki so združene v tej visoko kvalitetni smučki, začeli uporabljati tudi za normalno proizvodnjo, vsekakor za zahteve povprečnega smučarja: mehke in kljub temu smuči, Id dobro "primejo"« FI SC h \ w Zgornja Avstrija* donovrna tovarno smuči Fischer, ima lo r.:alci mednarodno j.c-> membnost vrhunskih, športnikov,. K -V.’ sodita veslača Dieter Eunar in Meter Losert, ki sta lani na svetovnem prvenstvu na Bledu dosegla drugo mesto pri dvojcu brez krmarja. Ha olimpijskih i-grah v Mehiki pa solita start, ati kar v najboljši kondiciji in zato pozimi smučata. Josef Fischer jo prod kratkim povabil oba športnika na ogled svoje tc— J varne in jima razložil posamezne proiz— , vodne procese a Obema je podaril tudi po j en par "Fischer Al - steli" smuči, ki so jima verjetno v tej zimski sezoni pripravile se miogo veselja. O a,n*. lir**" 967 * VOL IT VE * V OBČIRSKI ZBOR: Stanje delovne sile zadnjeg, aprila 1967 V podjetju z obraten družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 604 delavcev, od tega: 326 moških 278 žensk V inštitutu je bilo zaposlenih l-f delavcev, od tega: 11 moških 3 ženskp GIBANJE DELOVNE SILE V aprilu so se v podjetju zaposlili sledeči delavcis j IERKDLJ Ivan - sadjar VK, na ročnih mizarskih delih v smučarskem obrj I KDSER Vinko - delavec NK, skladiščni delavec na skladišču lesji} | DOLAR Janko — delavec NK, ročna mizarska dela v smučarskem obratu; I M)LE Milan - delavec NK, ročna mizarska d | dela v smučarskem obratu} | KODRAŠ Anton — delavec NK, ročna mizars— j ka dela v smučarskem obratu. i Iz podjetja pa so odšli v aprilu sledeči! | BORISAVLJEVIC Miloš — v poskusni dobi} j RAKAR Marij a - po sporazumu} 1 VREČICO Marija — v odpovednem rokuj 19. aprila 1967 so se vršile tudi voli-predstavnika ive za v občinski zbor pro- izvajalcev in sicer v volilni enoti obrata si?uči in Inštituta Elan. V ta zbor so kandidirali 3 člani. * Volitev v občinski zbor se je udeležilo 251 volivcev ali 95 /i. Kandidati pa so prejeli sledeče število g lasem Finžgar Miha Ul e* Omejc Vinko 75 Janc Valentin 65 V novoizvoljeni občinski zbor delovne skupnosti je bil z večino glasov izvoljen Finžgar Miha, ki bo zastopal svoje volivce v bodoči mandatni dobi v Skupščini občino Radovljica ter zamenjal tov. 3iček Staneta, ki mu je mandatna doba pretekla. -------------- -- zahvala / Upravnemu odboru, tov. Branku Renko in vsem, ki so me moralno podprli, se zalival j ujem za razumevanje in pomoč, ki so mi jo nudili v času šolanja. \ Murjan Mortelj I ; 17 18.APRILA- 6LET ODNESREČNEGA DOGODKA. - SiviRTI TONČKA POTOČNIKA Čas gre naprej v dobrem in.slabem. Ne us-' tavi se niti ne ob smrti ne ob rojstvu. v . Šteje minute, ure, dneve in leta. Tako je bilo, tako bo večno. i ■J j ' Vendar nam v tem tempu časa ostanejo v spominu posamezni dogodki pred očmi kot ; bi sc zgodili včeraj. ■ Teko pomnimo tega nesrečnega dne 18. aprila leta 1961, ko je četrt ure pred koncem šihta usoda terjala smrtno žrtev. ; Pri izpolnjevanju službene dolžnosti je naš Tone izguhil najdragocenej še, svoje mlado življenje« Z njim smo izgubili mn'■g o tudi d, največ pa je izgubila ! njegova družina, katero je pravkar osno— | val o Bilo je prosto nemogoče verjeti, da i so je kaj takega moglo zgoditi na takem | mestu in na tak način. V delavnico so : peljali prepoln ročni voz aluminija za j smuči v zabojih po 200 kg. Tonček je o-i piral. Pri premiku se je zaradi teže voz j zarida1, nagnil in s sebe stresel svoj ; tovor nanj. Bilo je takoj konec. Nobena | pomoč ni mogla biti več uspešna, i i j Danes so njegov: otroci že korenjaki, i Dva dečka pri 12 letih, eden podoben o— j čkuf drugi ir.unici in no kaj mlajša dekli— j ca. Zdravi in močni * Koliko trpljenja j nesrečne vdove je vloženega v skrbi dru— . žine v teh letih brez največje opore mo— j ža in očeta. Koliko samopremagovanja in j samozatajevanja je pri tem-bilo potrebno I to najbrte nihče od nas nikdar ne bo ve— j del. Toda za otroke je vredno trpeti. Saj tud mora. Prepričani smo, da bo-j do oni to Znali ceniti in vračati. . ■ i Še nam je stiskalo srce, ko smo jih na ! ta dan obletnice obiskali: Ftane, j 9 i Angelca in Branko ter jaz. BRATUŠU l/ SLOVO Dolga leta si s svojim delom z nami vred gradil podjetje, eksistenco sebi in nam in si pred kratkim zaslužil potrebni pokoj. Samo šal ga nisi dolgo užival. Prezgodaj je zaplapolala v "Elanu" črna zastava v znak žalosti in spomina nate, vseh nas, ki smo Te poznali in vseh drugih, mladih, ki Te niso poznali in ki danes nadaljujejo I Tvoje delo. Vsi čutimo, da smo zopet izgubili en člen vorige kolektiva in - svojega človeka. Dasiravno Ti ni bila Sivijenska pot . lahka, si smelo stopal po njej do zadnjega diha. Dragi Ivan, ostal nam boš v dobrem in trajnem spominu. Kot kurjač in vratar si zadnja leta opravljal v podjetju 'svoje delo vestno in pošteno. Kot upokojenec si še vsako leto prišel v podjetje, da smo se skupaj z drugimi pogovorili o našem skupnem delu in naporih za procvit "Elana" in bil si ponosen, aa si tudi Ti doprinesel k temu svoj delež. Kolektiv "Elana" ZAHVALA! ZAHVALA ! Ob smrti mojega očeta se iskreno zahvaljujem sindikalnemu otiboru, sode- Ob šesti obletnici smrti mojega moža in očka. lavcem in sodelavkam delavnice rob- AiTONA POTOČNIKA ničenja za podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. ... se Vam vsen naj lepše zahvaljuje*- ; mo za obisk in za šopek na njegov prerani grob. ■ Mežnar c Marija ' 1 Žena in otroci ‘ZAHVALA! ‘ -SAHVALA!' 1 Vsem znancem-in-«lanom kolektiva se zahvaljujem za sočustvovanje in iz- ‘ raze.sožalja ob.smrti dragega očeta ■ ~~~~ "”•** » ... Kolektivu tovarne '-'Elan" se iskre- noLjzahvaljujem za sočustvovanje, katerega je izkazal ob izgubi ANTONA HOČEVARJA. BRATUŠ IVANA Predvsem pa se zahvaljujem sindikatu za vence in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. mojega moža. Zahvaljujem se posebno še za denarno pomoč, katero mi je naklonil v največji stiski. Julka Ferk Bratuš Marija * ZAHVALA ! Ob nenadni smrti mojega dragega očeta Pavel BERNIC-a iz Jesenic, se zahval*- jujem vsem, ki ste mi izrekli sožalje in sočustvovali z menoj e Posebna zahvala sindikatu za dano pomoč • Hčerka Jožica z družino