£t. 82 Penisi mm v mM (tonit curoti ca li gsao tiiaja, izvzemšl pondeljek. vsak dan HUftdtoišivo: ulica sv. FfanSšV Asiškega St. 20, I. nadstropje. Dopi^ii&jll&e ptoSUJajo uredništvu. Neirar pisara s« ne sprejemajo, rokopisi v* ajo. 'zdajatelj in odgovoi . - ^nton Oerbec. — Lastnik tisi a|br Edinost. Tisk ttekame Edinost. znaSa za mesec L 7.—, 3 mesece l\i&50, poi leta L 32.— in celo \et <1% inozemstvo mesečno 5 lir več. — Telefon uredništva !n uprave U-57. •• v petek 4. aprila 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik XLIX ulNOST Posamezne Številke v Trsta In okolid po 20 cent — Oglasi se računajo ? Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice* zahvale, poslanica in vabila po L 1.—* oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L Z — Oglasi, naročnina ha reklamacije se poSiJaJo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, uOca m FrančiSka AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprava 11-57. O IZDAJALCIH Znani publicist GinO Piva opisuje v botonjskem listu <11 Resto del Carlino* volilno gibanje v Julijski Krajini in prerokuje veliko zmago vladne fašistovske stranke. Glede nas Slovanov računa, da dobi naša kandidatska lista okoli 25.000 glasov in temu primerno morda tri mandate. To nas ne zanima toliko, ko smo že tik pred dnevom volitev, ko odl-oćijo vo-li!ci števila glasov poedirtim strankam, Me da ima g. Piva prav, lstotako pa ni izključeno, da se moti. Zanimajo pa nas razmotrivanja gospoda Piva o pojavih v političnem življenju in snovanju Slovanov v Julijski Krajini sploh. Pri tem je mož zajahal istega vranca, ki ga neprestano jaše skoro ves italijanski ii-ik, ko govori o pojavih v našem taboru: trdi, da so vs«e naše izjave neiskrene. Posebno dr. Wilfan mu je nekaka pooseb-;ena neiskrenost in zavratnost. Priznava mu sicer, da zna spretno manevrirati. Ali mi že sama na sebi grda, gnusna stvar. Ne vemo, ali pozna gospod Rva tisti znani nemški pregovor v označbo denuncijanta, Če bi ga poznal, bi moral zardeti nad svojo, /tu gori navedeno trditvijo. Stokrat gnusnejša pa je denuncijacija, če nima nikake stvarne podlage, če je izmišljena v dosego grdega namena. Pa bodimo pravični in priznajmo, da je g. Rva v podkrepljenje tudi t© svoje trditve navedel svoj « argument*. Pripoveduje namreč, da izhaja v Ljubljani <*pol ducata srdito - protiitalijanskih listov in lističev*. Dodal je še, da se ti listi prodajajo v Gorici po znižani ceni: mesto po 70 le po 40 stotkik! G. Piva je morda uverjen, da je s tem navedel argument, tako porazen za nas, da nam mora kar zamašiti usta. Zato apostrofira dr.a Wil-fana. samozavestno: ali ni to res, spoštovani gospod W:lian?! Ali ne vemo, ali je res ali ne, aH so obisk njegov pri tržaškem prefektu in pa, ijub^anski listi zvišali ali znižali svoje razKr ---------- —---------------nega gibanja v Ljubljani! Moremo pa po- deteio giedati, ko čuje 10 traitev Kjer, služjti g ?iva z nekim ^^ neoporečno je doma zdrava logika, morajo priti doj veljavnim argumentom. Z dejstvom nam-nasprotnega zaključka. To pa z ozirom na ^a i dejstvo, da sla toliko tržaški prefekt, ko- * r'cor ministrski predsednik Mussolini sprejela z zadovoljstvom izjave dr.a Wil- izhaja v Italiji neštevilo listov, ki so strupeno sovražni jugoslovenski državi in jugoslovenskemu narodu, in z dejstvom, da je celo v rimskem parlamentu — na fana. Zlasti pa izjava tržaškega prefekta, mestu tyrej ^ h- moraii posebno skrb- irna svojo ^ poseono vrednost, baj ima on nQ tehtati vgako besedo, ker izjave s tega ^ dogodke nagega poht.cnega življenja mcsU odmevajo v siroki svct __ še ne_ neposredno pred očmi. Ce bi vedel, da so davno temu rašel ^^^ ki je s «por-rjave dr.a Wilfana v navzkrizju s^prak-zasiamovaI jugoslovenski narod. Mi tčnim postopanjem našega ljudstva inN. ^^ kaj w rekej p-va ge njegovega vodstva -- da so torej te izjave - h{ {z . tistih Kstov ^ ;z takih ^bru-neiskrene m hinavske — bi bil oa(< i^ot fcoy hotel kdo izvajati ^^k, da je v vesten državni funkcijonar in čuvar infe- RJmu vodstyo Radjčeve politike, naper-resov države, gotovo drugače odgovoril . ne naravnost u Ostanku jagoslo-dr.u \Vilianu, nego je; ne bi bil vzel teh 'venske izjav z zadovoljstvom na . Kričeče krivično je torej, če H se nam , rSvka sl^ obisk i^i tržafkem nalagala odgovornost za to, kar pise kak ,OJO UUIICT, Mu"cnlinii»i m-1 ^st V Jugoslaviji. Vodstvo VOjl- vse in razgalifa^ ^r.T je ta doma in izki^no le ni-^vo neiskrenost! Ne prihaja morda s t«! N«*e td»w JZJ^ii liakimi konkretnimi dokazi za io, da mi a^msce in ^osi tudi vso od^vomesti drugače govorimo, ko smo pred predstav-j Zato more dr. Wilfan s polno ^vestjo . ki države, drugkče in nasprotno, pa da|odgovoriti na apostrofo g. Gina Piva: Ni delamo v svoji praktični politiki. Ne, mož ( r c s! _ jc previdno potisnit debato na drug tir. j Res je, da mi oznacamo naSe odpaamke Nepoboljšljivi sovražniki države — pravi kot izdajalce. In to iz veljavnega vzroica, - so Slovani Julijske Krajine zato, ker ki smo ga gori navedli in ki je —- kakor o zna čaj o za. izdajalce Slovanov vse tiste smo rekli — veljaven v vseh poštenih l;udi, Id se hočejo približali «njim» (a noi).! narodih. Naše izjave, da želimo mirno so-Počasi rf. Piva in ne mešajte tako poj- žitje z italijanskimi sodeželani, so iskrene. neverili svojemu rojstvu in svojemu narodu, ker sovražijo, zasledujejo in ovajajo s oje lastne značajne krvne brate in jih spravljajo s tem v nesrečo. Obsojamo jih pot naj bi krenili tudi na italijanski strani! Naši odpadniki, ki se zbližajo* Italijanom iz svojih lastnih nečednih namenov, ne zbližujejo, marveč izživljajo !e nasprotstva kot izdajalce, ker se zaganjajo svojemu in s tem — oddaljujejo! Resnično foE- 1a itnemu narodu v hrbet v njegovi težki a pošteni borbi za najelemenJamejše narodne. državljanske in človečanske pravice. Za nas so to izdajalci istotako, kakor so in so vedno bili taki stvori izdajalci v vrakem poštenem narodu in posebej Še v italijanskem! Zdi se pa, da se je ta argument, ki naj bi dokazal sovraštvo Slovanov v Julijski Krajini proti državi in italijanskemu narodu, zdel tudi gospodu Ginu Piva samemu prešibak. Zalo je posegel po drugem «ar-grmentu*, ki naj bi bil učinkovitejši 5n izdatnejši, ki pa je v resnici še nečednejši, ogabnejši. Trdi namreč, da vodstvo slovanskega volilnega gibanja ni toliko tu doiiia, kolikor v — Ljubljani!! Ta trditev pa smrdi do neba po namenu denuncijacije. Denuncijacija je med poštenimi Ijud- žanje se mora vršiti le med plemenom ?n plemenom potom njunih poklicanih voditeljev! Dokler bodo z italijanske strani lovili le naše odpadnike, ki zasmehujejo vsa stremljenja svojega naroda, in dokler bodo odklanjali poklicane zastopnike, ki jim naše ljudstvo poverja svoje zaupanje — dotlej je vse sladko govoričenje o potrebi mirnega sožitja re3 le — hinavstvo! Nam se očita, da s svojo politiko postavljamo pregraje med oba naroda in da s tem onemogočamo pravo zbližanje. Take pregraje postavljate vi, gospodje na italijanski strani, s tem, da upoštevati in proslavljate slovanske odpadnike, ki govorijo o zbližanju za ceno naSega narodnega obglavljenja. Tako naziranje in tako «zbliževanje* na italijanski strani iskreno obžalujemo kot usodno politično zmoto. De Mg ss cdptM Kandl&iuri IcLM, 3. On. De Nicola, kandidat vladne liste, bi moral imeti včeraj volilni govor v XapoIiju. Komunist ing. A. Bordiga je že napr>sil on. De Nicola za razpravo po govoru. V zadnjem trenutku, predno se je 1 lel vršiti shod, pa je on. De Nicola po^ s1 al listom naslednje pismo: Uglednemu volilnemu odboru za državno listo v Napoliju. Da se izognem incidentom, se odpovedujem svojemu volilnemu govoru. Ravno tako se nepreklicno odpovedujem svoji po-iitićni kandidaturi na edini način, ki mi je mogoč, t. j, da svečano in javno izjavljam, da bi ne sprejel časti poslanca — četudi izvoljen —, s čimer bi po preteku 2 mesecev po volitvah brez demisije izzval prenehanje svojega mandata. Želim svoji deželi kar največji prospeh, ki ga zasluži Svojim tovarišem na listi pošiljam srčne želje, da bi dosegli popolno zmago in svo-jin nekdanjim zvestim volilcem zadnji pozdrav iz dna srca. Enrico De Nicola, Vest o odpovedi on. De Nicola je napravila seveda globok vtis v vseh političnih krogih. Na eni strani je pred kratkim smrt ugrabila on. De Nava fašislovski I sti, včeraj se je odpovedal kandidaturi še utflednejši državn:k. Tu ne gre za navadne števiične izgube; kajti prizadevanja on. Mussolimja, da bi pridobil te državnike za državno listo, pač dovolj jasno kažejo, kaj so pomenili ti možje za faši-siovsko listo. Z izstopom on. De Nicola zna zadobiti volilni boj na jugu popolnoma drugo Hce. General Metaxas brani dinastijo RIM, 3. V Rim je prispel general Me-taxas, načelnik grškega protirevolucijo-narnega gibanja na Pelooon ezu. General prihaja iz Pariza in je namenjen v Atene, kjer bo prevzel vodstvo borbe proti republikancem *ter nastopil za obrambo monarhističnega načela in dinastije. Odncšaji med Italija in Romunijo MILAN, 3. Agencija Štefani poroča: Vest, ki jo je prinesel neki francoski list, da se italijanske vojne ladje pripravljajo na akcijo v Črnem morju proti romunski vladi, je seveda brez vsake podlage. Vest, ki jo Štefani zanika, je prinesel te dni pariški list «Temps», ki je vladno glasilo. Novi poslanik Zed&njenih držav predložil poveriina pisma RIM, 3. Davi ob 11. je predložil novi poslanik Zedinjenih držav Henrik Fletcher kralju svoja poverilna pisma UslikonskI plaz no Španskem Več vasi t nevarnosti MADRID, 3. Listom je dospelo iz Gra-nade brzojavno poročilo, da se je v občini Zenachil posula zemlja v širini treh kilometrov. Številnim vasem grozi razde-ipnje, V zidovih hi* so nastale velikanske razpoke. Majhna hiša se je premaknila za več metrov. Posuta zemlja je zajezila kanal, ki moči pokrajino; voda se je nabrala v pravcato jezero, ki so ga pa novi plazovi popolnoma zasuli Mm telio psfeoai i Mat Vprainjc verifikacije radičevnkih mandatov — Razpoloženje ▼ opocicijonalnem bloku — Nezadovoljno** v radikalskem ldnbn BEOGRAD, 3. Celokupna pozornost vseh političnih klubov je bila včeraj popoldne osredotočena na sejo verifikacij-skega odbora, ki Je največjega pomena za nadaljni razvoj politične situacije. Seja je pričela ob 4. popoldne. Najprej so obravnavali mandate, proti kaienm so vložene pritožbe. Rad&auu člani verifikacijskega odbora so zastopali mnenje, da je za vse te slučaje treba izbrati posebno anketo, ki ima odločiti, ali. se ti mandati sploh morejo verificirati Člani opozicije so zastopali nasprotno stališče, da te pritožbe sploh ne prihajajo v poštev. Pri glasovanju, ki se je vršilo najprej o verifikaciji devetih mandatov, glede katerih so vložene pritožbe, je bilo z 11 proti 10 glasovom verificiranih vseh 9 mandatov. Nato so razpravljali o 17 mandatih, proti katerim niso vložene pritožbe. Verificiranih je bilo soglasno vseh 17 mandatov. Na ta način se popolnoma menja sedanje razmerje parlamentarnih skupin. Ob 12. uri je bil predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanović v avdijenci pri kralju in mu je poročal o stanju politične situacije ter o delu verifikacijskega odbora. Želja kraljeva jef kakor se trdi v radikalskih krogih, da se izvrši verifikacija mandatov hrvatske republikanske seljačke stranke čimprej. V krogih opozicij onafnega bloka trdijo, da so radičevski poslanci poskusili zaprositi avdijenco (Mri kralju« da mu pojasne svoje postopanje in da demantiralo trditve Pašiča, češ da so dočH v Beograd z namenom, da zrušijo današnjo državo. Od 11. ure dopoldne do 1. ure popoldne je bila seja hrvatske republikanske seljačke stranke, na kateri je dr, Krn je vi ć podal referat o razpoloženju hrvatskega naroda in o navodilih, ki jih je dal predsednik HRSS Stjepan Radič na Dunaju. Dr. Krnje vi č je naznanil, da Radić priporoča poslanskemu klubu HRSS nadaljevanje svojega dosedanjega delovanja. Radič meni, da je edini izhod iz sedanje politične situacije ta, da pade današnja vlada in da se sestavi vlada opozicijonal-nega bloka. BEOGRAD, 3. Opozicijonalni blok je imel popoldne v predsedništvu demokratskega kluba sejo, ki so se je udeležili Davidovič, dr. Korošec, dr. Spaho, dr. Maček, Predavač in dr. Hrasnica. Razpravljali so o položaju, ki je nastal z verifikacijo vseh preostalih mandatov HRSS. V začetku se je opozicijonalni blok čudil, zakaj so biK radikali soglasno za verifikacijo 17 mandatov. Po kratki razpravi se je ugotovilo, da je vzrok temu najbrže ta, ker v radikalnem klubu vlada precejšnja nezadovoljnost zaradi sedanjo Pašičeve politike. Na čelu nezadovoljnih poeiaacev stojita Ljuba Jovanović in Nastas Petrovič, — Blok je ugotovil, da je zanj položaj popolnoma zadovoljiv, ker mora sedanja vlada prej ali alej pasla. Blok izjavlja, da ima vesti, da Pačič ni dobil volilnega mandata istočasno s poslovnim. Tudi bi ga prav težko dobil, ker bi, če bi bila skupščina sedaj razpoSčena, to* značilo^ da so Hrvatom vrata v parlament zaprta. To pa bi bilo prav neugodno, ker bi prišlo z najvišjega mesta. Včeraj se ji ▼ parlamentarnih krogih govorilo o rekonstrukciji vlade. Nekateri radikalni poslanci so nezadovoljni, ker ni prišel v novo vlado dr. Ninko Perič. Poleg tega radikali niso zadovoljni, da je dobil Pribičević toliko Število ministrskih portfeljev in podsekretankih mest. Po sporazumu bi moral Pribičević dobiti za vsakih 5 poslancev po eno mesto. Dobil pa je 4 ministrstva in 2 mesti državnih podtajnikov. Med racftkaH obstojala, glede izhoda iz sedanjega položaja dve mnenji Prvo je za verifikacijo 17 nespornih mandatov na skupščini, o oetafih pa bi so odloČilo po poročilu ankete. Razmerje sedanje vlade bi bilo proti opoziciji enako 137: 127. Vlada bi morala pxždoiwtf že nekaj poslancev in rešiti najnujnejše posle, obenem pa bi se pripravljala za volitve. Ostali mandati naj bi bili potem verificirani eventuelno Ae pred razpustom skupščine. Drugo mnenje, ki ima dosti pristašev med radikali, je za prepustitev vlade opo-zicijonalnemu bloku. Nato bi interpelirali radikali novega predsednika vlado, ki bi bil najbrž Davidovič, da~ia se strinja z izjavami g. Radića, ki jih jo podal v zadnjem času. Davidovič bi se ne mogel izjaviti za te izjave, radičevcl pa sa tudi ne bi odrekli pofitild tvojega Sefa in tako bi morala vlada pesti Telefonska zveza med Tntootf ter Zagrebom in Ljubljano BEOGRAD, X V soboto se Jo na tretji konferenci obeh komisij za sklenitev tta-lijansko-jugostoveoske gospodarske pogodbe razpravljalo o dogovoru o telefon-skih in brzojavnih zvezan med obema državama. Z 10. aprila ee bo začel redni telefonski promet a Trstom. Mstofrfni za 3-minutni pogovor Trst-Za^-eb je bila določena na IX Iiuufca v alatu, za pogovor Trst-Ljubliann fi* 140 tanku m zlatu. Borna sela francoska zbornice Poincarč brani svojo politiko PARIZ, 3. Sinoči se je razprava o vladni izjavi nadaljevala. Dobil je besedo najprej poslanec Lacotte, pristaš skrajne desnice, ki zelo rad posega v razpravo proti vsem poslancem v najbolj nepričakovanem trenutku. Lacotte je ravno pričel razvijati- interpelacijo o notranji in zunanji politiki, ko je Potncarč zapustil zbornico, da se isogne neprijetnim osebnim incidentom, ki j& Lacotte večkrat izzove. Ko je Lacotte to opazil, je prekinil svoj govor ter izjavil, da ne bo nadaljeval, dokler se Poaicare ne vrne. In res, čakal je cefth 10 minut; izzval je med poslanci veselo razpoloženje in veliko smeha. Končno se je Lacotte vdal ter nadaljeval govor v Poincarejevi odsotnosti. Za njim sta govorila Še Bttisson in Datidet. Nato je Po*ncar6 odgovoril prejšnfim govornikom. Rekel je, da ostane program notranje politike neizpremenjen; vlada bo nadaljevala demokratsko in socijalno delo, a nastopila bo proti revolucijonarnemu gibanju. (Socijalisti: »Revolucija ne pomeni nered!») Desnica in centrum hočeta preprečiti, da bi socijalisti motiK govor ministrskega predsednika; toda komunisti in socijalisti pričnejo razgrajati). V nadaljnjih izvajanjih je Poincarć zavračal očitke, da se je pokazal nehvaležnega napram prejšnjim ministrom, ker ni razen dveh nobenega sprejel v novo vlado. Rekel je, da so nekateri sami odstopili, drugi pa so bolni in potrebni počitka. Sicer pa f9 težko sestaviti vlado iz senatorjev in poslancev, ki so vedno isto mislili. (Pritrjevanje). Vojni minister Maginot je nato na podlagi dokumentov, ki jih je imel v rokah, očital komunistom, da agitirajo med armado v Pore nju. Tedaj je nastal na levici veHk ropot; Maginot je ponovil svojo trditev. Pridružil se mu je tudi Poincarč, kar je razjezilo tudi radikalne socijaliste, ki so pričeli psovati Maginota. Komunist Berthon je hotel planiti proti Maginotu, toda reditelji so ga ustavili; pričel je vpiti proti vojnemu ministru in vkidi, pomagala sta mu še dva druga komunista, Maginot je odgovarjal. Krik v zbornici je naraščal. Poincarć je hotel poseči vmes, a proti njemu je pričel vpiti komunist Laf on L Predsednik zbornice je bil prisiljen prekiniti sejo. Ko je bila seja spet otvorjena, je predsednik dal besedo komunistu Berthon-u. Ta je rekel Maginotu, da je strahopetec, ako ne prizna, da mu je očital, da je nemški odvetnik (avoue des boches). Posegel je vmes spet Poincarć, ki se je zgražal, da se upa kdo> očitati Maginotu, ki je vojni invalid, da je strahopetec. Ko se je zbornica nekoliko umirila, je Poincare govoril še o zunanji politiki. Rekel je, da bo Francija ostala v Porurju tudi v slučaju, da bi ji bila dana bolj gotova jamstva. Ni res, kar trdi Lloyd George, da namerava Francija za vedno ostati v Porurju; kajti Francija bo to ozemlje izpraznila, ko ji bo Nemčija plačala vojno odškodnino. Ker se Anglija ravno ne kaže pripravljeno dati vojaške garancije, bo Francija iskala druge, pozitivne. _ Francoska pripombe k Ludendorfiovi oprostitvi PARIZ, 3. K oprostitvi Ludendorffa na mtmehenskem procesu piše «Matin», da predstavlja ta razsodba čin, ki si ga morajo dobro utisniti v spomin vsi tisti, ki skrbi|o v Ženevi, Londonu in v Parizu za vzdrževanje miru v Evropi, «Tistim pa, ki delajo na to, da bi svet gledal z večjim zaupanjem na Nemčijo, mora pamet sama odgovoriti, da ni mogoče gojiti zaupanja do države, kjer je bil uporen general, ki je hotel strmoglaviti zakonito vlado in ki je hujskal na ulici k uporu proti redni oboroženi sili, ne le oproščen vsake kazni, ampak ga je množica tudi pozdravljala ter obmetavala s cvetjem. Ne veselimo se nad tem — nadaljuje «Matxn» —, ker sili ta Čin Francijo k žrtvam, ki bi jih raje uporabila v boljše namene. MacDonald goji vročo željo, da bi dosegel sporazum med narodi proti novim vojnam s prijateljskim in lojalnim sodelovanjem Nemčije. Vsi ti napori, vse te utopije je zavrglo dejstvo, da je bil general Ludendorff, ki jeN dvignil orožje proti Četam državne vojske in ki je bil pripravljen korakati na čelu upornikov proti Berlinu, oproščen in proslavljen s privolitvijo bivšega kanclerja in sedanjega ministra za zunanje stvari Stresemanna. Krvav spopad v Llnzu radi Smetanove stoletnice DUNAJ, 3. Tekom spominskih slavnosti za stoletnico BedHha Smetane v Linzu so Vsenemci, ki so hoteli videti v teh slav-nostih čehofilsko manifestacijo, hoteli motiti neko prireditev. Posredovala je policija, ki je demonstrante razgnala. Več Vsenemcerv je bflo ranjenih. Ameriški senat prod podpori NamSp? PARIZ, 3. Tukajšnja izdaja «Newyork Heralda* poroča iz Washingtona, da bo senat najbrže zavrnil rakonski načrt za kredit 10 milijonov dolarjev za pobijanje lakote v Nemčiji Ta nlmniilfl načrt je parlament že sprejel. Sedaj se je pa finančna komisija izrekla proti odobritvi Večina senatorjev je tudi mnenja, da bi za svoje brate v ophod bedi morati skrbeli v prvi vrsti tisti Nemci, ki zapravljajo na pretiran način svoj denar v inozemstvu. Slovanski volilci! Opozarjamo ponovno vso nafie voiilce, da je na podlagi sklenjenega sporazuma obvezna dolžnost vsakega slovanskega volilca, da po prečrtanju našega volilnega znaka na uradni glasovnici odda tudi prednostne glasove (vati di prefe-renza) prvim trem kandfdatoen naše liste, ki so dr. Wiiian, dr. Besednjak in dr. Staager. ( Prednostni glasovi se izrazijo na ta na* Čin, da se n&pilejo imena teh prvih treh kandidatov tako-Ie; WILFAN BESEDNJAK STANGER Zadostuje pa tudi, ako se napišejo samo tekoče številke na ta-le način; Kdor bi se ne držal sporazuma tudi glede preferenčnih glasov, bi kršil narodno disciplino in bi zakrivil veliko zlo in nepopravljivo zmedo na škodo naše narodne stvari, ker bi ne volil v prilog svojemu narodu, temveč le tistim, ki jim je na tem, da pokvarijo edinstven in uspešen nastop našega ljudstva. L&bourlstl ni Đ&ilzorstvom liberalcev V armadi ostane smrtna kazen LONDON, 3. Kakor znano, je med si-nočnjo razpravo v dolnji zbornici načelnik liberalne stranke Asquith izjavil, da bo njegova skupina glasovala proti zakonskemu načrtu, ako ostane neizpremenjen člen, ki prepoveduje lastnikom izgnati brezposelne delavce. V parlamentarnih krogih je prevladovalo mnenje, da bo vlada doživela poraz, ako ne menja omenjenega člena. Opoziciji konservativcev so se pridružili torej tudi liberaldi, ki navadno podpirajo vlado. Vlada je bila tako prisiljena ugoditi Asquithu. In res, vstal je minister Chynes ter izjavil, da bo vlada menjala omenjeni člen; toda zahtevi konservativcev, da bi se zakonski načrt sploh opustil, vlada nikakor ne bo ugodila. Tako se je morala laburistična vlada vdati pritisku konservativcev in liberalcev že pri prvi reformi v korist delavstva. ZgodHo se je pač, kakor je Asquith še za časa volitev napovedal; takrat je As-quith rekel, da AngEja lahko mirno pasti laburiste na vlado, ker pač ne bodo mogli izvesti svojega socijalističnctfa programa, ker bodo vedno odvisni od glasov liberalne stranke. Seja zbornice se je zavlekla do 5.30 danes zjutraj. Predlog, naj bi se smrtna kazen v vojski odpravila, je bil zavrnjen s 193 proti 120 glasovom. Ravno tako je bil zavrnjen pretnog, naj bi na smrt obso» jeni vojak imel pravico napraviti priziv. Poročilo izvtimtN bo objavljeno Jutri 7 Nemški kapitali v inozemstvu —• 8 milijard mark v zlatu PARIZ, 3. Po dnevu mrzličnega dela so izvedenci prišli skoro do izvršitve svoje naloge: V vseh vprašanjih je bil dosežen popoln sporazum, ako se izvzamejo male podrobnosti neznatnega pomena. Prvi deli poročila izvedencev se nahajajo že v tisku. _ Celokupno poročilo bo zelo široko. Temeljni del, ki vsebuje zaključke, obsega 60 na stroj pisanih strani Priloge pa jih obsegajo nad 70. Vse besedilo se bo brzo-javilo Zedinjenim državam, kjer bo objavljeno izvirno poročilo v angleškem jeziku še isti dan kakor v Franciji Kot dan ob-javitve je določena ta sobota ali pondeljek; upa pa se, da bo besedila objavljeno že v soboto. Takoj po objavitvi poročila bo repara-cdjsfca komisija začela proučevati njega praktično udejstvrtev in njene sklepe bodo nemudoma vzele v pretres posamezne vlade. Hoče se namreč priti do rešitve še pred volitvami v Franciji in v Nemčiii Včeraj je odnor za nemške kapitale v inozemstvu zaključil svoje delo. Pod predsedstvom MacKenne so izvedenci u£oto* vili — tako piše «Matin» —, da imajo Nemci v inozemstvu naloženih najmanj 8 milijard mark v zlatu. Ivan Orth umrl v neld newyorški bolnišnici LONDON, 3. Brzojavljajo iz New Yorka, da je te dni umrl v bolnišnici Kolumbus neki Orlov, ki je baje istoveten z Ivanom Orthom, bivšim avstrijskim nadvojvodo Ivanom Salvatorjem, ki je izginil leta 1889. Ravnatelj bolnišnice je prepričan, da je pokojni Ivan Orth, kar sklepa tudi po številnih brzojavkah, ki jih je pokojnik prejemal ia Avstrije in po poznavanju, ki ga je Orlov imel o avstrijskih zadevah. Neka Gracija Wakefield, štiridesetletna, ki je po lastnih izjavah bila zenica pokojnikova, je najprej zadavila svojega psa ter se potem utopila. Pustila fe pisano, da ne more živeti brez Orlova. , . Parnik v plamenih na Rdečem morju PARIZ, 3. Iz Aleksandri je brzojavljajo, agenciji «Radio*, da se je vnel angleški parnik «Frandistan», na katerem se nahaja 1260 v Meko namenjenih romarjev, na Rdečem morju. Drugi parnik je odplul na Hce mesta. DNEVNE VESTI Shodi dr.a Wilfana sen žerm enake mirovne pojo<&e in smo to tudi dokumentirali po svojtt zastopnikih. Izpolnjujemo vse državljanske dolžnosti in sto* rili nismo ničesar, kar bi bife proti drŽavi ali državni stranki. Zato cahtevsmo upravičeno, da iudi država spoStnje naše pravice. Kot lojalni državljani zahtevamo, da tudi dr- Jčziva. ravna z nami kot z lojalnimi državljani. : - | reakciie od strani užaljenih domačinov. Potem 1 pa bi bil krik ^jpo italijanskih listih o barhar-NaS kandidat dr. Wilfan je imel shode pred- skem napadu na — mirne izletnike! Ta do-«lnočnjim v St. Petru na Krasu in v Selcah in godek kaže zopet vodstvu fašistovske organi-včeraf v Strmci, Stud enem, Belskem, Bukovju, zaoije, kako izvestni elementi izrabljajo nje- L&ndolu in Hraševju. Slo je za improvizirane govo ime, da zadoščajo svoji objestnosti in . . t r volilne sestanke, ki so se na raznih krajih iz- takim neiepim nagonom, ne da bi jih kdo iz- in odhajajo, države m narodi pa premeniii v prave voiilne shode. Povsod so žival kakorsibodi. Na tisoče izletnikov je ob i ludl za to vlado P"« enkrat druga voEici z navdušenjem sprejeli našega kandi- nedeljah po naših vaseh, ne da bi doživeli kaj ! vla<*a- pa mi kot majhen komaj enood- data ter pokazali, da so pripravljeni storiti neprijetnega, ne da bi čuli niti ene žaljive be-rvofo dolžnost dne 6. aprila. V zadnjih dveh j sede. T&m ostrejše je treba obsoditi taka nezaslišana izzivanja in žaljenja, ker zastrupljajo medsebojno razmerje. v take čudeže politične izpreobrnitve ne verjame, O eni sami taki izpreobmitvi vemo iz zgodovine, to je bil sv. Parvel. Dr. W3fan pa ni svetnik in ni izpreobrnjen. Ne voiimo ga torej, vendar pa tudi ne zahteva glasov za italijanske fašiste. SINGER-jev šivalni stroj Vidau, Vašari 7. III. Žal, da ljudstvo ni razumelo tega govora, in Vlada pa ni država, tudi sedaj ne, ker vlade ! še žai< da « Kist' f ' narod* 112 *®pave nasilno polastil besedo in crhnil 1 Da marsikatero neumnost, ne da bi bil odkrhnil trohice iz učinkovitega Gabrščeko-vega govora. Sicer bi se bila razplela sila zanimiva in Strajih, v Landoiu in Hruševju so se oglasili itudi fašisti in skušali ljudi odganjati; vendar f>a ni prišlo do nobenih hujših incidentov. lapnto in Sršljan o miru! Lopatarji in bršijanovci izdajajo v Trstu svoje glasilo. Ni ravno dolgo tega, ko se je ta list zaganjal v naš narod in mu očital stvari, ki bo jih smatrali celo nam nasprotni listi za neutemeljene. Pa tudi drugače se to glasilo češče zaganja v naš narod. Sedaj pa, ko gre za volitve, hodijo agitatorji bršljanovcev in lopatarjev ravno med naše ljudi, ki so jih prej sramotili, in jih nagovarjajo in napeljujejo, da bi na dan volitev glasovali za lopatc^in bršljan. Vidite, sedaj smo jim nakrat dobri, ko bi nas potrebovali! Mar nismo tudi sedaj isti, ki so nas prej zasramovali? AH sploh more biti med nami še kdo, ki bi si ne mislil: do volitev, da, do tedaj nas bodo radi imeli. V pondeljek pa jim bomo zopet neuka in neumna druhal. Nočemo obujati spominov, a vendar moramo. da povemo sledečo zgodbico: Bilo je na binkoštno nedeljo 1. 1921. V vaški cerkvici je molila množica kmetov in delavcev k svojemu Bogu za ono, kar je bilo v njih srcih. Tedaj pa je nakrat prihrumela v cerkev gruča miadeničev, ki so začeli kričali «Morte ai sciavi«, in razgnala pobožno ljudstvo kmetov in delavcev, ki delajo z — lopato. Volilci! "Lipa je starodavno drevo, planika siarodavr.a cvetka naših ponosnih gora. Ma nai udarimo neomadeževano lipo z Mar naj lopata izruje planiko? Nc, nikdar! Ne$i pradedje bi se morali obrniti v grobu, ako dopustimo kaj takega! sLoten drugoreden drobec v mejah italijansko \ . , , . t , , ? . „i -i j kraljevine, nimamo namena, da bi delali proti stvarna debata, h kateri se ,e ze priglasil ar. vladi. Mi bomo priznavali in spoštovali vsako flavko Fornazanc Krbne ,e končal s pozivom vlado, ki si jo izbere italijanski narod in bomo ! Gabrs(cr^1' n,aJ .z npm za^ptje trikrat 2ivio t,,.!; „j ■ L, i, • j ; Mussolmi! iNekao >e zakiical ironično: ki nam tuai od n e zahtevali spoštovanje naših narod- • , i-. t. jTvT , , nih pravic, predvsem pravico, da ei lahko svo- | JC -da voll!n,? svobodol V tem so se namreč ze bodno izberemo svoje parlamentarno z a stop- ] Pfcela *«ilja, fašisti so vpili in fugah s pah-stvo. Stranka ni država Vsak svoboden dr-I ?a™' gvtomobih so piskali m trobili, tako da žavljan ima v zakonu zajamčeno pravico, da 'e dr:. Fornazaric le z največjo težavo povedal • i i u- - ■ ^ množici, Jto se ie zbirala okoli njega, par krep- ialiKo voh svojo stranko, ki odgovarja njego- , T -Jctvn _ - w J K ' V P godb dr. Otokarju Rvbafu v kabinetu mini-i vemu čustvu in zastopa njegove interese. Mi !kih- Uudstvo.se je hotelo nato raziti. Odlikovanje dr. Otokarja Rybare. Italijanski poslanik general Bodrero in predsednik italijanske delegacije na ekonomski konierenci v Beogradu Luccioli sta dne 31. marca izročila šefu odeljenja za izvršitev mednarodnih po- v kabinetu mini- ■ '"-.iu v uoi»u ilovenec voli svoje slovansko zastop-: „ t . ' 6 spodarstvo je razveljavilo natečaj za mesto j stvo, nobene italijanske stranke ne bi imele tc,!noic mirnemu m skoraj veselemu razpok>- med nami pravzaprav ničesar iskati. Če fa- i šizem, ki ima itak pri nas 15 mandatov zagotovljenih, deluje z vso silo, da si pridobi slovanske glasove, pomeni to. da hoče vzeti slovenskemu ljudstvu njegove glasnike in branitelje v parlamentu in pred oblastmi, hoče do-kk zati, da se je slovansko ljudstvo udalo popolnoma v svojo usodo in da prenaša mirno vse krivice, priznava politiko, ki mu je vzela j njegove slovanske šole in odpravila slovanski ; ~m J jezik iz uradev. Mi hočemo, da ostane naša ! Bsp frl^SSSIffđfcClđ S&trfS^fcTlSfil j I^pa vipavska dolina slovenska (medklic: ita-R* j Ii?na!)t siovensi£a! ker je slov^sko njeno pre voditeljev na potovalnih kmetijskih šolah v Sežani in v Ronkih. Natečaj je bil razveljavljen, ker se ima v kratkem končno veljavno urediti vprašanje potovalnih kmetijskih učiteljev v Julijski Krajini. Dva potovalna učitelja sta določena ravno za voditelja oddelkov v Sežani in Ronkih. M. D. P. - Sv. Jakob- Danes, v petek, 4. t. m. odborova seja v navadnih prostorih. Predsednik. ženju narodne množice se je zahvaliti, da vkljub izzivanju ni prišlo do pravega boja. Saj je fašist že stal v sredi med dr. GabraČkom in dr. Fornazaričem z dolgim nožem in ga igraje premetaval in zabadal med njima. Vse obsoja nedeljsko fašisiovsko početje. Nc, tako živo še ni klila naša slovanska reč v vipavski dolini kakor v nedeljo v Ajdovščini. Življenja se je naveličala. Včeraj po- ] b poldne se je v svojem stanovanju v ulici jjalao priznava svojo pripadnost k italijanski j Media št. 18 zastrupila s karbolno kislino 1 državi. Zato bomo 6. aprila volili slovanske 64-letna vdova Ana Segulin. Sosedje so i Poslance, ki so kri naše krvi in duh našega duha in bodo zvesto in vztrajno zastopali naše DA&0¥3 V znak sožalja dr. ' u Wilfanu vsletJ _ j prerane smrti njegove nadepolne hčerke Janke ~ J * Dijaško Matico Karlo Šiškc" :T ^ ' 20. Denar hrani upravništvo. stvo, ki živi tu od pamtiveka in sedaj Io- { a Matic° Kario Crni' lorzna jo našli že mrtvo. Starka je pustila pismo, v katerem pravi, da ji je življe dalo, zato je sklenila umreti. orese- ' naro<^ne koristi. Voliti slovanske poslance, to Y J j ni subverziven čin, ampak pravica zajamčena V njenem , v zakonih> Kako hočete, da vas bodo prav za- 'iann,,na?r ; ste™vanju so oblastveni organi našli zne- , stopaii ljudje, "ki ne razumejo ne vaših potreb Meji lopatoi , An/Vx i. ,r1 _ t*____- 3______■ ' j avstrijske krone . : češkoslovaške krone dinarji ..... ne vašega jezika? Pravijo vam, da smo mi marke Pertatsu shod b Rajana Konzul (vojaški čin v milici) Periol je govoril predsinočnjim v Rojanu v gostilni Pri kroni® ter je z vso svejo zgovornostjo — kolikor mu jo je sploh dane — priporočal večinsko fa-Mstovsko listo. «Piccolo» samo naglasa v svojem poročilu, da so bili zborovalci po veliki večini deiavci*. Kdor pezna razmere v Rojanu, bo razumel, da je bilo le malo rojanskih domačinov poleg in da so bili po veliki večini železnrčarj*. Gospod konzul Pcrtot sani pa je res Rojančan, sin nekdanjega vaškega načelnika in pristnega okoliškega posestnika. Govornik se je najprej hudo znašal nad komunisti. O Slovencih pa je priznal, da so delavni in da nikakor nc kalijo miru v deželi. Samo eno da morajo še storiti Slovenci: otresti se moraio treh < pelitikujočih voditeljev^, ki da ne delajo nič dru^i-ga, nego da seiejo spore in ustvarjajo duševno razpoloženje, škodljivo za vse! Izgovoril je to g. konzul in — ostal To so že toliki drugi rekli, zakaj naj bi sek 6000 lir. Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. j proti sporazumu z italijanskim nai Saz&omor 14-Ietnega dečka. Včeraj popoldne res, mi želimo in iščemo sporazum se je v ulici Ponzianino pri Sv. Jakobu pri- } žemo potom svojega izvoljenega dogodek: takeg a sporazuma nočejo, zastopstva, ampak ad- ! žvicarski franki petil nenavaden in zelo žalosten dogodeK: j oni pa _ komaj 14-letni deček si je iz malenkostnih klanjajo voditelje in pravijo, da hočejo spora-vzrokov vzel mlado življenje. ' zum in prijateljstvo z ljudstvom. Toda kako V hiši št. 3 omenjene ulice je stanoval pri ; more kdo reči, da je prijatelf ljudstva, če mu svojih »iaršik 14-ietni mesarski vajenec Anton : ne ptrsti, da bi si izbralo svoje zastopstvo in Zugner. Včeraj popoldne je deček, prišedSi meče njegov jezik iz šol m aradov, da moramo domov, potolažil domačim, da njegov gospodar rabiti in plačevati tolmače.. Ljudstvo želi iz-sumi, da je on ukradel 2 uteža, ki sta v ; obrazbe. A to se ne more doseči s poitalijan-zadnjih dneh zmanjkala iz mesnice. Deček je j če vanjam naših šol. Neš« ljudstvo mečejo iz bil videli zelo potrt radi te sumnje. Ko se je i sodnij in kamor&oli se ozremo, vidimo, da se navidezno nekoliko potolažil, se je podal v ; nam sodi velika kulturna in materijalna ško-spainico, rekoč, da bo malo zadremal. Nikdo'da. Teh naših interesov ne bo mogel, ne bo izmed r.avzočnih ni niti od daleč slutil, kako strašen sklep je deček sklenil. Kratak čas potem je dečkova mati pogledala v sobo, če je deček zaspal. Ko je odprla vrata, se je začudila, da so nekam težke. Njeno začudenje se je izpremenilo v grozo, ko je pogledala za vrata: na kavlju za vratmi je visel obešen na kos cunje njen oirok! Na obupno vpitje ubo^e ženske so prihiteli drugi ljudje; rešili so dečka iz strašnega položaja in obvestili o dogodku zavod «Zelenegu helel zastopati noben italijanski poslanec, zanje se bo zavzel z vso dušo le Slovenec, Zato pa je potrebno, da enotno in disciplinirano gla^uiemo vsi za slovansko lista. Po govoru dr. Gabrščka je povzel besedo profesorAitilio Venezia iz Gorice« ki je izjavil, da je razumel dr. Gabrščka in se deloma žnjiru strinja. Ne verjame pa v lojalnost slovanskih voditeljev, ker prihajajo ž njo itiri ali pet let prepozno. Od 1. 1919. dalje so delali Slovenci iredentistično politiko in tolažili ljudstvo, da ziv ne ponovil tudi on?! Še nekaj je rekel gosp. , , , , > L v . - * i • • konzul, kar moramo omeniti, ker ruši njegov . mogel samo ugotoviti, ca je nesrečen deček = tih. Zato je ostalo neizmenfimib mihjone m izbruh protislovenskim < capi politicanti*.* ! mrtev. imuijonc avstrijskih kron. Odrešenje ni prišlo V našal ie da jc bi! sedanji načelnik vlade j Po izvidu sodne komisije je bilo truplo mla-j in ne pride nikoli, italijanska vzhodna meja je prvi, ki je nudil Jugoslaviii prijateljsko roko. ! de^a samomorilca prepeljano v mrtvašnico , naravna in, narava jo je postavila za večno, A?i čita g. Pcrtot tržaški Piccolo ? Saj je ' mestne bolnišnice. j jta ijanska armd si ?o je pnbonla in mi vsi smo menda tudi ranj vodilno glasilo. Če ga čita, j Naiakarjeva nezgoda. Žrtev lastne nepre- j Italijani. Ah razumimo ga prav, on, prof. Atti-ic mogel citati te dni v .Piccolu* kako da se vidnosti je bil včeraj popoldne natakar Anton Iio Venenia je mazainianec in se pravi, da m-razmerje med obema plemenoma v zadnjih '; Segulin, star 36 let, nameščen v hotelu «Sa- j smo Slovenci in da moramo po»*iti svoj je-časih boljša in da sklep sporazuma med Italijo voia». Mož je v drugem nadstropju stopil v j zik, hoče ie reci, da imamo vs» Itafijam in Slo-in Jugoslavijo ugodno vpliva na razpoloženje ' električno dvigalo, da bi se spustil v pritličje j vam enake dolžnosti kot državljani. Nic nena na obeh straneh. In glejte čude! Ravno tisti poslopja. Ko sc je dvigalo spuščalo navzdol, nesrečni slovenski voditelji, ki jih g. Pertot je Segulin odprl vratca, da bi pogledal ven. označa kot povzročevalce vsega zla v naši po- Ta radovednost ga je orago stala, kajti komaj krajini, so takoj hiteli v Rim in so na usta svojega glavnega voditelja izrazili ministrske-EC.U predsedniku svojo radost na sklenjcnern spora7urr.vL — torej na činu g. Mussolinija, ki ga slavi isti g. Pertol m ki — po spričevalu _ _ Piccola _ ugodno vpliva na razpoloženje ! je stal pred hotelom ter ga spremna v mestno med Italijani in Slovani v tej pokrajini. In če | bolnišnico. Tam je zdravnik dognal, da ima ravnega ni torej v tem, 6e b pozval slovenske volilce, da volijo italijansko Hsto, ker so tudi om Italijani, to je Slavi itaHani e cittadini se je nagnil skozi vrata, je udaril z glavo ob italiani. Saj izpblniujsjo vs« droge dolžnosti ~ _ I___ __r__U^ 1 f m lr« nilnn to /in Hr70u« I In t\ o n/> t m. h^va ti/Mrofieirih iSlacnv železno ograjo. Udarec je bil tako silen, da je mož padi;! omamljen na tla. Dva tovariša ki sta zapazila nesrečo, sta priskočila Se^uiinu na pomoč, mu pomagala v nek avtomobil, ki bi ta gospod, ki se je predstavljal v Rojanu kot velik razumnik v političnih stvareh, hotel govoriti vso resnico, bi bil povedal tudi, da jc vrhovni voditelj tistih vlreh« »capi politici Segulin poleg lahkih prask na obrazu tudi pretresene možgane. Ponesrečenec je bil sprejet v k:rurgični oddelek. Vročekrven muzikant. Včeraj popoldne se imel v Rimu ori pogajanjih s predstav- j je v ulici Solitario odigral buren prizor; nek n:ki jugoslovenske države svoj pošteni delež mož je na brutalen način pretepal nekega ob Vi ra5an>3. :d jc tudi sestaven del sporazuma ■ dečka. Na mestu se je nabralo mnogo ljudi, ie ki jc nezmerne prebivalstvo v tem tudi seja! spore ... ----- -------- ---, je previdno molčal g. Pertot. Razumemo zakaj, j k moru ter ga pozval, naj Ker č če bi Lil to povedal, bi bil dal lepo spri-lo tistim, ki jih on sovraži! Blagosloviti bi neha pretepati dečka. Toda slabo je naletel. Mož se je jezen ,do tistim, ki iih on sovraži! Blagosloviti bi obrnil proti Metilku ter se spri z njim. Nastal bii moral, ka. je hotel prekleti. In zborovalci j je pretep, tekom katerega jc nasprotnik Me-bi bili. če jc v njih kaj razsodnosti, zmajevali j tilka potegnil nož ter ponovno zamahnil proti z glavo. Teko res ni mogel drugače, nego da do države. On pa ne zahteva slovenskih glasov za fašistovsko listo, saj p a damentarizem v Italiji tako in tako ne velja dosti. Zahteva pa lojalnost od državljanov in poslancev. Da bi bil dr. Wilfan proti Italiji lojalen, tejfa ne verjame. U-C3 —(WU 0.0220 0.033D . 67.— 67 50 23.20 . 11.50 12,— 2-1K0 22.70 132.— 1,33.— . 3'J5.— 398 — 98.25 se proda za L i6a 40/ BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Ni*, ke cene. Zdravnik na razpolago. Govori ,io. vensko. Slavec, Via Giulia 29. 3o se prodaja v vrečicah, ki n< Kneippovo sliiko z njegovim podpisom ter sodilom: Cttfie Malto Kneipp. Pooblaičenec za celo Italijo: Max F-a Via Oberti 13, Milano (20). je ponovi! za drugimi — neresnico. In ni mu bilo težko, ker je imel pred seboj — Nerojan-čane! ___ Nezaslišana izzivanja Iz Krvavega Potoka nam poročajo: V nedeljo pokldne okoli 5. ure se je vračala z izleta gruča mladih meščanov obojega spola. Ko so ti gospodje in gospodične prišli do kapelice, v kateri je kip sv. Antona Padovanskega, so ob-kol ': kapelico in so se začeli norce briti in spakovati. Naenkrat pa je eden iz te čedne družbe udaril po šipi. da so kosi zazveneli po lleS:. Izvršili bi bili gotovo še druga sveto-skrtiDstva, da ni pribežal naš človek Dariš in zahteval, naj poplačajo škodo. Najprej so začeli bežati, potem pa so se ustavili. Prerekal' so se z našim človekom in mu slednjič začeli groziti: «Noi siamo fašisti, ke gavemo ordine per distrugere tuttc queste robe! (Mi smo fašisti in imamo nalog, da razrušimo vse te s t vari!) Na vprašanje, kdo da jim je dal tak «ordine», so odgovorili: «MussoIini!» Mislili so, da na tak način rešijo svojega tovariša, ki slednjemu. Pretepu so napravili konec orožniki, ki jih je hrup privabil na lice mesta. Razorožili so nasilnežu, ki se je izkazal za 33-letnega muzikanta Nikolaja Monno, stfa-nujočega v ulici Maiolica št. 11, ter ga odvedli na policijski komisarijat v ul. Brunner, kjer je bil zaslišan. Metilko, ki je bil ranjen z nožem na hrbtu in nad desnim očesom, se je zatekel na rešilno postajo, kler je dobil potrebno pomoč. K sreči rane niso bile nevarne; zacelile se bodo v 15 dneh. če nc nastanejo kake komplikacije. Pozneje je bi! spremljen v. mestno bolnišnico Monno; dal si je obvezati krvavo bunko nad desnim očesom, ki jo je zadobil pri pretepu. Vdsii z Gerižke&a Volilni shod v Ajdovščini Nasilno motenje s strani fašistov. Doktor Lavrič, lahko si vesel. Do 900 volii-cev, prešinjenih narodnega duha, se je zbralo v nedeljo na prostranem Bratinovem dvorišču, kjer jim je v trčetrturnem vznešenem govoru odvetnik dr. Gabršček razlagal naše narodne ga je naš človek prijel. Ker pa se jim to ni j pravice in dolžnosti in vpiičo fašistov žigosal posrečilo, so začeli groziti z orožjem. Sedaj. 1 krivice, ki se nam godijo. Njegova beseda, ka-seveda, ko je Dariš videl, da so oboroženi, | kor je bila sicer stvarna in mirna, je segala - — — - - ljudski množici do dna srca kakor beseda ljudskega govornika v Lavričevih časih in množica ga je poslušala, mu odobravala in ploskala brez ozira na fašiste, ki so se mu v obraz pačili, ga motili in insultirali z besedami mestatore, propagandista in sličnimi. Vaše ploskanje mi dokaroje, je dejal dr. Gabršček, da v Ajdovščini še živi Lavričev duh. Vendar je potrebno, da pred usodepoinim dnem 6. aprila določimo natančno svoje stališče proti temu, kar nas obdaja. Naši naraeii so čisti, naš program je jasen. Vsa naša glasila govorijo razločno, da Slovani Julijske Krajine ko je Dariš videl, da so oboroženi, je izpustil onega — junaka. Družba pa je začela kričati zmagoslavno: *Mt smo fašisti; porušiti vam hočemo vse vaše hiše z bombami.® Pozneje sta prišla za njimi dva njihova tovariša, ki smo jima povedali, kaj se je zgodilo. Izjavila sta, da plača-ta za šipo 10 lir. Potem je nastal prepir med njimi, ker se je zdelo, da je med njimi tudi kak sin slovenske matere. Bog jim odpusti grehe! To poročilo, došlo iz žuljave kmetske roke, priobcujemo kot kričeč primer, kako zločinsko in brez vsakega povoda žalijo izvestni izletniki r;-.ubogega Ijud" va po dež'-*:. CUSt . i._ai. o □ ! □ □ inS i □ □ 0 ■ _ D !D jO; ! C □ k 1 D iD i C ! □ ! io Io! h i j i M 1 O- □ □□□□□□□□□□DODOD □ □ □ D o □ □□□ □□□□□ □□□DDOODDDnnnaDD o Glavni OSa UsianovElena Beta DalniSHa glevesica Lit. 15XO0.O@Oa- papolnema i^Sa^iia. s Trsi« Via S. Nkofo B (Ustrsa pe*3Ča), Podružnici: ABfe^ZIA, ŽABA. o tr uje Jugoslavijo I Dala subvencija na blago, ef@kt@ i O tvari« «kr««lllM mm nekup blaga. .— Infcast »fektov in rakunov. Informacije. ~ Kupuje in prodaja ciiaarj« tal drege valut«. Jamstvena pisma in druge operacije po najugodnejših pogojih. Sprejema vtoge v Urah na hranilne knjliice In Jih obrestuje po 4*/. letno netto, a vloge na teko« ratun po 4V//*'S vesane vloge proti odpovedi obrestuje nai bolje po dogovoru. Sprejema vloge v Dinarjih ter Jih obrestuje najbolje po dogovoru. Izvršuje nakazila v lirah In dinarjih za Jugos&avijo □ □□□□□□□□□ OZO □□□□□□□ □□□□□ nana □ □paaappaanoaaoco d D D □ □ D D □ □ □ D □ □ □ P O D L I S T 8 K faul Bourget; JEČA (La GeOie) Posloveni} F. P« (96) sem prišel k tebi in sem videl, da je res, j čanim glasom. Stopil je k mizi, revolver i« tedaj mi je nastal v moji glavi mrak, omotica. I brcnii stran z rezl^im pokretom, vzel pismo, ki popolno zrušenje, konec vsega in potem...* j je bilo spravljeno poleg revolverja, raztrga Tu je tudi on pokazal na revolver. *A sedaj,*, ga je na sto kosov, ki jih jc potem vrgel na je rekel dalje, «se je začelo svitati. Razumem, ; ogenj na ognjišču. Nasprotje med njegovi kaj je bilo tvoje življenje in koliko dokazov maloprejšnjo divjo jezo ia sedanjo nenadn — «Mama!...> je rekel Ivan-Marija« prosečim glasom. Padel je prednjo na kolena, poljubil! obila!... Reci, da mi odpustiš, mama...« njene roke, in, gledajoč jo ▼ obraz, z glavo ----— - ----— naslonjeno na njeno «rce, je ponavljal: * A Lama!... Odpusti mi! Reci. da mi odpustiš Malo prej nisem bil vreden. Bfl »em preveč j Eate...» Pri tem _ _______ ___X 1 O _ 1_ _ Ia m iln c t orM ptirm I .kapljica mrzle vode, ki nakrat pr^nmi — «Ne morem...* je odgovorila ona s sla-, masti puk pare. Gospa Vialia, ki jc b. .. skd: hotnim nasmekom, ki pa je vendar malo zjasnil , obnemergia od ganotja, je sedela kjJ^or p njen žalostni obraz. ^Nikdar nisem bila jezna | greznjena v svoji naslonjači. Ivan-Mari)^ meje obzorja svojega duh. O:io prišlo oo k z ke resncise nesrečen, veš! Sabina je odpotovala s tem ( stisnila k sebi ter človekom, a jaz sem jima Jdjub vsemu Še dragi otrok moj, _ . vedno zaupal! In ti, mama, ki sem te vedno On ji ni dal dokončati stavka temveč je vsta! j videti do tako visoko cenil, tako spoStoralJ... Ko sem pokonci in rekel: »je rekel: _ . . , . bral v onem pismu, da si ti vedela, sem si j — -Da ne bom napravil kakor moj oče? j — «Cudno je to mama. lako globoko str. rekel: 'Toda to ni nikakor mogoče! Ako bi Mama, prisegam ti.* | ravnokar občutil, kako trpiš ti. da sc mi zc To svojo prisego je izrekel s posebno sve-.meje trpljenje kiikor zaustavljeno... spoštujemo državo, h kateri x>riuaaamo vsled bila mama vedela, bi mi bila povedala...* In