Stav. 329 V Trstu, pMddMki dM SSi d§cinibffi Letnik XXXIX, Izhaja vsak Pesti Hirlap«, piše pod naslovom -Naivni Budimpeštanci.: sledeče: »Široka masa v našem mestu je v gotovih slučajih čisto tako naivna, kakor kmetsko prebivalstvo in veruje vse, tudi najneverjetnejše vesti. To je vzrok, da se nahaja budimpeštansko prebivalstvo v zelo mnogih slučajih pod vplivom raznih vesti in se lahko reče, da je to občinstvo najbolj lahkoverno. Zmožno je, da se radi neresničnih vesti silno razburi in da priseže na resničnost svojih vesti. Ko je došla vest, da so avstrijske čete zasedle Stran TI. „E0INOST" itev. 320. V Trstu, dne 28. decembra \MA.~1 Belgrud in je občinstvo po dveh urali to ves* do dobra prebavilo, je občinstvo pote i, ne da bi kaj premislilo, takoj nasedlo verziji, da je srbska armada takoj po pad-cu Bjlgrnda predala orožje in kapitulirala v vse i številu. In ker občinstvo seveda niti najmanje ni dvomilo o resničnosti te vesti, ic v našem uredništvu, pravi »Pesti Hirlap , neprestano pel teleton. Ljudje so hoteli izvedeti vse mogoče podrobnosti o predaji srbske armade. To, kar se je dt »Rajalo takrat, se je ponovilo tudi v petek, ko je izvedelo občinstvo o zmagi nemškega in madžarskega orožja. Oni del komunikeja voinc uprave o zmaji? na Rusko-Poljskem, ki je govoril, da »uspeha zmage na Poljskem še ni mogoče presoditi«, je tako razburil budimpeštanske duhove, da se fantazija nekaterih ljudi kar ni mogla ustaviti. Nekateri so reskirali vesti, da se nanaša ta uspeh na ujetnike in zato se je že opoldne telefoniralo na vse strani. posebno na naše uredništvo: reklo se nam je. da je ujetih 500.(*)0 Rusov, drugi so celo vpraševali, če je res. da znaša število zajetih Rusov 800.000. Bilo »e celo mnogo takih, ki niso hoteli odnehati niti od milijona. Iz neprestanih vprašani, ki so prihajala od strani občinstva na naše uredništvo, smo presodili, da bi šteli uplenjeni topovi in strojne puške kar na stotine in bi še hočeš nočeš morali vprašati: ali je v očigled takemu »plenu« siromašnim Rusom sploh še ostalo kaj orožja in moštva. A ljudje še niso imeli dosti. Popoldne so se namreč razširile po mestu še vse druge vesti in so prihajala vprašanja. Če |e padla Varšava že v četrtek ponoči ali v petek zjutraj in če je veliki požar, ki je nastal v mestu, že pogašen, ali Če razsaja Še vedno? Toda kdor bi mislil, da ie bila s temi vestmi fantazija Budimpeštancev že izčrpana, ta bi se silno zmotil, kajti radovednost občinstva je bila razširjena proti večeru že tako, da so nas vprašali tele-fonično, če je res, da se nahajajo nemške In naše čete že 10 kilometrov pred Pe-trogradom in da je car Nikolaj pobegnil v Moskvo. Ta zadnja vprašanja so nastala radi tega. ker so trdili nekateri naivni ljudje z vso odločnostjo, da so carju na begu odrezali pot in da je bil ujet. Kar se tiče njegovega zajetja, so nekateri ljudje govorili, da ga je ujel sam feldmaršal Hin-denburg osebno, ker si je že vnaprej izprosil od nemškega cesarja milost, da sme osebno položiti svojo roko na carja. Nova pogajanja med Čehi In NemcL Nedavno je iReichenbcrger Zeitung« prinesla vest v smislu, da so s češke strani potom spomenice na vlado zahtevali, naj se Češko-nemška spravna konferenca nemudoma zopet skliče. Tudi potovanja nekaterih čeških poslancev na Dunaj da so imela namen, da čujejo, kako misli ministrski predsednik o tem predlogu. Sedaj pa je praška »Union« dobila od neke vodilne osebe čeških agrarcev zagotovilo, da na vsej lej vesti v »Reichenberger Zeitung« ni niti ene besedice resnične. — Pa ne da bi nemški gospodi kar naenkrat kaj zabli-ščalo in da je zato tudi tu želja porodila misel!!! Apostolski delegat pred sultanom. Iz Carigrada javljajo, da je sultan dne 25. t. m. sprejel v svečani avdi enci apostolskega delegata monsignora Dolcija. Delegata in njegove spremstvo so v dvorni kočiji pri-peliali v palačo in garda jim je izkazovala časti. Sultan je s posebno dobrohotnostjo sprejtl zastopnika sv. stolice, ki mu je izročil ročno pismo papeževo. Na koncu avdi ence je predstavil sultanu svoje spremljevalce. Naglasiti je, da se je to pot dogodilo prvikrat, da je bil apostolski delegat sprejet po sultanu brez posredovanja francoskega vele-poslaništva. Jeponska in sedanja vojna. Iz Pariza: V „Figaru- razpravlja Hannotaux vprašarje, kako sodi Japon ka o eventuvelni japonski Intervenciji v Evropi. Nekateri lis i so za neko gotov. > sodelovanje japon ke. večina pa ni naklonjena morebitni soudeležbi Japonske na voj;.i v Evropi. Hanno*aux dostavlja, da grof Okuma ne bi hotel v tren tku podpirati skupne zk »je na suani zaveznikov. Politični in strankarski boji na Japonskem. Times poročajo iz Tokia, da načrt vlade z-i izpopolnjenje v jske daje povoda za navskrižja v mnenjih med političnimi strankami. Ker se većini ni posreč I o, da bi z napadom na vranjo politiko omajala kabinet, stopi sedaj, ko stopi v razpravo predloga o vo ski, v opozicijo. Če \lada podleže, bo zbornica razpuščena. Nove vo- ' tifve se utegnejo vršiti v marcu, na kar se | v maju zopet otvori parlament. Veliki sodnik v Egiptu odstavljen. Iz Londona javljajo ^ne 24. t. m.: Egipčanski državni svet je skienil velikega kadija odstaviti ter imenovati na njegovo mesto Egipčana. Belgijski begunci na Angleškem. Iz Rotterdama javlj jo: Kakor javlja „DaOy Chron?c!e% se nahaja sedaj kakih 130.000 belgijskih beguncev na Angleškem. Novo razmerje Egipčanov do Anglije. Iz Londona jahajo: Homes office naznanja da so po prenehanju suverenitetne pravice Turčije nad Egiptom, Egipčani nehali biti sovražni tijci, čeprav niso angleški podaniki Sedaj so podrejeni tistim omejitvam, ki veljaja za nes -vražne tujce. Ni treba jim tudi zglašati sc ni policiji, razun, če bivajo v prepovedanih okraj h. Prepoved izvažanja žita in moke iz Argentlje razveljavljena. Iz Buenos Ayre-sa javljajo, da je prepoved izvažanja žita in moke odpravljena. V noči 6. decembra je srbsko levo krilo I Krvav ples. V krčmi neke vasi blizu PODLISTEK Hadame Bovary n. • Spisal Medtem je stopil Rudolf z gospo Bo-vary v prvo nadstropje občinskega doma in se je podal v posvetovalnico, ki je danes bila prazna in odkoder se je udobno videlo na slavnostni prostor. Vzel je tri stolice, nahajajoče se pri neki okrogli mizi, jih pomaknil k oknu ter sedel poleg Eme. Na odru se je jelo nekaj gibati, čulo se je šepetanje, nakar so prosili za mir. Dvignil se je svetnik. Medtem se je izvedelo, da se imenuje Lieuvain. Vzel je v roke neke papirje, nakar je pričel: »Gospodje! Dovolite mL, da se najprej spominjam najvišje oblasti, vlade, našega vladarja in ljubljenega kralja, ki skrbi za splošni blagor, ali pa tudi kakega posameznega stanu in ki z mogočno in dbrotljivo roko vodi državno ladjo skozi neprestane nevarnosti viharnega morja, ki nam pomaga v miru in v vojni, ki ima največje zasluge za Sličice iz vojne. Izredno čuden slučaj. „Kolnische Volks-zeitung" pripoveduje o sledečem dogodku, ki je najbrž edini svoje vrste v zgodovini vojen in ki je povzet iz pisma nekega poročnika in pobočnika železniškega poveljni-Štva v R. na Nemškem. Poročnik piše: Pravkar mi je sporočil prostovoljec W. K. iz Naumburga sledeči dogodek: „Meril sem iz strelskega jarka na sovražnika. V oddaljenosti 70 metrov ml je v sovražnem zakopu kazala imeniten cilj silhueta čepice. Dobro sem pomeril in ravno sem hote! sprožiti. Da zadenem, sem bil trdno prepričan. Tedaj pa je počil strel na oni strani. Opotekel sem se in ko sem se zavedel, sem videl, da ste zapornica in nabojnica na puški poškodovani. Drobčki moje lastne puške so me ranili na očesu. Pregledal sem svojo puško in našel sem v cevi francosko in nemško krogi jo, obe sploščeni. Kaj se Je torej zgodilo? NI bilo dvoma: francoska kroglja Je udarila v cev moje puške, pri čemer je eksplodiral naboj ▼ moji puški in me ranila moja lastna puška z drobci, ki so odleteli". Mladi mož je bil videti popolnoma verodostojen in njegovo pripovedovanje zaslužuje pozornost. — Ta strel je v resnici edini svoje vrste v zgodovini vojne. Ko bi bila francoska kroglja zadela le za milimeter v stran, bi bila prav tako udarila v puškino cev, ne bila bi pa preletela vse cevi. Mogoče pa je bilo to, ker je nemška puška risana z zavoji na desno, francoska pa na levo. Tako se je z nasprotne strani prihajajoča kroglja vrtela v isti smeri, v kateri je risana nemška puška, in je našla torej v cevi nemške puške svojemu vrtenju popolnoma primerno pot. Rusi v vojni proti Avstriji. Vojni poročevalec »Arbeiter Zeitung«, Hugo Scholz, poroča z bojišča pri Limanovi z datumom 19. t. m. (»Arbeiter Zeitung«, štev. 354, 22. t. m.) sledeče velezanimive in obenem veleznačilne podatke o mišljenju Rusov v sedanji vojni. Poročevalec pripoveduje po besedah limanovskega župnika, da so ruski Kozaki začetkom novembra zelo odurno gospodarili v vasi, vendar pa da so prizanašali ženskam. Z neko staro Židinjo pa da so uganjali strahovite burke. O ruskih častnikih je izjavil župnik, da so se ponašali dostojno in da so v zahvalo za gostoljubno postrežbo in bivališče v žup-nišču celo darovali nekaj rubljev za zgradbo cerkve. V sledečem pa navajamo dobesedno župnikove besede, kakor jih je zabeležil poročevalec »Arbeiter Zeitung <. Ruski častniki so namreč, kakor tudi župnik, opetovano izjavljali: »Nimamo nič proti vam Avstrijcem in Ogrotn in proti vašemu staremu cesarju se ne vojujemo radi. sovražimo pa nemško državo ter jo poteptamo s cesarjem Viljemom vred.« Srbski glasovi o zadnjih bojih. Osješka »Drau« priobčuje po »Az Estu«: Iz sporočil, ki so bila objavljena zadnje štiri dni v Nišu, se vidi, da Srbi niso pričakovali umika avstro-ogrskih čet. Iz srbskih vesti si moremo ustvariti sledečo sliko položaja: Avstro-ogrska armada je dospela 3. decembra do onih tocek, kjer so hoteli Srbi začeti bitko. Tamkaj je stala glavna moč srbske vojske in se je desno in levo krilo razvilo kakih 100 kilometrov daleč. In dasiravno so si Srbi izvolili sami ta kraj, vendar niso bili gotovi, da zmagajo. 3. decembra se je začela bitka in je trajala štiri dni. Bila je silno huda. Srbi so imeli te dni velikanske izgube. trgovino m obrt, za kmetijstvo in lepe u-metnosti.« »Ali naj se nekoliko umaknem?« je dejal Rudolf. »Čemu?« je vprašala Ema. Toda v tem hipu je nadaljeval državni svetnik posebno glasno: »Časi so minuli, gospodje, ko je vladala med ljudstvom krvava nesloga, ko poljedelec, trgovec in delavec niso vedeli, kam naj bi položili svojo trudno glavo, vedno boječ se, da jih sredi noči ne vzbudi iz spanja glas zvona! Časi so minuli, ko so najpogubnej-ši nazori ruvali ob temeljnih kamenih...« »Ker bi me lahko videli od zdolaj«, je odvrnil Rudolf. »Štirinajst dni bi se moral opravičevati vsakomur, in pri svojem slabem glasu, ki ga uživam ...« »Oh, ne delajte se slabšega, kakor ste v resnici!« je dejala Ema. »Ne, stvar je res sitna, verujte mi«. »Toda, gospodje!« je nadaljeval svetnik, odvrniti hočem svoj pogled od teh temnih slik in ozreti se hočem na današnje razmere, ki vladajo v naši lepi domovini, in kaj vidim tu? Povsod cvete trgovina in umetnost Povsod so ustvarili nove ceste, nove žile v državnem telesu, ki omo-gočujejo nove zveze. Velika industrijska izvršilo nočni napad, kateremu Srbi sami niso pripisovali bogve kake vrednosti. Ob tej priliki so se umeknile avstro-ogrske čete. Tudi temu gibanju avstro-ogrskih čet niso pripisovali Srbi posebnega pomena, ker se tako gibanje večkrat dogaja v posameznih bojili na tej ali oni točki tako dolge bojne Črte. Ko sc je zdanilo, so opazili, da so bile avstro-ogrske čete že v znatni razdalji, ko so Srbi komaj opazili vse to. Temu dejstvu pripisujejo Srbi, da so samo na dveh krajih prišli v do-tiko z avstro-ogrsko vojsko in sicer 8. t. m. pri Valjevem in 9. t. m. pri Užicah, kjer se je avstro-ogrska armada zopet postavila v fronto in izvršila nov napad na Srbe. Mnogo izgub so imeli Srbi v bojih, ki so se vršili v bližini severne meje. Zaradi splošnega umika ie avstro-ogrska severna armada morala zavzeti druge po-ziciic. Domače vesti. Silvestrov večer. Da ustreže stari, ukoreninjeni »n tudi našemu občinstvu kaj priljubljeni tradiciji, posebno pa ravno letos od vseh strani izraženi Želji, se je odbor Sokola odloČil, da priredi Silvestrov večer, ter je poskrbel za zanimiv program. Za danes toliko v opozorjetije občinstva, posebno pa dosedanjih 'zvestih obiskovalcev tega „večera". Prijateljeva nehvaležnost. Bilo je okoli sedme ure zvečer, ko se je dne 18. t. m. delavec Fran Terpin vračal domov. Naenkrat je pa za seboj začul klic: — Hej, Terpin, kam pa ti? Terpin se je na ta klic ozrlv da vidi, kdo ga kliče, m videl je svojega znanca, kletnega težaka Josipa Stančiča, ki stanuje v ulici di Crosada št 3. Stančič je hitel proti njemu in ko ga je dohitel, je ponovil vprašanje : — Kam se ti pa tako mudi? — EJ, domov moram — je odvrnil Terpin —, da potolažim ta vražji želodec, ki mi vedno kruli. — Pusti ga, naj krulil Ali, še bolje: daj za polič vina in tako bova zadovoljna oba: jaz in tvoj Želodec. No, Terpin se je res dal pregovoriti in privolil v Stantičevo zahtevo, da plača za vino. Šla sta v neko krčmo v ulici della Barriera vecchia, kjer je Terpin naročil pol litra vina. Ko sta bila oba kozarca natočena, je Stančič trčil s Terpinom in napil na njegovo zdravje Nato je pa začel hvaliti prijateljevo radodarnost, češ, da je malo ta=-kih prijateljev, kakršen je Terpin. Slednjič pa, da da še bolje izraza svoji hvaležnosti, je celć Terpina parkrat obje!. Kmalu zatem je pa Stančič vstal in se pod pretvezo, da ima opraviti nujno potrebo, oddaljil od Ter-p na. Ta je čakal, da Stančič odpravi in se vrne; a čakal je in čakal, ne da bi Stančiča pričakal. Slednjič je Terpin prišel do spoznanja, da Stančiča ni več v krčmi. Ter-pinu se je izprva zdelo čudno, zakaj da je Stančič odšel sam in ne da bi se bil poslovil, a kmalu je izvedel za vzrok temu Stančičevemu početju: konstatiral je namreč, da mu je bila iz jopičevega žepa ukradena novčarka, v kateri Je imel 40 kron in 88 vinarjev denarja. Seveda si je bil takoj na jasnem, da mu ni novčarke ukradel nihče drug, nego Stančič, in sicer, ko mu je izkazoval tvojo hvaležnost z objemanjem. Ubogemu Terpinu ni preostajalo drugo, nego da je šel na policijski komisarijat v ulici dei Bachi in tam prijavil dogodek. Agentje in redarji tega komisarijata so pa Stančiča vse te dni zaman iskali: niso ga mogli najti. To se Je pa predvčerajšnjim popoldne posrečilo Terpinu samemu. Sel je namreč po Goldonijevem trgu, ko je zapazil pred seboj Stančiča. Seveda je tudi on, kakor oni dan Stančič, takoj zaklical: — Hej, Stančič, kam pa ti? Stančič se je na ta klic ozrl, da vidi, kdo ga kliče, a obstal je, kakor okamenel, ko je zagledal pred seboj Terpina. Terpin je pa ponovil vprašanje: — Kam se ti pa tako mudi? — EJ, domov moram — je zajedjal Stančič —, da,... A Terpin ga je prekinil: — Nič domov, prijatelj, šel boš z mano, a to pot ne več v krčmo, pač pa... — in pozval je redarja ter mu izročil Stančiča, ki je nato moral na policijski komisarijat, kjer je pa Stančič tajil, da bi bil okradel Terpina. Pa mu le niso verjeli ter so ga dali pod ključ. središča zopet delujejo, vera se je zopet vkoreninila v srcih vseh, v naših pristaniščih vlada velika živahnost, zaupanje se je iznova utrdilo, osvobojena Francija diha zopet svobodno!« »Ljudje imajo morda prav«, je nadaljeval Rudolf. »Zakaj?« je vprašala. »Ali ne veste, da nekatere duše živijo v večnem nemiru? Omahujejo med sanjami in resničnostjo, poznajo najčistejša čustva in najburnejše strasti, počenjao največje neumnosti...« Pogledala ga je, kakor potovalca, ki je potoval po najčudovitejših deželah, in je nato dejala: »Nam ženskam ni usojeno tako razvedrilo.« »Oh, ne zavidajte nikogar radi tega razvedrila, ki nam ne prinaša sreče.« »Ali sploh obstoja sreča?« »Da, nekega dne se hipoma pojavi pred našimi vrati«, je odgovoril. Medtem je nadaljeval gospod državni svetnik: »Vi gospodje poljedelci ste že gotovo najbolje izpoznali, vi pijonirji kulture! Vi možje napredka in morale! Uvideli ste že, pravim, da so politični vihar ji hujši, nego vremenske nevihte —« Ocizle v Istri so predsnočnjim plesali. Naenkrat. je pa med plesalci nastal pretep, v katerem je 32 letni poljedelec Josip Gra honja, ki pa sicer ni bil soudeležen na pretepu, zadobil težko rano na desni strani vratu tik hrbtenice. Mesto, da bi si takoj poiskal zdravniške pomoči, si je pa Grafi on ja obvezal kar z žepnim robcem in šele včeraj popoldne ob poiišestih je prišel v Trst na zdravniško postajo. Tu je pa zdravnik konstatiral, da je rana nevarna ne le zato, ker je globoka — ranjene so celo kite — temveč tudi zato, ker je vsled Gra-honjeve nemarnosti že nastal prisad. Zdravnik je Grahonji izpral in desinficiral rano ter mu jo obvezal, nakar mu je velel iti nemudoma v mestno bolnišnico. Dokaz, da je kinematograf nevaren za oči. Bilo je snoči okoli desetih, ko je na zdravniško postajo prišel 181etni mehanik Lev Corbatto, ki stanuje na strmini Promon-torio št. 23. Imel je desno oko jako oteklo in takoj, ko je vstopil, je vprašal: — Prosim, kje je zdravnik za očesne bolezni? — Ob tej uri — so mu odvrnili — ni tu nobenega specijalista. Morate priti jutri popoldne ob petih. — S policije so me pa poslali, naj grem k vam, da mi napravite spričevalo za to oko. Zdravnik mu je pregledal oko in kontroliral, da je — kakor smo že rekli — jako oteklo in zelo rdeče. — Kje ste pa to dobil — ga je vprašal zdravnik. — V kinematografu — je odvrnil oni. — Kako pa? — Bil je tam neki človek, U je z mano skregan. Najprej me je psoval, In ker mu nisem hotel odgovoriri, mi je na ta način s pestjo — kinematograf i ral oko. Jaz se nisem hotel pretepati, temveč sem Šel na policijo in ga tam ovadil. Zdravnik je mehaniku obvezal oko in mu naredil zahtevano »pričevalo. O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico so bili sprejeti črnovojniki Erminij Postonp, Kajetan Piccoli, Martin Nalčič, Andrej Skerjanc, Andrej Poropat in Josip Mocenigo ter Marij Zmajevič od 97. pešpolka. Umrli so: Prijavljeni dne 25. t. m. na mestnem fizikatu: Salvatori Regina, 25 let, ul. deli' Istituto št. 18; VI erbo Rahela, 63 let, ul. sv. Frančiška št. 24; Bocher Emilija, 8 mesecev, ul. sv. Mavricija štev. 2; Kljun Ida, leto dni, ul. Tonicelli štev. 3; Volič Josipina, 63 let, ul. del Molino piccolo št. 7; Uršič Ivan, 8 mesecev, ul. del Far-neto št. 68 ; Bajt Petrina, 16 let, Borzna ulica št. 4; Kalot Anton, 84 let, Rojan št. 80. — Prijavljeni dne 26. t. m. na mestnem fizikatu: Žerdun Karmela. 11 let, ul. sv. Vida št. 20; Sentić Alojzij, 77 let, ul. Concordia Št. 25; Bulnič Ivan, 8 mesecev, Sv. Marija Magdalena zgornja št. 2; Fran z Nerina, 4 mesece, ul. P. Diacono št. 3 ; Flanza Ivan, 7 mesecev, Svetojakobsko polje Štev. 3; Viridanti N ves, leto dni, ul. dei Capitelli št. 5; Platzer Renat, 4 mesece Vr-dela št. 179. Slovensko siethfflffev Trstu. »BREZ DENARJA«. No, ravno opereta to ni, kar so nam dali snoči v našem gledališču, pač pa je burka s petjem, kakor jih je že veliko slabših romalo preko odrov. Vrednosti, notranje vrednosti nima, a za dunajsko predmestno občinstvo je bila »Das arme Maedel« v svojih časih privlačnost prvega reda, tedaj namreč, ko je ljudsko gledališče, kakor dandanes sploh, iskalo privlačnosti v plitkem, a morda ravno zato za redkoke-daj globokega Dunajčana ravno najpojm-ljivejšem dovtipu. Ta burka je doživela lepih časov in polnih blagajen, in če človek ne išče v gledališču drugega, nego da se par uric smeje igri in sam sebi, potem je stvar kot taka celo prav dobra, samo da se igra v pravem tempu in da se poje, kakor je treba. Igrali so snoči naši igralci še dosti živahne, svoje uloge so znali bolje, nego ke-daj kak poklicni igralec na našem odru, in gospod kapelnik, ki pa je bil namesto naznanjenega Mirka Poliča g. Premru, je v kratkem času, ki mu je bil na razpolago, ob vseh nesrečah in ovirah storil vse, kar mu je bilo mogoče. Tako smo imeli snoči še dosti dobro zaokroženo predstavo, ki je občinstvu ugajala: nasmejalo se je prav iz srca, in s tem je bil tudi dosežen namen predstave. V današnjih preresnili časih je človek hvaležen, če ima vsaj tupatain priliko, da pozablja to in ono; snoči je bilo tako in bi bilo morda še bolje, da niso oni večno dolgi premori med posameznimi slikami spominjali občinstva, da je tudi v našem gledališču tako, kakor zunaj: da se ie treba mazati z mazilom, ki se mu pravi — potrpljenje. V pevskem oziru smo bili s posamezniki prav zadovoljni, za splošni vtisk pa velja: več skupnih vaj z orkestrom. Moški kvartet (podoknica) ni uglašen, prvi bas in drugi tenor sta prekričeča. Zbori so tupatain nekoliko šepali, kar se pa da popraviti s skupnimi vajami, kakor jih menda ni niti bilo radi raznih ovir. Ob ponovitvi, upam, bo to popravljeno. Kar zadeva igro, zaslužijo posamezniki res pohvalo in tudi skupnost ni bila slaba. Posebno je ugaja! nastop kluba samcev«, ki so ga celo morali ponoviti. Nikakor pa nam ni ugajal oni prizor pri Glavačevih, ono »cmokavzar-stvo«. Take nedostojne neokusnosti ne spadajo na oder. Glavni ulogi Miha Skoka in Marjetice ste bili v rokah naših najboljših moči, g. Gradiša in gce. Lepuševe. Obema gre vse priznanje, a posebno nas je veselilo, da smo videli zopet na našetn odru gco. Lc-puševo, ki nas je s svojim vsekakor na-predovalnim glasom in svojo živahno igro spominjala lepših časov našega gledališča. Druga dvojica, Marica in mladi Gornik (gca. Kavčičeva in g. Terčlč), zaslužita prav tako vso pohvalo, zlasti gca. Kavčičeva. G. TerČiČ, menda prvikrat v večji ulogi na odru, je bil še nekoliko neokreten, kar pa gotovo izgine ob večkratnih nastopih. Resolutna Liza in strahopetni Martin sta imela v gci. KovaČiČevi in g. Rado-viču prav dobra zastopnika. Gca. KovaČ*-čeva je kakor ustvarjena za take uloge in v g. Radoviču tiči ob primerni vaji dobra moč. Za Cekina bi si bil g. MlhajlovM lahko nadejal nekoliku zajetnejšo vnanjost. V ostalem ie bil dober, kar velja tudi O Serafini gce. Maruševe. Izboren je bil g. Kralj v ulogi starega Glavača, ako izvzamem samo oni zgoraj omenjeni prizor. G. Čelik je kot voditelj „samcev44 prav dobro napravil svojo stvar, le žal, da je bil nekoliko hripav. Njegovi tovariši so tvorili lepo zaokroženo skupino. G. Rumpelj je prav zadel ulogo zaljubljenega trgovca in škoda le, da nima več:e pevske uloge. Mala uloga njegove soproge je bila pogojena dobro, kakor tudi uloga starega Gornika, ki je bil le nekoliko premlad v kretnji in izgovoru. Izvajalci ostalih manjših ulog so storili svojo dolžnost po svojih najboljših močeh. Skupni nastopi so se vršili dosti gladko, le prvi nastop v restavraciji je bil nekako mrtev in podobno tudi pozneje pri „četvorki". Tudi v „trgovini" naj bi bilo več življenja. Sicenično je bila igra uprizorjena prav čedno. | [Kakor smo že rekli, se je občinstvo, ki je prisostvovalo predstavi v izredno velikem številu, zabavalo kar najbolje in tudi posebno po par slikah ni štedilo z odobravanjem. Prepričani smo, da tako dobro uspela prva uprizoritev privabi k ponovitvi prav tako lepo število gledalcev. — r. ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. Pertot, urar. ulica Stadion tifc 20 !! 12( 9 Buffet Klun v ulici S']Ucro Nuovo Stev. 17, toči Kraški teiun po Kron 1 04. 12 8 llfffOllifff poručuje šolske predmete v sioven-UMlGljlUl 5C ni in nemščini. — G v naijev na uro Ni« »lov pove Inspratui odd. Kdino-ti ) 218 7fl IfKfltl CCnn se v sredini mesta t*.- LU IVrUlI CJ3UU liko stanovanje z v-ern pohištvom in podnajemniki. — Ulica Nuova štv. 22. 1 nad-tropje. 4f»15 »Da, nekega dne je sreča tu«, je ponavljal Rudolf, nekega dne, ko Človek že obupuje. Potem se zdi, kakor da se je odprlo nebo, in začuje se glas: Tukaj je! Potem občutite naenkrat potrebo, vse zaupati ljubljenemu bitju, vse mu dati, vse mu žrtvovati! Ni treba več nobenih besed, molče se razumeta oba in se poznata že iz sanj.« »Naenkrat je zaklad tu, po katerem smo tako željno hrepeneli«, je nadaljeval Rudolf, »tu leži pred nami in se blešči! be dvomimo, nočemo verovati in smo omamljeni, kakor da bi bili stopili iz teme na svetlo«. t ' Rudolf je spremljal svoje besede z živahnimi kretnjami, kakor dober igralec. Prijel se je z roko za Čelo, kakor da bi se ga bila lotila omotica, in jo je nato položil v tmino desnico, ki mu jo je odtegnila. Medtem je bilo še vedno čuti svetnikov glas. »In kdo bi se Čudil temu, gospodje? Kdo bi bil tako zaslepljen od predsodkov prejšnjih časov, da bi ne priznal velikanskega pomena, ki ga ima kmetijstvo? Kje najdemo več patrijotizma, kakor na deželi? Kje večje požrtvovalnosti za splošne interese, skratka, kje najdemo ve razumnosti, kakor ravno tukaj? Oo- Zaloga dalmatinskega vina lastnega pridelka iz Jesenic pri Omišu Filip Ivanišević ulito Torre bianca 18, Telefon 14-05 Prodaja na drobno in na debelo Gostilna-Buffet v ut. Nuova tt. 9, v kateri tod svoja vina prve vrste. w J spodje, jaz ne govorim v tisti površni razumnosti nedlavnih duhov, temveč v tisti globoki inteligenci, ki se zavzemlje za vse, kar koristi splošnemu blagru in kar tvori trdno oporo državi, oporo, ki je plod izvrševanja dolžnosti in spoštovanja zakona«. »Ali, tudi ta pričenja že zopet z zakoni!« je vzkliknil Rudolf. »Vedno govorijo ti ljudje o dolžnostih! Že sama beseda mi je zoprna j Trapasti starci v volnenih srajcah in stare tercijalke z rožnim vencem v rokah, vsi nam vedno trobijo o dolžnostih in zakonih! Jaz pravim, da je dolžnost, da imamo velike misli, da ljubimo lepoto in da se ne udajamo navadam z vso njihovo hinavščino«. »Toda vendar ne moremo..je oporekala gospa Bovary. »Oh, ne prihajajte mi z nasprotnimi razlogi! Čemu naj bi krotili svoja čustva? Ali ni strast edino lepa na svetu? Ali ni ona vir vsakega navdušenja, vsakega junaštva? Ali ni ona mati poezije, glasbe, umetnosti, skratka, vsega velikega in le-pega ? « »Toda treba je, da se vendarle ravnamo po nazorih, ki jih ima svet, upoštevati moramo nekoliko njegovo moralo«, je odvrnila Ema.