mmmmm i»muxmii ww» fbbt mo wm awwfft Xffllff —— w am— ^ of to«, it.^oiof^ ^ a b. -rw, p. rrrrr. II»H»I* | ^^i ^^ I^^T A A ^oy 'tit VT1^JLJTjLXwV/JL^jljL 79 b K«v TMk Mfe klt.^f «.00 I ta moMUm em hm.., TJX) _____ list slovenskih delavcev v Ameriki.__|l **r 7M°° ^ TELEFON: S870 OOETLANDT Bewared m Second Ola« Matter, September SI, 1MB, at Um Poet Ofllee at Vnr York, H. T, wm4m the Act of Oengrsae Mtaeh * 1«7»._TELEFON: 4W7 COETLANDT NO 89. — ŠTEV. 89. NEW YORK, THURSDAY, APRIL 15. 1920. — ČETRTEK, 15. APRILA, 1920. VOLUME XXVUL — LETNIK XXVLLL GOMPERS POZIVA DELAVCE K MIRU. PRAVI, DA POMENJA MRMRANJE DELAVCEV VELIKO NEVARNOST. OBENEM JE POZVAL KAPITALISTE. NAJ NE PODCENJUJEJO PRETEČE NEVARNOSTI. — KAPITALISTI SO S S SMEJALI V PEST, DOČr JE LJUDSTVO STRADALO. Cleveland, Ohio, 14. parila. — Samuel Gompers. predsednik American Federation of Labor je imel tukaj zrlo značilen «rovor. v i-aterem je povedal svoje mnenje o pretečem nemiru v industriji. Rekel je, da se in nič storilo za zmanjšanje življenjskih stri.šk«>v :n da so bile postave, k: so bile izdane proti iz kori&če va n j 11. uporab-ljene proti navadnemu ljudstvu. Par odstavkov iz njegovega govora se ;;lasi: — Izdanih je bilo več postav za zaščito narodov. Vse te postave so bile postavljene proti narodu, dočim s?o se kapitalisti mu -jali v pest. Ali je kaj čudnega, če so delavci nezadovoljni? Delavci i/ vojevali vojno, pa so sedaj za triintrideset procentov na slabs 'ie. ]-.«.» so bili pred vojno. Ali je kaj čudnega, če mrmrajo/ Ni treba, da bi bil človek bog1 ve kak strokovnjak, da bi »•/< 1 presoditi sedanji položaj. Nadalje ni nič čudnega, če naletimo na delavce, ki niso oru.-i-nizirani. Izgubili so potrpežljivost in se ne brigajo za disciplino, katere jim nalagajo delavske unije. Vse delavce pozivam v njihovem lastnem interesu, naj se organizirajo in naj se obvladajo. Edinole na ta način lahko redi.im in pametnim potom stavgo svoje zahteve. Z divjim štrajkom ni motro-. 'c ničesar doseči. Delodajalci, industrijalci in možje na odgovornih mestih naj pa končno že vendar izprevidijo, da je položaj napet ter naj u^od" normalnim zahtevam delavcev. To mrmranje pomenja veliko nevar-. nost. — IRCI MOLIJO ZA i STRADAJOČE JETNIKE. P ! __v Cela Inka je molila sa rešitev po- c litičnih jetnikov, ki so vprisorili str&dalno stavko. Dublin, Irska. 14. aprila. — ^ Skoraj ves narod se je odzval po- r zivu na splošno stavko v zuame-iije protesta proti postopanju s 1 stradajočimi jetniki v ječi. V Du- 1-blinu samem je popolno izprtje, še bolj popolno kot je bilo na dan splošne stavke, ki je bila vprizor- s' jena leta 19is. * I Poročila kažejo, da je cela na-cijonal-»tična Irska prenehala z v ; delom. * Ni pa le nacionalistična Irska ' v političnem smislu, ki podpira to P j radikalno gibanje. Ena najbolj . presenetljivih in impozantnih točk 11 je bila deinoustrac ja, ko so mož- * i je vseh strank in veroizpovedanj i z izjemo ULster kota Irske stali 11 j rame ob rami v protestu proti F ; brutalnemu in tiranskemu pošto-panju z ljudimi, ki niso bili delež-j lv rednega sodnijskega postopa- 1: nja. ' r Vsi poštni uradi so zaprli zgo- r daj zjutraj svoja vrata, ko so vsi , poštni uslužbenci zapustili delo, ^ h. se udeleže velikih izprevodov i ;;o cestah, čeprav je padal neprestano dež. Službo je vršil le centralni brzojavni urad. Pošta ni dostavljala - w v fl : pisem in zaprta so vsa gledališča. i plesne in godbenc dvorane ter lrugi zabavni prostori. Vsepovsod so zaprte tudi osnov-I < * „ r.e ljudske šole ter pretežna veci- ' na privatnih šol. Iloteli so brez 1 postrežbe in gostje v hotelih so s marali skrbeti sami zase. ® Konjske dirke v Puehtown *o , 1 -bile odgodene. "j Vsa trgoviua v raznih irskih 1 mestih ter v vseh vaseh počiva in ' delo so pustili celo na poljih po ' obširnih ozemljili dežele. Ceste, ki vodijo k ječi, v kate- ' 1 j rl so zaprti jetniki, so bile več 1 ur natlačeno polne možkih in žen- * ' • skjli, ki so čakali najnovejiih poročil iz ječe. Ta poročila so ved- 1 uc slabša. Jetniki polagoma umi- I ' i rajo. Ljudska množica v bližini ječe '! je štela najmanj 20,000 ljudi, "i Splošno pa se je narod zelo spo-1 j dobno in mirno obnašal. Molili so rožni venec vsakih par ur ter pe-*li litanije in ljudska množica je 1 j stala razoglava v dežju. London, Ahglija, 14. aprila. — ' | V poslanski zbornici je prišlo na razgovor vprašanje oproščenja jetnikov, ki se nahajajo na stra-'' nalili stavki v I)ublinu. Niti stra-dalna stavka niti splošna stavka. -i i ki je bila vprizorjena danes, da * j se doseže oproščenje jetnikov, ni " n. oprl a omajati vlade v njenem e I neizprosnem stališču. B Andrew Bonar Law je izjavil, t da obstaja velika razlika v posto-e j panju z že obsojenimi in neobso-p jenimi jetniki. Rekel pa je, da ^ vlada ne more iti preko tega. — Ni kake možnosti ni, da bi ' vlada izpremenila svoje staliaee — c; jf rekel. — Mi smo že preračunali aj stroške. DAVEK na samce l - Paril, Francija, 13, aprila. — - Finančna komisija poslanike zbor-n nice je aklenila naložiti dead od-3 stotni davek na dohodke vseh a samcev brez ozira na spol. Ta na-e pad na neporočene ženske je jav-j nost ostro kritizirala kot nepura-e vičen poskus, da se pospeii cenitev neporočenih žensk ter se na t? način vmešava v obstoječi dni« žabni red. n rojaki, naročajte sb ka a '«olas vaeoda", vajtboji - slove—p novum * worn. ndUxAE.__— J ^U—MJH ■ ,r m- ar—J r " rotyrlin" I A- ''n^.r^nml » Slika nam kaže Joh^n Grunan-a, konduktorja neke milwauske železnice, katerega dolic. da je s svojo agitacijo povzročil sedanji že lezničarski štrajk. USMRČENJE DE MOnA JE BO UPRAVIČENO. ! IZVEDENA JE BILA NATANČNA PEEISKAVA. — VELIKO DO KAZOV, DE JE BIL MLADI AMEKIKANEC IZ PATEESONA, N J., MDENAEODNI BOLJSEVIK _ TAJNIK POSTER JE PEE ISKAL NJEGOVE LISTINE. — POROČA K. H. VON W IE G AND Berlin. Nemčija. !4 april:'. Na razpolago je veliko dokazov, i'.i je bil Pavel K. !>•• Mot t iz Patirsona, N. J., ki je bil ustreljen v |-orei!ski provinci, v o/kili stikih 7 boljševiki raznih dežel. iienerul Habis«-h, poveljnik državiiot»rambnili čet v Weselu. mi je danes poslal nasl«'vinjo brzojavko: Mr. Foster, .cjnik ameriške misije v herlinu, je natančno I reiskal tie Mottove ,.ii| irje. Prišel jt- tlo prepričanja, da je bil usmr-« eni medna rodni boljš»vik, ki je bil v tesni zv» zi ^ francoskimi, angleškimi. nemškimi i:i ruskimi boliševiki. Pri njem ->o našli veliko tozadevnih naslovov ter veliko pona-it*jenih potiuh listov s katerimi je potoval. Vse t«* listine *o bile poslane v svrho nadaljne preiskave 2una-rjemu urailu v Berliu. I strelil ga je lwk1 stražnik, v Muehlheimu, kjer je bil zaprt. Povfnl temu je zopet nazaj na delu, za celih sti> odstotkov. lirzoja\ke i/ vseh to."-k zapada in osre«Lnjepra zapada kai.ejo. da j«- postala ta pripravljenost za povratek na delo splošna. rekaterih krajih s.- j»> dvignilo vprašanje d seiplini-anja ino/. ki so zattavkali V vsakem slučaju sem brzojavno sporo<"il ter t.uli pisi.l. naj ne »prizori nikake take akcije v sedanjem času. Kekel setn, da se ne 'u»e pokazat: nobene želje, kot v resnici tudi i »• «»hstaja. da bi se «Ii»<-'p!iuiritlo elane. ki se vračajo na delo in ki pi - n m iti postavi m n-dti svojo ))«»t. I'oka/.r.io naj, cla so priprav-I < m predložiti svoj * pritožbe in 2ahti-ve na reden in pr'meren lia-i iii novemu plačilnem u svetu. Kot »e mi je sporočilo i/ WashLngtona. se bo ta svet sestal v s-edo Mi sino priprav*jeni predložiti takoj svoj slučaj. Nočem napo-\edo\ ati vnapre j, vendar pa ne pr vakujeni. do-iti zavlačevanja, ka-l.orhitro se bo svet sestal ter bit pretlložena naša zadeva. <"> luH*emo li;ti pravir-ni napram ljudem, ki so zastavkali ali ki stavkajo -»*daj. nc^tuo re«"i. tla je bila pretežna v«i"*ijia njih /rtev slalrt*j;H vmlstv.« »:i ustrahovanja. V^i so liili žrtve ljnd;. ki so \ rtali od znotra.?. Oni hočejo storiti pravo stvar ter so jo že napravili s tem. da «o se vrnili na delo. IVtavljum. da se onim ljudeiu, ki so uvideli svojo zmoto in K i so bi' dosti poguuiP'. da niso brigali za one, ki so jih ustraho-\ali ter s.- vrnili na «.l»io, da verno služijo svojim delodajalcem, bra-to^šč id, javnosti in mamini se!»i. uj treba ničesar bati glede tlisci-} lili ranja. Kar s.- p.t tu* ■ i:m /. ki s« vrtali od znotraj, katere bi bilo tre-b.i k.iznovati. ko bi ,». stale razmere zopet normalne, se bo za njih slučaje >e poskrbelo in sieer s polnim odobravanjem onih, katere so zavedli, jih ustrahovali ter jih izkoristili. PREDSED. GARRANZA . B9 BAJE ODSTOPIL, i General Pablo Gor^les je izdal proklamacijo. — Osemsto vojakov bo prodir-ilo proti Sonori. ____________. I i j Washington, 1). <\, 14. aprila ! Sodeč po priv*atni:h brzojavkah, ki j ' s c dospele sem. je izdal Pablo {Gonzales, ki je bil nekoč eden j najbolj priljublnjenih generalov v i mehiški armadi, važno prokla-! maeijo, v kateri zahteva, naj preti j ■ sodnik ( arr inza odstopi ter naj j 'državno sodišče imenuje provizo-1 ričnega predsednika, ki bo v svo-iem uradu do prihodnjih predsedniških volitev. | General Gojizales je istočasno; odstopil kot predsedniški kandi-dat ter pozval generala Obrego-na in Bonilasa. mehiškega |>osla-j inika v Washington«, naj storita, 'I; 4 f ,; isto. Agu Prieta, Sonora, 174 apr.| J Republika Sonora je prevzela' . nemški parn;k Vorwaerts'T, ka-, terega je bila pred kratkim za- ^ I plenila Carranzova vlada, ker je {dovažal nstašem orožje in mimici-[ jo. Vlada Sonore ga je izpreme-i . tiila v bojno križarko. Nogftles, Arizona, 14. aprila. —j t li Casarandcs je začelo prodi-.'rati proti Sonori osemsto Carran-1 .' zovih kavaleristov. Carranzove! { čete poi(U je smrdljive«. Op. nr.). On •'ima baje poročila, da danes obra-i tuje dvajset premogovnikov. BOJ PROTI H0WATU 00 BRIDKEGA KONGA i Governer Allen bo skušal odstaviti šerifa, ki je pustil zaprtemu delavskemu voditelju govoriti. _ Topeča, Kansas, 14. aprila. — ■i>erif Clinton Webb. Crawford o-' kraja bo mogoče izjrubil svojo 'službo, ker je dovolil Aleksandru! llowatu. predsedniku Kansas] 'United M'ne Workers, ki se naha-| jr v ječi radi omalovaževanja so-j d.šča. da je imel ščuvalen *.iago-j vor skozi ok::o ječe. , Na povelje grovemerja Allena j«* 'bila vložena i»ri najvišjem sodi-j ščil prošnja, naj se kaznuje šerifa radi njegovega koraka, predno! l>o vložena zahteva, naj se vrže ' iz službe. — Mi bomo bacili tega šerifa iz urada — je it kel danes governer. i — Krš 1 je postavo s tem. da je i dovol i Howatu govoriti, in llowat j ie kršil dve postavi s svojim govoj t oni, namreč postavo glede indu-|Strijalnega sodišča ter uporniško postavo. Zasledovali ga bomo pod t*no ali obem i postavama. Howat je rekel, da se bo borili | do konea in v tem mu bomo u-I stregli. Država Kansas še ni pripravljena. da bi jo ronal Howat ( j n to Ihi tudi izvedel. Jaz ne mi-] si:m, da bi bilo treba državi prevzeti premogovnike, ker mislim, da se bodo premogarji vrnili na delo. Governer Allen se je le hudomušno zasmejal, ko so ga vpra-jšali, kaj misli o označbi, s kate- i DENARNE POoHJATVE V ! ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim j rezmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi. Jaaihno ali garantiramo za I vsako potil jatev, toda sa kake mogoče narode v izplačilu ne more-1 no prevzeti uikake obveznosti. 50 lir .... $ 2 JO 100 lir .... $ 5.30 900 lir ---- $15.00 500 !ir .... $25.00 1000 lir .... $40.00 i Denar nam podati je najboljie po Dom—lie Postil Money Order, ali pa po New York Bank Draft. Trrdka Frank Sekser.? ZADNJI RENNERJEVI USPEHI V ITALIJI.1 Avstrijski kancler se je vrnil s še- ^ stero važnimi koncesijami. — Lahi dajejo, česar sami nimajo. Dnnajt Avstrija, 14. aprila. — Avstrijski državni kaneler Keai-ner je povedal nekemu časmkar-sgeniu poročevalcu, kaj je dosegel s svojim potovanjem v Rim.' Moje potovanje v ItaLijo se mi^ je popolnoma posrečilo — je re-1 kel dr. Renner. — S seboj sem i prinesel šest jako važnih koncesij. | 1. Italija bo posodila Avstriji dva tisoč ton moke in pšenice. To množino bo vrnila, ko bo dobila obljubljeno pošiljatev iz Amerike. 2. Italija se strinja z avstrijskim načrtom glede odplačevanja dolga- — 3. Italija je dala Avstriji velike koncesije glede razširjenja kredita. 4. Italija priznava Avstriji začasno sodnijsko odnosnost. 5. Italija bo preskrbela Avstriji petdeset tisoč ton premoga. C. Italija bo razvila vse trgovske zmožnosti Trsta, kar bo velike važnosti za obe deželi. SMET AVTJATTKOV. K&rači, Angleška Indija, 14. aprila. — Kapitan Gordesco in poročnik Grassi, dva laška avija-tika. ki sta se nahajala na poletu iz Rima v Tokio, sta se smrtno ponesrečila pri Busiri, pa vzhodni obali Perzijskega zaliva. Polet bo moral dovršiti torej edinole D'Annunzio, če se mu bo posrečilo priti z zdravo kožo z Reke. SOCIJALISTE SO BAJE 1 IZKLJUČILI PIJANGi i — "U Težka obdolžitev senatorja Thom-sona. — Kampanjo proti socija-listom so podpirali kapitalisti. Albany, X. Y., 13. april«. — Senator George F. Thomson jo prišel na dan z izvanredno zanimivimi razkritji, glede izključitve peterih soeijalističnih poslancev iz newor^ke zakonodaje, j Kekel je, da so oni, ki so jih iz-( ključili, slavili prejšnji večer pravcate orgije. Posebni agenti jncwyorskili kapitalistov so jih preskrbeli s pijačo. Pili so celo noč ter so naslednjega dne v zelo dvomljivem telesnem in duševnem stanju izrekli razsodbo. Senator Kriderick M. Davenport, republikanec iz Utiee je rekel, da je bila izključitev socija-listov največji zločin, kar S" jih i more napraviti prostemu narodu. KOMUNIST OBSOJEN NA SMRT. Budimpešta, Ogrsko, i:j. api- -• Sodišče je obsodilo boljše vika Mautlinerja in njegove tri tovariše na smrt. Regent llorthy j«- ' izpremenil smrtno kazen v dosmrtno ječo. i LADJA V NEVARNOSTI. i - j Queenstown, Anglija, 13. apr. - Francoska križa rka "Som ni o" je v Jadranu nasedla na pečine ter j se nahaja v jako nev.irnem sta-? nju. Dve angleški in dve franco-z ski vojni ladji sta ji odpluli na pomoč. PremisiifB dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. Sedej živimo ▼ času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati bitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotni bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju. V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje. Nase denarne pošiljatve Se zadnji (aa primeroma sedanjim razmeram t Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. 300 kron .... |8.70 1,000 kron .... $ 8.00 400 kron .... $3.60 5,000 kron .... $40.00 800 kron .... $440 10,000 kron ____ $78.00 Označene cene so veljavne do dne, ko se nadomestijo s drugimi Denar nam poslati je najbolje po Domestic Postal Money o rdel aH pa po Hew York Bank Qraft. TVBDKA RANK 8AK8BB, - - ^-v—a-V-A- AtenorUcnft kfe ifg& , ' . - ' . • .1r , i . AjI____t- EKSPLOZIJA. Pariz, Francija. 13. aprila. — V Rothenstein, Vzhodna Prnsija. j je nastaln v neki munieijski to-| varni eksplozija. Nad sto oseb je lulo mrtvih.' veliko pa ranjenih. STAVKA MORNARJEV NA DANSKEM _____ * Kodanj, Dansko. 13. aprila. — Stavka mornarjev se širi po celi rtt žli. Danska je popolnoma odrezana od Amerike in Velike Ilri- lanije. ■ VAŽNO ZA POTNIKE! --- i Za paru k TRESlDENT WILSON", ki odpluje 8. maja v Trst. s<» je priglasilo že tobko potnikov, da je sedaj ie napolnjen. Pro-st«»r»- smo zagotovili imim potnikom, od katerih smo do dane* prejeli aro Svetujemo tedaj onim.-ki so namenjeni v kratkem odpotovati v .hisroslavijn preko Trsta, da »«• odločijo za parnik 4,RELVE-| DKHK", ki odpluje d» ,. |. maja ali pa za 'SUSQUEHANNA', ki ml-j pluje T*, maja Kdor želi potovati s paratkom "BELVEDERE" ali "SUSQUEHANNA ", naj w hitro prijrlasi. ker se prav lahko pripeti, da sej vrijavi tudi /a ta dva pamika toliko potnikov, da bosta v kratkem; l*olita. Potniki, ki s«» nit« poklali aro za "PRESIDENT WILSON", na j I {Mt^kušajn da pridejo v nas urad že v torek. 4. maja zjutraj, da bo j mogoče vsem o pravem času preskrl»eti |M»tne liste in vse drugo, kar fe potrrlnije za potovanje. / ...... Frank Sakser. GLAS NARODA. 15. APE. 1930 Spomini na domovino. [dati. — To je izrekla z besedami [ kot da bi se ji smilil. Zahvalila sva se ji za prijaznost ter odšla na pokopališče, ki je oddaljeno par minut iz inestu. Medpotoma sem mislil, da bi bilo gotovo pogodi članom slovenskega pevskega društva "Prešeren" v Pueblo. Colo., če bi jaz kot član kluba položil v klubovem imenu na grob šepek cvetlic. Toda v Kranju ni nobenega florista in tako sem prišel na grob brez rož. Samo mislil sem na Prešerna in sklenil, da bom študiral njegovo delo. Ob tej priliki sem si ogledal gore krog Kranja. Dan je bil nekoliko meglen, toda dovolj jasen, lia sem razločil najbolj oddaljene vrhunce. Dočim je vsa Sovenija „ lepa, je po mojem mnenju Gorenjska. njen najlepši del. Na cesti sva srečala veliko voz t krompirja, katerega so vozili s polja. Zdi se mi. da je Gorenjska najbolj radoviten del Slovenije, I ii. fannerji ter kmetje so v dobrem stanju. Ob Prešornevcm grohu stojita dve visoki cii#rcsi. Xa mramorna-l .. . tem spomeniku je verz, vzet iz njegovih poezij: r Ena se tebi je želja spoluiia , V zemlji domači, da truplo lezi. Ali ni sramota, da ameriški Slo- - venci tako malo poznamo Pre- ! ser no ve pesmi, če bi ga imel kak j drug uacod. kako ponosen bi bil nanj .* Poglejte Irce. ki celo v i-1 . ... peti ali sesti generaciji v Amen- 'k: ponosno pojejo pesmi svojih pesnikov. Izza onega časa. ko sem obiskal z njegov grob. sem prečital vse nje- l" gove pesmi, in čimvečkrat sem jih i 1 vital, tembolj so mi ugajale. Tem ponosuejši s«*m. da sem s«- rodil v aI zemlji. ki nam je dala Franceta j Prešerna. 'r Pueblo. Colo., začetkom aprila 1920. H Valter Predovič. a ♦ Slovenske novice. i- a . . i Cleveland, Ohio. Poročno dovoljenje so dobili: 0 Andrej Modic. 70]:; Decker Ave., '. in Julija Saelilom, ter Mihael Žugaj. i:iGf> K. 41. St.. in Ana Gani -• sparee. i"| Dne 7. aprila so ]>orotniki čast-! no oprostili Vida Ozanič obtožbe J* umora prve vrste. Kot se rojaki sfwminjajo, je Ozanič na božični a večer ustrelil svojega boarderja h Niek Ostrica, da je slednji takoj i- umrl. Ozaničeva žena j«* nato mr->- tvo truplo peljala z malim vozič-p- kom v neko o blizu stanovanja. Ozaniča so takoj drugi dan lo prijeli. V pondeljek f». aprila se jo začela tožba. Državni pravdnik j«' jj zahteval smrtno kazen za Ozaniča. n toda kolikor prič je zaslišal, toli-e ko manj Jokazov je ftnel. in 7 1 ' aprila dopoldne je moral sam drž. 10 pravdnik prositi sodnika Demon, j naj vstavi vsako nadaljno tožbo proti Ozaniču, ker je očividno, da ! je Ozanič streljal v silobrauu iu 11 si ni mogel drugače pomagati, kot da je streljal, ko je Ostric napa- []~ del njegovo ženo. .Vato je sodnik izrekel oprostilno obsodbo. 'a Joliet, HI. — Barvanje nase eerkve sv. .fože-5. fa prav lepo napreduje. Zdaj so »t. že začeli slikati obok. ki je naj-u^ težje delo. ii- Naši študentje, ki so bili na vc-i- likonočnih počitnicah m«j nami. a- so se vrnili te dni na svoje pro-a- store v učilnicah. Math. Butala je ia odšel nazaj v St. Francis semen i-•i- šee v Milwaukee. Wis.. Martin z- Stefanieh in Louis Zlogar pa v St. el Bede College. Peru, 111. Ant."Krajo marič ni šel v Peru, ker bo ostal £*j doma pri svojih starini h, katerim >a je dolgčas po njem. odkar je umrl o- njihov mlajši sin pred par tedni, n. Calumet, Mich. a Iz Detroita se je vrnil John Pu-r. hek. Pravi, da je on za vselej "na-f»r red" z Detroitom. Mike Gregori-eu je tudi presedalo življenje v Detroitu in se je vrnil »pet nazaj. m ■- >t ji Profttirji. ^ Profitir (svoji ženi) : — par mesecev in v detelji bomo. m Žena: — Še par nadaljnih in spadali bomo v stari arisfokra- _____ __________ France Prešeren je bil rojen vid mali vasici Vrbi na Gorenjskem , k dne 3. decembra leta 1S00. Leta lii-18 sc je preselil iz Ljubljane v n Kranj, v krasno gorenjsko me- ji sto, kjer je umrl 8. februarja leto > kasneje. g Brez ozira na to, da sem član 8 pevskega društva, ki nosi njego- v vo ime, da poznam par njegovih ! k j pesmi ter da je on največji slo- 31 ! venski pesnik, je to vse, kar sem I* j vedel o Prešernu. Da sem pa ob- t. i:kal njegov grob, sem opustil ob- £ isk Bleda, češ, da je gora in je- s zer dovolj v Coloradu, dočim je samo en grob Prešernov iu ta je v Kranju. S * 1 » [ Tako sem se torej namenil v | Kranj. Bilo je ob žetvi. Skozi ok- 1 i no železniškega voza sem videl I kmetice žeti zlati pridelek. Naše ' j >lovenke kmetice delaja od jutrti 1 jjdo večera na polju, potem pa mo-. j rajo opravljati še razna hišna * dela. Nikdar pa nisem videl k me- ' tic- govorečih v gručah. one go- ] . vore. če že morajo govoriti, med ] . delom. 1 Dospevši v Kranj, sem se liapo-Ijtii v dom brata nekega mojega • i slovenskega prijatelja v Ameriki, ojze katerega sem imel pismo. Na-i, št ljudj- v Jugoslaviji niso nikdar i. i bolj veseli kot če srečajo koga. lnagari tujca, ki pozna njihove sorodnike v Ameriki. Vojna je bi: i Ha prekinila vso zvezo med Ame-| u riko in domovino. Ko sem se sc-j >-!stal s sorodniki mojega prijate-rllja. sem moral neprestano odgo-i- v&rjati na vprašanja. Ti ljudje so med sprejeli kot da bi bil «"-lan j njihove družine. e Naslednjega jutra sva šla jaz ° ir moj novi prijatelj obiskat dru-i- ge sorodnike mojih ameriških a prijateljev. Ko je bila ta prijetna e j naloga rešena, sva se odpravila j proti hiši, kjer je preživel svojij i-1 zadnji dve leti največji slovenski! i-j pesnik. Na hiši, pod oknom dra-! gega nadstropja, je mramornata plošča, na kateri je vklesano, da l je tam Prešeren živel, delal in umrl. Trgovec naju je spremil v oza-llidje hiše. kjer naju je sprejela s prava gorenjska "mamca". IV-j ;ljala naju je po stopr:»?eaU. po I katerih je hodil ve"* k rat pred dav-e I ninii loti pesnik "Mornarja". rt 1 * • * • e Pila sva v sobi. kjer je pisal iiu umrl. V sobi. iz katere je odja-| dral na negotovo potovanje, v ne-J ^ znano tujino, katere se pa ni bal.| ' kot pravi sam v svoji pesmi. Soba je čisto navadna spalnica f kakoršne so ponavadi v boljših ; slovenskih hišah. Stene so pokrite s svetlimi slikami. V kotu stoji majhen oltaivek. sredi katere-ga gori oljnata luč i ca. Ta soba jc napravila name zelo .~ pomemben ntis. kajti v .njej le je umrl France Prešeren, ki je bil ra' ' j v primeri z Vodnikom kot ocean j napram jezeru. Zdelo se mi je, i kot da stojim ob grobu \Vash-| ingtona. očeta naše dežele. Zdelo ia . . , - v A . a se mi je, da so se nu čustva odražala na licn, ko sem vprašal pobožno ženico, kje je Prešeren pi-e | sal in kje je stala postelja, na ka-ž"|teri je umrl. — Veste gospod, tu-^j j kaj je živel iu umrl pred davnimi leti. — kje je pa stala njegova ! postelja, vam pa ne morem pove- o- j , , 7 dom. Poroka se je vršila dne i aprila po katoliškem obredu v St. {Mary's cerkvi tu v Walsenburgu^ Mladi par se je odpeljal na ženi- tovanjsko potovanje v New Mexi- A eo. Želimo jima obilo sreče in bla- fgovlova v zakonskem stanu. Sta- >iši so priredili bogato Večerjo, na 10 katero so ]>ovabili svoje ožje pri- jjatelje. kjer smo se zabavali poz- al! no v noč. Gospod Brus je iinel ij j nekje spravljeno pristno kapljico in tudi ta je prišla na dan. Torej pz | hvala vama. gospod in gospa Brus. za prijaznost in za vse do- j_ brote. ki smo jih uživali pri vaju. i j i Živila še mnoga leta ! Vreme imamo kot j^ tu navada. le da piha vedno tja do junija. Far-merji pridno orjejo in sejejo ter Jfe dela zdaj povsod dovolj. Umrl je 12. marep Jefferson B. Far. mnogim najini rojakom znan ~ ob času stavke 1. 191^—1914 kot a. okrajni šerif, ali kakor so ga tudi H imenovali Huerfano f'ountv King, le (Kralj okraja Huerfano.) o- Rojakom in rojakinjam želim obilo sreče in napredka, o- M. J. Bayuk. __ _ Peter Zgaga Neki rojak mi večkrat nisari. m pošilja pa samo registrirana pi- tj| sma. In na koverti so neka čudna znamenja kot sem jih nekoč vi-' / tlel na Kalomduovem že^iiu. . st Pisma so sicer zanimiva, v njih . , pn ni uič kaj tako {^osebnega, da bi jih bilo treba registrirati. ! Zadnjič ga prosim, naj mi po* 1 I jasni to kočljivo zadevo. v 'It- i - |J j ln njegov odgovor me je nema-}' j Io presenetil. ' * ! — Vidiš, to je pa zato — pravi,! ? — ker sem slišal, da pošta da par ^ t dolarjev odškodnine, če sc regi- ^ strirano pismo izgubi. Tista čud- z' , na znamenja sem poverbal po sta- ^ ^ hi materi in pomenijo, naj se želja X izpolni. Denarja sem potreben in vsled tega poskušam na ta na- i ^ . čin________« J * ♦ * \V I Pred kratkim se je v Thomas. Is • IW. V. repenčil neki duhoven, daj*' j I spada človek, ki čita napreduej1 ^ l»ste med svinjske otrobe. i Morda je res, jaz ne vem. * I Vem pa le toliko, da začne člo- * I veku, ki čita e ki zna samo kimati in tuliti: J—a. i I L- * j' _| Jako zanimivo je bilo poročilo,j? ( da je bil sklenjen kompromis med11 } ltaljani in »Jugoslovani. Vrjel miri } tako ali tako ni nihče, toda Slo-!: j* venci so bili veseli vsledteg;i, ker M so mislili, da je cela stvar zaspa-1*11 t- i~~ j1 t j Pa ni. nak! ji I iz Rima poročajo, da bi šlo vse _ vse kot po maslu, če bi ne bilo x jhraševeev iu drugih naših ljudi.; i I ki so bili tekom zadnjega časa a i deležni v polni meri slavne laške j - I kulture, i i j| Zastopniki tega dela našega na-| roda se prekrižali Italjanoin ra- ^ čune. 'e . * ♦ # i- i * KdO nas je pa hotel prodati?, } (Bivši srbski ministrski predsed- Inik Pašič, kateremu je par alban-i D-' . . . ! ■ skih in ciganskih macedonskih, ' vasi več kot eela Primorska s I Kranjsko vred. □ ' * * j Pašič je predlagal, naj sj>rejme-| i jo Jugoslovani italjanski načrt j glede določitve zapadne jugoslo-vanske meje. Slovenci so radovedni, če ga je do tega pripravil "mizavee", ali pa nevednost. r ..*.**. : 10 Zadnjič se je pripetil v Newt \ orku endeu slučaj. Šlo je za ro-j ko in za zaroko. i V dolenjem delu mesta so ime- ' II zaroko. Verna mati je za ročen- i • a ca požegnala s svetim kipom. Ze- gtn je bil tako močan, da se je kipu, ki je predstavljal nekega; sA-etnika, takoj odlomila roka. f • * • * O ljubezni že dolgo časa nisem i a' pisal, kaj nc, draga prijateljica a' iz Brooklyna ? O, čc bi vedela, kako se vse ljubi in pari po New New Yorku. ^ Posebno neki punci, ki jc te-j meljito študirala ljubezen do bliž-j njega pri svoji pobožni čikaški; sj žlahti, je začela vreti kri zdaj na, je spomlad. Vsak dan prevzame tega ali o-; nega fanta in povrhu še s cigan-ik ko ozmerja osamelega dekleta. t se Toda livala Bogu. zdaj je sto-| o- pila njena ljubezen v čisto nov ik stadij. Zaljubljena je namreč v ni glaiovnatega sold a ta. iu • • i >Ji Zadnjič sem prišel v gostilno »n in naroČil kosilo. —- Kaj hočete? — je vprašal; v natakar. — Svinjska rebrca, svinj j sko glavo, porkeapse? 111 i In naštel mi je svinjine brez konca in kraja. — Xe, ne, odkimam, samo sv in j-' snega mesa ne. — Ali imate kaj; drugega ? I v — Potem vzemite prekajene o klobase. Na svojo vest lahko pri-je sefem, da ni v njih niti pičiee ja svinjskega-mesa. si " •' - Le. sto slovensko, dani je tu rojena, o- Vsa čast ji! Bila je vposlena pri ih podjetju Walsenburg Mercantile u- Company kot stenografinja. Spo-o- štovana in priljubljena je med na-'i- mi, kakor tu^i med drugim naro- Zaimuva izjava italijanskega poslanca "Edinost" prinaša razgovor svojega dopisnika v Flore m c i z znanim poslan«-em <>aeiaiiom Salvemini, čigar nazori glede jadranskega vprašanja samo mednarodne pravičnosti, ampak tudi pametnega na rot; nega egoizma, če bi izvajala politiko za prijateljski sporazum z j urnim i Sloven i. Tej politiki nasprotujejo prtpiri med ltaljani in Sloveni nu> narodno mešanem ozemlju vzhodne obali Jadrana. Med tem. ko ita-Ijaški in jugoslovanski nacijonalisti zahtevajo vsak zase v*a ona' ozemlja, sem s svoje strani vedno poudarjal, da mora stati nujna! potreba italjansko-jugoslovaiiskega sporazuma nad željo posesti ka-j kt ga kilometra več ali manj; da se vprašanje zhodne obali Jadra-j ra ne more rešiti j. jasno zarezo med ltaljani in Sloveni. ampak, da ga je treba urediti s kompromisom, ki naj spoštuje življenske potre-l»e obeh uarodov. Iu ker morajo po tem teritorijalnem kompromisu tstati italjanske manjšine v slovenskem ozemlju, morate vladi Italije :u Jugoslavije zagotoviti manjšinam svobodo narodne kulture in pravno enakost, da sc izognete iredentizmom in omogočate traj« re prijateljske odnose n* med obema državama. Glede londonsk^ra pakta je izjavil Salvemini: "Vedno sem kritiziral londonski pak* ker je krivičen do Jugoslovanov in škodljiv' ra Italijo samo. Smairam pa januarski kompromis 'Lloyd Geoi^re-X tti» kot sprejemljiv ra obe stranki. Seveda kompromis ni popoln. Mogel in moral st» >u» ; boljšati, kakor hitro se bodo utrdili zunpni «»lnošaji med Jiifoslavsni in nami. Toda ob sedanjem stanju stvari si-m prepričan. «ia so i vrsti Jugoslovani, da dokažejo dobro voljo s tem. da sprejmejo pariški kompromis, potem, ko je italjanska vla-ua dokazala, svojo dobro voljo z izjavo, da se je odrekla londonskemu odgovoru. Enakiii n.isli je tudi Leonida Bissolati". Na vprašanje, ali misli, da 1k> Italija izvedla londonski dogovor, ."•«• ne pride do itaijai!>ko-jiigoslovaiiskega sporazuma, tudi proti volji Amerike, je poslanec Salvemini odgovoril: "Tega ne vem. Sr. stvari, ki se tičejo diplomatov. Moje mnenje ,ie. da bi moraal Italja. če bi sporazum postal nemogoč, aneklirati brez ovinkov s popoln«.- sugestijo vsa ozemlja, ki ji jih priznava pa-itški kompromis, pole-/ tega #.asesti Reko z izključitvijo IVAnnun-/!ja. vso primerno črto Julije Benečije. Zader in jadranske otoke — vse dotlej, dokler bi Jugoslavija ne sprejela pariškega kompromisa, in sicer z onim pravnim stanjem, ki ga določa kompromis v tem o-zemlju. in zapustiti — razni i Zadra — vso kontinentalno Dalmacijo, I ki jo pariški kompromis priznava ~ poliro suverenostjo Jugoslaviji. (|Ko bi Jugoslavija sprejela kompromis, bi morala biti Italija z najboljšo voljo in z najboljšimi nameni na razpolago za kakršnakoli podajanja. katera bi mogla dovesti do izboljšanja v vzajemnem in-leresu. Žalibog. rimski dogovor ni uničil londonskega, tudi virtual-no ne. Na rimskem kongresu je bil londonski dogovor čisto enostavno postavljen na stran, in to po volji ne samo Italjanov. ampak tudi Jugoslovanov. N-i-a skupina je protestirala proti tej dvoumno-I >ti. zaželjeni olitiko do bitke pri Vittorio Venetto. Taka je bila ob-t ' eznost in držala sta Ce je bil rimski dogovor po bitki pri Vittorio Venetto opuščen. s*a to opustitev hoteli obe stranki. Rimski dogovor jc bil dogovor premirja, ne miru. — To je resnica!*' Na vprašanje, kakšna bo morala biti politika Italije do onega • dela jugoslovanskega naroda, ki bi prišel pod italjansko oblast, je M-dgovoril Salvemini: "Politika svobode in pravice. Popolna svo- ! l-oda pred vsem za šole, absolutna pravica v zagotovitvi pravice ena-•» I kopravnosti med Sloveni in Italijani. Zmote se bodo gotovo doga-jjale. Toda gotov sem. da se i>o polagoma uredilo vse. Italjanski na-jiod ima globok čut pravičnosti in svobode. Ko bodo pomote, ki jih je zagrešila vojaška vlada v preteklem letu, znane, to je, ko eenzu-rn ne bo več zabranjcvala. da bi sc govorilo o i:jih, bodo izzvale o-iroreenje in proteste. In spomin na zlo tek prvih mesecev nam bo *• siužfl v pouk za bodočnost". ^ -- i Dopisi ^LASJNAjODA^ ^^AIHW aA^a^ik LMII SSMlCOVKa^^BBBHiC^ ^g C^i mm t K * IIAI NAHODA T^MPttaS* aM mmrnm ^ r ?iu?Jt 111- rui " | m j Proti amerikanizaciji. Neki new v o riki lt>t jc priobčil naslednji, časom nad vse primeril čltti^k; Zvezna in div.avue vlade »o v zadnjih petih ali šestih letih »'urile ilosfi, po-ij« litvijo aineriškeirn dr/avljaatva. ^ veda poit primernimi omejitvami ter na podlagi preizkušnje, doluj-ciie v ia namen. V vsakem ožini je skrajno zaieljivo. da sc po*pešnjc željo iaemenja z drugimi bese-daini. da mi Ijttdje, ki >o vzeli takozvaui prvi papir, izpremcnili svoj namen ter da niso vlo/iti proienj. na piMllagi katerih bi p<**tali res-l ieiit državljani. Ce izpustimo štcv.lo zunaj rojenih, ki m> mogoče umrli ali ^e iz-jM-lili tekom te dobe, ki mora poteči med izjavo namena, da hoče kdo j I obrati državljan Združenih držav ter časom, ko v resnici lahko po-j stane, nam vendar skupno število zunaj rojenih, ki so vzeli prvi papir. a ve ne brigajo 7a drugega, kako neko duševno stanje in neko j razpoloženje med našimi pris« Ijenei, katero moramo na vsak način ^.reti vpoštev. Wliko oviro prestavlja vdanji sistem naturalizacije, poseb-i o pa v velikih mestih, kjer morajo ljudje, ki pridejo po drugi papir, čakati po eele un » svojimi pričami, nakar s<- jim izjavi, da na j : prid«\jo drugič. i To ugotovilo ne »oliva dobro na ljudi ter jc najti marsikatere-! ga, ki pusti rajšo «'eln zadevo pri miru ter opusti misel, da postane- Po našem mnenju mora storiti kongres svoje korake, da liapra-i i proces naturalizacije bolj nostavnim in mičnim. # • • Ta izvajanja pravilna, a sc tičejo le «-ne strani cele zadeve.■ ^ dor pozna razpoloženje med ameriškimi priseljenci, ne le med na-s.mi jugoslovanskimi, temveč tudi med drugimi, temu jc jasno, da tr«*ba iskati vzroke tega nazadovanja v naturalizaciji tudi drugod. — Eden teh vzroko\ so izpreinnnbe, ki so se završile v Evropi vsled svetovne vojne. V časih pred vojno je bilo mnogo priseljen-1 cev tiaprimer iz Husij«. Nemčije in Avstrije, ki so imeli trden namen postati ameriški državljani t«ir se za vedno odpovedati raznim cesarjem in kraljem, katerim so neko«"' prisiljeni prisegli zvestobo, a s duševnim pridržkom, da s«* odpovedo t«'j zvestobi ob prvi u *« r vidijo, kako se bcxlo ui-etlile stvari. Številni n«ed njuni, ki niso -mcM noben^fa namena vmili m* v stari k>aj. «"e bi bile razmer«* tam t*ke kot so bile pred svetovno vojno, so pričeli misliti, ee bi ne bile morda dobro iti v stari kraj ter pogledati, kako je tam. To j«* bil eden i/.tned vzrokov padanja v številu onih. ki so hoteli postati ameriški državljani, čeprav ni bil ta vzrok edini. Eden nadaljnih - zrokov. ki je veliko pripomogel k s«»daiijemu stanju zadev r tem ojttra. je industrijalni nemir, ki *ga je opaziti vsepovsod v te;j deželi in ki predstavlja eno izmed posledic svetovne vojne. Ljudje, pos« hno |»a oni iz vrst delavcev, so preveč zaposleni z drugimi vprašanj« ln problemi, ki sc tičejo vsakdanjega živ-I jen ja ter visokih stroškov. d» bi iuieli časa pečati se z vprašanjem natai*aliaaeije. kajti i nana stvar da je želodčno vprašanje vedno prvo, odkar stqji »vet. Naturalizacija i* lepa stvar ter jo je treba pospeševati, a pri tiia se ne sme izgub »t i i r vidika vzrokov, ki so do vedli do tega nedo-statka v tem pogle«lu, ki g« je opaziti zadnji ras v Združenih državah. .Javnosti je ponavadi čisto vs« eno, če je t raj k "avtoriziran" ali ue. • • * Vstanovljeno bo angleško-francos ko prijateljstvo — poroča neki čamopiis. Bog ve, koliko časa bo držal ta lini - . • Italija je dala Avstriji vse. kar jf prosila od nje. S teta si hoče pridobiti aavernika, kk Ki udaril v slučaju potrebe na Jugoslo- Grand Haven, Mich. Vedno naraščajoča draginja bo j v bližajoči se pomladi marsikaterega rojaka prisilila, da bo pričel ^resno misliti, k je t»i si kupil far- I* mo, da si tako zmanjša življenske (stroške. Ker pa je pri tem potreba precej previdnosti, opozarjam j tem potoni vse slovenske farmer-'je, naj bi se bolj pogosto oglašali •z dopisi, kav bi bilo marsikomu ^ v korist. j Ker sc ravno iz tukajšnje naselbine, katera ni tako mala. tudi ne po številu Slovencev, le malokdo oglasi, opišem jaz nekoliko tukajšnje razmere. Omeniti moram. «la tukajšnji fannerji v finančnem oziru dobijo napredujejo. Pred petimi leti mojega prihoda v to naselbino smo imeli zlasti slaba pota. sedaj imamo krasne konkretne ceste; pred petimi leti so se tukajšnji fariuer-ji v«»zili n slabimi, izrabljenimi konji, »tedaj ima xkimi vstak svoj avtomobil; pa tudi v «lrugeni/ se vidi napredek. Mogoče kdo vpraša: odkod ta napredek? Odgovor ua to je: dobre cene za farmerske pridelke, nadalje dobri trgi in slednjič dobre delavske razmere v tukajšnjem bližnjem mestu Grand Ha-venu. kjer si marsikateri farmer čez zimo prisluži preeej denarja. Rojak, kateri se zanima za tukajšnjo naselbino, bi gotov6 rad vedel, kaj tu najbolj uspeva. Priznati moram, da vse. kar se vse je. Tukajšnje podnebje je povsem J steno ornemu v naii slovenski do-fmovtei n« DwWajikew. i Manjii farmer j i se jommjvii u- kvarjajo z raznovrstnimi jagoda-i mi, za katere dobe 400—500 dolarjev z akra. Tudi se tu prideluje precejšnja množina kumar j za te se dobi 200—300 dolarjev z akra. Večji farmer j i sejejo razna žita, čiinur je manj dela. Fannerji ponajveč pošiljajo svoje pridelke z malimi stroški v bližnja večja mesta kot Chicago in Milwaukee. To so glavni podatki iz tukajšnje farmerske naselbine. Kdor si želi podrobnosti, mu drage volje sporočim. Opozarjam le še rojake, kateri si žele kupiti v teni ali drugem kraju farmo, naj si jo vsak sam dobro ogleda. Zato naj bi se slovenski farmer j i bolj pogosto o-glašali z dopisi v tem listu. Vsak farmer naj bi zapisal svoj polni naslov. S tem bi marsikateremu rojaku pomagali, da si po svoji volji kupi farm^. ne da bi pri tem J prišel v roke oderuškim agentom. Toliko za sedaj. Mogoče se v .poletju še kaj oglasim. Želim slo-i venskim fanner jem in farmerieam najboljši napredek. Joseph Žura. R. 2. Box 97, Grand Haven. Mich. I ' Walsenbarg, Colo. j Sporočani, da se je poročil tu v | Waleenburgu g. Gašper Polic, do-;ma iz Fužine pri Reki. Vrnil se je od vojakov, bil je onkraj morja na francoskem bojišču. Izbral si je edino slovensko cvetko, gdč. Mary Brus. iz znane slovenske ro-idovme kot ene prvih slovenskih naseljencev v Wateenburgu. Bru-Isava hčerka se tie sramuje gov o-i riti »tki utf jezika, govori či- ..., .,... ."..:■■■ GliAS NARODA. 1S. APR. 1920 iUUI JUHI ® KBIBLIlKE JEI101E vjtanovljena leta 1s9s. glavni urad ely, mot. inkorpopjraha leta woo. ! GREGOR J. POREKTA, box 176, BI , l»iauiotul, Wash. , l k« »na ud hl-aboonik. box 480 KI v. II i 11 ne«, »ta. JOIIS KITMK, S. K. Box 24, Export Pa. Pravni MMr. JOHN PLAl'TZ Jr.. 432-7th Cm 1 timet, MUL. j« >hn uovkun, 624'2nd Are, Duiath. Minnesota. MATT. PtXiORELC, 7 W. Madison 8L, | » Cki'Ufo. 11L j Združevalni Odtor. Kl'lMtl.r PERI »AN, 6oiIfl St. Clali A v ft. Cleveland. Ohio. FRANK ^KRAHKC, 4464 WaabinftOB St., I>euver, Colo. UKi:l is BAI.ANT, Bo* ion, IVur Avruuc, I>>r»ln, O. Tajnik: JOKKPU P1SHLEK, Ely. | MUiaraota. Rlacajnlk: UKO. I*. BK> »Z1CU, Elj. Minnesota. Blacajatk afiapia krnili anirtniu: LOČIM OOMTEIJLO. Kaltda. Colo, Vrhovni Zdraraik. I >r. Jim. V. Ct HAIIFK. »43 E. Ohio felt reel. N. 8„ PUtak«*«*. I*a. Nadarnilrl JOHN OOUŽE. Ely, Mlnoeaot*. ANTBOXT M« »T«, Aretiu« M. Ho. Chicago. IIL IVAN V AH« XI A, 512« Natrona Alley, Plttaburgh, Pa. \mm atTarl tikajo?« ae uradnih zadev kakor tudi denarne poSilJatev naj m poMilJajo na glavnega tajnika. V«e pritožbe naj ae pofiiljajo na predaed d tka porotnega oilbora. Prt »an je za »prejem uovib fianu* in «plo& vaa adrat ulftka aprtferata naj p.»11 J«jo na »rbovut-gt zdravnika. Jugnalovantika RatoliSka J«*«lnota priporo«a vsem Jugoslovanom aa obilen prlatop. JednoU poalaj« i»o "National Fraternal Congreaa" lestvici. \ blagajni trna okrof $.100.000. (tristotisoč dolarjev). Bolniških podi»or, od frkuduln, in p.»mrtnln Je trpta^ala te nad poldrugi miljon dolarjev. Jednota •tej* okr<»g 8 tlnoC rednih flanovru-tva Jednote ae nahajajo \*o raznih slovenskih naselbinah Tam, kjer Jih He nt. priporočamo vatanovltev novih. Kdor teli postati Plan naj ne zalasl prt tajniku »tlii..i»'tra društva JSKJ. Za vstanovitev novih druStev ae i»a ohrnlte na glavnega tajniki.. Novo društvo se lahko vsanuvl z 8 člani alt članicami. __ ............. — - - -----------------—-*-- IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA. A sea. at. 261. ______April 1st 1920. PORI M''Il.fl I MRLIll ČLANOV IN ČLANU" KATERIH POSMRT MNi: ><► 1111.K NAKAZAN K T K KOM MKSKCA MARCA 1920. , I mrli brat. Jolm Sunicli, eert. št, '•TI. elan društva sv. Cirila in Metoda. s' Calumet. Mi«h. Cmrl »Ine 11. februarja 1?>20. V/rok smili niihoMi.a in pljučnica. Zavarovan je bil /a *1000. Pristopil k Jvdnoti ih»»- :tl. avgusta PKTJ. I ur i I>i-Mt, L»»uis An/ur. «*i rt. Nt. 11»7."is. član društva "»v. Jožefa, | trn \ li*. Colo. I'mrl dne LV». januarja P'20. Vzrok smrti: • tika. Za v aro\ an e bil /a -flOfiO. Pristopil k Jednoti dne PI. maja I Mili brat. John Kol ill, eert. št. iy7:{ti, elan društva sv. Štefana, št. 'Ju l'it»J»ur_ h. Pelina Ciurl dne Iti. februarja V/.rok smrti : i s.i Zavaiovau .e hi! /a sJ.VUMl. Pristopil k Jednoti due 24. junij« P»1H. I mrli ln.it, l.oni-% Siko\*ik. n-rt št. IKW. elan društva >v. Cirila in M < 1 * >• i .i, »t 1 KI v. Min«, liurl dne *>. februarja 1920. V/rok smrti: ra.iui.a, Za%ii'o\»n je l»il /u .fl()00. Pristopil k dednoti dne :t0. juti in IJKKt, I mrl I l>r;tt. Ludvik P«rliuv«o, nrt. št. «e. et-rt. št. 11 bIT, elan društva sv. Janeza kr^ttnka, s'. >2, Sli dm v pan, Wis. Cmrl dne 1»>. februarja 1920 \ ok siurti: influi-nea in pljuenk*«. Zavarovan je l>il /.a -Sl(KM). Pristopil k Jednoti dne 21. tuarea I mrla ^»vtra, Anna l.ograr, eert. Št. 11>7."». članit-a društva sv. An h na. st. 10>, Yoini|rsto» u. Olliu. Citirla dne 2S. januarja 1M20 V/.rok smrti: jetika. Zavarovana je bila za >~>00. Pristopila k .Jednoti K dne 17. maja PKW. I lsisii l»rat, Matija Penie. «-evt. št. 1M."»71 <"litii društva sv. Jojr.efa. 1 Nt vv l>«-rrv. Petina. Cmrl dne 14. februarja 1!*20. Vzrok Min Ti; iiifltnin a in pljueniea. Zavarovan j» bil /a ^2-"»0. Pristopil k .bdnoti dne 2. aprila !!•!>. . I "mrli brat. John IVaaan, eert. št. 19JW1. elan društva sv. Cirila in Me*»x|rt. št. 9, <'aluiuet, Mi_eh. Cmrl dne '.l. tnarea 1?»20. \*zn»k smrti: uiflu« ne« iu pljueniea. Zavarovan je bil za ^1000. Prist«>pi1 k Jednoti dne 21. januarja 1918. I inrli brat. tlrejior Merviidi. eert. št. Mfi. član društva sv. Cirila in Metoda, št 9, Calumet, Muh. Umrl dne 17. februarja 1920. Vzroli nut i :nadnha in jet'ka. Zavarovan je bil za 11000. Pristopil 1 Jednoti dne 18. novembra 190.'!, I mrli brut. Matija Turk. cert. št. rV45.lt, član društva sv. Jožefa st. 4.*». Indianapolis. Ind. Cmrl dne 12. marea 19*51. \'/n»k smrti Ikprtje vode. Zavarovan je bil za #1000. Pristopil k Jednoti dm 10. maja 1906. Vmrti brat. Frank Perko, eert. št. H2•"»*>, član društva sV. Alojzija št :?ti. Com tnauph. Pa. Cmrl dne •"». februarja P*20. \"zrok smrti l>ljn niea. Zavarovan je bil za * 1000. Pristopil k Jeilnoti dne ."» februarja 190."». Tekom meneča marea se je izplačalo kakor sledi: Za pi>sinrtnine članov in članie..................$13.000.01 Za bolniško podporo, operacije, odškodnine in odpravnine .................................. * 7.."»92.4! Skupaj......*20.."»92.4f Z bratskim pozdravom.* Joseph Pishler. gl. tajnic NAZNANILO Priporočila in*nasveti z ar prihodnjo konvencijo JSKJ. K«-r je razprava ]h» br. Joseph nei PisliU-rju za to že odprta, hočem žel j podati nekoliko nasvetov članom }To JSKJ Kdor st- ne odloči in le ča- se | ' ka ter drži svoje misli sam zase, šk< takemu je težko ustreči, ako bijnil mu tudi hotel kdo ponia^ati iz za-./tl drejre. Čolnar, pred no se vstsle Vjjm čoln. dobro jireišče in ]>regleda. če j or je vse v redu. da ni kaj pokvar-jjo. jenejra in če ima Vesla pri sebi.|pa Tako je treba ::;di nam dobro-vs premisliti. jtreiino izrečemo be-'ak sislo. I ni Včasih prem i<šl ju jeni. kako sesu nekateri člani drugih organizacij |sk zanimajo za organizacijo s teiu.'te i da dajejo članstvu nasvete zgodaj te ' |>red konvencijo. JSKJ. ima pre- zn eejsnjc število članov, ako pa ho- ( i čemo. da pridemo vsi na vrsto, je sk t I treba, da se za časa oglasimo. da(gi > bo mogoče priobčiti vse nasvete v gl ' glasilu, ne pa čakati zadnjega tre- iz J nutka. Nikdo naj ne ovrže ali kri- vi - lizira. eea, ta ali oni nasvet ni do- m Uer. ker bi potem ne "hoteli elani s« izraziti svojega mnenja. Čini več lx nas oglasi, tem boljše bo. -'pi I'.vo ne bodo v>i nasveti dobri, tbijiii - l»i jih moirli odobriti delegati na si konveneiji. vzeli pa 1»mIo v pre- v 1 tre« najboljše nasvete in čim več 1> u i bo takih, tem lažje bo delo dele- » gatov. •j il Pri po rot" a i u delegatom, da nh-11 pravijo pravila, da bodo kolikor i. uajlH>1j odgovarjala vsem. da n*- v i: h.» potem takoj po zborovanju x n'trdta splošnega glasovanja. Ako/ hočemo gledati mi korist vseh!1 t. moramo pomisliti, da glasovnice 1 i: tudi stanejo velike svote. prvič r ' -k. drugič jih je treba razpo- '' via*i na vse štiri vetrove. Ako bi n izvirale kot studenec k izpod liri- 1 i: b.t, ali pa če bi rustle na drevcsih.;s II Ni bilo dobro. .. ; 1, Delegat je priln»dnj«' konvencije v. naj dalje ukrenejo, da l»osta pri . ja krajevnih društvili tajnik in bla- 1 0.! irajnik poti poroštvom, da m* l»o /.amoglo biti nobeno društvo o-:a škodovaiio. Kakor je razvidno, so o. zdaj poti poroštvom društveni u- « radniki le. da ne morejo oš.koUo-vati Jetluoto. za društva >e pa ne iJ O. Cenjenim bratom priporočam.1 ti da naj dobro premislijo pri volitvah deh gatov. Slišni! sem že govo-a. riti o volitvi delegata: "Ta je ►k i najlmljši. ki zna govoriti kakor ut i kak iiH M'iar." l>rugi je rekel: j "Ta bo najboljši, ker je lepe Jhi- . bi sTave in lejM' rasti." Po mojem >k lnneuju naj se ne gleda na to, ali ►il je delegat velik ali majhen, naj ima zakrpane h.ače ali pa nove iz * hi najfinejšega IJa«ra. naj ima zobe ' »k bele ali črne. ker ni vse zlato, kar 'vm- sveti. Volite delegate po vašem ' j mnenju, da boste prepričani, da 51 bo zastopal in izvršil vašo nalogo. • . _ i 1 :iki mu jo lw»ste naložili, ila bo v ^ "c | priti in korist bratsfa. Na prihodnji konveneiji bo tre- 1 la*;ba razvozi jat i vozel, ki se tiče t,: /.»Iruženja. da bo članstvo na jas- ! nem. ali sc bomo združili v eno j . i ' eeloto, v eno armado, eno trdnjavo. ali pa bomo korakali svojo pot fin • " naprej. | PrijKiroeal bi, da naj članstvo zbira .vse nasvete ter naj dobre jvpošteva. | Mnogo se bo slišalo nasvetov.' tikajočih ae uprave. jw»dporc. raz-redov zavarovalnin, združitve itd.' .Vsi ljudje še niso bili ene misli I nikoli in tudi nikoli ne bodo. radi I tega imkio nasveti različni, a pisa-,ko ni pa jroiovo v prepričanju, da w> bo organizaciji in članstvu v korist. ^a.;S tem nasvetom p«Mlam tudi jaz in- članstvu svoje nazore v presojo in] la* vpošteva naj se. kar je vpošteva--ra- nja vr«slno. j moj IVva in crlavna točka kot vidim j a j-1 je : združitev. O združitvi je bilo Če. ž*' toliko govorjenja >n pisanja. t j|(l;da m1 ne izplača ponavljati stare !stvari, pač pa delovati in spraviti. Ivadevo v red. Ako se mislimo! | združiti in ako je združitev sploh j mogoča, ker eni trdijo. «la ni. naj . j se združimo čim preje, v nasprot- nem slučaju pa vso misel ua^zdru-žen je naj se opusti. <1 združitvi se ^ govori že nekaj let in vsa ta leta ^ se lahko smatra, da so bila na 'škodo JSKJ.. ker prirastka ni bilo jnikakega. Seveda. ak«» je ravno združitev tega kriva, se ne da do-j gnati, gotovo pa je. da ravno one. ! organizacije najbolje napreduje- .P* j jo. k oje se v to niso nič mešale, in l.i< I pa tiste, katere so se. a jim je pri si vsem to deveta briga. Zato pa. v ' ako se ne more priti do združitve'd i nikakor, ali pa vsaj v kratkem ča- in sit ne, je dolžnost konvencije pre- tr, 'skrbeti dobra pravila, potom ka- pj . (terih je napredek zagotovljen, iu jj i temu oziru ]»osvetiti največjo po- - zori lost. Ilolniška podpora, oziroma njen . ? sklad, dela JSKJ. kakor tudi n sila. katera nas vedno sili v vedno r J večje izdatke., ko j a nas polaga v «] č bolniško postelj. Marsikdo mi bo r >- ugovarjal, češ, temu ni tako, stari n I ljudje so vedno bolj trdni kot pa )( ^ mladi. A t<» ni res, ta trditev hi, r bila mogoče umestna pri ljudeh. ] kateri eelo svoje življenje ne trpe j, ,, veliko ali nič. ne pa za naš narod, j 0 Slovenci. Hrvati in drugi, kateri ( , j tvorijo JSKJ.. smo v splošnem na- r««d, ki mora o,| zgodnje mladosti f - do pozne starosti delati najtežja . . dela no premogorovih. rudnikih. . . > livarnah, mdotopilnicah itd., kjer ( ',. pitati vsak že skoro v mladosti ^ 1 'skoraj vso živl.iensko nn»č. kjer si že v mladosti nakoplje raznih 1m»- ;lezni. katere s,- iiotem |M»javljaj<» I1' . ..." I vedno bolj s starostjo. iu sicer ' ii . ^ J ___ | ( liujše. čim starejši je človek. Po- - leg lega pa še zapravlja v mlado- ' sti svoje zdravje z nerednim v/i- i i»- * vaiijeiu pijač iu kajenjem kar vse < ^ vpliva na starost. Da je to resni-(* ca, se b<»do lahko delegatje J»•'*•- t i>- .. ,. . ... . ^ pričali" na konvenciji, in to potr- . juje tudi dejstvo, da vladajo sile- , »ne razmere pri drugih orgnniza- t u.' 1 ' eijah. katere imajo za bolnike j strožja pravila kot JSKJ. Ako se1 u- , i ii' . ^ narede tudi strožja pravna, uvo- ^ mini. 'da l»i 1»i• kaj bolje. Poitia-»r j guno bo mogoee nekoliko, v koliko pridejo \ jx»štev simulacije in še to. ako jih bodo društva z vso m . , ,, - 1 j. re^n«>stjo vpostevala. I rt tem pa ne I»»h|*» izviAila iflavnt* nalojre.! aj i .* preprečiti doklade brez drugih iz .. i I - • v- pnpouioekov m ti so sledeči: A o- j vopristopli naj hi bili deležni pod-, ar . . i pore. za revuiatizem sele po s«*stui m .. . ..i j mesecih po pristopu, ker ta bolezen ie najbolj sumljiva, da ž njo o. . . . pristopajo v orjeanizaeijo. fas. v i katerem je član deležen podpore, naj bi s.- zvišrfl iz setlem na deset *e- dni. PodiH»ra naj bi se plačevala ce za detet dni. kdor pa bi bil manj • bolan, ne bi bil delcžell podpore. ii o „ * . | Ce bi pa bil dalj kot deset dni pa naj bi s«, mu plačalo od prvega i dne. Mislim, tki na ta način bi marsikak da h podpore odpadel, vo , - - , - , 1 elan pa ne bi zanašal nanjo, ker danes s»* v fahriki več zasluži. ^ j Ta nasvet bi Je«lnoti veliko pomagal iu s tem bi se ognili dok lad. j »Marsikdo mi b.> ugovarjal, da ne sli svet,,j*MM Prav- toda, kakc»r sem že| j. omenil: kar je za vpostevati. naj se vpošteva. kar pa ne. naj se za-( vrze. ^ I Prihodnjič sc zopet oglasim o drugih točkah pravil. ,a/| J»»hn Pezdirc. iu I i tajnik društva št. 61 JSKJ.. j Reading. Pa. inii _ , . ,,,J Vetoi ogenj. i Ciospa (kuharici, ki je prišla ,re'ravnokar z dežele); — No. kaj jjj mislite, o naacni ognj šen na plin? ,MOJ Kuliariea : — Rečem vam. da je „h nnravaant Čudovito. Ogenj na uij ognjišču ni jtogorel že ecli teden,j ot- f*dkar sem prišla sem. 1 Zarota je tičala za morilnim škandaloma Stefan friedrich, prejšnji biadžarski vojni mini STER, 0BD0LŽEN UMORA GROFA TISZE. — ENA MADŽARSKA STRANKA JE PODPIRALA ASPIRACIJE PREJŠNJEGA KRALJA KAROLA, DRUGA PA ONE NADVOJVODE JOŽEFA. Piše Eugene S. Bagger. V kratkem sporočilu iz P»udim- si pište se je giasilo, da je bil stav- nj l.(eu pred vojno častno sodišče C šiefau Krietlrieh. vojni mi-lister p« v lliiszarjeveiu kabinetu ler vo-' 1 • 'diielj kračaiisko-narodne stranke! te in sicer radi sokrivde pri umoru, v< grofa Tisze, ogr. ministrskega \< predsednika ter enega izmed vo- | dilnili jmlitikov iu diplomatviv v št eciitralni Evropi. Za one. ki so zasledovali kari- t; ' jero jmstolovea Krietlricha. ki si P ij<- priboril svojo pot iz obskruno- h i sti na stališče dejanskega dikta- J' torja svoje dežele, ne bo prišla' \est o njegovem padcu kot prese-j nečenje. Friedrich predstavljal11 . namreč najčistejši 1 p majhnega t pustolovea. katerega je vrgla usu- 1" da v veliko večjo okolleo k«.»t je a i, <«r. sani in kojega edini kapital je <-i i njegova velika volja do moči v t ^.družbi z moralično zaspan osi j o o- a ii rili krog njega. (Hi je bil eden iz-i' » med ljudi, ki se drže principa, tla'« i.amen posvečuje sredstva. ' > Predno je bil Friedrich stav- » 1 jen pod obtožbo, se je vršila veli-j 1 kanska kampanja proti njemu in t in sicer ol časa poloma komu -j Zii stičnega režima Ii«'la Kuna naprej! hi\t* naiiaja Madžarska v rokah be-; j b*ga terorja brezprimerne okru-| tM losti. katerega votli tolpa junker- skih politikov ter rojalistienihj M!" častnikov stare avstro-ogrske arid. .... ... . . made m koje cilj je ustanovljene ^ inje habsburške monarhije ter - voina osveta proti zmagoslavnim laj i . • £a 1 sosedom Madžarske. • Metode, s pomoč jo katei ih se zasleduje ta dvojni cilj. obstajajo iz umorov v masah, plenjenja iu mučenja ter se ceni, da so do ^preteklega deeembra takoxvane L« le čet, katerim poveljujejo ve-— činoma mladi aristokrati pobosile. postrelile, preteple ter drugače šla mučile do smrti več kot šest ti-;aj soč oseb, kojih zločin je obstajal n? le v tem, da so pripadale židov-je skemu rodu cli da so nasprotovali* 1"? fevdalno-monarliistični resta--n. Krači ji. ' Dva voditelja v taborišču belili straž sta admiral Ilorthv. nekda-' nji mornariški pr.hočnik cesarja "l1 Franca Jožefa ter eden i/med d i: poveljnikov avstrijske mornarice t *r Štefan Friedrich. .Moe prvega Vl temelji na beli armadi, kateri po- vtljuje. Moc tlrugega pa na njego- \em opri»jeinu na šovinistično ter I loti-semitsko drhal jo Jimlimpe- t'' šte. Do novejšega časa sta oba so- delovala v grdi nalogi, da zdrobi- ta na Madžarskem demokracijo s "» pomočjo priprostega procesa po- J« bfjanja demokratov v masah. Vr- jttno pa je bilo. da bo prišlo med j obema do spora deloma radi oseb j Pega antagonizma in tudi radi za- jničevanja, katerega je aristokra tični Ilorthv goji do jdebejca Friedrielia. Na dnu tega osebnejra si antagoui^lna pa stoji jiolitično u , dejstvo, da delujeta oba za povra- s tek Habsburžanov. Ilorthv je ^ agent odstavljenega kralja Karo- x ; la, dočim vodi Friedrich stranke ' 11 iiadvojviKle Jožefa, ki istotak« 1 1 . .ti I stremi po grški kroui. V zadnjem ^ - času se je obrnila sreča na si ran . i I . j Ilorthv'-ja. ki je bil imenovan re- ngentom «»d strani fak»- narodne r j skupščine, ki je bila izvoljena s - i sleparstvoni in terorizmom. Več x .' kot vrjetno je. da Ilorthv pora- [ i i bil grofico Almassv k«»t sredstvo, i .jdii se spravi Frirdricha s poti l I To pa seveda ne odvzame nič vred i ; nosli njenim dokazom proti temu I .1 pustolovcu, ki se je dvignil tako ■ visoko. r, Svet izven Madžarske je čul o | Fried rich u prvič, ko je stopil na . čelo madžarskih zadev kot mini-nlstiski predsednik, inicp ttan od j i.'enodnevnega diktatorja, nadvoj-i.j vode Jožefa. To se je zgodilo po--. t» m. ko je bila zmerna soeijalno- i j demokratična vlada Peidla strmo-»Jglavljena oil belih častnikov, ka- »• tere je j»odpira!a ruinunska arma- . a da. — o Značaj Friedrielia se kaže naj-bolj v načinu, kako je proglasil r.' s\ oj nartop. Na »Ivorišču kralj«' >- v» palače se j»i nahajala enega ■i d ne velika množica kmečkih dr-»džc-.vnih poslancev, ki so čakali tam. a | da se l»o nekaj zgodilo. Tem de-»-j putacijam j»' Friedrich naenkrat »- objavil, da je bi! imenovali minili'sirskim p red sedli kom iu da je bil »- odobre noti zavezniških zastopni ii kov. >-i Priznanje o»l strani zaveznikov se je zd»-b> ^[adžarom kot magič-s-'ni ključ k boljši bodočnost i in rt j Ftiedrieb je zmagal. Zaman so Si < zavezniške nfsije pozneje 7»rote-stirale ter izjavljal«', da ga niso. .- nikdar priznale in Friedrich s«» j«'j io|je polastil sile s pomočjo laži ter, postavil po robu celemu svetu, pj j Odnošaji med Friedrichom iu| c- Rumunci so bili kaj čudni. Zadnji il- dvom, da so mažarski "beli" ne r-'le povabili Kumtine v deželo, t črnih | več jih dejanski podpirali, je bil r- lazpršen vsled baliaiij slednjih, e-jiirez pomoči rumunskih okupaeij-i*r ; skill čet bi se Friedrich nikdar ne m mogel dvigniti na svoje mesto, a ' kakor hitro je bil v setll, je bila se zanj navzočnoset Rumuncev zelo' a-j mučna. Madžarski liegnnci na l)u-ja i aju priznavajo sami. da je bila lo romunska armada mojster v ple-j ne njen ju iti ropanju, da pa se je e- kljub teinn spo<.lobnej.še obnašala le. ter preprečila še večje izgrede od ee! strani l»elih. Tako se naprimer] ti-i domneva, da bi "črne stotine" al Frietlricha vprizorile velik" mo-v- r^jo med Židi. če bi ne bil » Ru- I a-!n;nneev v mestu, a-! Friedrich s* je obnašal kt»t *e 1 more v takih okoliščinah priča-ih i kovati od moža njegovega kali- tbra. Proti Rumunecm se je delal |zelo ponižnega, dočim je pref prebivalstvom grmel proti "bar- I arskim \ lomilcem". I »il j-' L-elo t« ko iicsratiH'1), da je dol žil po odhodu Rumuncev organiziram-oelavcc. da -o posbivali k«»t v«»>l i iki romunskih čet. Resnično ri.zinerjc med Friedrichom in Ku-liiiuuei je najlažje presoditi i/. Uitjstva, da j - bil strmoglavi jen v j ti eiiutku. ko so Rumunci tnlšli.^ ' Od prvega pričetka j»' obstajal upliv Frieilricha na drhal v l*»u tlimpešti i/, deiuagoštva na.ipod-, lejše vrste. /.nti-seiiiltizem. ]»•»-vratek kralja, osveta liad- zavezniki. — to je predstavljalo glavne- vsebino njegovega poslaništva. Kako ho i/padel proces proti . l>'mu demagogu Fricdrichu. j»* t«-ž-ko ugibat':, a na temelju dokazov, katere je predložila grofica Al-„ massy, je skoro gotova stvar, da je on za počel umor grofa Tisze. 1 KAKO GRE NEMCEM V ITALIJI? i- u Rim prvo nemško mesto. Na v-a seli oglih slišati govoriti nemško 0 i-ii malo manjka, da se ti prvnro" i. sto ljudstvo odkriva če zineš ka- ko nemško besedo. Kakor čudovite prikazni jih ogledujejo po" r nosni Rimljani ter se jim klanja-( jo ne samo v trgovinah in hotelih, marveč tudi v uradih in povsod kamor s«' prikažejo. To je znak II nazadovanja laški- zaveti in pri 1 poznanja, »la je tujec proti kat»'" renin s»» pred dvenii b-ti nastopali s še z večjo brutalnosljo. premagal vs<» italjansko samt>zavests Nemci. i! ki so v nasprotju /. našimi vojaki <»• v njih deželi ropali in morili ka l i. kol* najhujši barbari, vživajo »la-■il lies v Italiji največje spoStevanjc. m Kar prihaja i/ Nemčije, pa naj b<» 10 še tako mah»vred!io. ^e /di Že vsle.l svojega izvora Italijanom nekaj posebnega. Nemške knjige, nemški listi, nemška peresa, nemški svinčniki. sploh vse kar more Ncmei-ii- . ... ja danes izvažati, zavzema na it:s" Ijanskeiii trgu prvo moto ter s-^ plačuje z dvejno ceno. d»»čim s»-zameta francosko. ang!»'ško iu amerikansko blago kot manj \ " redilo. I>«» svoje lastne imlustri.i«-ii- Italijani, sploh uimaj<» spoštovan" a- ja. Tako je v»»jna napravila Nemcem v Italiji največjo reklamo in v tj Italiji sta se našla v bratvkem ob-^•j jemu n a šil najneizprosnejš i sovražnika Nemec in Italijan. |e- iških diplomatih. Rokopis le knjiire je bil tekom vojne drago-J 1» ena informal ija ameriškim vlad-j l im krogom, iti celo predsednik . J Wilson je črpal iz nje podatke ..'predno j»- nastopil na mirovni 11 11 konferenci kot zagovornik malih " narodov, posebno pa našega jugo- , .. slovanskega naroda, bil . . . ^'si nevvorški dnevniki, najvee- ji svetu, so bili polni hvale o , e leni delu. VsJ se strinjajo v mne-t i ju. da je to ena najboljših M lila najtenieljitejših vojnih knjig zad-r|(,'iijcgn časa. Dr. (ioričar je preveč skromen, ilia bi hrepene! po hvali in prizna-de-j'i11- V najv.-čj«* zadovoljstvo in je zadoščenje m:i j»*, da j»* mogel koala lička j pripomoči k boljši usodi in od boljši bodočnosti našega naroda nerj Sveta dolžnost vsakega rojaka ie j». da si to knjigo nabavi ter p« no" ponosno pokaže tujerodeem. A me Fin- .. . . .... 11'kancem, ccs. moz. ki jo j.» spi sal. je naše gore list. In njeirovc «e * č«. informacije *»> igrale važno nalo ali- go v svetovni borbi, ' ,. i J [viti. »la bomo storili naš»> bratsko dolžnost. Konvencijo, katera se bo! vršila to let«». čaka velika naloga.[ da se pa naloga reši v prid član- tvu in Jednoti. je odvisno od na* •"•laiiov i" članic. Zatorej se mora-s !iio že sedaj pripravljati, »la bouv»| našo Je»!m»t<» pripravili do naj-J b«»ljšega napre»lka in na stališče, i katero bo mlirovarja'o državnim" /akoii«»m. Zatorej, bratje, vsi naj sejo dne 1H. aprila! Vas bratsko pozdravlja Frank Zorič, tajnik. ) Cleveland, Ohio, j Vsem članom društva *v. Janeza Krst ni k a št. :17 JSKJ. se naznanja, da se v polnem številu vth-le/ite seje, katera *«• vfši v na-»f vadiith pr»»st»»rih. ker imamo več d važnih stvari na cliirftmn re«iu.! ilti se r.-šijo članstvu v za»h»v«»lj-m»st. Zato se ves pr»»si. da se vde-kžite v polnem številu, da ne bo |x»tem kakega nejiotrebnega pre-' rekanja. Prosil bi va* tudi, bratje, da se l«»lj p»»g»»sto vdelciu jete j nej. ker to leto je konvenčuo lel«> in m- nam je tre4»a dobro pripra-1 Hffifiiw;^'^- • i * . »• -r f | MMuiviinnnnnB •^^B^SiSflSSMBBfifi^SR Spomladanski i izpuščaji g j so zelo neprijeten leinč in porzroia- ■ jo skoraj n«urena£ajočs bolečine ia M trpljenje. Rizna.ru so v tied svojih B srbečih lastnosti in vsled trdovrat- S nosti za zdiavljenje. To povzroča S nečista kri. Očisti kri potem vpo- S rabe g Cevera's I ! j ^ Blood Purifier i iS (Severovega Kričistrlca), ki je pri- S ■ znan kot regulator sistema ni po- H 9 maga naravi v izločevanju nečiste S B kri ter tako odpravi mehurje, rane, S ■ izpuščaje, priSče m splošno hiranje, g • 2 Poskusite ga. Naprodaj v v«eh g j S lekarnah. Cena $1.25 in Sc davka, g t ^^BHHHES^S^SBBi ! Iz Št. Petra pri Grabštanju.^ j Slovo so vzeli <•:! samskega sta-jiiu in stopili v zakon:: Alojzij Trabe z Marijo Stulčnik, Matija »Lipnik z Ann Volavčnik in Kova-r-ev (iusti 7. Barbaro KiuzeL postane potreba i-pii dalje razširjenega poduka o pri pomori v slučaju nezgod se bolj oei vidna. kajti ta poduk ob enem prepreči nezgode same. » Iz Grabštanja. Več naših kmetov je bilo tako j nespametnih, da «b> v ('cluvce. Ti . njihovi otroei morajo sedaj v t V-Ilovcu stradati. ko jim bi ne bilo treba, ako bi jiii bili dali v šolo v Velikovee. V uašem kraju je mnogo nepo-| stavno žigosanih bankovcev v prometu. Žigosani so s štaiupiljo 1 župnijskega urada v Mežiei: • 0-krogla štainpilja novi napis; nemški Pfarramt in Miess in spodaj slovenski kn. šk. župuištvo Mežica.) Sumi se. da je eden izmed vofkswehrovcev pri ropanju v Mežici ukradel župnijsko štampiljo. sedaj pa vtihota.plja eno- iti dve-kronske nemške m\žigosane ban-kovee i/, pasa (cone- 11 in jih /.i-gosa s to štampiljo. Mnogo bankovcev je v prometu ki imajo na-j mesto pravega nagega koleka prejšnje avstrijske ali srbske i poštne znamke. Treba je. paziti izplaeane. so bile za poškodbe j vsled nezgod doma v hiši. kar predstavlja znatno večji'odstotek kot za druge vrste nezgode. V Chicago je leta 1910 umrlo 305 o-trok vsled opeklin, dočitn je v New Yorku 179 oseb izgubilo živil jen je vsletT nemarnosti v rabi ! vžigalic, sveč. itd. i i Preiskava o 29.084 nezgodah v; :Chicago je dognala skoraj nevr-j jetno dejstvo, da izmed teh je bilo 15.241 domačih nezgod. Leta 1916 so padel po stopnicah povzročili smrt 1149 ljudi in stalno [poškodovanje 4000 drugih. j K temu prihaja velikansko število pocestnih nezgod, katero šte-v-lo raste vsake leto vsled naraščajočega prometa motornih vozov. Ceni se. da avtomobil:, pocestne I železnice in drugi vozovi povzro-Ičajo 15,000 smrtnih nezgod na le-Ho. Xefatalne nezgode pa so de-1 st t krat večje. To vse dokazuje, da je program Rdečega Križa za prvo pomoč i vreden splošne podpore. Ce se ra-izun tega pomisli, da nezgode po-' menjajo tudi veliko izgubo denarja in gospodarske izgube časa. ftvi pomoč pri industrija!-S I nb nezgodah. 'K _ kii Tovarne in delavnice, male in ve-,ln like, polagajo čim dalje večjo vaš- jNt I sumt na nasvete Rdečega križa, j,jC 1 __vž treba^groba, oseminštirideset ZM ' r- 7 I .milj dolgega, da bi se pokopali;1 I vsi moški, ženske in otroci, ki so 'se ponesrečili vsled nezgod v tej;v^ ' deželi tekom devetnajstih mese- x '1 j ee^ Vojskovanja z Nemčijo. Pri- ■ jbliziio 126.000 ljudi je v omenjeni < <-' 'dobi izgubilo življenje vsled ne-• žel zgod. In nad 2,000,000 moških J««, ženskih iu otrok je zadobilo tako;to težke telesne poškodbe, da so bi- st' b preko štirih tednov nesposobni z,-. delo ali pa ostali poškodovani■ K< jze vedno. Izgube vsled nezgod najvr j It to znašajo dvakratno število !zu i vseh ubitih ali ranjenih vojakov j in j iu mornarjev tekom vse vojne. na 1 "Nikdar poprej", rekel je Mr. _ Price v govoru, v katerem je pred gi nesel gornja dejstma. "se niso de- 3 lodajalei in resni drža ljani tako 9 zavedali kakor sedaj, kakega po- Sj mena je ta strašna izguba za in- 53 dustrijo in za družbo. Najvažnej- 9 še dejstvo, ki izvira iz desetletne- 9 ga organiziranega napora za pre- 9 j«rečitev nezgod, jc nepobitn: do- U k««, tla j«* mogoči odpraviti triiM četrtine vseli smrti in poškob vsled j 9 nezgod. Le za eno tretiuo <-e da19 znižati število žrtev s pomočjo 3 mehaničnih svaril. Ostali dve tre- H i itini je mogoče doseči le potom 9 vzgoje in organizacije". |j| Ravno tako kakor vzgoja in or- 9 ga niza ci j a bosta znižala število H nezgod, ravno tako poduk za pr-jS vo pomoč (First Aid i oblažuje ■! resne posledice onili nezgod, ki B sc godijo. Agitacija Ameriškega S Rdečega Križa za razsežno pod- m i učevanje o prvi pomoči je imela ■ dobre uspehe, kar je bila organi- H z i rana v 1. 3910. Do konca 1. 3917 S > se je povspelo število kurzov za i B , pomoč na 55.000 iu od pri-'etka B ■ razširjenega mirovnega programa H obrača se večja pažnjo na vzgojo 3 v tem zniishi. kakor kedaj poprej. S > Velika industrijalna podjetja pri- S i /navajo velike koristi takega pod- & i učevanja in tudi manjše delavni- & i ee kažejo čim dalje večje zanima- ■ Li.je za to stvar. Nekatera velika 3 - podjetja, kakor jeklarne. ki imajo! g ? svoje lastne bolnišnice iu redno|fi i nameščene zdravnike in bolničar-jfi - he, so doknaduo uvedle take kur- S - ze za poduk o prvi pomoči. ■ ludustrijalni poduk za prvo po- ■ 1 moč ni le važen za nezgode, ki se g t dogajajo v tovarnah, ampak učm- ■ - kuje blagodatno tudi na vsakda- p r nje nezgode doma pri ljudeh sa- ■ p mili. Član družine, ki se je izuril S I v prvi pomoči. bo znal seveda I v porabit i to svoje znanje, ako se a kaka nesreča pripeti v njegovi 1 i- družini. I Pri tej priliki ne bo odveč o- 1 menjati veliko razmerje onih ne- S zgod, ki se dogajajo doma. Ena it izmed največjih zavarovalnih , i- družb v Združenih drŽavah poro-v ča. da za leto uazaj 28 od sto tir- -l- j ate v na zavarovalnini, ki so bile a --- II maeijo. ki je obstajala pred lie- I n kako 100.000 leti. a Večino tega materijala je do-i ° Lil pri preiskovanju doplin iz vap-h uenca in preostanki živali so bili trdno vloženi v zelo trd kamen, iz l~ katerega jih je bilo mogoče izkle-IU si't i le po napornem deln. Večji del zbirke je privedel nazaj v mu-■a zej v velikih kosih vapnenca in e* treba l>o dosti dela. predno se bo kosti izločilo iz kamena ter ugo- -lovilo njih znanstveno vrednost.« Kar pa je na razpolago že sedaj, i r" iram kaže. da sta stanovali na Ja- - maiei preje dve vrsti velikanskih M gladavcev — in to so bile živali l-ni velikih teles, počasnih kreteni ter e- potomci slienih živali, ki so žive-a- le v San Cruz Formaciji v Pata- 1 se goniji. Našel je tudi ostanke prej- { a- snih želv in krokodilov. ni Poleg fosilnih preostankov ži- I a- y«*li je naša ekspedicija številne : hd rnanj znane in še sedaj živeče ži-se valake oblike. Ll- Kapitan Anthony je prinesel s , Lo. I seboj nazaj več kot sedemsto raz-, le j Učnih vrst netopirjev ter' veliko »bit-kn PMttilnr in ntifi. D^, MM,' V Zapadni Indiji so našli fosile, tc je kontne ostanke, šivali, kale-. ; rih dosedaj znanost še ni poznala. 1 Sledovi izgubljenega kontinenta. 11 --I ^ Kapitan II. E. Anthony, pomož-. n: kurator Ameriškega muzeja za naravoslovje, se je ravnokar vr- ti i;il s št trimesečnega raziskoval- p nega potovanja po Zapadni Indi- ii ji. Naravoslovei so se vedno bolj u pečali za problem, kako je prišlo h življenje na te otoke kot za ži- n valsko življenje ua teh otokih sa-'v rao in sedaj se je kapitan "An tli o- * s. »•v vrnil z obsežnim materijalom' d v tem oziru. j e Gletle različnih teorij, katere :b se je spravilo na dan glede nasto-' d pa življenja i*a teh otokih, je re- zj kel kapitan Authonv: ž< — Izprva se je domnevalo, da so otoki, ki leže izven meja stikov !• s kontinentom, oeeanskega izvora z: ii da so nastali vsled delovanja j z, koral ali ognjenikov, ki so jilijli dvignili iz morske globine. Ce bi j v pa bilo to res. bi bili otoki prosti ji: vsake oblike živalskega življenja' z izjemo onih letečih oblak, pri- I' dejo na še tako oddaljene otoke n vsled delovanja velikih viharjev 1« in tako dalje. Dejstvo pa je, da z, j* najti ua teh otokih tudi draga n oblike življenja kot so te. d Sesa ve i so najslabše zastopana š« skupina višje stoječih živali na o- g tokili Zapadne Indije, vendar pa p vključujejo vrste, o katerih s«* k hdikod omneva, da bi morale ua- C leteti na velikanske težkoče in o- n v ire. predno bi mogle prebresti z ti.ko široko morje ter se nastaniti u eia teh nanovo ustvarjenih oto-, ,t kih. Iz tega vzroka nudi tudi fav- v na otokih Zapadne Indije dosti upore za napad ua celi tozadevni « problem. n — Po vseh otokih Autilov, to v jc otokih Zapadne Indije, je naj- r t. raz ven netopirjev le malo vrst s s< saveev. Značilno pomanjkanje l te vrste živali je predstavljalo n predmet številnih razprav med u- d tenjaki. Fosilni preostanki sesav- z ee\. katere so našli na Porto Rieo s ii Cubi. j»a nam kažejo možnost, j da je imela Zapadna Indija nekoč 1 veliko več različnih sesavcev kot c pa jih ima danes. v — Ti fosilni preostanki, ki so \ zelo starinskega tipa ter čudnega v izvora, nam kažejo, da je morala i nekoč obstajati bvezu med otoki t Velkiih Autilov iu da je moral i obstajati takozvaui Antilski kon- i tment, če ni bilo celo prave zveze z ameriškim kontinentom ob kaki i prejsni geloški dobi. Ta konti- I nent, če je ol>stajal je moral le- i ži ti v Mehiškem zalivi, ter Kari-bejskem morju ter se stezati od i v/, t oka proti zapadu. Ta koninent < j« moral predstavljati važno rna- ] so zemlje, z velikimi rekami ter i , visokimi gorami, ki so se dvigale i i tio 20,000 čevljev ali še višje nad k uiorsko gladino. Ko so ga vprašali glede možnega obsega tega kontinenta, jc ka- j i pitan Anthony odgovoril: , — Proti iztoku se je najbrž raz-i tezal do Danske zapadne Indije, . k je prišla pred kratkim v last t Združerfih državah, a proti zapa-i du se je moral nahajati njegov i konee tam kjer je danes Central- - i:a Amerika. Radi strategičnega . položaja otoka Jamaica z ozirom . na eeutralno ameriško celino in i. radi možnega obstoja Antilskega o kontinenta, bi bilo nad vse važno o preiskati Jamaieo gletTe možnih - fosilnih preostankov sesaveev. Q Kapitan AntHon je bil zelo u-& spešen pri takem raziskovanju I- ter bil v stanu na zadovoljiv nail č;n podpreti svoje prepričanje, da bo mogoče najti tem otoku pre-r ostanke preminulih sesavcev. Po-j. sicčilo se mu je najti fosilne sesav-i- ce, ki so povsem novi za znanost o in ki so spadali v Pleistoeen for- 0 - )i Ta pogodba Je bila naperjena >i proti sovražnikom in Jugoslovani >- pravijo, da oni ne morejo razume-ji t;, zakaj naj bi se uveljavila naje sproti zavezniku in kako naj se >r uveljavi in po komu. Dalje oni na-1- v a jajo, da je priznanje od strani r- Združenih dežav italjanskih za-»r htev glede Albanije odviselo od lo sprejema Wilsonove črte in da se w le t|Uto,pris3lvue "pravic" v Al p- b*njji p^ikor ^ne bo nreničilo, MJryetlPN^'JIMitii londonske "Times" o jadranskem vprašanju. Lundoiikki "Tiiut ^ * jc prloU'il. na uvcMlem mestu ta le članek:j Kočljivo vprašanje o Jadranu in razdelitev prisianišč. obal in, otokov vzdolž vzlKMlue obiili med Italijo in Jugoslavijo, je že približno dve leti vzbujalo pozornost diplomatov štirih držav. To vprašanje je uomplirirano radi etnugiafičnc raztreseuosti italjanov na eni s. rani. ua drugi strani pa radi odnošajev med pravoslavnimi Srbi in katoliškimi Hrvati iu Hlovenei. ki so se združili v svrlio ustanovitve troetliuega kraljestva. Ono je komplicirano i -»pričo dejstva, da je večina obrežni dolžine vsted njene raztrgano^ iz zaledja inpristi-piia za trgovli.ske namene. To je geografičen faktor, ki jako resuo vpliva ua gospodarsko veljavo jugoslovanskih-pristanišč, kakoi ^o Š.5»enik. Split. Dubrovnik. v!a, eelo Kotorska Inka. Ta problem j«* t«**:i bolj te"žnven vsled zgodovinskega dejstva, <»a je bila Veneeija v«*čstoletna irospodariea Dalmacije. Končno pa je to vprašanje zapleteno tudi zategadelj ker so Velika lir.ianija. Francija in Rusija podpisale dne 26. aprila 1915 londonsko pogodi to, na temelju katere gotov k kraji iu številni otoki j.a v /.hodni Adriji pripadejo Italiji in to samo iz strategičnih ozi v in v svrho da i*» vsosobijo braniti svojo svojo izvanredno nezavarovano zapadno jadransko oba! proti eventtielnim napadom s strani Av>»tro-0^t-vke l»ii<-i je av«tro-ogrska monarhija razundla. vendar je :sa pogoorazuma. kateri bi omogočil udeleženim strankam londonske pogodbe izroeiti ta dokument v vrsto onih diplomatskih prikaz««; ki so bret neinknjočih nasledkov profkadli pozabljeuosti. Ziitorej ne bo potrebno drugega kakor ponoviti fakte dvojic«- izhodov, prsi katerimi se baš rduj vlada v Bclgradlu nahaja. — Londonska pogodba. I.................pogo%li*a katere ge«>grafieHc določbe predstavlja po- leg priobčent zemljevid priznava Italiji Trst. Istro, velik del dalmatinske glavne de/in otoke < lierso. Lusin. Pago, (irossa ill sosednje otočiee Lissii. I.esina. Curzola. Lagosta. Meleda iu Pelagosa. Reka po teh določbah ne sj»ada po>* .. .............................- ka v Italiji, ki podpira zahteve „ nedavno stvorjene množine ua ^ 1 lieki. obsiojeec deloma iz italjau- „ skill prišelji-iicev, najbolj pa iz t oseb hrvatskga izvira, ki slučajno y govorijo italjansko, iu to . vsled j t* mu jeziku godnih šolskih od«o- , šajev. katere je madžarska vlada zadnjih 20 let uvedla. \ Otoki. ' Obravnavajoe - preiHagano pri- * delitev otokov Lussiii, Lissa iu 1 lNlagosii k Italiji. Jugoslovani ( ' naglaaejo. da oziraj se na skoro 1 b ključno slovansko narodno pripadnost prebivalcev teh otokov. ! s njih ain ksija lie more upirati I Ua etnografične razloge. Dalje, ker gredo vsi proizvodi ribštva in ' kmetijstva, pridobljeni na teh o- ' ti.kili, v dalmatinska pristanišča, bi to tudi v gospodarskem oziru < krivično bilo in ker bi leti otoki v vojaškem oziru mogli vsako ve-jljavo izgubiti (njih utrdbe razru-■lienr biti), bi oni tudi v strategič-' učm oziru Italiji brez koristi bili. '{Glasom londonske pogodbe bi bilo M okoli S00,000 Jugoslovanov iz tro j edinega kraljestva izločenih. — '! Wilsonova črta jih izloči samo 400 j tisoč. Ppnndeni sporazum meseca t" januarja pa bi* bil precejšnje večje število podvrgel italjauski mu -[kraljestvu. Da doseže brzkomogoče mir i i in ugodnosti, zvezane s prijateljici voiu in ugoduMti. so Ji\goslova--|ui pripravljeni sprejeti Wilsonovo črto ter pretrpeti izgubo 400,000j -jMojih ua rod j ih bratov. Oni bi imeli v svojih rokah Reko ter bi • nemudoma lahko začeli z razvo-» jem trgovskih odnošajev v svoji i deželi. Sporazumska črta je zanje ravno, tako nespxejmljiva, kakor rna. označena v londonski pogodit bi. Prva udušuje njih pro«to tr-e govsko razlaganje na Reki ter I- vstvarje nesmiselno in nevarno i- qiejno razmerje, kateto jih oropa r- velik del čisto slovanskega ozem-« Jja. Drugo pn sploh smatrajo sa |- nemogočo, _________ ' JPotvorj«nje ljudskega štetja". L Jugoslovani vzdržujejo daljej' trditev, da je italjanska večina na * Krki. katera se je začebt javiti oil . leta l'HO, naravnost le sad po- f tvorjeiija števjlk pri ljudskem i ' štetju v prid strank, sovražnim ^ hivatskim interesom. V slučaju " n.est a /a se zbrali vij Zatlru kot upravnemu središču a\ wtrijskcga kraljestva Dalmacije. Jiigofclovaui trdijo, da če hi biT Xader odločen, ml Dalmaeije. bi, se moglo to uradniško prebival-1 stvo preselit t kam drugam v s vrbe pridobitve zaslu/ka. Ako bi se; lo /.godilo, bi italjanska večina i prebivalstva v Zadrti prenehala.! Dalje se oni pritožujejo glede j krivice priznanja italjanske večine v mestu Zader sli na Reki. ker s t«-in se vsiljuje politično pre-j i'ciij»tvo mestne manjšine nad o-j koli« aiisku prebivalstvo, katero je uyrimiu muoanii slovansko. Oni i sc dalje protivijo temu, da bi smtenea teh mestih večin bila za-j doikten vtrok izključen ja njih mest is Jugoslavije, ker so železni-j ee. pristaniška in javna poslopja. Jk: se nahajajo v njih. bila plačana, oil prebivalcev, živečih na velikih notranjih pokrajinah, ki hc zdsj deli troedinega kraljestva. Jugoftlovatti me sklicujejo, ds je vsej prej kol pravično, če se 12 miljonom Jugoslovanom odvzame njih edino zmožen in prikladen dohod k jadranskem mor jwn na Tshodni strju*. samo sa jo, da m aadovol^i politična stran- GLAS NAHODA, 15. APE. 1920 * trebno z*i tali ek .pcr me , te*! morajo l>it 1 pripravljeni u.tTan^noj jia .tre.t i* >.c. Ce bele pustil; 't ! mirno a ^» i-"*«iiia. i>o'g trajal« -( lir. o^emnajM I«*i ui «-naj"| st -dni pre«b..* so be ivlui.la'a »u jj ua ropot v istem pol- ?u >u. ! j. Delo se jo takoj pričelo in po ^ veliki rar.prr.v" glcrv tehničnih j 'težko: so s» člani kuie'iie «b - i gov Kili glcuc pi;'jc»xlllar c I njih -»:«*.-i «o bil: izpremeiijcnt i vslel brzojat L* * u*»v<-a Franco-Is za, M:«*n -1 Ardaiia. ki je bole', da bi bil projekti I napravljen ii tako. *Iji h« umks> vs-bov.-l nje* govo tei > Ko j" presenečene š je ra ii tega preti b.ga *ii-k lik«* i poleglo i1 bi'o sl;len; » napraviti tak pro j »ki i?. »ia bi lahke vsi bo1 , val tri moVš. iu predsednika F ep ; niearskega kbib.«. Frt jektil je bil ] koneeno izstre«j» n vsprič« strain«* : eksplozije, ki je vrgla na ii.i v»e!( navzoče in sicer v Tampa F!a. '' Pctniki na luno so bili v lo j misij i ji Jules Verna spravljeni v. i prave smeri vsled stik;» z raznimi t, meteorji in manjšimi Mani solčnc-j' ga sistema. Kljub tem-.; pa jim; je posrečilo napraviti hitro potovanje krog lune ter se vrniti nazaj na zemljo sem. da so padli globino oceana v bližini obali Flo" j ride. ^ V tej deželi smo doživeli že več f romanov, kojih snov je bila luna. ^ Neki newyoraki list je leta 183."» priolK'il opazovanja nekega Sir John llei-shella. ki je z Hta Dobr«* nade videl s pomočjo mogočnega ^ teleskopa na luni globoke jamej ter velike hipopotame. zelene go-, re ter ovce z roga ni i iz slonove ko-j r sti. Videl je tudi popolnoma bele-) ga jelena ter ljudi, ki so imeli pe~ j ruti, slične" onim netopirja. Edgar _ •e Allan Poe je ustvaril Hans Pfaala.j gospoda iz Rotterdama, ki se je dvignil v zrak z balonom, napol* ;l njenim s plinom .ki je bil sedem * I* najstkrat lažji kot vodik in ki je dospel na luno po potovanju, tre-10 i ja jočem devetnajst ut. ; Movice iz Jugoslavije. ' Stanovanjske razmere v Belgrndu. j Slovenec jc prišel v Beglrml iu • hodil celo popoldne po ulicah, da 3 bi kje izsledil napis, tla je prosto i kako stanovanje. — Nič — nič. j : Proti večeru mu vendar zažari i j zvezda upanja iz okna skromne { [hišice: "Stan za odličnejšega i samca". Bravo! Kar notri! Star i '* č'ča ga sprejme in pelje v oz- 1 ko. nizko sobico s 4 posteljami- 1 "Eto. gospodinc. ena postelja je : še prazna. V prvi sp: i:eki na- . redni k. v drugi častnik, v tretji češki inženir, četrta je pa vam na razpolago." Slovenec sc jc lopo zahvalil in odšel. Kar je pri tem lepo, je veliko zaupanje, ki ga imajo ljudje v Belgradu do dru-jgaga. Spe v isti sobi ljudje, ki se niso irkdar videli, in vendar se o i tatvinah redkokedaj sliši. . i I Ha svobodo eo izpustili odvetnika ,' t r. Draiiča iz Brčke. ki jc bil o-. taden, da je bil svojčas v Belgra- - du ukradel neke zgodovinske li-stine. Tega mu pa niso mogli do- - i kazati; zato so ga demokrati ob-! držali v zaporu pod pretvezo, da je zagrešil veleizdajo. Ker tntli v i. tem oziru ni bilo nobenih doka-1 zov. so dr. Draži ča sedaj izpu- r stili. e' 3: Napredek ljudske izobrazbe na P! Hrvatskem. ^; Nedavno se na Hrvatskem .j zaključila cehi vrsta anal f abet.škili .•tečajev s skušnjami in razdelitvijo spričeval. Sedaj se ua zahte-Ivo bivših analfabetov samih snn-efjcjo nadaljevalni tečaji, na kate-[- rih bodo le-ti svojo izobrazbo Iz-r popolnUi. — Začelo se je n nogo e novih anal£abet.skih tečajev, a i- abecednika za -analfabete je rav-■ nokar izšla 4. izdaja. Jugoslavia irredenta. Klic iz tržaške katorge. Tri tisoč jiii je s-loveijskih trpi- i:ov. ki večinoma niso zakrivili drugega nego da niso zatajili svojega narodnega prepričanja in ki morajo za t-o pregreho vseh pregreh zoper ilaljaiisko nestrpnost umirati ter trpeti v tržaških kaznilnicah. v "zaduhlih, smradlji-vih. popolnoma temnili kazeina-t;;h polnih golazni", kakor to opisuje eden za vse. Pretrpeli so v,-činoma svoje kazni, a vendar jim odtegujejo se vedno svobodo, oči-v!dno s satanskim namenom, zastrupi i in spraviti v grob tri tiso«" naših dela in življenjažcljnih ljudi. Kdor je imel priliko biti deležen gostoljubnosti v. laškem vojnem ujetništvu, ta si zna naplaviti sliko o brezpriniernem mojsterstvu Italjanov. -s šikanami in nepretrganimi mukami uničiti . v kratki dobi tisoče najkrepkej-■ š li Slovanov. Svetohlinski narod, ki je pre- - takal krokodilovo solze, ko so - be.-neli Nemei }>o belgijskih me- - stili, prekaša svoje germanske i mojstre, svet pa je še vedno zave-" rovau v zlagano 2000-letno civili- - zaeiji. pomladila.ii solneu dnh- - leča zemlja kliče k obdelaviuju, tisoče sirot in zapuščenih žen pričakuje s trepetom povratek ne- » dolžnih trpinov. ]»olitičnih kaz-njeneev, dežela je pomirjena in ii nikdo ue kvari javnega reila. Am-1» pak ne. slovnsko ljudstvo v za-i- setlenem ozemlju treba ugonobiti po receptu, ki >.<• ga uporabljali i- Turki v Armenij". Da. ko se je do-t;t:to v daljni, nepoznani Ar-> meniji, takrat so ^ vzdignili mo-o gočni glasovi vsega «*ivil:ziranega Ji sveta in takoj s«» omahnile krv-i.ikove roke na liospom. dandanes. ko si dovoljuje kulturen na-i oil proti ravno tako kulturnemu narodu uporabiti taistih zverin-e skih metod, danes jc drugac t. e j (juoil lieet Jovi nou lieet bovi. - Tri tiso«* jih je samo v Trstu, i- ki umirajo lakote, nevedoč niti h prav. zakaj in čemmn in naša sins' venska javnost se niti ne gane. i- Preotopcli smo v petletnem kla- i ju. tako da ne razločujemo več k", niti glasu nklenjenega brata ihI v. ^lasu drugih nesrečnikov. N«- go-spodarski. ne politični in zemlj'1-1- p:sni razlogi ne vplivajo več na 10 razsodnost deliteljev sveta. Poka-žimo rajši kulturni Ev rop: brez- i- mejno sovraštvo Italjanov do nas. v. pokažimo ua legije izstradanih te žrtev, ki umirajo žive zazidane v 12 tižaškili temnicah in zbbrajuio ii- javno vest, morda se zgane še v v, kakšnem srcu senca človeštva. Ii- In če ne. tedaj j»' upravičena najvišja svet jeza in sveto njeno načelo; zob za zob. Ko je razpadala Avstrija.,. Poročilo o slovenski špionažni službi, ki je veliko pripomogla k r&spadu dvojne monarhije. Šifrirana pisava« llaein se je nastanil v Curihu ki k«.t trgovec iz Kusije. S šefom ru- H skega špiouažncga oddelka na ce Francoskem, grofom Ignatjevom. ni ki je pripomogel Hacinu, da je bi prisil v Švico se je domenil, da al um da na razpolag«* vse vesti vo- d« jHŠkega, političnega iti gospodarskega značaja od svojih prijate- p< ljev na Dunaju. Zavračal jc uu-jbl grade, ponudenc mu <»d Rusov, -^i ker jc delal le iz |K>Iitieuib inoti-|k] vov, da pomaga /rušiti Avstrijo. «-t Njegov ideal, b«jjevati se proti U< Avstriji, je bil s tem d«»sežen.> m Rus. ki ni bil vajen na taksen if alizem. se jc kar čudoiu čudil..". P* Svoj prihod v Curih jc Uaciu sporočil na Dunaj s tem. da je p<>- 71 slal lirezigarju več ritskib easopi- J* sov. meil njimi " Novo je Vranja' l*1 in v slovenščini pisano "Jugosla- ni vi jo" ter iie druge. Pred odhodom ji Hacina z Dunaja sta se namreč g< zedinila z Hrezigarjem. da bosta vi korespondirsla ua ta na^iu, da si vj pošiljata tiskovine, j »opisane z ne- m vidno kemično pisavo. Da postane ji ta pisava vidna, je bilo treba do- b tični list, na katerem je bilo pisa- B no. segreti nad svetilko, ali ga po- d likati z gorkini likalnim železom r; ali pa ga pregreti v cevi štedil- n mka. ~Hj| gj I* /. nestrpnostjo iu veliko rado- š' v. ilnostjo je pregledoval Brezigar v' prvo p«»šiljaicv, ki je obstojala iz k kakih 10 časopisov. List za listom «1 je grel na«l lučjo, gladil r. likal-nikom ali "cvrl" v štedilniku. Na n šestem ali sedmem časopisu konč- ti no se je zajMml* ]»isava. V tem d pisanju jc llaein sporočil samo to. v da j«- d<>šel v Svle« ter je naznanil t ,svi»j naslov in da mu bo janu- f a rja 1917 odposlal zvezek revije š "Lliebdomadaire". ki 1k» vsebo- ti \al daljši* (»oročilo. k Na pošilki omenjenih čas«>pisov k j«* Urez i gar opazil, da jih je poli- P eija dobro pregledovala hi da mu f je iz njih marsikaj zmanjkalo, j r rpravičcuo se je tedaj bal. da pri-p lieija prej ali slej 1 ua tied, ako bi dobival redno me- I tečno eno ali več pošiljatev knjig I iz Švice. Policiji je bilo dobro C /liano, da privatniki, ki med voj- * no naročajo knjige iz S ice, tega š ne delajo iz znanstvenih intere- x s«>v, ampak iz ilrugUt nagibov, ki f Avstriji iuj»o baš koristni. Da to- 1 rej odvrne sum «hI sebe. skušal je 1 Iirezigar dobiti dunajskega kuji- J ga rja, ua katerima bi dohajale 1 11 ari nove knjige iz Švice. Hodil 4 je od knjigarja do knjigarja, a t vsi so ponudlio odklonili. Po d«*l- 1 gili po*k u*i h pa se je vendarle po- J srKilo dobiti tako must o na Dunaju, ki je bilo upravu-etio nabav- > jati si knjige iz Švice oziroma iz ' dnigih nmrtrabiili držav in to celo ! bar/ cciuure. 1 Dvorna knjižnica je namreč ' * vstanovila posoben «»dde-lek. ki se , je bavil samo s knjigami, ki so pisale o vojni. Ta vojna zbirka dvorne knjižnice si ji; bila Uposlo-vaU pri uajvišjeui mestu vojaške Prtuarr dovoljenje, da sutejo prihajati knjige iz nevtralnih držav nanjo brc« vsake cenzure. Urezijfar je imel k sreči v dvor* • u i knjižnici znanca, ki je imel ožje stike z vojno zbirko. Pri njem si je izprosil, da mu daje knjige gotove vsebine, ki pridejo iz Švi-ee. na razpolago. Sicer ni bila stvar ravno lahka, kajti iz Švice i«- prihajalo v omenjeni oddelek dvorne knjižnice ua tisiW'e knjig; pretlno se je našla prava knjiga je bilo dovolj muke in iskanja. Vendar je stvar tako dobro uspevala da so se našle vse knjige, poslane od Hacina. izvzemši eno samo. Tako je mogel dobivati Brezi-ifar poročila iz Sviee. ne da hi jth mogla zaslediti ewizura. Kore-s|H»ndenes iz ftviee preko dvorne knjižnice je imela tudi to prednost, da so trm potoni prSle knji-»re v štirih ali petih dneh. medtem ko je trajala pošta skozi cenzuro navadno najmanj 14 dni. Korespondenca vendar še ni bila * tem tako urejena, da ji policija nrkakor ne bi mogla priti na h i od. lio^Hv a&jf ^▼icc Jf ^jl® ^»»jige, katere je imel i>oši!jati Brezigar v Švico, so šle preko cenzure, ki jih je včasih do pičice 1 natančno preiskala. Opasnost je bila tedaj velika, da policija v eni! ali drujfi knjigi zasledi korespondenco. Med Vojno so bili v Avstriji za^ IKišiljanje knjig v inozemstvo pri-!bl ižuo taki-le predpisi: knjige je! s-mel pošiljati principijeluo samo knjigotržee; vsaka knjiga se jei eenzurirala ne le «itMle svoje vid-! ue prvotne vsebine, ampak so se[ med {Mršiljatvami napravile sem-patja preizkušnje, ali niso morda I popisane z nevidno pisavo. Šef vojaške cenzure je bil Bre-zigarjev znanec. Naravno, da mu Brezigar ni mogel predlagati, naj pusti knjige neprcgledane preko nu je. Pač pa ga je pregovoril. iLa; . je sprejel v cenzuro nekega dru-lj gega prijatelja, o katerem se jej vedelo, da bo storil za domovino-vse, kar je v njegovi moči. in da mu bo veselje teptati 11 uredbe, ki 1 jih je izdala Avstnja v svojo o hrambo. Ta prijatelj j«* toi*ej po; Brezigarjevi intervenciji lepega dne sedel v cenzuri in "cenzuri-j^ ral tudi njegove knjige, name-i * njene Hacinu. j s Ali tudi sedaj ni bila opaznost i1 še pri kraju. Poleg cenzure je ob-1* stojala še draga višja cenzura, dol* katere naši znanci niso inieli do-iz stop«. * ' Kuji«».* sii se |M»šiljale Haeinu' na ta način: Knjiga, ki je bila izj1 takega jiapirja. na katerega se je dalo dobro pisati z nevidno pisa-JJ vo, s«* je kupila pri kakem knjigo-j trž<-u. K«» je bila pripravljena ^ (|)Opi«-aiia z nevidno pisavo), je šel eden zopet k istemu knjigo-1^ trieu ali pa h kakemu drugemu j knjigo trže u. kupil pri njeni šc ne-' kaj k) u i g in prosil, naj vse sku-pa j pošlje na Ilacinov naslov. Pri^ i ponavljanju te procedure je bila-j j potrebna zopet večja previdnost, j iZato se je vzelo par zvezkov kake i" j patri jot i »'n e brošure z d«*brim pa-'j ■ pirjein za nevidno pisavo., jih po-'( j pisalo in neslo v žepu v kako dru-l, , g«i knjigarno popolnoma nepo-. kvarjene. Tam se je naročilo bro-1 šure iste vrste, malo pregledovalo11 . vsebino, jkimešalo prinesene knji- J; i ge uH'd kup knjigarja. "kupiJo"ji . iz kupa ravno -iste zvezke in še 1 1 . * par drugih zraven, potem pa pn-. ja/jio naprosilo v knjigarni, da ? p«^lje vse skujwij ua llaciuov 11a-1 slov. Knjigar je mislil, da je do-x tičnik vse zvezke kupil pri njem. - in se ni branil sprejeti komisije . za svoje knjige. S teui pa sc 111 izognilo nevar-. m>sti pri višji cenzuri, ki bi mogla z zalotiti kako popisano knjigo iir d *<• obrniti na knjigotržea • ta pa bi pri morebitni konfrontaciji; e uio*?el spoztiuti osebo, od katere! e je bil prevzel ekspedicijo knjig. | 0 Da je bil a ta bojazen popolno-a ina opravičena, se vidi iz sledeče-j h ga dogodljaja: e Vsakokrat, ko je odšla pošilja-' i- tev knjig, je H rezi gar čez dva ie-v dna telefoničiH* vprašal biotičnega knjigarja iz kakega telefonskega j > avtomata (ki stoje na ulicah), ali t je v redu odšla ilotičua pošiljka., n Do meseea sei>tembra 1917 je šla| e stvar d o bro *. knjigarji so sporo-i- ral i vetlno, da je pošiljka odšla.' a Z vnašanjem iz telefonskega av-.1 ■t toinata na knjigarja se je hotel k namreč lirezigar prepričati, ali ni f; morda oenznra našla popisane 1 knjige; ako bi jo bila zalotila, go-1. tovo bi Wila izvi*šila preiskavo pri e- knjigar ju. Meseca septembra 1H17 jc zoj»et 10 enkrat Brezigar teh'fonieno \pra-šal knjigarja. kaj je * pošiljatvijo :i- knjig, ki jih je bil izročil v od-rh pravo 2. septembra. Knjigar. ki je e- bil na telefonu, se je natf ičneje te informiral o knjigah, ki so bile d- naročene za ekspedicijo in za na-|i- f.lov, na katerega so imele iti. Po-d- tem. ko je vse to izvedel, je jako n- prijazno prosil, naj pride Brezigar v njegovo pisarno, da se i»a->i- tančnejše pomenita o eVspedieiji, li- češ. da nima ravno pri roki dotič-ta gega ekrpedieijskega zapisnika, lo limijuijiL firtziftrjn ne aeved« julai jač-bolj mudUo. kakox da vdk Governer Allen, katerega je imenoval delavski voditelj Howat v svojem govora, ki ga je imel raz okno kaznilnice, '' smrdijivca' \ Šerif, ki je dovolil Howatu govoriti, bo najbrže izgubil službo in bo ob- eattao kaznovali Potovanje ha luno - sen stoletij. čni in telesni ustroj plas:i v vse* mir ju. ; Kapitau C i1Iins pa r.e veruje n v inštrumente kot take. O11 hoče ^ sam v ta pri;ektil profesorja Ciod* I g darda. mesto de bi dovoJIi eno- ^ stavnim .'•♦rojem pripovedovati n ffvetu o njejr>';h sosediih. Vstraja n j pa pri zahievi. da sc sam vdob ži j železniških vez predno se podamo j. na najmanjše potovanje. ! j Profesor r»oddar«! in kapitan j, Rollins pa opravljata stem le d«-'j. znanstvene«,', zaključka napovedi j in znanstvene sinje -Jules Verna {^ Jules V^rne .ie pokazal sveto več r glede snovi, i>: katerih sc naprav- j ^ ljen sanje kot katerikoli drut.ijb človek na s ve*".. Pisal je povesti j p glede vsake svoje ideje, a dejstvo, j j, da je bil v zz+rpt ustvarjati takoi^ značaje kot saij ue dela te nje-i ^ gove sanje nič manj resnične. ■ j, j V svoji knii^': —Pobn a nje :> ^ : zemlje na lu .iti — ter v nadal jni:! ^ krog luu*% — kitere povesti je pi- j y sal krog leta I VO. ji? idel Verne' . v splošnem vnaprt i vse iileje. ka" j tere je spravil sedaj profesor viocr : t daril v znanstven« formule in v, ^ J sega pustolovskega duha, katere i ^ ga skuša se«laj kapitan Collins't prestaviti v dejstv« , J Soglasno s po . est jo Juh s Ver-j 11a je bil ta'-ozvani Topu i čar ski . klub v Ameriki koncem Držav-j ^ Ijanske vojne siavl.k-:i r mučni* • j položaj, da bo postal nepotreben, j ^ . Tekom vojne je posvečala ta iz-!, I mišljena organizacij i vse svoje it-, eneržije proizvajanju velikih to*! ( pov, dokler ni bilo nitt >uega čla* : ( j na, ki bi imel ol>e noge, obe roki ter nerazbito črepinjo. Po vojni ( niso našli člani tega kluba nobene" ( ^' ga izlioda za svoje eneržije ter pre" , f živeli par mesecev po skler.it\ i ■•ai-jru z obžalovanjem dejstva, da ne' bo Amerika najbrž videla nadaljne j vojne skozi številna Teta. i j V to atmosfero potrtosti iu obupa \ jj pa je padla kot bomba objava j 1 1 predsednika tega kluba. Impev i 'j Barbicauc-a. Mirno je povedal svo-j "i jim sočlanom, da se bo dal 7 njih 'j pomoč izstreliti na luno. Sojila^iio z Jules Vernom je naletela *a ideja I" j 11a splošno odobravanje po celi tej '"Ideželi. Vsi potrebni načrti so bili 1 napravljeni z veliko'naglico in v*»-likim navdušenjem, potem ki se je r zbralo potreben sklad po eeli de" i H želi y vseh deželah sveta. Domišljija Jules Verna je tudi vpregla v svojo siužbo ravnatelja j astronomskega -observatorija naj * Harvard vseučilišču in ta je I* naslednja navodila: v —Kanon je trebi postal iti v de* j i- želi, ki leži med ničlo ter stjprj njo severne alT južne fiinc. »- —Postaviti ga je treba d i te k t-1 r- no proti zenitu kraja. <1 —Proj_'\ti'. mera razvijati prvotno nagii * * J 2.000 jardov v se-»o kundi. a —Izstreliti ga je treba ob deseti li uri, 46 minut in 40 sekund dne 1. j- deeemkra 1S67. li —Xs Inn «« bo zadel štiri dni po' v(izstrelitvi, natančno ob polnoči dne ti..4. decembri. tal — Claai topuičarsksga kluba in .t»ora ;< vuk « iega vsakega *a* la" i. čeva? 1 ja pričeti z del. m, ki je po Od dneva naprej, ko je izgubil č , Adam svoje stanovanje v paradiža u , ter bil, izpostavljen potreb', da 1 skrbi za Evo ter ostalo družino pa! v j do današn jega din , ko n .tu S;r & (Oliver Lodge pr-poveduje. da lah" d .ko stopimo v pismeno iu ustmeno s ; zvezo z umrlimi, je pi.-iežaa ečina s ! ljudi rekla. |p —Tega ni mogoč-* storili. Tega ž t ni mogoče storiti: n Poznejši dogodki pa so poka-j j zali. «Ia. je edin-* stvar, katere nii ( •mogoče storiti, postavit tri hisejz 'v eno vrsto, i.«- «I.i bi stala ena v i sredi, a celo td težki problem bo mogoče nekega d»i«' rešeu v bplo" g siio zadovoljstvo, tako najemnika kot hišnega ti Marsu aH 7 luni. Profesor G>i«uir«i. ki je član * Clark kolegija je poslal na Smith" s I sonian zavod poro«*: 1 <•. vsled kate* ^ rega je moral doli Jules Verna 1 plesati od veselja. * sinemo vrje" 1 1 ti izjavam Sir Oliver Lodge a. Pro Is ,'fesor Godilsrd j<1 namtr ' mnenja |da ,ie mogoe-"1 poshm na luno pro- I ' jektil v katerem bi se nahajale' - priprave, ki bi zaxnamovalc ketni". 1 1-----jI - slušala telefonskega avtomata, ii- ' - gine iz celice in gleda, da se izgubi 1 . brez sledu. Kajti zelo verjetno je 1 bilo. da je policija prišla 11a sled 1 1 zadnji pošiljki knjig inda ga je ' - knjigotržee zato tako prijazno po- ' 1 vabil v svojo pisarno, -da ga tam 1 r malo bolj natank<» seznani s po-i 1 lie i jo. j i i Radi tega vta se lirezigar in 1 fjŽerjav, katerega poznamo že iz j prvih odstavkov, |>of: vet ovala, ka- , - ko sjs tej nevarnosti v bodoče iz- - j ogniti. Z ozironi na to. da je bil v vojaški cenzuri zaupnik, ki je -'sam ekspediral knjige v Švico. jc! - 1>ilo dovolj, ako >-e ponatisnejo, a!etikete enegra ali drugega knjigar-j Bj ja iu se prilepijo 11a paket knjig j lit za Hacina. Za eeuzuro je bilo do-' ** volj, ako je vedela, da knjige ]>o-J a'silja knjigotržee. Sklenjeno je bi-| ►-•lo torej, da se odpelje Brezigar i-' takoj v Budimpešto in da tani na- tisniti večje število etiket in sicer ?1. natanko takih, kakor jih je vpo- ii rahljala znana knjigotržnica -1 Take etikete na Dunaju naro-fiičiti je bilo jako opasno. ker bi se j moglo pri eventuelnem polic i j-'t i skem > pregledovanju ugotoviti, v »-[kateri ti'karni so se tiskale. Ti-o.fJtarnar pa bi mogel pri konfron-1-i taci j i spoznati Brezigarja. S ti-iejskom v Budimpešti je pa nevar-je nos bila vsaj zelo zmanjšana, sled le; pa izbrisan. s-1 Ko je bilo v*e to izvršeno, ko so o- inieli zarotniki svojega zaupnika v cenzurnem uradn. ko so imeli :i- ponarejene etiket« znanega dnnaj-s- skega knjigotržea. .-ko so imeli ji, prost dostop do vojne zbirke v č- dvorni knjižnici, so ?meli upati, a. da jih ne 1m» zalotila avstrijska Ia policija v njgft /pc>žrtviwiali>tim m le opjMuieui delovanju jsm -domovino. Sodobni učenec Jules Verna, ki; je napovedoval čudovito stvari, . ki so se izpolnile tekom vojne, je J. H. Wells. Tudi on je posveti! J j , luni svojo pozornost ua posebno1 i romantičen način. V svoji knji-[" gi: —Prvi ljudje na luui. — je| i bilo potovanje izvršeno na posebni s j pripravi, napravljeni iz snovi. 1 imenovane favorite i»o svojem iz- * I najditelju Cavor'ju ter glavnemu ' j junaku te povesti. Cavor jc šelj na luno v spremstvu človeka, kij-pripoveduje povest z bese: lam i j Wellsa. Doživela sta marsikaj za" ( j nimivega meo%-edovalee se je 1 ■ kouečno vrnil na zemljo, ker je , 1 domneval, da so Seleniti ubili njc-j ( govega spremljevalca. Cavorja (. j Zanimivo je priponuiiti, da je bili j "i Cavor z zvez iz zemljo s pomočjo t, ■ brezžičnega brzojava. ;| Luna pa ni bila edina sfera upli* , 1 va. ki je zauimala Jules Verna. Na-' povedal jc prihod podmorskega 1 M čolna v svoji povesti: —Dvajseti • I tisoč lig ped morjem 7— ter opisa!; j vojevanje s pomočjo podmorskih j ' I čolnov na tako živahen in resni" i ' čen način kot ga opisujejo mo-J derne knjige iz zadnje svetovne \ "vojne. Nautilus, ki* je podmorski; 1 čoln domišljije Jules Verna, je bi?, opremljen periskopom, ter je bi! v stanu hitro potopiti se. " ( Verne je vdel Vnaprej tudi pri" e nekako krog 1860. Znani iznaj-e j ditel j Hudsou Maxim je v nekem j llanku. v katerem je slavil spomin,. I j Jules Verna, izjavil, da je treba za J i napovedane iznajdbe, ki irtso še re-k j snične. prav toliko ustvarjajoče domišljije kot jo je treba p*.*i ile- II jenskem izumu. 0 Verne jev iilel vnaprej tudi pri* ® hod avtomobila in sicer v svoji J knjigi: — Parni konj. — ter pri- 1 hod aeioplana v svojem romanu: — Robiir zavojevalec. I METANJE PttNIKO V Li KEDlU ODPLUCIO IZ a j___XEW lOKKA_______ a j SoohankMu \ 22. >«rlla *— Havre ., sa T our a In. 1 M. aprila — Havre II Adriatic i M aprila — Chertooum Naw-Vark 24. aarHa — CherSwr* 1 Bahalm t. maja — Trat - j Ua LorrtlM , 1. maja — Havre 1- | St. ^aui , 1. maja — CSarOeur« i Lafayette i a Mala - — Havre Paaa. WHm* a maia — Trat 1 PhilatfalpSIa a mala — Chertoou*"* t Franca IZ mala — Havr. Ua aaveie . M. Mia — Havre _ N«t Vark j ta ma|» — CSarSaurp r" Suapuehanna ta maja — Trat *eeftam*aau ' 2f. mala — Havre Adriatic i — Charoowrp Ua Uerrplua ,ZS. etaia — H«vre lti au Paul . sa maja — Cheroaere " Afpaattaa_ 1. luptia — Trat Oleda on za vrana Matice tn vaa tfruga pojaanila. e»wWa aa **a tirPSu lo PRARKIAKHN MQJAKL MBOOAfB.n MA f Zagreb po stanovih. n; iilasom zagrebških volilnih ime si liikov se dele .olilci. ki jih je j. 21,640, po poklicu takole-. 1592 državnih uradnikov. 325 profe- k so rje v, 382 učiteljev. 148 mestnih p uradnikov. 1125 državnih nanus- v čencev, 224 mestnih nameščen- 1' rev. 654 vpokojenih uradnikov, , ! 1020 posestnikov iu zasebnikov, n j 22*1 odvetnikov in koncipientov. ^ 106 zdravnikov, inženirjev, 104 s] duhovniki, 14"» vpokojenih urad- p nikov. 34 gledaliških igrab-ev, 40 r uamcši-eiKicv, 1154 trgoveev. 31S2 ž obrtnikov. 523 bančnih uradni-j kov, 1195 zasebnih uradnikov, jj 12494 trgovskih pomočnikov. z idrugih zasebnih nameščencev, 512 t j st reža je v, 3255 obrtnih pomočili- j ! kov, 140 dninarjev. 1148 kmetov, fc 393 slug. G92 dijakov. S) invali- I ciov-bcračev. v 1 e 1 Prisiljene muštace. ! Prva gospodična: — Mislila jseiu. tla je Jack proti temu. da , j nosi brke. z i Druga gospodična : — On je res , i proti temu, a si ne more poma- . gati. ^ - i Prva gospodična: — Zakaj ne.' j Druga: — Ker je prišla prohi- 1 bicija, mora piti toniko za lase. 1 I! * • * ! ( Zemljepisne sestre. Učiteljica je vprašala učenko: » — Katere so posest rimske drža- ■ \ e ; Mabel je odgovorila: — Ne vem ' z* gotovo, a mislim, da so bile » Miss Ouri. Ida IIo. Maiy I.and, - Callie Fornia. Louisa Anna. Delia : Ware. Miune Sota in Mrs. Sippi. VSEH DOGABJEM! Tukaj-v Kentucky sem kupil 40 tisoč dreves, pripravnih za izdelovalce dog. Potrebujem 100 na-t daljnih prvovrstnih dogarjev, da £ se takoj lotijo dela. Potrebujem ■ tudi 10 dobrih foremanov. Nikjer • ni boljšega podnebja kot je tukaj ! v Kentucky. I^aliko delate vsak • dan ter zaslužite lep denar. Ne bo » vas nadlegoval dež; tukaj ni ne • mraza, ne mrzlice, ne moški tov. J Pridite takoj, pripravljeni za de- • lo. — H. Kramer, Box 104, Ha- « /.trd, fv. (IS—91 it * _ a oftii« maj mm n JOSIP ERBEŽNIK. ki je bil na _ 424 Ferry Are.. Detroit. Mich., in I tudi VALENTIN ŽLRGA. Oba r- imata 4>ri nas pissao. K I "prnvniitvo f»las Naroda. POZDRAVI IZ NEW Y0RKA. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam jaz J. Opalk vse znance in prijatelje po širni Ameriki. posebno pa Antona Kotar in Alojzija Verček. ker sta me spremila na železnico. Lepa hvala za prijaznost vsem skupaj: J. Men-eiu. F. Cdovč, Paul. Jack in Joe Fabjan. Annie Mcnciu. Jim iu To. ny J ere le. T« my in Mary Jcrak. Na srce no svidenje v Jugoslaviji! « * ' * »Predno se podam 11a široki ocean. pozdravljam v>e rojake in rojakinje Sirom Amerike, posebno pa svojo sestro omoženo Stainer, L. Cvertnika in njegovo družino. F. Žabkarja in L. Tomažina ter L. 'Vereka in A. Kotarja. kateri-uui se lepo zahvaljujem, ker sta ' me spremila na kolodvor: srčna hvala tudi L. Prelogarju in nje-* gov i ženi podomače Jitžmau, ki - sta mi stregla v moji hudi bolezni. ■ Z Bogom! — Matija Duh. fura 1 Raka pri Krškem. 1 ———————■ r SPOROČILA VESELJA i ŽETVAM INFLUENCE t Na tisoči* trpečih, ki su ozdravili- od > strašnih ueink&v influence, glasno bva- b li ter pripoveduje svojim prijateljem . o čudovit moči Bolgarskega Krvnega Čaja ki se p«>*et»ii« izkaže pri izganjanju ki^ li zaostali bacilov, ki so oKtali v »i-1 stenja. Bolgarski Krvni raj bogati kri, - *iadi želodec- izči*ti letli«-e ter ugeduo uranu črevesje. Sanin poskusite to B ■'•isto jeliieuo Naravno Zdravilo, ua »e tioste prepričali o tem. Prodajajo aa lekarnarji vmdovimI. 1 Ali pa po poiti ssvarovaoo. 1 velika dru-Clnaka Sfc&Ute za. $1.23 ali S UcaAU« za U.1S ali < tka tel j ..aa tS.Sf. Naahnr: H. H. v«n IkjMlek. President Marvel Product« Co. 9 Marvol RMe.. PitlabiirRh. Po. . . mm Kje je moj brat JANEZ GRČ-MAN? Doma je s Police. Cula sem. da se nahaja nekje v Cleve-landu. Že 7 let ne vem nič o njem, zato ga prosim, da se mi oglasi, ali pa ee kilo ve za njegov naslov, da mi ga naznani.— Ana Purger. Police št. 17, Višnja gora, Slovenija. Jugoslavia (14-15-—4 > iščem dobre dogarje. Imam mimk" najl»»tJA^ica v vkitnL *un in zdrav kraj. Lahko delale v na k dan. ni moCvirja. ni povodenj in dobra stmlen^iiiea. Plata m vifukf cene dobrini doicarjem. .»talno d»-lo in platam vutnjo. f» delajo nekaj mcwiov za mene. M.\X FI.EISCHElt. tts l.ewls Ft.. Mfmph,*. Teiin. Kje je moj sin IVAN BABN1K? I*red 7. leti mi je zadnjič pisal: takrat je imel naslov: 550 W. I South St.. Salt Lake City. Ctah. Oglasi naj se svoji materi: Marija Babnik, Dobrava št. -H pri Ljubljani, Jugoslavia. (14-ir,—4> OGLASI NAJ SE LOCIS ANŽLOVAK, ki je navedel sledeči naslov v svojem zadnjem pismu: Belows St.. Akron, Ohio. Pismo tako naslovljeno nam je biUi vrnjen«. Cpravništvo (J las Naroda. _' 13-14—_ POTOVANJE IZ JUGOSLAVIJE V AMERIKO Ni zaT»raiijeuo K»l«»r Seli dobiti iz M:irfpt kraja *vojo tlmžiuo. Xetto. sestro. I.rata. water ali <»Vta. m««ra |«.-lati tja sotuve listine. ia I »od kuri katerih m- zaiuore dobiti |«otrel»i»» dovoljenje. Ako želite imeti pojasnila cletlo tega. jiotem se obrnite na meiie. Izdelujem tudi \sa v NOTARSKI POsKL spadajoča dela. ANTON ZBASNIK, Javni Notar, 102 Bakeuell Bld^ PlTTSttlKtiH. PA. Corner Iliamoitd and C rant Sls. (Nasproti Court H>»usu. > Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe JDIiOF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knji«r teg:a časa. Ko jo odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so sc mu zdeli i>o-trebni, da jih predsednik prečita, predno -se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v "New York Times'' svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tiene tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City STANE $3.00 Telefon urada: Court Telefon na domu: Neville ISTO It. F. A. BOGADEK, ODVETNIK IN JAVNI NOTAR 103 ttakewell Rldg.. na vogalu Crant in luumoml Sfs.. Pittsburgh, Pa. Iz«lelujem za tu in stari kraj ptmldastHa. kupno In dara v no poj;«xI-!«e. o|x»rote. obvezni«*. proSnje za |»otne liste osehaui. katere i j o priti v Ameriko in razne druge prošnje ter sotlnijske dokumente. Izdelujem tudi prevodi- na angleški jezik in obratu«*. Vse to izdelujem brzo in toeiio iwtoiu dopisovanja. i*> pošti ali v mojem uradu nasproti Court Jlousn. - PLAČAJTE, KO BOSTE ZDRAVI. Take ponudbe tam ne nudi noben drugi zdravn'k. Jaz imam toliko zaupanja v svoj us]»eh in sjn)»..!»• n«»-t. da viis im.n'iu ozdraviti, da za svoje prizafto-vanje pri rnšem zdravljenju ne zahtevam niti renta t laprej. Plačujte za mojo uslugo, ko l>oste zafc. aratfah la paftkNi M l. ura alvtral *a S> ~ni*iif- V torto It. teCrtkih in aotoatal« m4 S. ara alirtral 0m S. ura tWfcTnik (Oraroia) in Tnt 1'inuk "BHvrderr odplujt Potom ustkov. ixtfanth ta vso Nra> — im v Jugoslaviji in SrMjl Razko&ne ugrodnoati prvega, dru- p>gn in trrtjega razreda Irr Potniki tratjaaa razreda dobivajo ™ brezplačno vino. . , *t PHELPS BROTHERS & CO. £ Ki Passonocr Department 4 West ^Street New l'wfc - Suho Grozdje lmportirano iz starega kraja 22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00 Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO | 51 53 Cherry Street • New York, W. Y. PRODA SE DOBRA LOTA (STAVBIŠfK) •v «;arry. Mirni., v lii/.ini v*»llkcga lm-sta iu velikih turani. I.ota i«- na vogalu. 1.1. k T'». 5t««v. 1 UM*rl .'MXIOO. Je lia 1»»:> A v.' W in .M<-4'<. Tr.«la za skoraj iK.Unriftio »•»•no. ra«Ii Ujezili in smrti. Za itaiialjiia ]M>jasiiila se eNruite useb-iio ali pismeno na : -loSEI'II I'.I.ISH 1!»U W. l^inl |1a«v rhiesigo. lil. OPOMIN. ij Vse one, ki so bili tako prijazni, da so prosili mene ali pa mojo ženo v sili ter sva njim pomagala, jepnminjam. da naj bodo sedaj tudi tako dobri ter vrnejo. Bilo je ! v državah Colorado in Pennsyl-» va iia. Kdor se »\e oglasi, ga bom . pa imenoval s polnim imenom po , ys- h rlovenrjkih listih.* — Jolni . |Sajnt Box 641. Verona. Pa. !Kje je moj sin EDVARD H. TPKK ? Pred vojno se je nahajal nekje v Corbin, I^a. Me^eea oktobra lanskega leta sem prejel imtoin Kreditne banke v Ljubljani GOO K. toda nc vem. i kdo mi jili je poslal. Prosim, da ! 'e mi oglasi pošiljatelj, kakor ! tudi sin Edward. — Pavel Turk. ft Strelska nliea i!—24. Ljubljana, Jugoslavia. 114-15—4* i -—-—------- i Predno se podam v stari kraj. že-> lini izvedeti, kje s»- nahaja tn*'e žene mojega brata JOHNA ME-STKK. Pred vojno je bil njegov naslov: ANTON MAKOLT. 16:t K. 145. St.. Cleveland, Ohio L" Doma je i/. Luženjevega Urega pri Velikih Lašeah na Dolenj-i1 skein. Porm'-ati niti imam vee važnih stvari i/ domovine, zato -j naj se mi eimprej javi: ako pa -i kateri rojakov ve njegov na-« v.lov. prosim, da mi «ca naznani. s za kar bom hvaležen. — Frank M'estek. U«»x 12."V, Oakmont, Pa. J_ n41'-4'_ , Začimbe, ielišča ln najraznorrst aejia domača zdravila katera priporoča msgr. Kneipp imam vedno t zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZD1R ' P. O. Box 772. City Hall Statfcm HEW YOU CITY _ ______i Vložite svoj I denar v j Trinidadsko I veliko banko. ; i Eb* First National Sank of Trinadad, Colo. ima za $35000.00 vlog. I i I t i i Obresti plačo izza dre vložbe. Pošilja denar v Evropo po najnižjih cenah. | ——Bonfea za t^bn^nr- j fšeetn sviijr«rii Urata JOŽEFA IIOTKO. Doma je iz l>«»li«»ve pri Itrežieah na Sp_ Štajerskem. Pred sitimi meseci se je nahajal v Kantonu. Pa., blizu Pitts-' hurgha. Ako kateri izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim. tla mi naznani, za kar mu bom hvaležen, ali naj se pa sam oglasi do prvega maja. ker vem se namenil potovati v staro domovino in bi mu rad ]"»prej nekaj važnega sporoeil. — Michael Hotko. 1 »<>x 16*. Clarksville, Pa. <15-10—1) ______| NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom naznanjamo, da potuje po državi Pennsylvania rojak GEORGE WALETICH, ki.je pooblaščen pobirati naroe- nino za Glas Naroda in izdajati pravo veljavna potrdila. Sedaj se nahaja v Forest City in okoiiei. Pror.imo rojake, da mu gredo na roke in ga priporoeamo. Za naklo-j njenost se vam že vnaprej /ahva-j I ljujemo. l"pravni£tvo 2"*i East ^-J. St.. Cleveland. Ohio. l.Vlli-4 Kje je moj sin .JAKOl! MOŽINA Pred nekaj h*ti se je nahajal v Miami. Ariz.. l»ox 1501, v Zedi-njenih državah j>a biva že kakih šest let. Ztla.j ne vem. kje je. zato prosim. «išta Zatieina na Dolenjskem. Njegov oče bi rad izvedel /a njegovo bivališče, ali je tukaj v Severni Ameriki ali mogoče v Južni Ameriki. Naj se mu to-1 r«'j /jrlasi. ker oče v stari domo-> vini mu ima več važnih stvari i sporočiti. — Frane Verbič. vas; Gftbrije št. IS. posta Zatičina., Slovenija. Jugoslavia. DOBRO ZDRAVJE BO VAŠE AU VPRAŠATE ^^^ JP^ Izguba teka. neprt- j Ms bava. utrujenost. MH potrtost. splošna ■L3r tŠšŠB oslabelost krvi. ka- j . -*- * »• i stropom Ocli v to- j i j , lesu, kar je posle- | I r * dica topa. Pa nI vata hrana dobro prebavlfcna. Izdistitl vato kri. uravnajte, t delovanje vaftih notranjih organov Ser. pcvečaite svoiO odporno wot napram ooicznim. JI VITO ' n;r«vno. čisto. leliUno mojstrsko zdravi o vsebuje pripravne dele onih sestavin. katero potrebujete, da obogatite in 1 oi vite tvojo kri ter popravite ves svoi ' .Istem. Toplo aa tudi priporočajo za ie- | tdčne. ledične in jetrne bolezni, zaprtje., i bc'estm m nervozni glavobol, bolečine v 'hrbtu, revmatizem in nespečnost. . ^liite še danes za pclno tridnevno zdrav- - Uj< iie. • POPOLNOMA ZASTONJ I bm vsakih nadalinin obveznosti z vaše strani. Povc'te. kako qa hočete Pneti, v I tat)let -ii ali čajni obliki. i Jut it» IjUtoralory i v uth llills Branrli 3. Piltsbursh. Pa. j BARVE. LAKI IN OLJE. - - w INixor rojaki! Imate prilik** n:ir«V-iti | < vs iko. rstne liarve jui hiš", zimtraj in. ; m;'inj. |m< tovarnKkili 'Tttiih. I>ru/.l»a. katero ju/, /ji-topain. izdeluje že iuiK>-let različne lmr> «'. katere |H.trel«ti-je e za lii'iij. < I S it>ile im-^iiit- l»;ir ve. -tli jui leail in oijei. Ako LuTvte na j , r< iti, jffvte ali pa priilite ovl-uo k 11 ni. Pt'KlT.^N OIL & PAINT Ft ^uik a na ilnižl«oi i ZASTONJ VSEM t KI TRPE NA NADUH! N' vo domačo zdravilo, katera moro vsak-1 * • do rabiti brez ne pri like in Izgube časa I [ ' memo nov tuifln, kako sdrmvitl nadu- j , h. in letimo, da poskusite um. naJ račun j - i N;« no ds. ako Je to te doliea bolezen, al I (k. se Je pojavila Ae-lo ored kratkim, al. ■» Je »Iutajna ali pa kronična naduha, I n* oOitl morate brezplačno poskuinjo na-_1 ks'n načina. Na to ae ne gloda, v kaki ~| ki ni Živite, ne cl**da ae na va£o starost il opravilo, ako vas mu« naduho, aal «u.- tn vas bo takoj ozdravil. 1 t'osebno telimo poslati onim, ki SS na- j hi " Ts omata pneudba ee rsM le ae rnmm dsa. W | • t» • danes io pričnite s tem načinooi takoj. Ne j i m> lite densrja Najbolje je. če pot bete »gedei - , hi u*. Storite to dane*. •SUMITI KUPON 1A NADUHO. FRONTIER ASTHMA CO.. Room 3'3K Niaears sad Hudwn Sto.' »uffate. N. T. . I PsAljite presto i.«jskoiajo vsiMm esčise: — — — — • — — — I ■ i Oženite se I Aljite sam MM« EN DCLAlt ln poalall na i- mo popoln ženitvaacki katabe s ■■«■■< •■'« ■»!«»■, SLIKAMI, m«« ia ■ i mno- v •*> dzklet in nekoliko odot. ki i££ejo dobrega i>- poAteneea mirfi. lahko sami pišete ia akle* »■•te srečen zakon. Mi uao zmožni storiti po> ^-^no in dovoljeno posredovanje, zato ne Stari ie dolarja, ki je posredi med vam1 in ; lr ONSKO SREČO. ' * e tkite ie danes m: RELIAUCS P. CLU. •««g ITI law 4sr»lt IOI Pozor! 5 u S3 OVENC% HRVATJE IN 8U1 ° ki potujete skozi Mew York. z y Pit pozabite na moj tactel> kjei I, d« t>ite najboljša prenočišča in bo. a tr oaiboljši postrežem. _ i s eno ali drema poeteljima 'j Prostora a 250 oseb. / d Dt mača kuhinja. Najnlije eea» AUGUST BACH. 1 & Greenwich St. New York, H. ? a I POZOR ROJAKI! 1 Najinq**SBeJe mazilo za ženske j lase kakor tiMli za j ^H niožke hrke ln ^fr K hrailiv * ki tesa yl^f^ mnxila zrastejo r ■■Bm y ih tehtnih kras- n i. c<*ti in dolgi lasje kakor tudi j mrižkln k m sni br- -' ki in brada in ne >,. ImsIo nriiwdli j j ^^^^ no osiveli. Rrvna- j tiwm. kostibol aH j ' [ irranje r rokah, nopib in v krilu, v j » ; .»HI i h dneh |Mip>»lno«ia «»adravlni. ra-| p t ne. « i**ktiiw». bule. ture. kraste In erin-' j tr. i«diM> u««ue kurjo oiVsa. ozebline v . j |si~ «lw>rib pi^v»liMHua nalstrauim. Kdor j i bi »•je zilravflo brez u>i*elui rabil, milj i ' jaPM-ita ta Su.imi. l*išite takoj po cenik, j -1 ki sa takoj iMitUjeni zastonj. Krasni ftn«l "KOLEDAr za H« IlifJO |m>|mJww aa stanj, priložite znam-' ko za ^ eenta a pufitniuo in d takoj 1**1 je®. CMS Snop Alt« NJE. Cbitlerit O. ANŽE PITOV i ALI ZAVZETJE BASTILE. Spisal Aleksander Dumas, _ 1 (Nadaljevanje.) • t" Na cest i pa bo neniaki in odrski polki, s puškami pri nogah, zeli! J t»a nipeeiije, ne ila I»t %e premaknili. 0 Itillot v ni ustavljal pri teiu zi«lu i/ planu n. Pognal je konja, hkti/i ok'enj m žival }'• krepko skoe.la skozi to usnjeno ojrrajo. On- « struu liitrijere pu je al ISillot ob-.t;iti preti »i.vto ljudsko mnczico., * ki je il r> ila i/ sredin« iiie-tu v predmestja iiuzuj ter kričala: — orožju! K ornžju! * !t HilJut je imel /in.iiijoe.! človeka, ki je v re-niei b'la iiaiur«-.- do- . l>re^a najemniku, ki je prišel \ l*aii/ po pravk k. Krieal je. mnpoeej' nekoliko preglasno: 1'rostor Prostor! Pitov pa Je poirivljal j t /u njim tako ne/no: Prostor, če Mini je mogo<"e! da sta »lrngj* o >e ueiiji i«'iiu vrnile moči. * j j« osmodil dlako m io iuiuna«lno kričanje ^ii je tudi vznemirjalo. 1 »1IIot je 1»i 1 prisiljen dt /.aii ^ra krepko / :i uzdi. ker >e je hal, da hi ne prehotlil "iie«ia ali dva i/ined številnih i*adovtilnež« \, ki -»ti se /brali pri vrat:!;. j Kavno j«' pi išel ui'bto n.-k: sprood. ki je priln jal od Hostile' ter v*- pomikal proti llarde Muehles. Ta spre\ 1 ie zapiral Inil« vard irr sledil iu ki ki-»ti. iia kateri vi dve s' Prva je uhdana s j črnim trakom, ilnijr i pa okrašena s evetjeiu, ( s črnini trakom okrašena s<»ha ie liila ona Neeker-ja, liiiiii^tra. . »i ki in padel \ nemilost, a l»i! kljub temu odpuščen i/, službe. 1'ruira , solia pii je hila «ma \ojvode ( Irleanske^a. ki se je ila dvoru javno ,.avzel /a finatieii k« t. Ženeve, namreč Neekerju. H l!o: h« Mtrašal kaj pomenja ta sprevod. Rekli so mu. da je , to demonstracija, ka>eio je vprizorii narod Neekerjn ter lijejrovemn branilcu, vojvodi Orhviiskeiuu. Hillot se je iim! pokrajini, kjer se j«' ini- vojvod** Otlean-j s k epa spoštovala /•• \ • kot poldrugo stoletje. Itilot je pripadal f i-1 lozot ično stranki ter sinatral v sled tejra Neeker-ja ne le za velikega!' ministra, temveč tudi za apostol« človeeaiistva. To je bilo več kot je( potrehot al. tla se navduši. Skoči! je s svojejpa konja, ne da bi vedel natančiio. kaj da dela ter zakričal: — Naj živi vojvoda Orleanski! i Naj ž i Necker! Nato pa se je ponušal med ljudsko množi«-o. | Kakorhitro se pomeša človek med množico, izgine individualna prostost. Itillota pa j- bilo tem lažje potegniti s seboj, ker se je na-! hujal na čelu, ne pa i:» kotieu celega sprevoda. Ljudje so kričali na vse pretesn : - Naj živi Nekcker' Nikakih tujih <*et več! Proč s t njimi četami! f »il l« t je pomešal svoj počni glas z vsemi trmi glasovi. Narod vedno čisla prednost in naj je ta ali ona. Parižani pred-^ m«- s* i j s svojimi slabotnimi, hripavimi in od vina razžrtimi glasovi, so upoštevali sve/i, *; iu zveneč glas Itillota ter mu delali prostor' t>l;«i da je kmalu prišel v bli/ino krste. Ufv i m nut |k>r. ejt-mu ie edeii izmeti nosa«'*ev. kojejra navdu-! šeiije j«* presedajo njt mive nu^i. odstopil svoje mesto. Kot vidimo si ji- Jiillo* hitro piihoril svojo pot. l»an popri*j ši- napaden razširjcvalec brošure doktorja (tilherta.i je bil na večer naslednjega tlnc že orodje zmagosla> ja Neckc*"j?i in! \ojvode (h b anski g i. Kumaj pa j« /a%/«l s\«ijo mesto, ko mu *e šinila sko/i «bivo misel; Kai »e pie.tri'n '/ Pitov." iu njegovega konja.' Ko je »iosil svojo te/o. s«- je Itillot ozrl ter \ idol i»r i svitu plame-n 'e, ki spremljal« -pri-vinl. sred: sprevoda neke vrsto premikajoči se višini , kater i ie Ivoiilo pet ali šest kričečih ljudi. Med i« ii glasovi . i bilo lahko razum« ti glas Pitova in tudi vidni njegove dolge roke. s katerimi je opletal kor /. loparji. Pilov si j- ua vs» .iačine prizadeval Itrailiti Margot. a kljub \ -.cm iiapoiom l ila Margnt zavzeta kot z naskokom. Ži\al v«-«"- uosibi Itillota iu Pitova. kar je potnenjalo že pr li jriMl' le/O. Nosila .n i» i sv.jem telesu \ se. kar je našlo na njem prostora. «n| vrani pa r«-p i in hila podobna indijskemu slonu, kadav %elikaši »me dežele napote ua lov na tigre. Na širokem hrbtu M argot je sedelo pet ali šest ljudi. I:i so kričali kot obsedeni: Naj /i\i Neeker! Naj ž vi vojvtnla Orleanski! 1 >«»1 s tlljei ! Pilot pa je lučaj u. «la bi se pripada Margot kaka nesreča, to je izgubo kakih štoristo liln r. kaT» re 't llot k«it bogat mož liilik«» iioloži domovini na oltar. • . Me.11 »mu pa je k« »••kal sprevod vedno naprej. Pričel se je pomikati pošejio ler priš 1 /. Rue Moiitmartre na Trg /.mag. Ko je prišel «!o kraljeve palače, j«* ;.ade1 ua veliko množico ljudi, ki je popolnoma zapirata pot. ki >n nosili zelene lisle na klobukih t«*r kričali: - K orožju! K orožju! Najpr>o je bilo n»'ba izvedeti, če so ljudje, ki so zastavljali IIue V.vienue. prija.t !ji ali sovražniki. Zelena je bila barva grofa | Artois. Za'.aj zelene kokirde * » .... I Kratko pogajanj.- pa je pojasnilo vse. Ko je narod izvedel za odpust Neokerja. je stopil neki mlad člo\ek iz kavarne Kov. skin-il na neko mizo. potegnil samokres ter sa kričal : • - K orožju! oh tem klicu so se vsi šetalci zgrnili krog njega ter pričeli kričati za njim: v - K orožju ! j Kot že rečeno, so bili \si inozemski polki zbrani krog Pariza. Človek bi mislil, da pomenja to avstrijsko invazijo. Imena teh polkov so grozim zveneli za francoska ušesa. Glasila so se: — Revnae. Salts. Sama d c. IliAsbech, Ksterhazv, Roemer itd. Treba jili je bilo: l»» imenovati in množi« a je vedela, da se izgovarja sovražna imena., Treba jih je bilo le imenoval i in ta noži ea je vedela, da se izgovarja guvražua ino ua. Mladi mož je navedel ta imena ter objav i, da ari nahajajo Švicarji« * šlirinii topovi v Champs Ely sees in da 1kk1oi prišli še isti večer v spromstvn princa l.ambesij v Pariz. Predlagal je novo kokardo. ki ni b'la njihova, odtrgal list s kostanja ter ga za' taknil za klobuk. Vsi i.i;vzoči so sletlili njegovemu vzgledu in v de-, cetih minutah so biti v*i tako okrašeni. Še zjutraj je hi'o ime mladega moža nepoznano, a zvečer jej bilo ie v ustih vaeh. Ime mladega uni>'» je bilo Kamil Umniotilim. _^ (Dalje prihodnjič.) ______ * GLAS NARODA, 15. APE. 1930