ŠTEVILKA letoxlv, a. oktober 2013 CENA 1.60 EUR naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Tematska priloga: Še je čas za pripravo našega domovanja za zimo STRAN 13 Na Kropi osebno vozilo zapeljalo s cestišča in trčilo v drog električne napeljave, nato pa še v kozolec STRAN 21 BENCINSKI SERVIS W&s LETUŠ Oglasi ' Gradite mnohiiti, obnavljate start, ali na vam je ■e"--š!.■■.'nn .-¡It- 3Î8 r,trftiD:' liifajamn tEsarska. k rovi h z. Hleparsfca in suho montažna tfeia. Ubiicite nas na wniw.pl3mnka.nel PLAN f N KA MONTAŽNE GRADNJE -—Gostišče GRAD VRBOVgC Fisver UOSTirfSTVO, Milji" FcBcjjati s.p Savinjska cesta 4,3331 N.iz..nii ne malice in kosi Rezervacije m zaključene ttružbčza dogodke, kot su rojstni dnevi birme, obhajila; obletnice... Meamijbc Organiziramo tudi čisto ■ fttFtBi,-. Od 10. dO nravo m nepozabno PeakuHi ia.tfo22 rjHt ' r „ f.\t it..j«zz \m- mqrajsko večerjo! fitdt Ha i'j otimiitlitiif ilmibt (nad 10 oseb) Telefon; 03/5£-32'8ilO Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Savinjska cesta 6, 3330 Mozirje Datum: 30.9.2013 Na podlagi 35. člena Zakona o zavodih (Ur.l.RS 12-91) in 37. člena Statuta Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Mozirje SVET ZAVODA razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA zavoda. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo visoko strokovno izobrazbo medicinske smeri in je v rednem delovnem razmerju v zavodu - da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj - da je državljan Republike Slovenije - da obvlada slovenski jezik - da predloži program razvoja zavoda in opredeli svojo vlogo pri realizaciji programa. Izbrani kandidat bo imenovan za štiri leta in bo opravljal funkcijo direktorja polovični delovni čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 14. dneh po objavi oglasa na naslov: Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Savinjska cesta 6, 3330 MOZIRJE Z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo« Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili. Skupne službe pv i» zupanscpo CRSH Rečica ob Savinji i Velecenjeni, naznanjamo, da bo na dan 6. vinotoka leta Gospodovega 2013 na reČiškem trgu tenciriou sejem. Izkažite nam to Čast in pridite že zjutraj tega dne ob 9- uri na Rečico, kjer boste navzoči, ko se bo dvigala trška zastava in takoj za tem začela kupčija. Ponovitev otvoritve bo popoldne ob 14. uri. Ce bi bil dež ali kake druge padavine, bomo sejmarili teden kasneje. Ari« 2 Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 Iz vsebine: Tema tedna: Sanacije posledic lanskih poplav v Zgornji Savinjski dolini v teku.............................4 Odprto pismo ministru Virantu: Slovenske županje proti združevanju občin .. 5 Občina Gornji Grad: Nižje cene vrtca in nov pravilnik o sprejemu otrok v vrtec......................................5 Javna dela 2013: Najmanjša občina v dolini najbolj uspešna.....................................................6 ZLT center Golte: Zadovoljni s poletjem, na pragu je zima.......7 Elkroj Modna oblačila v stečaju: Stečajni postopek naj bi bil zaključen konec junija prihodnje leto.............9 Občinski svet Rečica ob Savinji Občina bo sofinancirala omrežnino...............8 Luče: Zlato maturantko Ano Marolt obiskal župan................................17 102 leti Franca Lesjaka: Stotici pridno dodaja nove številke................17 Tretja stran Deževna jesen prinaša nevarnost poplav Za dolgim, vročim in sušnim poletjem je prišla jesen, z njo pa tudi nevarnost poplav, ki so nas v Zgornji Savinjski dolini v zadnjih dveh desetletjih že večkrat hudo prizadele. Tudi laičnemu opazovalcu je jasno, da sanacije vodotokov po omenjenih poplavah niso bile opravljene celovito, marsikje zgolj začasno in v okviru trenutno razpoložljivih finančnih sredstev, kar pa samo še povečuje možnost, da bosta Dreta in Savinja s pritoki ob obilnejših jesenskih padavinah znova povzročali težave. Ob tem velja spomniti, kako je v Sloveniji organizirano upravljanje z vodami. Ministrstvo, pristojno za področje urejanja voda, na osnovi postavljenih kriterijev dodeli koncesijo tistim družbam, ki te pogoje izpolnjujejo. Do februarja 2012 je bilo to Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki pa je bilo ukinjeno. Področje okolja, v okviru katerega je tudi pristojnost urejanja voda, je prevzelo Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), področje prostora pa Ministrstvo za infrastrukturo in prostor (MIP). V imenu ministrstva koncesijo dodeljuje Agencija RS za okolje (ARSO). Vzdrževanje vodnih in priobalnih zemljišč se izvaja na podlagi letnega programa gospodarske javne službe, ki ga izvaja za posamezno območje izbrani kon-cesionar na podlagi koncesijske pogodbe. Kon-cesionarji se v pogovornem jeziku imenujejo vodnogospodarska podjetja. Glede na dejstvo, da se vodni režim neprestano spreminja in se rela- tivno pogosto pojavljajo neurja s poplavami, se tekom leta lahko spremeni oziroma dopolni tudi letni program javne službe z dodatnimi sanacijskimi deli. Dela v okviru koncesijske pogodbe obsegajo vzdrževalna dela, zavarovanja, čiščenja, košnje, poseke, sanacije jezov, brežin in pragov, izgradnjo kamnito betonskih pregrad, izgradnjo podpornih zidov in talnih pragov, čiščenje in vzdrževanje požiralnikov in prodnih pregrad, odstranjevanje sipin ter naplavin. Zakonodaja za izvajanje gospodarske javne službe na področju urejanja voda predpisuje obvezno zaposlenost določenih strokovnjakov. To so rečno-nadzorna služba (vodovarstveni nadzornik), upravljanje z vodno infrastrukturo (upravljavci vodne infrastrukture) in projektna služba (projektanti). Koncesionar je lahko uspešnejši pri svojem delu, če ga prebivalci območja opozarjajo na morebitne nepravilnosti. Če torej opazite, da se je, na primer, v vodotok zrušila brežina, obvestite ARSO, ki bo preučil vlogo in po potrebi izdal nalog rečno nadzorni službi koncesionarja, da opravi ogled in poročilo. Na podlagi tega poročila se ARSO odloči za interventno ali kasnejšo sanacijo, ki jo izvede koncesionar. ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 40, 4. oktober 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.60 EUR, za naročnike: 1.44 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Katja Remic Novak, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com „ . . , __,„ -r Savinjske novice st. 40, 4. oktober 2013 3 Tema tedna, Aktualno Dela po vseh občinah ogromno, država SANACIJE POSLEDIC LANSKIH POPLAV V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI (pre)skopa s pomočjo Upravljanje z vodami ni prioriteta slovenske politike. Protipo-plavne zaščite po Sloveniji v zadnjem desetletju nastajajo predvsem na papirju, medtem ko poplave uničujejo domove in skupno premoženje skorajda vsako leto. Skupna ocena zadnjih poplav v Savinjski regiji, od katerih je le nekaj več kot leto dni, je po podatkih Razvojne agencije Savinjske regije znašala skoraj 25 milijonov evrov. Zgornjesavinjske občine so v tem času uspele, tudi s pomočjo državnih sredstev, sanirati nekaj škode nastale v poplavah, a za postoriti je še veliko, denarja za sanacijo pa le malo ali celo nič. Župani vseh sedmih občin Zgornje Savinjske doline so že takoj po lanskih poplavah ocenili, da sanacija kritičnih razmer visoko presega možnosti občinskih proračunov. Odgovorne inštitucije so zato pozvali, da zagotovijo najnujnejša sredstva za vzpostavitev normalnega stanja v njihovih občinah. Občine morajo namreč zagotoviti (same ali s pomočjo države) sanacijo lokalne infrastrukture, torej mostov, cest, vodovodov, plazov ... , medtem ko sanacijo na vodotokih ureja Agencija RS za okolje. evrov. Vložena sredstva je sredi letošnjega leta dobila refundirana od države v višini 268.000 evrov. Letos so proračunsko rezervo v višini 48.000 evrov porabili za nadaljnje sanacije poškodb na lokalnih in gozdnih cestah. Spomladi se je izvajalo čiščenje naplavin v strugah Savinje in Ljubnice. Letos ima občina od pristojnega ministrstva odobrena sredstva za izgradnjo Pažetovega mo- NA LJUBNEM PRIČENJAJO Z IZGRADNJO PAŽETOVEGA MOSTU V občini Ljubno so škodo na lokalni infrastrukturi po lanskih novembrskih poplavah ocenili na Namesto Pažetovega mostu, s sanacijo katerega v občini Ljubno pričenjajo v teh dneh, je bil za prehod preko reke postavljen montažni most. (Fotodokumentacija Občine Ljubno) 2,200.000 evrov. Kot je povedal direktor občinske uprave Blaž Pre-sečnik, je z interventnimi ukrepi njihova občina porabila 300.000 RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE Razpisanih 120 štipendij za dijake in študente stu v vrednosti 477.000 evrov, katerega gradnja se pričenja v teh dneh. Kot je še povedal Presečnik, se na občini zavedajo, da je saniranja potrebnih še veliko odsekov in da bodo naslednje poplave ponovno povzročale škodo, a brez dodatnih sredstev ne morejo zagotoviti hitrejšega saniranja. OBČINI NAZARJE DRŽAVA POVRNILA LE ČETRTINO VLOŽENIH V okviru regijske štipendijske sheme je Razvojna agencija Savinjske regije v septembru objavila javni razpis štipendij, ki jih letos ponujajo delodajalci Savinjske regije za srednje šole in študij. Na voljo je 59 dijaških in 61 študentskih štipendij. Rok za prijavo je četrtek, 10. oktober, več o razpisnih pogojih pa je mogoče najti na spleti strani agencije. Za dijake in študente je ponujenih največ štipendij s področja strojništva. Prej omenjenim pri dijakih sledijo štipendije iz gostinstva in turizma, steklarstva, kovinarstva, pri študentih pa štipendije s področja elektrotehnike in računalništva. Do štipendij iz Enotne štipendijske sheme Savinjske regije so upravičeni dijaki, ki se šolajo za tretjo, četrto in peto raven izobrazbe v Sloveniji ali v tujini, dodiplomski in podiplomski študenti, ki se izobražujejo v Republiki Sloveniji ali v tujini in niso zaposleni. Vsi pod pogojem, da ne prejemajo še nobene štipendije. Pogoj je tudi, da se bodo po končanem šolanju oziroma študiju zaposlili pri delodajalcu, ki jih je štipendiral. Marija Lebar SREDSTEV Lanske poplave so na lokalni infrastrukturi v Nazarjah povzročile škodo v višini preko 400.000 evrov. Občina je s stroški intervencijskih del porabila 100.000 evrov, država ji je povrnila le četrtino (25.000 evrov) vloženih sredstev. Zato je nazarska občina letos z lastnimi sredstvi sanirala oporni zid na javni poti Šmartno ob Dreti-Šutna, za kar je potrebovala 6.000 evrov. Letos so izpeljali tudi sanacijo plazu Slapnik v Rovtu pod Menino v vrednosti 23.000 evrov bruto, za kar imajo sklenjeno pogod- bo s pristojnim ministrstvom, začasno so sanirali usad pod cesto Na-zarje-Loke. V načrtu je sanacija plazu pod lokalno cesto Zavodice-Čreta v vrednosti 49.000 evrov. Med najpomembnejša prihodnja dela direktor občinske uprave Samo Begič uvršča tudi sanacijo plazu pod hišo Beletovih v Rovtu, vendar občina še nima zagotovljenih sredstev. Na reki Dreti upravljavec Nivo Celje v teh dneh izvaja odvoz gramoza iz korita reke in s tem poglablja rečno strugo. Pri tem so izvajalci del prebili varovalni nasip, kar je, po mnenju živečih na tem območju, v tem letnem času nespametno, saj nas lahko poplave presenetijo kadarkoli. 228 TISOČ DRŽAVNIH EVROV ZA SANACIJO CESTE V SOLČAVI Na območju občine Solčava so lanske poplave povzročile škodo v višini 1,792.256 evrov. Občina je v okviru intervencijskih ukrepov izvedla dela v višini 39.000 evrov, za kar je v juliju dobila povrnjena sredstva v višini 28.000 evrov. Po besedah Albine Štiftar iz občinske uprave trenutno poteka sanacija ceste med Spodnjim in Zgornjim Icmankom, za katero ima občina odobrena državna sredstva v višini 228.000 evrov. Občina bo iz lastnih virov pokrila stroške izdelave projektne dokumentacije in gradbenega nadzora, ki znašata 16.500 evrov. Kot pravi Štiftarjeva, je morala Občina Solčava do konca letošnjega januarja na ministrstvo za kmetijstvo in okolje oddati projektno dokumentacijo za sanacijo treh objektov. To pomeni, da jo letos čaka še plačilo izdelave teh dveh projektnih dokumentacij v višini 23.000 evrov. Poleg tega še pred zimo načrtujejo sanacijo usada med kmetijo Perk in Matk. Kaj vse so postorili na preostalih zgornjesavinjskih občinah in kakšni načrti sanacij so pred njimi, boste lahko prebrali v naslednji številki Savinjskih novic. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 37, 13. september 2013 I Aktualno, Iz občin ODPRTO PISMO MINISTRU VIRANTU Slovenske županje proti združevanju občin Vseh deset županj in ostale udeleženke, ki so sodelovale na srečanju v Nazarjah, so se dogovorile, da ministra Gregorja Viran-ta, pristojnega za lokalno samoupravo, pisno seznanijo s stališči, ki so jih zavzele do nameravanega združevanja občin. Kaj so zapisale, je povzela poslanka Slovenske demokratske stranke Janja Napast, ki so ji zaupale nalo- go, da oblikuje omenjeno pismo. Napastova je povedala: »Na delovnem srečanju v Nazarjah smo razpravljale o varčevalnem ukrepu ukinjanja vseh občin z manj kot 5.000 prebivalci. Mimogrede, Slovenska demokratska stranka takim načinom predlagane reorganizacije lokalne samouprave ostro nasprotuje. Nad takšno predlagano reorganizacijo so bile nezado- voljne tudi županje, saj naj bi ministrstvo razmišljalo preveč generalno o nesposobnosti malih občin. Kazalniki uspešnosti velikih in majhnih občin jasno pričajo o učinkovitosti koriščenja evropskih razvojnih sredstev. Potrebno je poudariti, da na tak način ne bi bistveno prispevali k oblikovanju vitke države, temveč bi sposobnost oziroma ne- sposobnost občin preveč posploševali. Zato smo ministra, pristojnega za področje lokalne samouprave, s priloženimi podpisi pozvale k razmisleku, da bi o predlogu za ukinitev občin končno odločitev sprejeli njihovi občani. S pismom smo ga želele pozvati, da v nadaljevanju političnega projekta upošteva voljo občanov.« Marija Lebar OBČINA GORNJI GRAD Nižje cene vrtca in nov pravilnik o sprejemu otrok v vrtec Na zadnji seji občinskega sveta so gornjegrajski svetniki sprejeli predlog o znižanju cen programov predšolske vzgoje v vrtcu Gornji Grad in Bočna. Ekonomska cena se bo v povprečju znižala za 8,65 odstotka, je pa posledica znižanja plač in materialnih stroškov. Vrednost celodnevnega programa za prvo starostno obdobje bo po novem 374 evrov, za drugo starostno obdobje 300 evrov. Nova cena bo pričela veljati s 1. oktobrom. Strokovna vodja vrtca Marija Grčar se je ob tej priložnosti občinski upravi, županu in svetnikom zahvalila za rešitev prostorske problematike v vrtcu. Dodala je, da imajo trenutno Predstavnici gornjegrajske šole Marija Grčar (levo) in Katka Pečnik sta podali razloge za znižanje cene oskrbe v vrtcu. (Foto: Štefka Sem) v vrtcu 100 otrok, število se bo s povečanjem prostora za skupi-kmalu povišalo na maksimum, to no Čebelice in povečanjem skuje 106 otrok. Preko poletja so se pine v Bočni za otroke in zaposle- ne razmere precej izboljšale. Na pobudi sveta zavoda gor-njegrajske šole so svetniki obravnavali pravilnik o sprejemu otrok v vrtec, katerega so potrdili. Zaradi težav v preteklosti, ko so se pojavili primeri, da je lahko imelo več otrok isto število točk za sprejem v vrtec, so podrobno analizirali kriterije za točkovanje. Več točk so po novem kriteriju deležni otroci iz matične občine, tisti, ki v naslednjem letu vstopajo v šolo, in otroci, ki so bili v preteklem letu zavrnjeni zaradi pomanjkanja prostora. Komisija bo imela po novem pravilniku štiriletni mandat in ne več enoletni. Štefka Sem DAVČNI URAD REPUBLIKE SLOVENIJE (DURS) Davčna pisarna v Mozirju dela dvakrat tedensko Davčna uprava je 41 izpostav pri davčnih uradih zamenjala z davčnimi pisarnami. »Davčni zavezanci pa kljub reorganizaciji lahko v davčnih pisarnah še vedno uredijo vse, kar so pred reorganizacijo davčnih izpostav. Način izvedbe potrebnih postopkov pa je lahko, zaradi sedaj doseženega poenotenja obsega nalog, drugačen, kot je veljal na posamezni davčni izpostavi pred reorganizacijo, specializacijo in centralizacijo odmernih postopkov za fizične osebe,« so sporočili z Generalnega davčnega urada. Največja sprememba za stranke je spremenjen delovni čas, saj lahko odslej zadeve urejajo le ob ponedeljkih in sredah. Davčna pisarna v Mozirju uporablja pisarno, ki jo je do sedaj uporabljala Upravna enota Mozirje in je last Republike Slovenije. Na izpostavi Mozirje je do reorganizacije naloge opravljalo pet zaposlenih, z vzpostavitvijo davčne pisarne pa naloge dvakrat tedensko (ponedeljek in sreda) opravljata dva zaposlena. Vsi zaposleni so bili premeščeni na DU Velenje, kamor so bile prenesene tudi določene naloge, ki jih je do tedaj opravljala mozirska izpostava. Na Generalnem davčnem uradu so še dodali, da so naloge davčnih pisarn enotno določene. Tako uslužbenci pisarn sprejemajo in poskrbijo za obravnavo osebno oddanih vlog ter izdajajo dokumente in potrdila iz uradnih evidenc, če jih zavezanec želi prevzeti osebno v davč- ni pisarni. V davčnih pisarnah je zagotovljeno tudi informiranje davčnih zavezancev. Vse storitve DURS so za zavezance seveda na voljo tudi na sedežu pristojnega davčnega V teh dneh so delavci Elektra Celje opravljali izkope na območju doma kulture in gradu Vrbovec v Nazarjah. Položili so nizkonapetostni vod in izvedli preklop električne napeljave objekta gradu na trafo postajo. Doslej je bil grad Vrbo- urada. Poleg tega se DURS še nadalje trudi tudi z uvedbo dodatnih elektronskih storitev in informiranjem prek svojih spletnih strani. Štefka Sem vec priklopljen na elektro postajo Energetike Nazarje. Izkop in gradbena dela so izkoristili tudi za to, da so vode, ki z električno energijo napajajo objekt doma kulture, položili v zemljo. Marija Lebar NAZARJE Nov elektro priključek za grad Vrbovec Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 5 Iz občin, Gospodarstvo NOVA ŠTIFTA Dela na lokalni cesti v polnem teku V Novi Štifti je na relaciji Slu-ga-Nova Štifta-Črnevska rida zelo delovno. Delavci podjetja Mapri Proasfalt izvajajo tretjo fazo modernizacije lokalne ceste, katera je bila doslej preozka, brez zaščitnih ograj in urejenih strmih brežin pod cesto, kjer nastajajo nove škarpe. Modernizacija ceste zajema ureditev globinsko-površinskega odvodnjavanja, obnovo obstoječih prepustov ter uvedbe novih, kjer je to potrebno, utrditve bankin, širitev izogibališč, utrditev spodnje nosilne plasti. Sledila bo priprava za asfaltiranje in postavitev elementov za varnost v prometu, postavitev opornih zidov ter lesena varnostna ograja v dolžini 320 metrov. Rekonstruirana cesta bo širša in varnejša. (Foto: Štefka Sem) Posodobljen bo 920-metrski od- je pomembna lokalna povezava, sek ceste, ki je bila doslej zelo oz- zato je na njej večja gostota pro-ka in nevarna za šolske prevoze, meta. Na nevarnost odvijanja prokot tudi za ves ostali promet. Cesta meta na navedeni cesti je opozar- jal tudi svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Nujnost rekonstrukcije se je še povečala po lanskoletnem jesenskem neurju, ki je cesto še dodatno poškodovalo. Predračunska vrednost investicije za gradbena dela je dobrih 200 tisoč evrov, finančna sredstva so zagotovljena v rebalansu proračuna Občine Gornji Grad za leto 2013. Prva faza, izvedena v letu 2007, je vključevala prvih 700 m ceste. Druga faza v letu 2008 je pomenila nadaljevanje I. faze in je potekala na razdalji od 700 do 1.250 m dolžine. Tretja faza, ki se trenutno izvaja, poteka od 1.250 m dalje do 2.170 m. Štefka Sem JAVNA DELA 2013 BI • *w I v* I ■• • •■ ■• v Najmanjša občina v dolini najbolj uspesna V ponedeljek, 7. oktobra, se bo izteklo javno povabilo za izbor programov javnih del za to leto. Nepro-fitnim delodajalcem je bilo na voljo 8,9 milijonov evrov iz državnega proračuna, ki jih niso izčrpali. Ravno drugače je bilo konec lanskega leta, ko je na skoraj vseh območnih službah zavoda za zaposlovanje sredstev zmanjkalo prej kot v mesecu dni. Zgornjesavinjske občine, javne OBČINA NAZARJE ustanove in društva so vsako leto uspešnejši pri zaposlovanju v programu javnih del. Po podatkih objavljenih na spletni strani zavoda za zaposlovanje so v letu 2012 zaposlili 15 oseb, na prvem razpisu za leto 2013 je bilo zaposlenih deset oseb, na drugem pa 14. Najuspešnejša pri zaposlovanju je najmanjša zgornjesavinjska občina Solčava. Preko nje so zaposlitev dobile štiri osebe, preko turistične- Ponovno prejeli certifikat Zlati kamen Nazarska občina je letos znova prejemnica certifikata Zlati kamen. Ta izpostavlja občine, ki svojim prebivalcem zagotavljajo kakovostno raven življenja in jih odlikuje solidna in uravnotežena stopnja razvoja. Certifikat lahko pridobijo občine, ki se po skupni vrednosti sestavljenega indeksa uvrščajo v zgornjo tretjino med vsemi občinami v Sloveniji. Izhodišče za podelitev certifikata so konkretni in merljivi podatki, združeni v Indeks ISSO 2013. Indeks je sestavljen iz 43 kazalnikov, pridobljenih iz statističnih, fi- ga društva še dve, po eno zaposlitev pa so prispevala tri solčavska društva SPES, UPoČASni in Kulturno društvo Franc Herle. Na razpisih zelo uspešno kandidira tudi ljubenska občina. Na prvem razpisu so dobili odobrene štiri zaposlitve, na drugem še eno, preko javnih del pa je ena oseba zaposlena tudi na ljubenski šoli. Mozirska občina ima zaposlene tri, rečiška in gornjegrajska po eno osebo. Ena oseba je preko javnih del na lučki šoli in v Javnem podje- tju Dom Nazarje, dve pa na Centru za socialno delo Mozirje. Sofinanciranje stroškov zaposlitve v programu javnih del je vezana na brezposelnost v posamezni občini. Zaradi nižje brezposelnosti je v občinah Mozirje in Rečica ta delež 65-odstoten, v ostalih občinah 75-odstoten. Zavod za starejše od 55 let in invalidne osebe zagotavlja še pokritje 30 odstotkov dela plače, ki ga krije naročnik oziroma izvajalec programa. Štefka Sem nančnih in gospodarskih podatkov o občini. Tako se upoštevajo stopnja razvitosti, demografska gibanja, učinkovitost delovanja občine, dinamiko gospodarskega razvoja, stanje na trgu dela in na področju izobrazbe, življenjski standard, stopnjo socialne kohezije in stopnjo okoljske osveščenosti v občini. Občina Nazarje se je po zgoraj omenjenih kazalnikih uvrstila med zgornjih 60 slovenskih občin. Kazalniki se redno preverjajo, certifikat pa je podeljen za obdobje enega leta. Marija Lebar ELKROJ MOZIRJE, INVALIDSKO PODJETJE D.O.O. V STEČAJU Sodišče imenovalo novega stečajnega upravitelja Okrožno sodišče v Celju je v začetku letošnjega leta razrešilo stečajnega upravitelja Elkroj Mozirje, invalidsko podjetje d.o.o. v stečaju, Andreja Kraška. Ta je namreč bil s sklepom državnega zbora imenovan za direktorja Javne agencije RS za varstvo konkurence. Na njegovo mesto je bila imenovana magistra Staška Mrak Jamnik, ki je posle ste-čajnika prevzela sredi marca. Iz poročila, ki ga je magistra Mrak-Jamnikova posredovala Okrožnemu sodišču v Celju, je razvidno, da so edino premoženje invalidskega podjetja denarna sredstva na poslovnem računu v višini nekaj več kot šest tisoč evrov. Denar bo upraviteljica namenila delnemu poplačilu dolga upniku Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu Republike Slovenije. Marija Šukalo Savinjske novice št. 39, 27. september 2013 6 Gospodarstvo ZIMSKO-LETNI TURISTIČNI CENTER GOLTE Zadovoljni s poletjem, na pragu je zima Na Golteh so po koncu poletne in pred pri-četkom zimske sezone organizirali tiskovno konferenco, na kateri so zbranim spregovorili o delovanju v tem letu, o načrtih za naprej, še poseben poudarek pa je bil na predstavitvi programa Naučimo se smučati. INVESTICIJA V PRIHODNOST Slednjega so pred osmimi leti pričeli v Osnovni šoli Nazarje, ko je bil tam še ravnatelj Jože Kavtičnik. Namen projekta je, da se otro- Različni dogodki se bodo vrstili tudi v jesenskem času. Popestrili jih bodo tematsko obarvani vikendi, popestreni s kulinariko, vse do zimske sezone, za katero so karte po znižanih cenah že naprodaj. Novost letošnje sezone za imetnike sezonske smučarske vozovnice je tri dni brezplačne smuke na smučišču La Masella v Španiji ter tri dni na Rogli in Krvavcu. Na Golteh imajo velike načrte že za bližnjo prihodnost. Nadaljevati nameravajo z razvojem namestitvene in žičniške infrastrukture. S tiskovne konference od leve: vodja prodaje in marketinga Mitja Škrabl, direktor Golte d.o.o. Ernest Kovač, idejni vodja in začetnik projekta Naučimo se smučati Jože Kavtičnik, predsednik Smučarskega društva Beli zajec Bojan Napotnik, predstavnik Smučarskega kluba Velenje David de Costa ter predstavnika Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje Sonja Drev in David Paulič. (Foto: Benjamin Kanjir) Pred kratkim so izbrali izvajalca za dokončanje gradnje naselja depandans, v katerih bo štirideset apartmajev, v njih pa 140 ležišč. V fazi pridobitve gradbenega dovoljenja je tudi šest-sedežnica Kladje, s katero bodo pridobili dodatne tri kilometre smučarskih prog. Zatika se še vedno pri dovoljenju s strani okoljevarstveni-kov. Vrednost investicije je ocenjena na osem milijonov evrov. PREDSTAVLJENI SMUČARSKI KLUBI Na konferenci so se predstavili smučarski klubi, ki delujejo na Golteh. V prvi vrsti je to Beli zajec, ki ga je predstavil Bojan Napotnik. Slednji v hotelu skrbi tudi za vzdrževanje in prodajo smučarske opreme, pod njegovim vodstvom deluje cela vrsta smučarskih učiteljev, ki so gostom vedno na voljo. Društvo skrbi za izvedbo smučarskih šol, ob tem pa priskoči na pomoč vsem, ki se želijo naučiti pravilnega in varnega smučanja. David de Costa je predstavil delovanje velenjskega smučarskega kluba, ki izvaja redne vadbe za otroke in izvaja alpsko šolo smučanja na Golteh. Podobno je s člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje. Tudi oni skrbijo za podmladek, za predšolsko in šolsko mladino. Imajo tekmovalne selekcije, katerih člani se udeležujejo tekem širom Slovenije in v tujini. Njihova prepoznavna posebnost je sekcija starodob-nikov, ki negujejo tradicijo smučanja po starem. Benjamin Kanjir ELKROJ MODNA OBLAČILA D.D. MOZIRJE V STEČAJU Stečajni postopek naj bi bil zaključen konec junija prihodnje leto ci v petem razredu v čim večjem številu naučijo smučati. V ta namen so Kavtičniku stopili korak naproti na Golteh in v smučarski šoli Beli zajec, ki jo vodi Bojan Napotnik. Slednji za učenje prispeva večje število učiteljev smučanja in brezplačno izposojo opreme, na centru pa otrokom omogočijo uporabo naprav. Projekt podpira tudi več sponzorjev in donatorjev. Direktor centra Ernest Kovač je ob tem povedal, da ti otroci, vsako leto jih smuča okoli 600, so pa iz velenjske, šoštanjske, mozirske in seveda nazar-ske občine, niso strošek, ampak investicija v prihodnost. Z VELIKIMI NAČRTI NAPREJ V Zimsko-letnem turističnem centru Golte so ta mesec zaključili s poletno sezono. Zaznali so povečano število tujih obiskovalcev, predvsem gostov iz držav Beneluxa, Nemčije in Hrvaške, ki so kot enodnevni gosti obiskovali planino. Ob tem so se prevozi na planino z nihalko zmanjšali za okoli desetino. To pripisujejo modernizaciji ceste, ki jo sedaj uporablja večje število obiskovalcev. Zabeležili so za 5 odstotkov večje število prenočitev v poletnih mesecih. Atraktivnost de-stinacije za enodnevne izlete so popestrili z dogodki ob vikendih. V podjetju Elkroj Modna oblačila Mozirje v stečaju stečajni postopek poteka že četrto leto. V tem času je stečajni upravitelj Stevo Radovano-vic opravljal vse predvidene aktivnosti v postopku stečaja in o tem z rednimi poročili obveščal sodišče. »Med drugim je bilo izvedenih tudi več postopkov prodaje premoženja dolžnika, preko zavezujočega zbiranja ponudb in treh javnih dražb, vendar so bile te prodaje neuspešne,« je zapisal v poročilu Okrožnemu sodišču v Celju. V njem je zapisal tudi, da je zaradi tega »predlagal prodajo dolžnikovega premoženja tako, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb za prodajo posameznega premoženja, na podlagi neposrednih pogajanj.« Na ta način je uspel prodati trgovski lokal v Celju in Krškem, nepremičnine na Prihovi ter stroje in večji del opreme. Z unovčenjem premoženja, zavarovanega z ločitveno pravico, sta se oblikovali posebni razdelitveni masi, za kateri je pripravil načrt razdelitve in po odobritvi sodišča delno poplačal ločitvene upnike. To pa naj bi bile, kot je iz poročila razvidno, banke in ZPIS. Zaključek stečajnega postopka je odvisen zlasti od uspešne unovčitve še preostalega dolžnikovega nepremičnega in premičnega premoženja. To so predvsem zaloge blaga in nepremičnina v Velenju. Zaradi tega je Radovanovic predlagal spremembe načrta poteka stečajnega postopka. In sicer tako, da naj bi se do konca letošnjega leta odprodala še preostala zaloga blaga in nepremičnina v Velenju. Sredi naslednjega leta pa naj bi se zaključil stečajni postopek in razdelila stečajna masa. Marija Šukalo Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 7 Iz občin, Oglasi OBČINA NAZARJE Na Prihovi bo potrebno lastništvo ceste še vpisati v zemljiško knjigo V ponedeljek, 16. septembra, so v okviru občinskega praznovanja s priložnostnima slovesnostma v nazarski občini prerezali trakove na dveh odsekih cest. Odseka je občina prenovila s sredstvi, ki jih država namenja za investicije v občinsko infrastrukturo. Dogodka so skupaj pripravili občina kot investitorka ter krajani Dobletine in Pri-hove, kjer sta prenovljena odseka. DOBLETINA-ŽLABOR V Dobletini je številnim zbranim krajanom najprej spregovorila tamkajšnja prebivalka in podžu-panja občine Nazarje Irena Vačov-nik. Zahvalila se je sokrajanom, ki Ob prijaznem glasbenem programu, ki so ga izvedli Vid in Manja Vačovnik ter Klara Bider, je zbrane nagovorila tudi županja Majda Podkrižnik. Skupaj z najstarejšo in najmlajšo krajanko so prerezale trak. Cesto je blagoslovil nazarski župnik Franc Kovše. PRIHOVA Na Prihovi so obnovili 209 metrov dolg odsek občinske ceste Vaj-di, ki od regionalke vodi proti tamkajšnjim domačijam. Ob tem so uredili še odvajanje zalednih voda, ki so doslej ob večjih padavinah poplavljale tamkajšnja poslopja in ceste. Zbrane krajane je poz- Otvoritev prenovljenih 110 metrov ceste, ki vodi od regionalne ceste skozi Dobletino proti Žlabru. (Foto: Marija Lebar) so pokazali dobršno mero strpno- dravila županja Majda Podkrižnik. sti ob prenovi 110 metrov ceste, ki vodi od regionalne ceste skozi Do-bletino proti Žlabru. Zahvalila se je občini in svetnikom, ki so prenovo omogočili, pa tudi izvajalcu GP Pirc, ki je delo opravil zavzeto in v roku. VILA HERBERSTEIN VELENJE Zadišalo bo po Jadranu V vili Herberstein v Velenju v petek, 11. oktobra, s pričetkom ob 19. uri pripravljajo kulinarični večer z dobrotami istrske in dalmatinske kuhinje. Izvrstne jedi, spojene z žlahtnimi vini iz vinske kleti Prinčič iz Goriških Brd, bodo očarale vsakogar, piko na i temu žlahtnemu ambientu pa bo dodala glas- bena skupina štirih mladenk, ki bodo prepevale pesmi z morja. Osebje vile Herberstein obljublja prijeten, zabaven in nadvse okusen večer, zato ne kaže veliko oklevati. Rezervacije sprejemajo po telefonu na št. 051 397 533 ali 896 1400 vsak delovni dan od 12. do 22. ure. PR Otvoritev obnovljene ceste, ki od regionalke vodi proti domačijam na Prihovi. (Foto: Marija Lebar) jekta. Vsem prebivalcem ob prenovljenem delu ceste in voznikom ter pešcem je želela varno uporabo. Cesto je blagoslovil rečiški diakon Stanko Čeplak. Županji sta trak po- magali prerezati najstarejša in najmlajša prisotni krajanki, za kulturni del pa sta z lepo pesmijo poskrbeli Klara Bider in Manja Vačovnik. Marija Lebar OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Občina bo sofinancirala omrežnino Ob tem je pripomnila, da bo potrebno lastništvo ceste še vpisati v zemljiško knjigo. Cesta namreč doslej ni bila v celoti občinska, občina pa ne more in ne sme prenavljati cest, ki niso v njeni lasti. Zahvalila se je za sodelovanje pri izvedbi pro- V četrtek, 26. septembra, se je na redni seji sestal rečiški občinski svet. Sprejemali so polletno poročilo o proračunu, odloke v zvezi z ureditvijo zdravstvene problematike v dolini, pa tudi odloke o izvajanju obveznih javnih služb preskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Potrdili so tudi nove cene s tega področja. Svetniki so se seznanili s polletnim poročilom o izvajanju proračuna, ki ga je podala računovodki-nja Irena Štorgel. Povedala je, da nekatere postavke niso bile v celoti uresničene, saj še niso znani rezultati razpisov, na katere se je občina prijavila. Prodaje zemljišč, na katere so računali, bodo realizirane v drugem polletju. Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Nazarje in odlok o ustanovitvi skupnega organa za izvrševanje pravic v tem zavodu so tokrat sprejemali v drugi obravnavi. Nekatere nejasnosti, ki so se ob tem še pojavljale, je razložil doc. dr. Boštjan Bre-zovnik, direktor inštituta Lex localis, ki je predloge odlokov pripravljal. Svetniki so nato oba odloka sprejeli. Poleg odlokov o izvajanju lokalne javne službe oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki so jih potrdili, je občinski svet sprejel še sklep, da se je seznanil z elaborati o oblikovanju cen za obe področji in cenika potrdil z veljavnostjo od 1. oktobra 2013 dalje. Hkrati so sprejeli sklep, da bo omrežnino v višini 50 odstotkov sofinancirala občina, in sicer do konca leta 2014. Tako bodo nove položnice za tiste občane, ki imajo le vodovod, višje za okoli 2,5 evra, za tiste, ki pa so priključeni na kanalizacijo, bo razlika na položnicah kljub subvenciji občine znesla okoli 20 evrov. Ob tem je podžupan Milan Caj-ner pripomnil, da je vodovod star in torej že zamortiziran, omrežje kanalizacije pa je novo in amortizacija predstavlja precejšen strošek. Kot je dodal župan Vinko Je-raj, bo občina iz naslova sofinanciranja omrežnine letno plačala okoli 40 do 50.000 evrov. Marija Lebar 8 Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 Iz občin, Oglasi OKROGLA MIZA V SOLČAVI Ali naj bo na krožniku novozelandska jagnjetina namesto lučke? Pod okriljem Festivala ovčje volne Bicka je v Solčavi predzadnjo septembrsko soboto potekala okrogla miza o pogojih za registracijo klavnic drobnice. Poleg sodelavk Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje (KGZ) sta na okrogli mizi sodelovali gostinka in predstavnica ekološke turistične kmetije. Ovčerejce je predstavljal predsednik Ovčerejskega društva Radu-ha Ivan Pečovnik. Izpostavili so izzive, s katerimi se srečujejo tako rejci kot tisti, ki želijo ovčetino ponujati v svoji kulinariki. Kot je poudarila moderator-ka Marjeta Ženko, specialistka za drobnico pri KGZ, je bila do leta 2009 reja drobnice najhitreje rastoča panoga v kmetijstvu. Ta trend se je nekoliko upočasnil tudi zaradi težav in predpisov, s katerimi so se srečevali rejci. Ti svoje proizvode večkrat težko prodajo, po drugi strani pa gostinci, ki bi želeli ovčetino uvrstiti v svojo ponud- VPRAŠANJA ZA PREBRATI! Na okrogli mizi so govorili o težavah prodaje in nabave ovčjega mesa (Foto: Marija Lebar) bo, s težavo pridejo legalno do te- nico v Škofji Loki. ga mesa. Kot je pojasnil Ivan Pečovnik, je težava v tem, da se za lastne potrebe zakol lahko vrši doma, za prodajo pa je potreben zakol v registrirani klavnici, kar je za zgornjesa-vinjske kmete zaradi oddaljenosti zelo drago. Samo klanje stane okoli 20 evrov, treba pa je prišteti še prevozne stroške, na primer v klav- Na povedano se je navezala Martina Breznik iz Hiše Raduha iz Luč. Zdi se ji edino primerno, da gostom ponuja izdelke lokalnega izvora; med drugim imajo na meniju tudi jagnjetino. To pa lahko dobi pri slovenskem dobavitelju, ki tako meso uvaža iz Nove Zelandije, kar zanjo ni sprejemljivo, ali pa pri avstrijskem prodajalcu, ki ponuja lo- kalno ovčetino. Sicer pa zaznava, da se povpraševanje po tovrstni ponudbi viša. Tudi Helena Krivec z Ekološke turistične kmetije Ram-šak je menila, da je ponudba lokalnih posebnosti »in«. Gostje vse bolj povprašujejo po specialitetah, med drugim po mesu drobnice, kjer se tudi njihova kmetija srečuje s težavami glede nakupa mesa, ki mora biti iz ekološke reje. Razpravljavci so ugotavljali, da je nujno, da bi se našel zasebnik, ki bi v bližini odprl manjšo klavnico in morda tudi prodajalno konfekci-oniranega mesa, pa tudi izdelkov iz predelave, za kar je ovčje meso zelo primerno. Upati je, da bo kdo vendarle v tem našel tržno nišo in možnost za zaposlitev, saj so pogoji za registracijo klavnice in ureditev prostorov sedaj precej omiljena, o čemer je govorila strokovnjakinja s tega področja, Irena Kos iz KGZ Celje. Marija Lebar Ali nabirate gobe? Pa ste prepričani, da vse poznate? Veste, kako rešujejo najhujše zastrupitve z gobami? Silimarin, ki je učinkovina v plodovih pegastega badlja, v tujini zelo učinkovito rešuje zastrupitve z zeleno mušnico. Učinkovino seveda dozirajo z injekcijo. Pri malo manj akutnih težavah ali ko želimo zaščititi našo tovarno pred strupi iz okolja in strupi, ki jih zaužijemo s hrano, pa so pripravki pegastega badlja kot nalašč. Teko- či pripravek, ki vsebuje znano količino silibina, je tako zagotovilo, da boste vaša jetra obnovili in zaščitili. Zelo zanimivi so tudi rezultati raziskave, ki so jo delali z bolniki z okvaro jeter zaradi pogostega uživanja alkohola. Terapija je trajala od štirih tednov do šest mesecev in po koncu zdravljenja so se vrednosti jetrnih encimov opazno izboljšale glede na izhodišče. Soria RTICOKA PEGASTI BADELJ BALDRIJAN Standardizirane kapljice brez alkohola V specializiranih trgovinah in lekarnah, www. zdravilra-zelisca.si S 1 «J B ZAKAJ JE BALDRIJAN DOBER ZA JETRA? Če imate žolčne kamne, vam pomiri bolečine, poleg tega pa vam olajša tudi krče v prebavilih in glavobol. Pomaga nam pri živčnih motnjah in duševni utrujenosti, ima vpliv pri nespečnosti in nervozi. Z njim si lahko pomagamo pri odpravljanju raznih zasvojenosti, nudi podporo pri hujšanju. Nepogrešljiv je v času velikih čustvenih pretresov, saj nam pomaga prebroditi viharne dni in nas mirno pripelje do notranjega miru. Z njim lahko pomagamo tudi kuž-ku, ki ga je strah grmenja, vetra ali pokanja petard. Če si resnično želimo dobro, poiščemo brezalkoholni pripravek v obliki kapljic, saj ne želimo dodatno obremenjevati jeter, absorbci-ja pa je daleč najboljša, če uporabimo tekočino. Zapisala: Marijanca Bahar Poglejmo, kaj pravi Mojca Mavec o lastnih izkušnjah s pegastim badljem. Zakaj uporabljate pegasti badelj? Pegasti badelj je zaveznik jeter, ena od osnov naše domače lekarne. Soria Natural ga ima v več izdelkih. Sama nekajkrat na leto opravim čistilno kuro s Cyra-silom, ki vsebuje izvleček artičo-ke, črne redkve in pegastega badlja. V prazničnem času, ko je hrane in pijače malo več, pride pegasti badelj še kako prav. Soria Natural ima tudi kapljice zgolj z izvlečki te rastline. Kapljice so sploh dobra zadeva, saj je ab-sorbcija tekočin v našem organizmu v primerjavi s tabletami in kapsulami veliko boljša. Mojca Mavec Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 9 Kultura, Ljudje in dogodki, Gospodarstvo 19. EX TEMPORE MOZIRSKI GAJ Slikarji ustvarjali po Mozirju, v Gaju in dvorani Mednarodno likovno druženje slikarjev pod naslovom 19. Ex tem-pore Mozirski gaj je tudi letos privabilo v Mozirje slikarje iz Slovenije in zamejstva. Slikarska druženja in umetniško ustvarjanje na temo Mozirski gaj in trško jedro je v prvem planu namenjeno likovnemu izobraževanju, promociji likovne umetnosti in promociji mozirske občine, je povedal Jure Repenšek, predsednik Kulturno prosvetnega društva Jurij, organizatorja srečanja slikarjev. Po uradni otvorilvi v Mozirskem gaju so umetniki ustvarjali v prostorih Slomškove dvorane, ki jo je na razpolago ponudila župnija. Veliko so umetniki ustvarjali tudi v Gaju in na trgu ter se družili in izmenjavali likovne izkušnje. »Likovno druženje ima poleg že Otroci iz vrtca in osnovnošolci so obiskali umetnike na trgu in v ateljeju. (Foto: Ciril M. Sem) omenjenega izrazito študijsko naravnanost,« je omenil Repenšek. Prisrčno je bilo druženje umetnikov z otroci iz vrtca in osnovnošolci, ki so jih obiskali v ateljeju ali za »štafelajem« (slikarsko stojalo) v trgu. Vrata so za obiskovalce vedno odprta, zato se tovrstna druženja mnogokrat spremenijo v zanimiva likovna kramljanja, ki bogatijo umetnike in obiskovalce. Slikarji so v dneh od 18. do 21. septembra poleg ustvarjanja spoznavali tudi lokalne znamenitosti in se družili z domačini. Delovni del ex tempora so zaključili z delovno razstavo v Slomškovi dvorani. Pregledno razstavo bo mogoče videti še v novembru v Galeriji Mozirje. Štefka Sem V letošnjem 19. slikarskem druženju so sodelovali Vinko Železnikar, Vlasta Arzenšek - Gootstein, Barbara Tedes-co, Daria Cergveni, Silva Bo-žinova, Vojko Gašperut, Drago Jerman, Oton Gantar, Marjana Verbuč, Klavdij Margon, Anka Rakun, Peter Matko in Jure Re-penšek. BREDA PUGELJ-OTRIN NA POGOVORU Z BERTOM SAVODNIKOM Igralka, iz katere veje pozitivna energija Bert Savodnik je sredi septembra v avli Osnovne šole Rečica ob Savinji gostil igralko Bredo Pugelj-Otrin. Dogodek je spadal v sklop pogovorov s Savodnikom, ki jih organizira KUD Utrip. Pugelj-Otrinova je isti dan s pravljično predstavo razveselila re-čiške otroke v vrtcu. Prijetna sogovornica je v pogovoru razkrila skrivnosti svoje igralske kariere in aktivnosti, ki ji zapolnjujejo dni, odkar se je upokojila. Z enim stavkom pa jo je ob zaključku opisal Savo- dnik, ki je dejal, da je bistrega duha, gibčnega telesa in polna energije ter načrtov. Ta ugotovitev ne bi bila tako posebna, če se omenjena igralka ne bi bližala osemdesetemu letu. Pugelj-Otrinova je rojena Ljubljančanka. Nekaj igralskih let je preživela v Celju, kasneje se je ustalila v Mariboru, kjer živi še sedaj. V svoji karieri je samo v Mariboru odigrala 120 vlog. Besedila za svoje vloge zna še vsa. »Samo enkrat ali dvakrat preberem tekst, IME TEDNA Zlata maturantka Ana Marolt »Upam, da bom dobila službo kje blizu domačega kraja, saj od same kmetije ni mogoče preživeti.« Bert Savodnik je za Bredo Pugelj-Otrin dejal, da je bistrega duha, gibčnega telesa in polna energije ter načrtov. (Foto: Štefka Sem) pa lahko ponovno odigram vsako vlogo,« je dejala igralka, ki se je pri 55-tih letih odločila, da naredi srednjo medicinsko šolo, saj je le tako lahko študirala na inštitutu za dinamično psihiatrijo v Munchnu. Tam se je pridružila sinu Jaši, ki je študiral balet. Na odru je preživela 37 službenih let, naslednjih pet je še gostovala v igralskem ansamblu z eno vlogo. S pravljičnimi predstavami že 25 let navdušuje najmlajše, na baletni šoli je dobro desetletje delala s predšolskimi otroci. Vodi dramske delavnice in ustvarja igre za osebe s posebnimi potrebami, ki jih sproti prilagaja zmožnostim in številu le-teh. Iz nemščine in angleščine je prevedla blizu štirideset del, rada piše. Njenim aktivnostim ne kaže konca, skrivnost njene energije pa je v ljubezni do igre, pisanja, dela z mladimi. Na vprašanje, kaj ji je najljubše, kaj od tega najraje dela, je odgovorila, da ji je vsako delo v veselje. Od vsega se namreč najbolj boji, da bi njen urnik ostal prazen, kajti brezdelje je zanjo najhujša nadloga. Štefka Sem 10 Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 Kultura, Ljudje in dogodki, Gospodarstvo KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE Na sledi resničnosti Krambergerja Kulturno društvo Nazarje je v sodelovanju z Občino Nazarje v okviru občinskega praznovanja pripravilo razstavo slikarja Jožeta Krambergerja. Otvoritev razstave je bila v petek, 13. septembra, v Jakije-vi hiši - Galeriji Nazarje, kjer bodo razstavljena likovna dela na ogled še vse do 15. oktobra. Slikarjevo ustvarjalno pot je v svojem pozdravnem nagovoru predstavila predsednica KD Nazarje Vladimira Planovšek, ki je ob tem izrazila zadovoljstvo, da se v nazarski galeriji predstavlja slikar živeč v Zgornji Savinjski dolini. Jože Kramberger, ki je bil rojen na Stražeh pri Lenartu v Slovenskih goricah, namreč že desetletja živi v Mozirju. Kot slikarja ga poznavalci uvrščajo med tiste slovenske samouke, ki so se Jožetu Krambergerju je ob otvoritvi njegove razstave čestitala tudi županja Majda Podkrižnik. (Foto: Tatiana Golob) uspeli dvigniti iz sivine povprečja Zbranim na otvoritvi je njegovo in postati prepoznavni širši ume- ustvarjalnost predstavila umetno-tniški sferi. stna zgodovinarka Anamarija Sti- bilj Šajn. Kot je povedala, je slikarstvo Jožeta Krambergerja »realistično nazorno, pripovedno jasno in metjejsko dovršeno«, avtor pa kljub temu, da je na sledi resničnosti, ni le popisovalec njenih danosti. Šajnova je zbranim pobliž-je predstavila slikarjeve razstavljene krajine, ki so »z osebnim čustvom prepesnjena narava«, njegova tihožitja, ki so »spomin, nostalgija in sporočilo hkrati« ter njegov avtoportret, ki ga »avtor razkriva analitično v vsej portretni kompleksnosti«. Razstavo je odprla županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, glasbeni program je ob klavirski spremljavi Antona Acmana izvajala altistka Nada Vukadinovič Be-slič. Tatiana Golob LITERARNO SREČANJE V SOLČAVI Različne zvrsti poezije in glasbe za prijazno popoldne Sredi septembra sta Kulturno umetniško društvo STOPinJE in Center Rinka v Solčavi pripravila literarno srečanje. Avtorji, ki jim je literarno snovanje hobi, so se srečanja udeležili v lepem številu in v Solčavi preživeli zanimivo popoldne. Kot je v uvodu povedala predsednica društva Ivana Žvipelj, so se zbrali ljubitelji lepe besede na SMREKA GORNJI GRAD tokratnem, drugem srečanju, poimenovanem Bele stopinje. Srečanja naj bi pomenila oporo v izobraževanju na področju amaterskega literarnega ustvarjanja. Ivana Žvipelj je nagovorila prisotne, ti so poleg Zgornjesavinjčanov prišli tudi z dolenjskega in s celjskega konca. »Zbrali smo se ljudje odprtih src. Nova javna dražba Stečajna upraviteljica gornjegraj-ske Smreke Mojca Breznik je sodišču predlagala tretjo javno dražbo nepremičnega premoženja podjetja v stečaju. Po dveh neuspešnih javnih dražbah treh nepremičnin, na katerih je bila prva izklicna cena 325 tisočakov, na drugi le 228 tisoč evrov, se bo na tretji dražbi prodajalo le še del tega premoženja. Prodajal se bo poslovno proizvodni kompleks na lokaciji Podsmre-čje 20, medtem ko se nepremičnini na dveh drugih parcelnih številkah, ki zajemata gozdno zemlji- šče in zemljišče, namenjeno športno rekreacijskim in zelenim površinam, ne bo prodajalo. Stečajna upraviteljica je namreč vložila umik predloga za izdajo sklepa o prodaji za omenjeni parcelni številki, saj je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS prijavil izločitveno pravico na omenjenih parcelah, kateri je upraviteljica dodala osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev. Datum javne dražbe kompleksa še ni znan, izklicna cena pa je 90 tisoč evrov. ŠS Avtorji, ki jim je literarno snovanje številu. (Foto Pomembno je, da se poslušamo, se drug ob drugem izboljšujemo in tako duhovno kot ustvarjalno ra-stemo,« je dejala Žvipljeva. V namen zgoraj naštetega nameravajo na svoja srečanja vabiti tudi kritike in književne strokovnjake. V načrtu so tudi srečanja z drugimi društvi, ki gojijo podobne vrednote. Prisotni so bili večinoma pesniki, ki so prebirali svojo poezijo. Nekateri od njih imajo svoja dela objavljena v knjižni obliki, nekaj pesmi je že uglasbenih, zato so tudi za- hobi, so se srečanja udeležili v lepem : Marija Lebar) peli. Zapela sta zakonca Tkavc, pa sestri Ivana in Mojca. Kot posebni glasbeni gostje so popoldansko dogajanje razgibali člani kvarteta Grmada iz Celja. Kasneje so si v družbi direktorja Marka Slapnika ogledali Center Rinka in stalno razstavo Solčavsko skozi čas ter cerkev Marije Snežne, kjer so ponovno zapeli. Prisluhnili so še predstavitvi zgodb v narečju in za zaključek poskusili solčavske dobrote. Marija Lebar Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 11 Primorski begunci v naših krajih (10) Piše: Aleksander Videčnik KEMPERLETOV DNEVNIK (9) 1. avgust 1917 Z vojaškim delom smo pri kraju. Tako smo zaključili zadnje vojaško naročilo, novega pa še nimamo. Zdaj delamo zopet nekaj civilnih čevljev. Delamo take s sestavljenimi podplati in tudi take s celimi svinjskimi. Prodali jih ne bomo težko, ker je veliko povpraševanje. Ker pa je zaračunavanje zelo komplicirano in nimamo radi opravila z našimi nemškimi in nemškutarskimi sode-ležniki, jih bomo raje prodali na Hrvaško. Dnevi minevajo kakor misli. Človek že skoro ne more verjeti, da smo v tretjem letu begunstva. Tako blizu se zde časi, ko smo bili v Mir-nu in vendar je preteklo od takrat že nad 26 mesecev. Pri vsem hitrem poteku časa je pa naša vrnitev še v megleni dalji in se nič noče dvigniti zastor, ki nam bi pokazal bodočnost. Vse zmage v Galiciji, ki jih sedaj dobivamo, ne dajo našemu pogledu trdnosti. Vse visi v zraku ... 4. avgust Danes je glavni dan revizije. Do sedaj se je vodja »Goriške zveze« v prvi vrsti bavil z bilancami, danes pa je prenesel svoje delovanje v pisarno in ob navzočnosti nekaterih članov prerešetava razne naprave in knjige. Ker se mu mudi nazaj v Ljubljano ter ima za to obsežno delo samo še današnji dan na razpolago, more pretresti le najvažnejše zadeve. 5. avgust Danes smo imeli v naši begunski šoli zaupen politični sestanek. Udeležili so se ga begunci kakor domačini v prav lepem številu. Po- ročal je državni poslanec dr. Ver-stovšek. V daljšem govoru nam je podal zelo zanimive podatke iz dobe absolutizma v letih 1914-1917 in jih tudi primerno ožigosal. Tudi za bodočnost nam je naslikal ugodne perspektive in upajmo samo, da se bodo uresničile. 7. avgust Civilno delo gre dobro izpod rok. Sicer niso vsi delavci na delu, zlasti ženske so večinoma doma in tudi stroji počivajo, vendar je vseeno še precej gibanja in življenja. Po večini delamo čevlje iz boksa s svinjskimi podplati. Tudi nekaj zgornjih delov iz odpadkov je v delu. Poleg tega je tudi pri coklah še vedno delo. Povpraševanje po čevljih je pa sedaj, ko so še v delu, veliko. Razprodaja ne bo težka. 8. avgust V zadevi vojaških dobav smo dobili danes z Dunaja daljše pismo od poslanca Fona. Ta pripoveduje, kako so razni dunajski gospodje na dopustu in jih ni mogoče dobiti, ne doklicati. Z velikim trudom je končno dobil referenta v 13. oddelku vojnega ministrstva, nekega nadporočnika dr. Witza, ki je imel našo zadevo v roki. Gre za to, da je v obdelavi, mora namreč na več oddelkov, končno pa bo dostavljena še samemu vojnemu ministru v odobritev. Vse to, ki dela čast hitrosti uradnega šimelna, je značilno za te kroge. Utemeljitev: Mi naj bi uporabljali vojaško usnje za civilne čevlje . Tako naj bi zlorabljali vojaške zaloge. Poslanec piše, da pričakujmo vihar in lahko tudi krah. Nič nobene hvale nad našimi kakovostnimi izdelki, le slabe stvari se omenjajo. Sveti Birokracij združen z nemško zlobo je res še za pekel predober. Visoki gospodi okoli zelenih miz in njihovim ovaduškim prijateljem povejmo kar v brk prav po domače: Gliha vkup štriha! 10. avgust Danes smo dobili v Wagni naročilo za 10.000 parov cokel. Bog živi cokle! Bo spet delo za prihodnje tedne, nekaj jih imamo že narejenih, drugo pa bo spet veselo pognalo stroje in delo bo steklo. 13. avgust Danes smo imeli v koloniji majhno revolucijo. V predpoldanskih urah je prišla v pisarno tropa žensk, ki so se pritoževale, da imajo premalo živil in zahtevale, da jim moramo priskrbeti več blaga. Kakor navadno pri takih stvareh so bi- le vmes tudi nekatere, katere srbi ježiček in so imele pripravljene razne očitke. Ker vestno in pošteno razdelimo, kar dobimo, in se trudimo, da bi dobili čimveč, se seveda nismo spuščali v razprave, temveč smo poklicali predsedstvo »Oskrbovalnice«. Svetovali smo, da gre cela truma nezadovoljnih na mozirsko Ekspozituro, ki je zadolžena za preskrbo beguncev. Mi bomo poskrbeli, da se bodo razni organi odvadili svoje oblastne prešernosti! 17. avgust Danes smo začeli delati prošnje za begunsko podporo po novi naredbi, po kateri dobi vsaka oseba 2 kroni, samostoječa, dela nezmožna pa 4 krone dnevno. Da bi šlo vse prav, smo naredili za vse begunce posebno vlogo. Pri prejšnjih polah je radi mnogih in neprestanih sprememb nastala že taka kolobocija, da se ni bilo mogoče več znajti. 20. avgust Strašna suša uničuje vse pridelke, tudi naše. Poleg vsega pa potekajo vojaške zaplembe kmečkih pridelkov nemoteno in celo pogosteje, kot doslej. Ubogi ljudje, uboga živina! 24. avgust Šli smo se turiste. Naložili smo se na štiri vozove in hajdi v kraljestvo mogočne Ojstrice. Pretrgali smo vse zveze s svetom in odhiteli v blagodejno samoto planin. Kljub temu da je voz precej tresel, smo bili zadovoljni in srečni. Planinski zrak je zdravil in hladil naše živce. Opoldne smo bili v Lu-čah, kjer smo kar planili na pripravljeno kosilo. Takoj po kosilu smo nadaljevali pot v Solčavo. Po žilah smo čutili kipečo veselje in vriskajoč smo se peljali mimo izsušenega vrelca pod Iglo - samotarski menih (Igla) ni vzbudil v nas ni-kakega pomiljevanja. Nasprotno - ali bi ne bilo najprijetnejše oko bi mogel človek nem in slep, brez vsake potrebe, kakor ta kameniti samotar, prebolevati grozote naj-groznejših dni? Naslovnica redovalnice begunske šole v Vrbovcu. Begunci so dosegli, da je to bila, sicer enoletna, pa vendar redna državna šola. 12 Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 Zima se nezadržno bliža, izkušnje s prejšnjo pa nas učijo, da zna biti le-ta dolga in mrzla. Jesen je čas, ko še lahko veliko postorimo, da naše domovanje, bodisi novogradnjo bodisi starejšo hišo, pripravimo na zimo. Ljudje se na mraz pripravimo s toplejšimi oblačili, naša hiša pa potrebuje nekaj pomoči za zimske mesece. Prvi v nizu ukrepov je ustrezna izolacija hiše, drugi je izbira ustreznega načina ogrevanja, na koncu so še malenkosti, ki pomembno pripomorejo k znižanju stroškov bivanja v zimskem času. ZUNANJI OVOJ HIŠE POMEMBEN ZA OHRANJANJE TOPLOTE Dobra izolacija stanovanjskega objekta poskrbi, da toplota ne uhaja iz notranjih prostorov. V Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah iz leta 2010 je zapisano, da je potrebno fasado izolirati z najmanj 12 centimetrov debelo izolacijo z ustrezno toplotno prevodnostjo, kar je tudi pogoj za pridobitev nepovratnih sredstev Eko sklada v primeru novogradnje ali obnove starejše hiše. Brez ustrezne toplotne izolacije so toplotne izgube v zimskem času nenormalno velike, kar se odraža na letnem strošku za ogrevanje. HIŠA POTREBUJE TUDI DOBRO IZOLIRANO POKRIVALO Po ustrezno izolirani fasadi je na vrsti streha. Toplotna izolacija tega dela ovoja hiše je še posebej pomembna, če so tik pod njo bivalni prostori. Zaželeno je, da je plast izolacije bistveno debelejša kot na zidovih. Izolaciji strehe in fasade se morata stikati oziroma prekrivati tako, da je toplotni ovoj neprekinjen in toplotni mostovi izničeni. Za izolacijo strehe lahko uporabimo različne materiale. Najpogosteje se uporabljajo plošče ekspandiranega ali ekstrudiranega polistirena, plošče steklene ali kamene volne ter izolacija iz celuloznih ali lesnih vlaken. Za strešno konstrukcijo je pametno izbrati material, ki ima poleg osnovne toplotne izolativnosti še druge pozitivne lastnosti. Pri lahki leseni strešni konstrukciji je potrebno misliti na trajnost lesenega dela in možnost požara. Strešna konstrukcija mora biti ustrezno gradbenofizikalno sestavljena, da ostane suha Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 13 Tematska priloga 14 Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 Tematska priloga v vseh letnih časih. V nobenem sloju se ne sme začeti kondenzacija in zaradi nje nabiranje vode. Iz ekonomsko-tehničnega vidika je optimalno vgraditi 40 centimetrov klasične mineralne volne. Z ustrezno kombinacijo različno učinkovitih izolacijskih materialov pa je lahko sloj debel tudi samo 30 centimetrov. VČASIH NE GRE BREZ SANACIJE STREHE Preden se lotimo kakršnih koli del na strehi, jo je potrebno pregledati. Nekatere napake je mogoče odkriti s prostim očesom. Natančnejši je pregled s termovizijsko kamero. Natančen pregled strehe je mogoč tudi iz zraka, in sicer s fotografijami strehe, ki jih posname HD-kamera na posebnem, avtomatsko vodenem helikopterju. Na ta način je možno odkriti poškodbe, ki lahko vplivajo na funkcionalnost strehe. V primeru poškodovane kritine se je sanacije strehe najbolje lotiti z zgornje strani. Posamezne sloje bomo lahko naredili na novo, pri nameščanju dodatnega sloja izolacije pa ne bomo omejeni z debelino, kar se pogosto zgodi pri vgradnji izolacije s spodnje strani. Če je kritina nepoškodovana in je ni treba menjati, se sanacije lotimo s spodnje strani. ZARADI NETESNOSTI NASTAJAJO TEŽAVE Skrb za zunanji toplotni ovoj hiše še ni zagotovilo za energetsko učinkovitost hiše. Zaradi uhajanja toplega zraka zapravimo okoli 30 odstotkov energije za ogrevanje doma. Do velikih toplotnih izgub prihaja zaradi skoraj nevidnih odprtin in špranj v zgradbi. Manjše težave z uhajanjem zraka lahko odpravimo sami. Za začetek pregledamo zunanje stene, če so okoli vodovodnih ali električnih cevi morebiti luknje. Če odkrijemo špranje, lahko uporabimo razpršilo penaste izolacije za zatesnitev teh lukenj. Pregledamo tudi okna in vrata ter zatesnimo vrzeli v njihovem okvirju z uporabo penaste izolacije. Luknje in razpoke prevlečemo še z akrilnim-la-teks tesnilom. Preverimo tudi kletne prostore in poiščemo razpoke po tleh, stenah, vrzeli v pragovih in stebrih. Za polnjenje manjših razpok lahko uporabimo akrilno tesnilo, za večje vrzeli pa uporabimo razpršilo z izolacijsko peno. Preiščemo še podstrešje, pregledamo zračnike in morebitne luknjice zatesnimo. Preverimo stanje izolacije in uhajanje zraka skozi manjše špranje, ki se lahko pojavijo v stenah. USTREZEN SISTEM OGREVANJA POMENI NIŽJE STROŠKE Rastoče cene energentov so veliko lastnikov hiš prisilile v razmislek o sistemu ogrevanja. Najdražji energent je kurilno olje, zato so danes v porastu alternativni načini ogrevanja stanovanjskih objektov. Ponovno je aktualno ogrevanje na trda goriva, vendar ta način ogrevanja ni primeren za Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 15 Tematska priloga ljudi, ki niso veliko doma. Med najprimernejšimi načini izstopajo ogrevanje na lesne pelete in biomaso. Oba načina ogrevanja sta cenejša kot ogrevanje na kurilno olje. Veliko investitorjev se odloča za vgradnjo toplotnih črpalk, ki so lahko edini vir ogrevanja bivalnih prostorov in sanitarne vode, lahko pa tudi pomožni vir ogrevanja v starejši hiši. Pred vgradnjo toplotne črpalke je potrebno ugotoviti, kakšne so potrebe hiše po toploti ter na katerih mestih je največ toplotnih izgub. Ogrevanje s toplotno črpalko ima več prednosti, izpostaviti pa velja stabilne cene električne energije, samodejno delovanje in prijaznost teh naprav do okolja. Z opisanimi ukrepi bomo naše domovanje ustrezno pripravili na zimo. S tem bodo stroški ogrevanja nižji kljub visokim cenam energen-tov. Poskrbeli bomo za prijetno bivalno okolje, hkrati pa bomo prijazni do svojih denarnic. ■ I k ADICIJ A. K VA L 11 L T A. MLAK £tU-KV, i.p. 16 h 333? Snurmih PHfci TeKHiMM« Mnti Ml fl&7 337 Fil.L p» E-m»l. MMIUMo lintlk ?H!■ '*! irv» Ilrr--riti (Iritit ni PRODAJA TRANSPORTNIH BETONOV AKCIJSKE CENE BETONOV DO 30.11.2013! UGODNI PREVOZI Z MIKSERJI IN ČRPALKO! AKeillA JESEN gftiifrrtrni Polak E (6 barv)-EUR/ms r = NOVO! iki Polak E (svetlo EXTRA lakirani 6,16 EU KER VAM PRIVOŠČIMO LE NAJBOLJŠE! Vse za streho na enem mestu. 16 Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 Ljudje in dogodki LUCE Zlato maturantko Ano Marolt obiskal župan Ko so bili poleti objavljeni rezultati spomladanskega dela mature, je bila med devetnajstimi slovenskimi zlatimi maturanti, ki so dosegli vseh 34 točk, kolikor je bilo možnih na splošni maturi, tudi Ana Marolt iz Luč. Za izjemen uspeh ji je v imenu občine čestital župan Ciril Rosc, ki jo je v teh dneh obiskal na njenem domu. Ana je bila dijakinja na Škofijski klasični gimnaziji v Šentvidu nad Ljubljano. Splošna matura za dijake gimnazij obsega pet predmetov, in sicer slovenščino, matematiko in tuji jezik ter dva izbirna predmeta. Kot tuj jezik je imela angleščino, maturo pa je opravljala še iz nemščine in kemije kot izbirnih predmetov. Prav pri vseh je zbrala maksimalno število točk. Tudi na domači Osnovni šoli Blaža Arniča v Lučah je bila vsa leta odličnjakinja in je tam ostala zapisana v zlati knjigi, kjer že dolga le- ta beležijo najuspešnejše učence. Ob zaključku osnovnega šolanja je takrat kot najboljša učenka prejela občinsko priznanje. Župan Ciril Rosc je Ani izrekel pohvalo in se ji zahvalil, da na tak način ponaša ime domačega kra- ja in občine tudi širom domovine. Izrazil je prepričanje, da bo tako uspešna tudi pri študiju in ji poklonil knjigo Gori, dol, sem in tja, v kateri so zapisane zgornjesavinjske narečne zgodbe tudi z lučkega območja. Zupan Ciril Rosc je Ani Marolt zaželel uspešno študijsko pot. (Foto: Marija Lebar) Zlata maturantka je bila darila vesela, saj rada bere. Sicer se je poleg učenja posvečala še petju v gimnazijskem zboru, je pa tudi navdušena kolesarka. Poleg učenja Ana veliko pomaga na domači turistični kmetiji Stoglej v Podveži, kjer v stiku z gosti lahko nadgrajuje svoje v šoli pridobljeno znanje jezikov. Tudi njena sestra Veronika se je letos vpisala na škofijsko gimnazijo, brat Tilen pa obiskuje 4. letnik srednje strojne šole. In kakšne načrte ima Ana? V začetku je razmišljala o različnih študijih, tudi o medicini. Ker pa si želi nadaljevati delo na domači turistični kmetiji, se je sedaj odločila za študij agronomije. Študij je prva tri leta splošen, nato sledi specializacija. »Upam, da bom dobila službo kje blizu domačega kraja, saj od same kmetije ni mogoče preživeti,« pove skromna in prikupna Ana Marolt. Marija Lebar BENEDIKTOVA POT 102 LETI FRANCA LESJAKA Avstrijski romarji že drugič v Gornjem Gradu Romarje je na cilju 90-kilometrske poti pričakal gornjegrajski župan Stanko Ogradi. (Foto: Štefka Sem) Gornji Grad so na začetku septembra obiskali romarji iz Avstrije. Njihovo romanje po Benedik-tovi poti je trajalo tri dni, od Laboda na avstrijski strani do Gornjega Grada. Pot so pričeli pri benediktinskem samostanu Šentpavel v La-botski dolini in preko Koroške, Šaleške in Zgornje Savinjske doline prišli do cilja v Gornjem Gradu. Stotici pridno dodaja nove številke Pa je leto naokoli in najstarejši Ljubenec ter hkrati tudi najstarejši Zgornjesavinjčan Franc Lesjak je 20. septembra praznoval 102. rojstni dan. Ob prazniku mu je čestital župan ljubenske občine Franjo Naraločnik, ki ga je obiskal v družbi predsednika društva ljubenskih upokojencev Jožeta Voduška in nekaterih članov. Najstarejši občan je z mirno roko nazdravil z obiskovalci in poklepetal z njimi. Številnim čestitkam in dobrim željam na ta dan ni bilo konca. Les-jaka so obiskali tudi čebelarji, nenapovedano pa se je pri njem oglasil tudi celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek v družbi ljubenskega župnika Martina Pušenjaka. Štefka Sem To je bilo že njihovo drugo romanje po 90-kilometrski poti. Petnajst romarjev je pred gornjegraj-sko katedralo pričakal župan Stanko Ogradi. Romarji so se po maši v katedrali še družili pred njo. Gornji Grad so izbrali za cilj ravno iz razloga, ker je bil v tem kraju v 12. stoletju benediktinski samostan. Štefka Sem Franc Lesjak je z mirno roko nazdravil z obiskovalci in poklepetal z njimi. (Foto: ŠS) Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 17 Ljudje in dogodki ZLATA POROKA ZAKONCEV ŽUNTAR Dobrovčevi praznovali pet desetletij zakonske zveze V župnijski cerkvi sv. Kancijana na Rečici ob Savinji sta si ponovno izrekla zakonske zaobljube Anka in Ivan Žuntar z Zgornjih Pobrežij, po domače Dobrovčeva. Minilo je namreč petdeset let, od kar sta prvič stopila pred oltar in si obljubila večno zvestobo. Praznovanja častitljive obletnice so se udeležili številni domači in sorodniki. Dobrim željam za dolgo in zdravo skupno bivanje so se pridružili mnogi prijatelji in znanci. Družina na Dobrovi je vpeta v delo lokalne skupnosti, v društveno dejavnost, več generacij so aktivni gasilci. Veliko sta k razgibanemu udej-stvovanju prispevala prav zakonca Anka in Ivan, tokratna jubilanta. Anka Bastl je bila rojena leta 1940. Do poroke je živela na domači kmetiji pri Potesalovih na Homcah. Ivan Žuntar je bil rojen 1937 v družini s 14 otroki na Dobrovčevi domačiji. Očeta je zgubil, ko je bil star komaj leto dni. Dobro se še spominja vojnih let, ko so se pri njih oglašali tako Nemci kot partizani, vsak od teh pa si je marsikdaj postregel kar sam s tistim, kar je premogla kmetija, četudi je bila to krava, ki je edina majhnim otrokom dajala mleko. Začetek njune skupne poti sega v leto 1963, ko je na Rečici ob Savinji potekal gospodinjski tečaj, ki ga je obiskovala Anka. Na zaključek tečaja so prišli tudi fantje, med njimi Ivan, saj je tečaj obiskovala njegova sestra. Prižgal se je pla-menček ljubezni, ki gori še sedaj. Po pol leta sta se poročila. »Včasih ni bilo tako, kot danes, nas Praznovanja častitljive obletnice zakoncev Zuntar so se udeležili številni domači in sorodniki. so imeli še zelo strogo,« se spominja Anka. Ivan je že pri rosnih dvajsetih na mamino željo prevzel domačo kmetijo, Anka pa je bila življenjska sopotnica, kakršno si je lahko le želel. Skrbna gospodinja, dobra žena in ljubeča mati. Rodili so se jima sin in tri hčerke. Ivan se je že od mladih nog posvečal gasilstvu. Tej humanitarni organizaciji se je zapisal tudi sin Janko in vnuki. »Vsi v družini so bili gasilci, razen mene,« pripominja Anka. Ivan, ki se je sicer izučil za čevljarja, je poleg dela na domači kmetiji in gasilstva našel še čas za čebelarjenje, in za aktivno članstvo v ZŠAM Zgornje Savinjske doline. Veseli ga tudi delo z lesom. Hiter tempo in razgibano življenje na Dobrovi je v zadnjih letih nekoliko upočasnila tragična smrt vnukinje, pa tudi bolezen, ki je doletela oba zakonca. Vendar, kot pravita, se z vero in voljo prenese marsikaj, spet sta delovna in aktivna, njune jesenske dni pa razsvetljuje sonček - mali pravnuk, ki se ga veseli vsa družina. Marija Lebar PLANINA RAVNE Dogodki izpred treh desetletij na Molički peči še vedno živi Na planini Ravne, ki leži na jugovzhodnem delu Dleskovške planote, je bilo v začetku septembra veliko obiskovalcev. Pri tamkajšnjem križu, od koder je čudovit pogled na raztresene lučke domačije, je bila maša v spomin na dogodke izpred treh desetletij. Mašno bogoslužje je vodil lučki župnik Viki Košec, prisotni pa so obudili spomin na postavitev križa na Molički peči, ki je bil po tokrat navedenih podatkih postavljen natanko pred tridesetimi leti. Zaradi lažjega dostopa so se še živeči udeleženci takratne akcije zbrali na Ravneh. Spomnili so se leta 1982, ko se je skupina zanesenjakov iz Luč skupaj s tamkajšnjim župnikom Jožetom Gračnerjem odločila, da na Molički peči postavi križ, kar se je leto pozneje tudi zgodilo, vsem nasprotovanjem tedanjih oblasti navkljub. To je takrat pomenilo začetek nadaljevanja zgodbe o kapelici na Molički peči. Prvo, ki je bila zgrajena leta 1897, je v petdesetih letih prej- šnjega stoletja porušil plaz in le požrtvovalnemu delu domačinov se je potrebno zahvaliti, da je bila kapela leta 1989 ponovno zgrajena. Franjo Atelšek Zaradi lažjega dostopa so se tudi še živeči udeleženci takratne akcije tokrat zbrali na Ravneh. (Foto: Franjo Atelšek) 18 Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 Organizacije, Šport, Ljudje in dogodki GOBARSKI DNEVI NA GOLTEH Na ogled preko 140 vrst gob V Alpskem vrtu na Golteh so de-terminatorji iz velenjskega gobarskega društva Marauh drugi vikend v septembru pripravili tradicionalno razstavo gob. Na ogled so postavili preko 140 vrst teh gozdnih plodov. Letošnje dolgo in vroče poletje ni bilo naklonjeno rasti gob. Sedaj kaže na bolje, čeprav, kot so dejali organizatorji, zna biti, da bo v planinah že prehladno za rast. Moče je sicer dovolj, a se micelij brez toplote ne more razviti. Kljub temu so v teh dnevih gobarji napolnili gozdove, tako v dolini kot po planinah. Na razstavi so člani društva pokazali strokovno znanje ob ugotavljanju vrst gob in se strinjali, da so jim zadeve dobro uspele. Obiskoval- Zgornjesavinjski ljubitelji ameriškega nogometa so lahko spet prišli na svoj račun. V športnem parku v Mozirju je potekal turnir druge slovenske lige ameriškega nogometa, na katerem so poleg domačih Gold Diggersov nastopili še Piratsi iz Kopra, druga ekipa Silver-hawksov iz Ljubljane ter Storksi iz Murske Sobote. Savinjski »zlati kopači« so se tako še drugič v štirinajstih dneh pomerili z novinci na slovenski sceni ameriškega nogometa, »štorkljami« cem pa so svetovali, da naj nabirajo res le tiste gobe, ki jih dobro poznajo in so prepričani o njihovi užitnosti. Benjamin Kanjir iz Prekmurja, ki pa še vsaj zaenkrat niso dorasel nasprotnik dobro organizirani četi Grege Podbregarja. Di-ggersi so dominirali prav v vseh elementih hitre in atraktivne igre vse bolj priljubljenega ameriškega športa ter na koncu slavili z visokih 64:0, v drugi tekmi pa so bili ljubljanski Sil-verhawksi boljši od koprskih Pirat-sov. Prvenslvo se nadaljuje s polfi-nalnimi obračuni v Ljubljani, sklepni del in veliki finale pa neustrašne fante, polne adrenalina čaka v Kopru. Franjo Pukart Člani gobarskega društva Marauh so obiskovalcem svetovali, da naj nabirajo res le tiste gobe, ki jih dobro poznajo. (Foto: Benjamin Kanjir) AMERIŠKI NOGOMET Gold Diggersi boljši od Storksov LUTKOVNI ABONMA MOZIRJE Lutke ponovno vabijo na predstave V četrtek, 10. oktobra, ob 18.00 uri, se bo s prvo od petih predstav pričel 18. Lutkovni abonma v Mozirju. V dvorani kulturnega doma se bo kot prvo predstavilo lutkovno gledališče Fru-Fru iz Ljubljane s predstavo Štirje muzikantje. Ostale predstave se bodo odvijale vsak drugi četrtek v mesecu, vse do februarja. Abonma je namenjen otrokom od tretjega leta starosti, pa tudi odraslim, in je edini tovrstni abonma v Zgornji Savinjski dolini. Vabila bodo otroci prejeli v šolah in vrtcih, kjer se lahko prijavijo, prijave pa zbira tudi organizator Kulturno prosvetno društvo Jurij. Zanimiv program predstav slovenskih lutkovnih gledališč in gostov iz Slovaške bo kot vsa dosedanja leta navduševal in zadovoljil okus najmlajših gledalcev in njihovih staršev. Lutke so univerzalno orodje, ki nagovorijo tako otroke kot odrasle, ki jih vidijo z drugačnimi očmi. Lutkovne predstave pa so zaradi nenadomestljivega vzgojnega poslanstva zelo priporočljive tako za otroke in odrasle. Štefka Sem DVE DESETLETJI LUCKIH POTEPUHOV Na potovanjih krepijo medsebojne vezi Letos so bili popotniki iz Luč v Italiji zelo prepoznavni, saj so se ob 20-letnici oblekli v enake majice z napisom Lučki potepuhi. (Foto: Božo Robnik) V Lučah se je pred dvajsetimi leti zbrala skupina domačinov, ki si je nadela ime Lučki potepuhi, in organizirala izlet. Od takrat nadaljujejo tradicijo in vsako leto konec drugega tedna v septembru pripravijo potovanje. Obiskali so že veliko evropskih držav; od Švice, Nemčije, Avstrije, Italije, Češke, Madžarske, pa do naših južnih sosedov. Pred kratkim so se vrnili iz trodnevnega potepanja po Italiji. Namen njihovih potovanj je druženje, zabava ter spoznavanje novih krajev in dežel. Pravijo, da je povsod lepo, vseeno pa je najlepše, ko prestopijo slovensko mejo in se srečno vrnejo domov v Luče. V vseh teh letih se je zamenjalo že več generacij, a tradiciji ostajajo zvesti in jo imajo namen tudi nadaljevati. Že zdaj razmišljajo, kam bi jo mahnili po nove vtise prihodnji september. Marija Lebar Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 19 Organizacije, Šport ČLANSKO TEKMOVANJE GASILSKE ZVEZE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Rečičani odnesli skoraj vsa prva mesta Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline je drugo soboto v septembru pripravila tekmovanje za društva v zvezi, izvedbo pa zaupala reči-škemu prostovoljnemu gasilskemu društvu. Preverjanja znanja in spretnosti se je udeležilo deset društev naše doline s 26 ekipami. V taktični mokri vaji in vaji razvrščanja ter teoretičnem delu organizatorji PGD Rečica ob Savinji skoraj v nobeni tekmovalni kategoriji niso imeli konkurence. Tako so osvojili prva mesta, le da v kategoriji starejše gasilke niso imeli svoje ROKOMETNI KLUB NAZARJE Sezono odprle s porazom v Mariboru Začela se je nova sezona v 1. B državni ligi za ženske. Nazarske rokometašice bi po prvotnem razporedu morale novo sezono odpreti 21. septembra doma proti RK Ljubljana, vendar je bila tekma preložena na 12. oktober. Tako so krstno tekmo sezone odigrale v nedeljo v gosteh pri ŽRK Branik iz Maribora, kjer so zabeležile poraz 30:26 (16:12). Mlajše deklice RK Nazarje so na turnirju v Litiji ponovno dokazale, da imajo velik potencial. Članice so se v nedeljo podale v Maribor s popotnico nepopolnih treningov, kar se je poznalo v uvodnih petnajstih minutah tekme. V tem obdobju igre so tekmice kaznovale neui-granost Nazarčank, kar se je na koncu izkazalo za odločilno. V nadaljevanju tekme so nazarske rokometašice vzpostavile ravnotežje na igrišču in uspele znižati razliko na le dva gola zaostanka, vendar jim je za popoln rezultatski preobrat zmanjkalo izkušenj, saj nastopajo s pomlajeno ekipo, sestavljeno iz mladega domačega igralskega kadra. Tudi izjemen strelski izkupiček Sandre Melavc, ki je dosegla kar 15 zadetkov, ni mogel spremeniti poteka srečanja. Dan prej so igralke selekcije mlajših deklic na prijateljskem rokometnem turnirju v Litiji potrdile dobre igre z nazarskega turnirja, na katerem so 14. septembra osvojile prvo mesto. Tokrat so proti starejšim deklicam ŽRK Brežice zmagale s 16:12, v drugi tekmi so bile boljše od vrstnic iz ŽRD Litija in zmagale 16:12. Na zadnji tekmi so kljub dobri igri morale priznati premoč leto dni starejšim deklicam iz ŽRD Litija, končni rezultat pa je bil 14:16. Nazarske članice se bodo domačim navijačem predstavile jutri ob 17. uri proti ŠD Jadran Bluemarine Hrpelje-Kozina. Obeta se pravi der-bi 3. kroga. Roman Mežnar ekipe. Pri članih A so osvojili tudi drugo mesto. V omenjeni kategoriji je na tretjem mestu pristala PGD Gorica, pri članih B pa sta se na drugo in tretje mesto uvrstila PGD Šmartno ob Dreti in Po-brežje ob Savinji. Pri članicah A so na drugem mestu pristale mo-zirske gasilke in na tretjem lučke. Med članicami B si je drugo mesto priborila PGD Gorica ob Dreti. Starejši gasilci so se preizkusili v vaji razno-ternosti in vaji s hidrantom. Tudi tu so Rečičani slavili. Za njimi so se uvrstili Pobrežani in Nova Štifta. Med ženskimi pa so v tej starostni kategoriji nastopile le Bočanke. Marija Šukalo Člani B Prostovoljnega gasilskega društva Rečica ob Savinji so vajo odlično izvedli. (Foto: Marija Šukalo) ŠPORTNO DRUŠTVO BOČNA Liga izžrebanih trojk in turnir v ■ •v • I w I • ulični košarki Že tretje leto zapored se je vsak petek od maja do septembra na igrišču v Bočni odvijala liga izžrebanih trojk v košarki. Za vsako kolo so izžrebali igralce, ki so sestavljali trojke in so glede na končno uvrstitev po koncu kola prejeli določeno število točk. Te so se na koncu seštele in dale najboljše igralce. Kljub težavam z vremenom so uspeli odigrati dvanajst kol, po koncu katerih so 30. avgusta organizirali zaključni piknik in podelitev medalj najboljšim. Prvo mesto je osvojil Matej Strmšek, drugi je bil Rok Purnat, tretje mesto pa sta si razdelila Primož Krajnc in Žan Šinkovec. V soboto, 31. avgusta, je Športno društvo Bočna organiziralo še prvi turnir v ulični košarki. Na zadovoljstvo vseh se je turnirja udeležilo deset ekip. Sestavili so dve skupini po pet ekip, ki so igrale vsaka z vsako. Prvaki so postali Baj-seki, drugi so bili člani ekipe Športno društvo Ra-duha, tretje mesto je osvojila ekipa Petra Bar. Med turnirjem je potekalo tekmovanje v metanju trojk, v katerem je slavil Urh Preložnik. Ker takšnih turnirjev po dolini primanjkuje, se bodo v ŠD Bočna potrudili, da ga bodo organizirali tudi prihodnje leto in naredili še boljšega. Gašper Ločičnik Udeleženci prvega turnirja v ulični košarki v Bočni (Foto: Kim Kos) 20 Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 Šport, Kronika . MEMORIAL EDIJA MAVRICA - SAVINJCANA V GORNJEM GRADU Prehodni pokal za leto dni čez Črnivec v Kamnik Območno združenje veteranov vojne za Slovenije Zgornjesavinj-sko-Zadrečke doline je v soboto, 21. septembra, na strelišču v Za-gradišču pri Gornjem Gradu organiziralo strelsko tekmovanje z ma-lokalibrsko puško za I. memorial Edija Mavriča - Savinjčana. V konkurenci desetih ekip je slavila druga ekipa območnega združenja je tudi pozdravil udeležence. Zmagala je ekipa Kamnik-Ko-menda 2, ki je čez Črnivec odpeljala veliki prehodni pokal, drugo mesto so osvojili veterani iz Velenja, tretje mesto pa je pripadli ekipi iz Gro-suplja. Na nehvaležno četrto mesto se je uvrstila prva ekipa domačega združenja v sestavi Ivko Polič-nik, Peter Bezovšek, Andrej Kolenc. Prvi memorial Edija Mavriča - Savinjčana je v organizaciji ekipe, ki je vodil Tomaž Trogar (levo), dobro uspel. (Foto: Slavko Šmigoc) Kamnik-Komenda, katere član je bil tudi Zdravko Vrankar, ki je zmagal v konkurenci posameznikov. Po treh uspešno izpeljanih strelskih tekmovanjih na društvenem nivoju so se v območnem veteranskem združenju letos odločili, da organizirajo meddruštveno tekmovanje na državnem nivoju. To jim je uspelo s podporo Občine Gornji Grad, katere župan Stanko Ogradi STRELSKI KLUB MENINA Klubska tekma z lepo udeležbo Na klubski tekmi so se v sredo, 25. septembra, člani Strelskega kluba Menina iz Gornjega Grada pomerili v streljanju z maloka-librsko puško z optiko na razdalji 50 in 75 metrov. S 199 krogi je bil najuspešnejši David Kosmač, dru- STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Purnat družinski prvak Člani gornjegrajskega strelskega društva so v nedeljo organizirali drugo tekmo v trojnem položaju (leže, sede, stoje) na 50 metrov. Vsak strelec je imel 10 nabojev za preizkus v eno tarčo in10 nabojev za vsak položaj. Zmagal je Boris Purnat (202 krogov), drugi je bil Janez Žele-znik (194) in tretji Peter Bezovšek (191). V posameznih položajih so zmagali: Tomaž Trogar (leže, 78), Boris Purnat (sede, 81) in Janez Železnik (stoje, 59). Ker za končno mesto šteje najboljši dosežen rezultat dveh tekem, prejmejo medalje v trostavu strelci, ki so na drugi tekmi dosegli prva tri mesta. To je bila zadnja tekma v letu 2013, ki je štela za družinskega prvaka, in to je Boris Purnat z doseženimi 80 točkami. Tudi letos je bil boj negotov do zadnje tekme, ki je odločala o družinskem prvaku, saj je lanski prvak Peter Bezovšek zasedel drugo mesto. Jože Gomboc V konkurenci posameznikov je slavil Zdravko Vrankar (Kamnik-Ko-menda), ki je bil za krog boljši od Viktorja Slatniška (Velenje), ta pa je bil krog pred tretjeuvrščenim Martinom Hudalesom (Velenje). Najboljši zgornjesavinjski strelec Peter Bezovšek je na četrtem mestu za stopničkami prav tako zaostal le za krog. Franci Kotnik go mesto je osvojil Marjan Hanže-kovič s 197 krogi. Tretji je bil Viktor Slatinek s 187 krogi. Tekmovanja se je udeležilo več kot 20 tekmovalcev, odvijalo pa se je na strelišču v Zagradišču. Štefka Sem IZ POLICIJSKE BELEZNICE • TAT UJET MED DEJANJEM Nazarje: Policisti so na terenu prišli do informacije, da je znani storilec 20. septembra v trgovini v Nazarjah poskušal izvršiti tatvino treh artiklov. Pri tem je bil zaloten s strani zaposlenih in je predmete vrnil, materialna škoda bi, če bi mu tatvina uspela, znašala 150 evrov. Policisti bodo v zvezi dejanja napisali samo poročilo, saj je oškodovanec odstopil od pregona kaznivega dejanja. • PO NESREČI OSTAL UKLEŠČEN V VOZILU Kropa: 24. septembra ob 20.19 uri je na Kropi osebno vozilo zapeljalo s cestišča in trčilo v drog električne napeljave, nato pa še v kozolec. Gasilci PGD Nazarje so zavarovali in razsvetlili kraj nesreče, s tehničnim posegom iz vozila rešili ukleščeno osebo, nudili pomoč reševalcem nujne medicinske pomoči in odklopili akumulator na vozilu. Reševalci NMP Mozirje so poškodovano osebo prepeljali v nadaljnjo oskrbo v Splošno bolnišnico Celje, dežurni delavec Elektra pa je izklopil električni vod iz omrežja. • NAŠEL NEEKSPLODIRANO MINO Podveža: 30. septembra dopoldan je v Podveži občan našel neeksplodirano minometno mino iz druge svetovne vojne. Posredovali so pripadniki Državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi zahodnoštajerske regije. Z detektorjem so pregledali okolico najdbe. Dodatnih min ni bilo zaznati. Najdeno minometno mino so odstranili in jo bodo do uničenja shranili v začasno skladišče. Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 21 Zahvale 3. oktobra je minilo štirinajst let, odkar med nami ni več naše drage Vide KOTNIK Hvala vsem, ki obiskujete njen grob in ohranjate lepo misel nanjo. Njeni domači Rada imela si življenje, z močno voljo premagovala si trpljenje. Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. Zdaj od nas odšla si tja, kjer ni več bolečin in ne gorja. ZAHVALA Verona MOLICNIK iz Luč 10.2.1951 - 25.9.2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter znancem za pomoč, izrečene besede sožalja, podarjene sveče in svete maše. Iskrena hvala patronažni sestri Veri. Zahvaljujemo se pogrebni službi Morana, patru Karlu Gržanu in ministrantom za lepo opravljen obred. Hvala gospe Valeriji Robnik za besede slovesa, pevcem, praporščakom in Savinjskemu kvartetu trobil. Prisrčna hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Pogumno sem hodil po poti življenja, poskušal dojeti sem smisel trpljenja, pa vendar spoznal sem, da boj je zaman. Ostal bom kar tam, kjer bolečina se v blaženost spremeni, a telo je le lupina, ko jo duša zapusti. ZAHVALA Leon MAVRIČ ŠANTAK 7.2.1983 - 26.9.2013 Iskrena hvala vsem, ki ste mi nesebično stali ob strani v težkih trenutkih, ko sem se trudila dojeti, da mi je majhna, vendar neuničljiva bakterija v enem tednu vzela sina. Iskrena hvala vsem za vsako iskreno in dobronamerno tola-žilno besedo, sveče, rože, sv. maše in vso ostalo pomoč, ki ste mi jo nudili. Iskrena hvala osebju na intenzivnem internem oddelku Splošne bolnišnice Celje, ki so mi dovolili, da sem zadnje dni in zadnjo uro lahko držala sina za roko, sami pa so se trudili, da bi jim uspelo biti močnejši od bakterije. Iskrena hvala gospe Vidi Cajner za lepe poslovilne besede slovesa. Iskrena hvala gospodu župniku Tomislavu Šantaku za čustveno opravljeno pogrebno mašo. Iskrena hvala Leonovim prijateljem, ki ste ga odnesli v njegov prerani grob, še posebej pa Alešu Žunterju za moralno podporo že v bolnici. Iskrena hvala gospodu Živku in gospodu Sandiju iz pogrebne službe Morana ter njihovim pevcem. Iskrena hvala Slavcu Bojnecu za odigrano pesem na kitari, ki je bila Leonu življenjskega pomena. Iskrena hvala sestri Martini, Andreji, Marku, Tonici, Barbari, Zdravki, Alešu, Mihu, Robiju, Miranu, Janiju, Leonovim sosedom in sošolcem, ministrantom, vsem, ki ste ga imeli radi in ga pospremili na njegovi zadnji poti, ko je tudi nebo jokalo od bolečine ... Hvala vsem, ki se ga boste spominjali z lepimi mislimi in mu v ta namen prižigali svečke. Hvala vam! Mami 22 Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 Zahvale, Oglasi Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A, kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA V 77. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedi in tast Ivan PUNGERŠEK iz Mozirja 17.11.1936 - 23.9.2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, podarjene sveče in cvetje. Iskrena hvala osebju Bolnišnice Topolšica, posebej dr. Andreji Peč-nik in dr. Rožiču za vso skrb in pomoč ob njegovi težki bolezni. Zahvaljujemo se gospodu Veneku za ganljive besede slovesa, mozirskim pevcem, gospodu župniku in vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala družini Škruba za nesebično pomoč v teh težkih trenutkih. Vsi njegovi ✓ \ Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ms ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, starega očeta, pradedka, brata in strica Maksa BURJE iz Tera 72 a 1.7.1930 - 16.9.2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se g. monsignorju Vratanarju, gospe Rosani Štiglic za poslovilni govor ter pevcem. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Žaluj'oči vsi nj'egovi Bomo rekli ti hvala za zemeljski boj, zdaj v miru počivaj ta večni pokoj. ZAHVALA ob izgubi Leopolda KREFLJA 15.9.1947 - 18.9.2013 Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovane sveče, svete maše, molitve in cvetje. Posebej se zahvaljujemo duhovniku, pevcem, gasilcem in govornici za besede spomina in slovesa. Vsi, ki ga imamo radi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www. p o g re b-m o r a na.si Če me iščete, me iščite v svojih srcih, če imam tam bivališče, bom vedno pri vas. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, stare mame in sestre Emilije PSIČ iz Rovta pod Menino se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za nesebično pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi kolektivu Skaza-trans ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žaluj'oči vsi nj'eni Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 23 Za razvedrilo Cvetke KAKO IZ KRIZE (MOGOČE SE GLOBLJE) Gelca (amaterski igralec Ivan Tesovnik): »Drage moj dame, tule imamo predstavnika ljudstva med samo. Gospod Presečnik, mi in vi vemo, kje lahko država v teh kriznih časih najde denar. Treba je zaposliti koga preko javnih del, da bo pred parlamentom pometel na kup denar, ki so ga doslej eni metali skozi okno. Po možnosti naj ne bo visoko šolan, saj ti tega ne obvladajo, še manj pa sebe, ko pridejo do denarja.« ZA PRIJATELJE Francija Podbrežnika - Solčavskega je pa res najti povsod. Odpreš radio, že slišiš njegov glas, odpreš televizijo, že vidiš, kako poka smešne grimase na kaki prireditvi, odpreš časopis, že je v Cvetkah in koprivah. Sedaj nastopa tudi z Godbo Zgornje Savinjske doline. Njegova »troblja« preglasi še tako zagnanega trobentača. Kadar pa ne ve, kam bi se del, grunta, al tja al tod, vrže v zrak en groš. Hej, hopla, cifra, mož! In potem najraje malo še ostane. LE O ČEM STA PREDLA? Medtem ko so na solčavskem festivalu Bicka predvsem predli ovčjo volno in razne ovčarske štorije, sta vedno in povsod prisotna umetnica slikanja na steklo in vitraža iz Šmartnega ob Dreti Alenka Lever ter gozdar gozdarjev, zapečen Lučan Toni Breznik razpredala svoje zgodbe. Lenka je nazorno kazala, da je potrebno najprej položiti steklo na podlago in ga nato porisati, pobarvati in šele nato ož-gati. Direktor nazarske območne enote zavoda za gozdove pa: »Ja, mi tud najprej podremo, potem pa vse ostalo.« 24 Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 Križanka, Informacije SREDSTVOM POVZROČITEV SPLAVA ENAJSTMETROVKA VOZILO Z ENIM SEDEŽEM ITALIJANSKI FILMSKI REŽISER (FRANCESCO) NAOČNIKI RIMSKI BOG SMRTI JEZERO VULKANSKEGA POREKLA ELEGANTNA LAHK02IVKA PREBIVALEC SEMIČA LEVI PRITOK ANGAREV SIBIRIJI LETO STARA MLADIKA SLAVNA TEKAČICA V GR. MIT. SL. SLIKARKA (PLESTENJAK) EDO TERGLAV PRIPRAVA. STROJ VRSTA KRIVULJE. STOŽNICA VRSTA ZIMSKIH JABOLK ROD. TROP. DREVES IZ AMERIKE KEMUSKA SPOJINA S PODOBNO STRUKTURO KOT IZBRANA SPOJINA POLITIČNA VOJ. ZVEZA DOLINA PEČENE REZINE KROMPIRJA NEM. PEVKA, ZMAGOVALKA EVROVIZUE 201Û RUDI ČAJAVEC PREBIVALEC IRAKA VEDENJE, RAVNANJE ŽGANJE IZ BRI NOVI H JAGOD TRINJTROTO-LUEN TRIROGELI-NIK GORLJIV PLIN. SESTAVINA NAFTE ČADEŽ, DRAGICA MESTO NA JUGU FLORIDE. ZDA PRESTRAÈE-NOST. 8REZ-GLAVOSÏ OËLOVNA SKUPINA NACISTIČNA VOJAŠKA FORMACIJA REGIMENT SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Podržaj Rudi: Simonove priče Roman je zgrajen iz dvanajstih zgodb, katerih rdeča nit je problematičen najstnik Simon. Nesramen, potuhnjen, izkoriščevalski fant iz dobro situirane družine je vsem pripovedovalcem tako ali drugače trn v peti njihovih osebnih problemov, hkrati pa v njihovem življenju odigra pomembno nalogo. Pripovedovalci pa niso le njegovi najbližji, bralec spozna izseke Simonovega življenja tudi skozi oči šolskega varnostnika, sošolke, učiteljice biologije, študentke igre ... Vsaka zgodba je majhna zaokrožena celota, vse skupaj pa sestavljajo vse bolj celovit izsek življenja, ki bralca hitro potegne v svoj zgod-barski vrtinec. Slovarček: ALIRA - vedenje, ravnanje; ANONA - rod tropskih dreves iz Amerike; MAAR - jezero vulkanskega porekla; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SLAVOSPEV, RECEPTURA, NOE, ARLES, DAN TURIZMA, SIR, OTIP, IR, KOSOVO, ONAN, ATI, AMATERKA, JAVK, LAKET, UTVA, UVOZ, UM, POTRES, OKAPI, PIA, VRISKAČ, ROD, ALBANEC, OKRNINA, RODBINA, KOTNJAK J KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 41. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 25 Napovednik dogodkov Petek, 4. oktober ob 16.30. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Vransko (st. dečki) ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Osrednja prireditev ob 40-letnici delovanja Osrednje knjižnice Mozirje, gost Feri Lainšček Nedelja, 6. oktober ob 9.00. Rečica ob Savinji Lenartov sejem ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : KNK Odred Kozje (ml. dečki) ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Ptuj (mladinci U-18) ob 16.00. Cerkev v Mozirju Muzikal in predstavitev knjige Črnec v beli koži Ponedeljek, 7. oktober ob 19.00. Cerkev Marije Snežne v Solčavi Koncert Trobilnega kvinteta Torek, 8. oktober ob 16.00. TVD Partizan Mozirje Pohod ob svetovnem dnevu turizma ob 18.00. Lovski dom Mozirje Slovesnost s podelitvijo priznanj najlepše urejenim javnim stavbam v Mozirju Sreda, 9. oktober ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Ura pravljic: Čriček in mravljica ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Čriček in mravljica Četrtek, 10. oktober ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Lutkovna predstava Štirje muzikantje ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Čriček in mravljica MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ KAMNOSEŠTVO PODPEČAN Ugodna izdelava nagrobnikov in kamnitih okenskih polic. Tel. 03/89-70-300 ali gsm 070/849-569. Kamnoseštvo Podpečan Sebastjan s.p., Šalek 20, 3320 Velenje. ◊ HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji._ ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca sivca, težkega 125 kg, starega 2 meseca; gsm 041/216481. Prodam bikca limuzin, težkega 200 kg; gsm 041/528-097. Prodam bikca, starega 14 dni; tel. 583-52-39. Prodam bikca čb, starega 1 teden; gsm 041/519-507. Kravo čb, 2. brejo 9 mes. ter več brejih telic, sivih in čb, prodam; gsm 031/314-775. Prodam 2 telici simentalki, breji 8 in 6 mesecev; gsm 031/228-217. Prodam prašiče, najboljše mesnate pasme za dopitanje ali zakol, z dostavo; gsm 041/619-372. Prodam prašiče, težke od 100 do 200 kg; gsm 031/832-520. Prodam 4 breje ovce, ugodno; gsm 031/532-138. Prodam burskega kozlička, starega 7 mes., zelo miren, 50 eur; gsm 041/438-096. Prodam zajce za zakol ali nadaljnjo rejo; gsm 041/354-568. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo ali telico za zakol ali do-pitanje, teličko nad 120 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim telico sr, staro do 2 leti ali mlado kravo sr, pogoj - brez št.; gsm 031/736-727. Kupim kravo, dobro molznico, pašno; gsm 041/293-017. Kupim vse vrste krav in telic za zakol; gsm 031/832-520. ŽIVALI - PODARIM Podarim 5 mesecev starega psička, majhne rasti; gsm 031/743960. DRUGO - PRODAM Prodam grozdje - izabelo, jurko, od 100 do 150 kg; gsm 040/800-206. Prodam naravno pridelano domače bučno olje, 1l/12 eur; gsm 051/366133. Garažna dvižna kovinska vrata, nerabljena, ugodno prodam; gsm 041/650-151. Oddam 6 kom nove, strešne, brezaz-bestne, valovite salonitke za 1 kg kave; gsm 040/145-690. Prodam male gajbice za sadje; gsm 031/800-852. Prodam drva, mešana, po ugodni ceni; gsm 051/302-934. Drva bukev, gaber, cepljena, suha, balirana po 1 m3, prodam; gsm 031/585-735. Prodam bukova metrska drva; gsm 031/651-641. Prodam kurilno olje, cca 500 - 600 l, po 0,80 eur, olje je v sodih; gsm 031/459-574. Prodam štedilnik na drva za centralno (rostfrei, desni) 1,20 m; gsm 051/777-649. Prodam otr. kombinezon 2 x, vel. 98 in 98/104, 1 x skibuci za 4 leta, cca 15 eur/kos; tel. 03/584-14-95 po 16. uri. Prodam škodo dizel, zamrzovalno omaro in hišo v Ljubiji; gsm 031/812-491. DRUGO - KUPIM Kupim trifazni mikser za hrano prašičev; tel. 03/583-51-47. Kupim sadje (na drevesu) za prešat; gsm 070/254-702. Kupim neškropljena jabolka za pre- šat, nabrana ali na drevesu; gsm 040/433-604. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam peugeot 307, 1.6., letnik 2001, lepo ohranjen; gsm 031/627211. Prodam platišča, 13 inč, za clio in platišča z zim. rablj. gumami in novimi pokrovi; gsm 031/608-282. Prodam golf III. diesel, l. 1996, servo volan in centralno zaklepanje, reg. do nov., 800 eur; gsm 041/616463. NEPREMIČNINE Oddam v najem 1-sobno stanovanje v centru Gornjega Grada; gsm 041/535-569. Ugodno prodam obnovljeno garsonjero, 28 m2, okolica Nazarij; gsm 031/526-984. 26 Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 Oglasi I Savinjske novice št. 40, 4. oktober 2013 27