Največji »Wtmsid dnevnik v Zdnižmih driank Vetje ca r*e leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELET0N: CHelsea 3—1242 No. 270. — Stev. 270. list slovenskih delavcev v AmerikL The largest Slovenian Daily Id the United States« Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers* Entered m Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, W. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 18, 1936—SREDA, 18. NOVEMBRA 1936 TELEFON: CHelsea 3—1242 Volume XLIV. — Letnik XLIV. LEWIS ZAHTEVA PREKLIC SUSPENZ1JSKE ODREDBE Fasisti sipljejo bombe na Madrid KONVENCIJA AM. DEI. FEDERACIJE] SPREJELA PONOVNO RESOLUCIJO 1 ZA OPROŠČENJE TOMA M0QNEYA Zadeva Lewisovega odbora za industrijalno organizacijo je bila poverjena odboru za resolucije. Woll in Frey najhujša nasprotnika Lewisa. — Načrti za novo Guffeyevo predlogo. — United Mine Workers so kupili veliko pos!odje v Wash-ingtonu. TAMPA, Fla., I 7. nov. — Pozorišče bitke, ki jo bije Ameriška Delavska Federacija z Lewisovim odborom za industrijalno organizacijo, je bilo preneseno danes iz dvorane šestinpetdesete redne konvencije v manjšo dvorano, kjer zboruje odbor za resolucije. Kot se čuje, niso člani tega odbora Johnu Levvisu prav posebno naklonjeni. Liberalni delegat je si medtem na vso moč prizadevajo preprečiti izključenje Lewisovih pristašev iz Federacije. Odbor za resolucije je baje odločno na Greenovi strani. Sprva je bilo rečeno, da bosta v tem odboru tudi Charles Howard, predsednik unije črkostav-cev, in Charles Anderson, predsednik Delavske Federacije v Pennsylvnaiji, kar se pa ni zgodilo. Howard je brzojavil Greenu, da ni mogoče govoriti o zbližanju med Federacijo in Lewisovim odborom, dokler izvršilni odbor ne prekliče suspenzi-je. Izvršilni odbor pa noče o tem ničesar slišati. Zaenkrat se še ne ve, če bosta odbor za resolucije ali pa konvencija preklicala čarterje Lewisovih organizacij. Najbrž bo le odobren sklep izvršilnega odbora, naj bodo Lewisovi ljudje suspendirani. Poleg predsednika Federacije sta Mathew Woll :n John P. Frey najhujša nasprotnika Lewisa. Prvi je predsednik, drugi pa podpredsednik odbora za resolucije. Konvenciji je bilo predloženih več resolucij: — svoboda za Toma Mooneya; Federacija naj podpira ustanovitev delavske stranke; unije naj se izne-be vseh predsodkov, ki jih goje napram črncem. WASHINGTON, D. C, 1 7. nov. — John L. Le- wis je danes drzno pozval konvencijo Ameriške Delavske Federacije v Tampa, Fia., naj izključi njegovo organizacijo. Bojeviti načelnik United Mine Workers, ki je obenem tudi načelnik odbora za industrijalno organizacijo, pravi, da so ga zadnja poročila potrdila v veri, da si stara garda v Federaciji ne upa storiti tega tveganega koraka. — Cemu to cincanje? — je vprašal Lewis. — Mi se ze smatramo za izgnane. Med suspenzijo m izkl j učenjem ni menda nobene bistvene razlike. — Upam, da se bo Green dovolj nečesa napil in najedel, da bo imel pogum storiti nekaj, kar namerava. Ce misli, da ima pravico izgnati nas, naj nas enostavno izžene. Povedali so mu, da ga je Green pozval na konvencijo, kjer naj se zagovarja, ker je ustanovil konkurenčno organizacijo. Lewis je odvrnil, da bi se z veseljem podal na pot, če izvršilni odbor prekliče suspenzijo njegovih organizacij in pristašev. — Ce nas želi imeti v Tampi, čemu .nam pa nt da poveril, da se bomo udeleževali konvencije kot enakopravni člani? Green se smeši. Saj nas je ven« dar zato suspendiral, da bi se nas iznebil. Zdaj se pa bije na prsi in nas poziva, naj gremo tja. Mi bi šli, če bi nas smatral za enakopravne. Ker nas pa hoče komandrati, nam niti na misel .ne pride, da bi ke odzvali njegovim hinavskim vabilom. ' Najhujša Lewisova nasprotnika sta Green in William Hutcheson, predsednik unije carpenter-jev. Rada bi izključila Lewisove pristaše, pa se bo-jita usodnih posledic. PREDSEDNIK BO ODPOTOVAL VBUENOS AIRES Predsednik Roosevelt se bo jutri odpeljal s kri-žarko Indianapolis. — Govoril bo na pan-ame-riški konferenci. WASHINGTON, 1). C., 17. nov. — Predsednik Roosevelt se je včeraj zvečer kone-čno odločil, da l>o odpotoval v Rue no-i Aires v Argentini, kjer bo gofvoril na pan - ameriški konferenci 1. decembra. Predsednik bo v sredo v Charleston, S. C., stopil na kri-žarko Indianapolis, s katero se i jo 'peljal na otoka Windward in Leeward ter se bo 21. nov. vstavil v Trinidadu, kjer 'bo križiarka vzela na kroiv kurivo. Toda predsednik bo ostal na križa rki. -7. novembra bo kri-žarka dospela v Ki o de Janeiro, kjer bo p red sedmi k en dan ;rost brazilskega predsednika (»etulio Vargasa. Križarko l>o spremljala k risarka Chester, ki bo imela na krovu časnikarske poročevalce. Kri žarka IndLanapos bo 30. novembra dospela v neko, sedaj nedoločeno, argentinsko pristanišče- Od tam se bo predsednik odpeljal rv Buenos Aires, laamor bo dospel 1. decembra zjutraj. Na otvoritveni seji pan-ameriške konference bo imel govor. Naslednjega dne bo predsednik odpotoval iz Buenos Aires ter se bo C. decembra v^tavli v Montevideo v Urugvaju. Stoli! bo sicer sna suho, toda se i »o še istega dne odpeljal proti Z< lru ženim d ržavam. Na povratni vožnji se bo kii-zarlqa Indianapolis zopet vstavila v Triinidadu in si bo zo/pei napolnila svoje zaloge kuriiva. 14. decembra pa bo križarka dospela zopet v Charleston, od koder bo predsednik odpotoval v Warm Springs, Ga., ako mu bo dovoljeval politični položaj. Predsednika bodo na njegovi vožnji spremljetvali mornariški adjutant kapitan Paul Ba-stedo, vojaški adjutant polkovnik Edwin M. Watson, njegov telesni zdravnik, stotnik R. T. Mefntyre, njegov najstarejši sin James in predsednikov prijatelj Edward Gallagher. AVSTRIJSKI VNANJI MINISTER PRI HITLERJU DUNAJ, Avstrija, 17. nov. — Avstrijski vnanji minister Guido Schmidt bo jutri odpotoval iv Berlin, kjer bo obiskal ] lit le rja. MORNARIŠKO STAVKO HOČEJO __ PORAVNATI Osem županov je imelo konferenco v Beli hiši v Washington*!. — Poživljajo mornarje in gospodarje, da se pogaja-jo. ; WASHINGTON, i>. C1., 17. i.ovembra.—Župani osmih pristaniških mest so se sestali v Beli hiši s 'predsednikom Roo-^eveltom in so razpravljali o položaju mornariške sta»v»ke. Pozvali so lastnike parobrod nili družb in mornarje, da pred ložijo svoje težnje posredovalnemu odboru, katerega bo imenoval predsednik Roosevelt. Ker stavka na vzhodni oba-ii bil "postavna", so župani New Yorka, Philadelphije in Bostona dodali k pozivu še svoje posebne pripombe. Poziv je bil izročen voditeljem obeli strank in se glasi: '' Podpisani župani na pacifiški in atlantski obali in v Mehiškem zalvu smo mnenja, da stavka v svojem sedainjem lazvoju splošnosti mnogo škoduje. Ako ostane položaj stavke še dalje nia mrtvi točki, tedaj 'bodo nastale velikanske iz-Mibe za dclavce, za lastnike pa rob rodnih družb in zia vsako naše mesto. Zato sedaj javno prosimo vs-j v ta spor zapletene dražbe, da vsa spoma vprašanja predložijo v poravnavo. KakorhUro bomo imeli zagotovilo fvseii ^traork, da se podvržejo taki poravnavi, bomo takoj naprosili predsednika Združenih držav, da imenuje posredovalne odbore za pacifiško. atlantsko in mehiško obal. "Tekom posredovalnih podajanj želimo, da se parobrodni promet obnavi brez kake škode za katerokoli stranko." PREVOZ KRALJEVEGA TRUPLA BRINDISI Italia, 16. nov. Trupla bivšega grškega kralja Konstantina, njegove žene in matere so na potu na Grško na krovu grške križarke Averoff, katero spremlja flotila grških, in italijanskih ladij. Konstantin je umrl ipred 13 leti in je bilo njegovo truplo položeno v grobnico »v ruski pravoslavni cerkvi v Florenci. V grobnici je bilo tudi začasno prebivališče Konstant move žene, kraljice Zofije in njegove matere Olge. naroČite se na "glas naroda", največji slo venski dnevnik ^ DRŽAV Ab RAZSTRELBA V TOVARNI ZA SMODNIK V južni Franciji je smo-dnišnica zletela v zrak. 35 ljudi je mrtvih, nad 200 ranjenih. — V razdalji desetih milj so popokale vse šipe. SAINT C HAM AS, Francija. 17. novcnfbra. *— Največja francoska tovarna za smodnik v '24 milj od Marseilles oddaljenem kraju Saint Cliamas je v pondeljek zvečer zletela v zrak. Pri razstrelbi je bilo ubitih .'J5 oseb in nad 1200 ranjenih. Orožniki poročajo, da je bila cela vrsta razsrtrelb, ki so pretresle vse bližnje kraje in jih je bilo slišati na razdaljo 10 milj. Pnva razstrelim se je dogo < ii let v skladišču in takoj je švignilo proti nebu celo morje plamena. Predmo so mogli delavci po raznih tovarniških poslopjih zbežati na varno, so se na strehe sipa le goreče deske, kar je i imelo za posledico, da je sledila razstrelba za razstrelbo. V nekaj minutah so bila vsa poslopja kup kadečih se razvalin. Nekateri ranjenci so p ribeza! i iz gorečih poslopij i-mobilu je slišal svarilo na Ma-dridčane, da s*? naj skrijejo v kleti pred bombami. Nekaj minut pozneje pa je bilo na radio s-lišati opero 1 iCarmen". HABSBURŠKA ZVEZDA VSTAJA DUNAJ, Avstrija, 17. nov. — Habsburška zvezda zopet vstaja in na tisoče habsburških prijvržencev pričakuje ^ bližnji bodočnosti tri važna na-| z-ianila: j 1. Nadvojvoda Oton se bo v kratkem vrnil v Avstrijo. Oton se bo poročil z italijansko princeso Marijo; in 3. Nadvojvod inja Adelajda se bo poročila z mladim vdove-lini belgijskim kraljem Lecv]'oi-dom. Pogajanja za vse tc tri zadeve se povoljno razvijajo. Hitler in Mussolini sta že dala tiho dovoljenje, da Oton zasede aivstrijski in mogoče tudi madžarski presitol. Nemško politiko v Avstriji večinoma določa nemški poslanik Franz von Papen, ki je odločen mon^rliist Mussolini že dolgo goji vročo željo, da bi čimbolj pritegnil Avstrijo k Italiji, kar more najprej doseči s tem, ako so nadvojvoda Oton poroči s hčerjo italijanskega kralja. Kralj Leopold bo po končanem dvornem žalovanju po kraljici Astridi, ki je bila ubita pri avtomobilski nesreči v j Švicd, fnajbrže pripeljal aiad-vojvodinjo Adelajdo v Bruselj kot 'kraljico in kot mater svojih otrok. PLAČAL ZABAVO CELEMU MESTU BURLINGTON, Colo., IG. novemlbrja. — Sim Hudson je plačal za zabavo celemu mestu, ker je dobil stavo pri zadnjih predsedniških volitvah. V nedeljo popoldne je vsakdo dobil zastonj dobro kosilo. Ves dan sta ibita. v mestu dva plesa. Na ulicah so igrale štiri god'lx\ Popoldne je bila parada, katere^ se je udeležilo okoli 9000 j ljudi. Iludsonovi stroški za to I zabavo so ziialili $4000. jtiMbr+sKa-- " - ... ^ New York, Wednesday, November 18, 1936 "Glas Naroda" (▲ Corporation) Owned mud Published by SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY Frank Sakser, President K BenedUL Trwa. PUc© of btiwlnn— of the corporation and addreMea of above officers: «16 West 18th Street, Baroajh at Manhattan, New lark City, N. X. "GLAS NARODA" (Vaiee of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holldaya Za celo leto velja ca Ameriko In Kanado .»»■•■•»•••».••.*.... $6.00 Ka pol leta.................... $3.00 Za Jet rt leta ..................$i.ao Za New- York aa celo leto......fTJOO Za pol leta......................... Za Inozemstvo ca celo leto......$7.00 Za pol leta....................$3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement 'Glas Naroda" lzbaja vsaki dsn izraemSl nedelj In praznikov "GLAS NARODA". 216 Yfl 18th Street, New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—1242 MED DVEMA OGNJEMA Leta 191:} in 1914 je bila Evropa do zob oborožena, kot je tudi danes. Takrat so je kaj zor postavljal s svojo močjo, danes se pa postavljajo Hitter, Mussolini in Stalin. Kajzerjeiv cilj ni bila samo najboljša armada, pač pa tu-= ii največja mornarica. Amaliji to seveda ni bilo povšeči. Nemčijo je smatrala za najnevarnejšo konkurent ko. Angleški državniki so vedeli, da niont prej ali slej izbruhniti resen, oborožen spor. Ni jim bilo treba dolgo čakati. V Sarajevu je počil strel. Krogla ni ubila samo avstrijskega prestolonaslednika, ampak jf zametila evropski požar. S ličen položaj jt- sedaj v Evropi. Evropski državniki se »• strahom ozirajo proti Španski. Ponoči baje letajo nemški letalci preko Francije in se pridružujejo špauskim fašistom. Italija pošilja fašistom orožje, Rusija podipina z živili, orožjem in municijo špansko vinilno vojaštvo. Nekateri ž<> napovedujejo, da l>o vcjna med Nemčijo ia Rusijo izvojevana na španskih tleh. Na Daljnem iztoku se je aačela dvigati Kitajska, ker noče biti več ponižna služabnica Objestne Japonske. General Uiansg Kaj-Šek je iz nekegr -neznanega vira do bil ogromne vsote denarja ter je začel reorganizirati kitajsko armado. Opremil jo 'bo s tanki, letali in najmodernejšim orožjem. Na rodi in države vzhodno in zapaduo oŠe dosti lažje jo pa. posluša, če imajo tisti, ki sede poleg njega, med petjem ali godbo u-sta zap Ha. Lahkoživčka so silili, da bi se oženil, j Naštevali so mu ženske, 'ki [bi ga rade vzele, on pa ni ho-j tel o ženiti vi ničesar slišati. Ko mu je bilo nadležnega prigovarjanja preveč, jim je zavezal jezike z besedami; — Tak dajte mi mo mir. Po pravici vam povem, da raje zjutraj z mačkom v s tajnem kot bi šel zvečer spat s kako ne- lumno gosjo. * Dandanes so taki časi, da ni ■\eč treba moškemu za ženskami letati. Dandanes ženska rada poča ka. * Kdaj je ženska stara? O, o tem vprašanju je bilo že dosti razprave, pa menda ni še nihče pravilno odgovoril nanj. Tudi jaa ne bom odgovarjal na vprašanje: — Kdaj je ženska stara? Na to sploh ni mogoče odgovoriti. To, kar vam bom povedal, je res: , , .. — Sedemdeset let stara mamica je šla kupovat klobuk. Pa •ni nič kupila, asm pa k se je pri-jezila nazaj : — Ja, saj pravim, v tisti štor pa že ne grem več. Take klobuke so mi ponujali kot da bi bila stara osemdeset let. . . * Božič je /blizu, kmalu bo sveti Miklavž. Oh, kje so č»asi, ko smo še tn.Mo verovali vanj. Današnji svet, niti mladina, ne veruje več. Sedemletnega paglavca so vprašali: — Kaj ti bo .prinesel sveti Miklavž? — Ne vem. — Kaj ti je pa lani prinesel * — Meini je prinesel obleko, pištolo in album za znamke; sestri je prinesel fcendy, punčko in, voziček; materi pa kožuh, čevlje in klobuk. — Kaj pa očetu t — Očetu je pa hlače spe-gl al. * Na svetu, se dogajajo vsako vrstni slučaji. V New Yorku je žiivel mozaik, ki je bil vsega sit, dasi je bil sestradan in lačen. Zato je t kletni!, da se ibo poslovil od tega sveta. Zaprl je okna, odprl je plin in legel na posteljo. Todja stanovanje je imelo odprtine na vseh. koncili in krajih, itn plin ni (učinkoval,.. Naslednjega dne je zopet poskušal. Ž vato je zamašil raz-poke in odprtine, odprl plin, se pripravil za drugi s»vet. Pa mu ni uspela, Prebudil se je nekoliko omamljen, sicer pa čil in zdrav. In tako je še dostikrat poskušal da konca meseca. - Ob koncu meseca (pa dobi ra cnin za plin. Ko je račun pogle* dal, je vztrepetal, telebnil ma tla %x mrtev obležal. Zadela ga je kaw*edi. V Mili so vstajala nova ne-l znana čuvstva. Na spravo s | Pavlom ne misli več. Ta živi v dragem svetu, obdaja ga ne-prodirna plast nanulia in klju-bovalnosti. "Laže . . . ponareja . . . vpc njegovo življenje je era sun a ponaredba .. . . vse najino življenje . . . dolgih osem let sva igrala ulogo srečnih zakoncev in pri kaki takile bedasti ulici se pokaže, da pravzaprav nič za potovanje L* i Kdar n|e namenjen prtavatf v aferi kraj ali dobiti lan, Ji.nlufcni. da Jo poučen v vseh stvareh. V sled nafte dolga Mnr.HkadnJe min »nima dati najboLi&a pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da jo potovanje udobno in bitre. »-to se «a-upno obrnite aa nas sa vsa pojasnila. Ml presbrMsas vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potni liste, flxeje In sploh vse, kar je za potovanje potrebno v ~ " ~ - l, in kar je glavno, za najmanjfte StroSk«. ! odlašajo d« zadnjega trenutka, .ker predno povratno dovoljenje. RE-ENTRY PERMIT, » 2 i—.. . PUUte torej takoj za brezplačna navodila in zagotavljan* Vaat. te booto poceni fas udobno patorall. •t , j. » " • 1 . f * t . u t i t j. . i • SLOVENIC ftj&USHING COMPANY (Travel Burea^y ~ \ - t 216 West 18th Street New York, N. Y. as otrtMucm irtH'X^ - v „ ^ .iv«*.«*. . VSAK LETNIK IMA 12 ZVEZKOV PO 40 STRANI VELIKEGA FORMATA, torej je vsak letnik KNJIGA S SKORO 500 STRANMI Čitali boste lepe jKJvesti, razprave. nasvete za tlom in zdravje in stotero drugega. Zadnja prilika, da pridite do to revije, ker nI dosti zvezkov na razpolago. Cena vsakega letnika je $2.— za naročnike, za druge pa $3. — Imamo letnike od 19111 do 3927— razven letnika 1021, ki je razprodan. K N J I G A R N A "GLAS NARODA" 216 WEST 18TH STREET New Yori: o m a n*«: ne veva drusr o drusrem pa; liko mi je ostalo v spornimi, la se oba v treuotku izgubita, da se nekaj stre, ker ne unieta v pravem trenotku stopiti drug k drugemu in zavzeti taistega stališča, takorekoč . . "Tak trenotek nastopi \ vsakem zakonu,'* meni črnogleda Mila. "Pa tudi zopet mine," dopolni optimistični Pavel in ljubeznivo pogleda svojo ženo. Kas-lieje je Mila zašepetala: "Ali ne leži Mihelova ulica desno in levo obenem" Tn al: nista obe strani najini?" sem u;a tako obožavala, mu slepo verjela; temu tujemn ne-simpatičnemu človeku." Tn Mila komaj požira solze. Tudi v Pavlu vstajajo nova, nepoznana čuvstva: srd i'i zaničevanje proti ženi. "Sf tako histerično osebi sem zapravil najboljša leta svojega življenja," si misli grenko. "nikoli se nisem bil zavedel, da je neumna, neumna in neumna, samo z izobrazbo pre-plcskana. Celo svojih pet zdravili čutov zloraiblja v to, da bi bilo videti, kakor da vs«J ve — ali kako sem bil ljubil to ženo! Vse je minilo! Tli zaradi take neumnosti! Jaz grem zdaj," je iznenada glasno dejal in se obrnil proti Prehodu. Tudi Mila je odšla, skozi tržnico. Zvečer sta morda skupaj k znancem. Med seboj ne govorita in se le raztreseno udeležujeta pogovora drugih-. Raz pravljali so o modernem gledališču in prišli tudi na Itase-novo in Strindbergovo dobo. "Ali se spominjate prizora iz "Labodnika", je vprašal eden gospodov. "Kako gre nekdo preko odra in potem pravi Labodnik, da je bil plav, princ pa, da je bil zelen ter nastane velik prepir, občinstvo pa vidi: mož ima dvobarvno obleko, pol modro, pol zeleno." "Ne spominjam se več natančno, kako se stvar konča to- <4 Vi se pa res pravi !" se je namrdnila Lazi -ka, ko je čez dlje časa bila spet prosta. Ročno je od'brzela stran, dočim je Vili smehom preskočil obcestni jarek in izginil med grmovjem. S I Iitfbertovega je s tenkim odmevom klica! zvon k večerjj. Vili je začel po pešpoti ob cesti teči, vedno hitreje. Skoro brez sape je prišel do vrat v park in se pognal po temnem drevoredu. Ko je prispel na odprt iprostor pred gradom, ga je napadel nenadoma krčevit kašelj. Opotekaje se je naslonil na drevo in si pritisnil žepni robec nia usta. Ko je napad minil, je .stopil počasi na odpr-li prostor, ki so ga obsevala razsvetljena okna. 1 Pred verando je postal, potegnil s kazalcem po ustnicah in se zagledal v robec. "Ali, neumnost!" je zamrmral fu v skoku zajel vse tri stopnice na verando. V obed niči je našel Kiti, Guild i Kleesberg)-vo in Roberta že pri večerji. Tasilov prostor je 'bil še prazen. Ko je Vili stopil v obednico. je sestra vprašala: "Ali si jo našel?" Pvoumje tega vprašanja ga je spravilo v smeli. "Seveda! Saj tudi nI bilo preveč težko.'* Sedel je na svoj prostor in si veselo tri roki'. Med večerjo je sam skrbel za zabavo, stresal T.a dan vse novice iz prestolnice in s sumljivo vnemo segal po kozarcu. Rofoert je to opazil, svareče pogledal brata in mu odmaknil steklenico 'z vinom izpred rok. Vili je .pomen tegč:. pogleda menda nazumel; zmignil je sicer zio-voljno z rameni, vendar st je molče vdal. Za nekaj minut ga je minila dobra volja, potem so yiu začele besede vpet žuboreti iz ust kakor bister studenček. Uspeh, ki ga je s tem do segel, je bil seveda kaj dvomljiv. Roibert je r.ervozno jedel in menda ni poslušal. Kiti je bila raztresena in Gutndi Klcesbergova se je ode-vala v molk užaljene časti. Pri vihravem raz ki a dan ju Vilijevih novic so »prišle na vrsto tu-,ii gledališke marnje. Kljub temu. da se je Guu-■ - , di Kleestbergova nekamlal zapletena tudi prva plesalka v solu, m ry. Avstralskim oblastem do- ?otem se je obrnil proti sestri: "In, ali že veš najnovejše? To te mora posebno zanimati. Saj si take navdušena za Her-wegbovo." MESTO BREZ DAVKOV. V Avstraliji so slučajno odkrili neko mesto, ki nima ne občinske uprave ne policije in ne gasilcev, kjer ni treba plačevati davkov in kjer ni ne beračev ne brezposelnih in ne zlo- slej ni bilo še nič znanega o tem mestu in so poslali tjakaj svoje uradnike. Prebivalci mesta so ponosni na to, da imajo izborno bolnišnico, vodovod in električno razsvetljavo. Doslej so meščani lepo in složno živeli. Prav liudi so. da so jih "odkrili" in bo zdaj konec pravljice. Avstralska vlada je že poslala tja razpis davkov, sedanjih in zaostalih, ki jih bo neusmiljeno izterjala. Postavila Ivo tudi državne urade in uradnike. Prestrašeno je pogledala Kiti kvišku in čutila kako ji je zalila lice vroča rdečica. "Pomisli, HerwegliOMa zapusti oder. To je velika izguba. Izreden glas in je umetnica prve vrste." "Da, to je!" je pritrdila Kiti bojevito. "Ze-,o jo spoštujem in ne trpim pod aiobenim pobojem, da bi vpričo mene zinil kdo le eno iie-]>rija'zuo1)esedo o Ani Hervvegh." "Toda, miška, kaj se razgrevašse je zasmejal Vili. "Saj govorim o njej samo najboljše. Resnična umetnica! Povrh še mlada in lepta. Vsemu temu res nimam kaj oporekati. Reči sem hotel samo, da je ta nenaden odhod zagonetna stvar. Nihče ne ve—" "Gospodična Hervvegh bo gotovo imela tehtne razloge." "Cujt miška, zdajle si pa znebila prav salo-rnofnske! A prav ti vzroki vzbujajo radovednost ! Včeraj so prinesli listi po vatle dolge članke, navdušeno slavili odhajajočo umetnico in tarnali o nenadomestni izgulfi. Seveda domnevajo, da se bo množila. A s kom? En list ie eikuil na ime iz visoke aristokracije. Riad bi \edel, koga je menil." "Časnikarske marnje!" je dejal Robert. "Oe se tudi za govoricami >krivia iskra resnice, nimamo nobenega vzroka, da bi prodajali radovednost. Prvi j o, da si je v teh desetih letih svojega gledališkega ž i vi jen ja na.brala lepili flenarcev. Tn na žalost se najdejo ljudje, ki s leni računajo, četudi nosijo krono na svojih >,epnih robcih. Po znanem vzorcu je ujela ple-»nioa mešane krvi, ki hoče splavati na vrli." "Ali veš za gotovo, da je.res tako?" je vpra ^ala Kiti in glas se ji je dušil od razburjenja. "Toda miška?" se .je začudil Vili. "Odgovori mi. Robert!" Počasi je dvignil Robert svoje mrzle oči, — ;ol.jšemu prijatelju." Stara žena godrnja nekaj nerazumljivega pred se ter nese, kar je nakupila v kuhinjo. Gita zopet gre v svojo sobo in nekaj časa z nagubančenim čelom gleda pred se. Kaj je eotela reči s svojimi čudnimi besedami? Ali je mislila tako slabo o njej, da se ji celo drzne približati s tako grdim sum-ničenjem? i . . ] Toda Gita si slabo voljo naglo otrese. S čmerno, staro ženo se ni hotela prerekati in tudi sedaj ne mara več misliti na to. Njena glava in srce sta bila preveč polna drugih stvari. Kako upanje na bodočnost se je danes zopet zbudilo! Ali je še bila tako velika, nerazumljiva sreča za njo t Ali je mogla z lastno močjo svojega moža rešiti in skrbi? Jurij Prost! (lita iztegne roke in gleda v daljino. 4 4 Moj Džorž — moj dragi, moj ljubi!'* Kot izdih ji pride iz prsi. Za (i i to j* prišel krasen čas. Medtem ko se je njeno življenje pregibalo dalje navidezno po starem tiru, je vendar zavzelo popolnoma drugo smer. Džorž jo je poznal predobro, da ne bi na njej zapazil, da jo obvladuje nek notranji nemir. Zato jo vpraša in Gita se izgovori s tem, tla je zelo radovedna, ako bo njegova slika našla kakega kupca. V tem je bil tudi sam poln nemira in se mu je njeno pojasnilo zdelo verjetno. Neke nedelje sta bila oba na razstavi. Slika je visela dobro in Džorž si mora navzlic svoji skromnosti priznati, da ie bilo razstavljenih mnogo slik, ki niso bile boljše, kot je bila njegova. Ako pa bo dobila koga, ki jo bo hotel plačati, pa je bilo veliko vprašanje. Gitin nemir je seveda veljal njeni lastni zadevi, ki je bila za njo neizmerno velike važnosti, ker je od nje bila odvisna Džorževa svoboda. Nato j>a pridejo nagle odločitve glede njenih tlel. Hart-man je poslal še dva njena romanj} založništvom, nekaj kratkih stvari pa je vzel za svoj časopis. Vsi trije romani so bili sprejeti in založniki so s prijaznimi izrazi prosili za na-daljne pošilja ve. Vse to je bilo Giti kot sanje. Ko ji Hart-man prinese prvo lepo nagrado, Gita glasno joka in se dolgo ne more pomiriti. Toliko denarja za eno samo delo! — S tresočimi rokami boža bankovce. "Ali je to v resnici vse moje?" Hartman se smeje, da prikrije svojo ginjenost. "Seveda, gospa Gita. Jn to je šele začetek velikega vira denarja in lavorik." "Tega le razumem, ne razumem," pravi tilio ihte. Hartman jo ginjen pogleda. "Ali vas je strah preti svojo lastno visokostjo, gospa Gita?" pravi mirno. Gita globoko vzdih ne. • "Skoro se bojim velikega blagoslova, ki se zliva nad mene. "Nato se boste kmalu privadili. Ničesar se ni mogoče lažje naučiti, kot tega." Slednjič se Gita zbere in poskoči. S tresočimi rokami pograbi denar in ga drži proti Hartmanu. "Tukaj vzemite — in kupite Džorževo sliko. Boste že videli, kako vam je to mogoče napraviti, ne da bi izvedel za resnico. Zanašam se na vas, moj dragi prijatelj." "Ali zares ostanete pri tem, da mu zaraolčite svoj uspeh?" Gita odločno prikima. "Da, da! Vse to sem dobro premislila zadnje tedne. Ne sme izvedeti, dokler ne bo na višini. Njegova žena ne .£me stati nad njim; to bi ga bolelo. Ali tega ne razumete? Džorža dobro poznate, da boste vedeli, kako majhna je njegova samozavest kako rad obupa sam nad seboj. Vživite se v njegov položaj, v njegovo dušo. Kako bi ga to mučilo, da zijnj zaslužim sredstva, ki mu omogočijo njegovo učenje. V njem je lahko užailjiv ponos. Mogoče bi se celo branil vzeti od mene vsoto, ki jo potrebuje. Do tega pa ne smem pustiti priti, vse bi moglo biti izgubljeno. Na vse strani sem premislila in sem vedno prišla do istega zaključka. In tako gre kar najboljše. Za ta denar kupite sliko na razstavi. In iiko iprihodnge tedne, kot pravite, pridejo za mene druga plačila, bova kupila še otroško glavo. Kako je treba to napraviti, prepustim vam. In nato mora Džorž takoj odpovedati svojo »službo in iti v Pariz. Denar, ki ga pričakujem, bo zanj zadostoval za celo leto. Iu tudi pravite, da moj vir še vedno ni izčrpan. Zato nas tudi bodočnost ne sme skrbeti, pa če Džorž tudi takoj ne doseže zvenečega uspeha. Kaj ne, dragi prijatelj, tako bo šlo? Recite mi, da bo tako najboljše." Oita je govorila z nemirom in v vročici. Oči ji bleste, lica žare. . i Hartman prime njene tresoče se roke. "Sedati se najprej pomirite, gospa Gita. Razburjenje vas je popolnoma prevzelo. • Tako boste še zboleli. In to bi ne bilo prav; potem nam ves denar nič ne koristi. Torej bodite pametni. To zahtevam in vam bom pomagal. Čez drn in strn ne grem. Sam vem, da imate prav. Malo morava igrati komedijo. Pozneje, ko bo Džorž poleg vas stal na višini, potem se mu bova izpovedala, kaj ne?" Gita mu veselo prikima. "Da, tedaj mn bom povedala. Takrat bo resnico prenesel in se na mene ne bo hudoval." "Hudoval? Še tega bi bilo treba! Zahvaliti, na kolenih se vam mora zahvaliti, drugače bom jaz govoril ž njim." Gita pritisne roke na srce. "O, ne, ne zahvaliti se, samo odpustiti. Kajti to, da imam proti njemu tajnost, ki jo delim z drugim človekom, potrebuje oprošoenja." "Ta drugi človek je njegov in vaš odkritosrčen prijatelj, katerega vaše zaupanje veseli in časti. Nikdar ne bo tega zaupanja zlorabil a*i na kak nčin varal," pravi Hartman reano in skoro trdo. (Dalje prihodnjič.) Poročilo o slikah iz domovine. (Nadaljevanje.) ____Voznik iz- 1 preže konje in jih krmi na prostem preti gostilno pri Mikla-vovih. Otroci hite skupaj, da si ogledajo prišlece, enako so-j sedje. Arko Jože, Mežnai jevj Anton in drugi. 42. Pogled n ažupno cerkev; patronom v Do-j v Jjoškem potoku s klanca nad! 24. A' vasi Blate pri Dolenji;vasi okrog poldne vasi sede pri "kolovratu" Do-linškov oče in delajo lonec in skledo. V ozadju stoji z otrokom v naročju žena in sosedova Mica. 25. Cerkev v Dolenji vasi: Ker je bilo ravno pred sv. Rokom, farnim lenji vasi, so pod nadzorstvom g. župnika krasili notranjost cerkve, iz katere je stopil g. župnik, ko ga je film zajel. Na drugi sliki, tudi ob koncu cerkve, je g. župnik z g. dr. Tr. Pogled na vas Hrib, ki suiva v večernem mraku. 4fi. Miliatova družina pred domačo hišo: gospodar Alojzij Trdan, njegova žena Terezija, brat dr. Trdan in njuna mati, ter Alojzijevi otroci. V Ameriki je bil Alojzij dvakrat ter ima tu veliko znancev in prijateljev. 47. Praznikova hiša 111 družina v Suš ju: Jakob Ambrozič in žena Neža, svakinja Ivana ter s kolesom Ivanov France. V ozadju kapelica. 48. Boštjanova hiša z družino: Kozina Jože, mati Franca, in žena Joliana, hčerka Nežka in drugi otroci. Jožef je bil že prepeva je sv. pesmi. Slike takrat v Ameriki in vse rojake predstavljajo od več. strani cer-j1?krono Pozdravlja, kov, vrvenje pred cerkvijo, ^a-' 49. Odhod z vozom iz Sušja kozvane "štante", kjer proda- j v Jurjevico: na vozu sedita g. Rusovo vilo. 4.*». Na Tabru okrog farne cerkve je videti domači g. župnik Jožef Pravhar in novi ka- ___ ______ plan Puliar, tema se pridružita- še dr. Trdan in Ovar, ki kliče- pročelje pred ribniškim pavi-jo v pozdrav vsem ameriškim Jjonom. rojakom. 57. Razstava suhe r«.l>e na 44. Živina g. župnika na paš- velesejmu: rete, režeta, kuhal- nice, obodi, trktala, bariglje, banke, žlice, noži, korci, škafi, žehtarji, brentači, ribežui, skic SHIPPING NEWS Na parnlkih, ki so debelo tiskani, vrše v domovino izleti D od vedst vi izkušenega spremljevalca. JO. novembra: Bremen v Bremen 11. novembra : IjUfayette v Ilavre Saturnia v Trst 1. uovemhra: Normandie v Ilavre Berengaria v Cherbourg PiSlte nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin in pojasnila za potovanj«. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th Si., New York jajo raznovrstne sladkarije konjčke, punčke, srčke in podobno. V ozadju so orjaške lipe, na eni je uta, v katero gre lahko do 15 ljudi. Od leta 1914 upravljajo božjo pot očetje frančiškani. 28. Vas Tiipovšen: Jefna hiša, videti so: Jakob Cvar. oče, njegov sin Franc Ovar, bogo-slovec, Ivana, mati in Franca, mlada gospodinia. doma iz Slatnika, vulgo Županova. 29. Istim so pridruži še Ivana Trdan, dragošolka iz Sušja. 30. Pred Jefno hišo sede Jakob Ovar, dr. Trdan, Ivana Cvar, stoje pa Alojzij Trdan, j Ivana Sile, poročena Cvar, Fr. Cvar in Ivana Trdan. 31% Na klancu nad Sodražico: Janec Ostrman pelje voz suhe robe na kolodvor. 32. Pogled na trg Sodražico v sredini, v okvirju Fajdigove, Lovrenčičeve, Mikoličeve in Juvancove hiše. 33. Prizor ob trškem vodnjaku: tri deklice dvigajo škaf vode na glavo. 34. Prizor pred Pikčevo hišo: Ivana Levstek krmi kokoši, France pelje konja na vodo, gospodinja Urša gre s kolci 11a njivo. Zraven je videti tudi gospodar Levstek in sosed Lov-renčič, po vsej dolini znani trgovec in konjski prekupec. 35. "Cesarjevi" fantje dela jo rešeta iz žice, suho robo in še drugo raznovrstno drobnarijo. 36. Lunder Marija prisede in plete košare, ki jih moški po svetu raznašajo. 37. Družina Levstek pred domačo hišo: Ivan, Uršula, France in Ivana Lovrenčič. 38. Evharistični križ na Gori v neposredni bližini cerkve: podobne križe so postavljali preteklo leto v spomin na evharistični kongres v Ljubljani. 39. Farna cerkev na Gori s starodavno lipo, po poti prihajajo prof. dr. Ivan Samsa, dr. Trdan in bogoslovec F. Cvar. 40. Prizor pred Gorniško šolo v "Kotlu": Levstkova dekleta zajemajo vodo iz globokega vodnjaka. Tu uporabljajo za pitno vodo kapnico, ki na-likuje vsled slamnatih streh rumenemu vinu. Po cesti prihajajo dr. Samsa, učitelj Petek in bogoslovec Cvar, naš takratni spremljevalec. fotograf Tišchler in njegov spremljevalec dr. France Trdan, konja napreza Trdan A-lojzij. 50. Cerkev sv. Križa, podružnica vasi Breze, Kot, Jurjevica, Slatnik in pal i škim de, sita, cedila, grablje, topo-riišča, solnice, stojala, obešalniki, peharji, stružnice, miše-lovke in pasti. Glavni zastopnik je Prijatelj iz Zmnoste-ca pri Sodra žici. 58. Krošnjar s krošnjo, ki razkazuje po velesejmu svojo suho robo. S kupčijo se je pohvalil, je bila zelo dobra. Tudi zapel je tisto znano: "Jest deljam škafe in rešeta, rajte, bvente, vsega šijenta, sem mojster jest od žlic, čebru, keblu, keblic." 59. Oglja r s Poljanskih hribov nad Škof jo Loko žge oglje. GO. Vhod na velesejm. P. S. Seznam od Stiškega slavja bo poslal gospod Ivan Tischleiy fotograf. — Tako se glasi poročilo o slikah, ki bodo dospele. Kar naj še k temu dostavim, je to, da naj si vsak, kdor želi videti in vedeti ter spoznati katerega od teh, ki so zgoraj BOŽIČNI IZLET V STARO DOMOVINO Za obisk sorodnikov in prijateljev v >tari domovini je božični čas najbolj primeren, Ce odpotujete dne 2. decembra ^ k 1 ueen Mary", ne boste le potovali z najnovejšim in najhitrejšim pa mikom na svetu, ampak boste tudi v spremstvu dobro znameya spremljevalca — omenjeni, za gotovo shrani to Pred poko-l poročilo za čas predstave. Slike nadzidkom sedita'bodo v najkrajšem času dospe- Mežnarjeva mati in njen sin. 51. Konec vasi Jurjevica: ob poti, ki drži proti Ribnici, zdev-ljeta v kozolec fižol Jakobova Mica in Neža. 52. Vas Sajovic: Klunova alijmudo. Mihevčeva hiša z družino, ki ima v Ameriki dva strica. Pri g. Grd i ni lahko dobite sliko od le, nakar bodo obči^tvu na razspolago. Gotovo sem hvaležen gg. Fr. Trdanu in fotografu Tischlerju za tolik trud in delo ter za- Vem pa. 41. Vas Petrinci: življenje na 211 WEST Utb STREET ce hiše in družine. Marija Klun'ke z otroci, ki so pred dobrim le-1" toni izgubili očeta. 53. Franc Klun žene kravo na vodo, mati jo poganja s polja, se vračajo s košaro na glavi Kozina Marija, Mihelič Fran ca, Zakrajšek in vaški otroci. 54. Na vrtu ribniškega dekana: g. dekan Anton Skubic, dr. Trdan in meščansko-šo.ski ka-tehet Fister Franc. 55. Rojstna hiša frančiškana Stanka Škrabca, slovečega pisatelja in jezikoslovca. Na rojstni hiši so mu postavili hvaležni rojaki 1921 spominsko ploščo. 56. Ljubljanski velesejm: da bodo Še bolj hvaležni vsi oni, ki bodo te slike videli, ker bodo v njih videli svoje najdražje sorodni- in znance, ki bi jih drn gane videli nikdar. KONEC POZOR NAROČNIKI! Pazite na številke poleg naslova, ki vam jasno govore, do kdaj imate plačano naročnino. Obnovite jo, da nam ne bo treba pošiljati opominov. Z redno obnovitvijo prihranite nam delo in stroške, sebi pa zajamči-ie redno dostavljanje lista. Resno Vas prosimo, da /po-števate to opozorilo i Uprava "Glas Naroda" M. S. Ekeraviča, člana.jugoslovanskega oddelka Cunard Line. Skrbel bo za vase potrebščine, da boste lahke brezskrbno potovali. Tretji razred na "Queen Mary" se odlikuje po svoji prostornosti in modemih u-dobnostih. Med javne prostore spada veličastna obednica, vrtno počivališče, kadilnica, kino iai igralnica za otroke. Ako odpotujete dine 2. decembra s 'Queen Marv", boste dospeli v staro domovino pra-\ očasno, da se boste udeležili *\ seli božičnih slovesnosti. Imeli boste tudi dovolj ča^a ogledati si medpotoma London in Pariz. 28. novembra: Conte di Savuia v Genoa 2. decembra : Queen Mary v Cherbourg 3. deecmbra: Chainplain v Havre 4. decembra: . Europa v Bremen 5. deecmbra: Vuleania v Trat 9. decembra: Normandie v Havre Berengaria v Cherbtu''z 12. deecmbra : Rex v Genoa 15. decembra: Bremen v Bremen IG. decembra: Queen Mary v Cherbourg 26. decembra: Normandie v Havre januarja : Chainplain v Havre Berengaria v Cherbourg Kuropu v._ Bremen O. januarja: Satuniia v Trieste Ijafayette v Havre 13. januarja : Washington v Havre Aquitania v Cherbourg '5. januarja: Bremen v Bremen lfi. januarja : Hex v Genoa Paris v Havre 20. januarja: Berengaria v Cherlmurg 22. januarja • Europa v Premen 23. januarja : Conte dl Savoia v Genoa Chnmplain v Havre 27. januarja : Aquitania v Cherlmurf? Manhattan v Havre 2. februarja: Bremen v Premen Berengaria v Cherbourg •'I. februarja : Paris v Ha vre Rex v Genoa J. februarja: Europa v Bremen 10. februarja : Queen Mary v Cherbourg Washington v Havre 13. februarja: Conte di Savoia v Genoa 10. februarja: Bremen v Bremen 20. februarja r lie de France v Havre Saturnia v Trst 24. februarja: Manhattan v Havre Queen Mary v Cherbourg 2(5. februarja: Europa v Bremen 27. februarja : Paris v Ha\re Rex v Genoa ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .....---- .30 GODCEVSKI KATEKIZEM. 61 strapi. Cena .25 HUMORESKE IN GROTESKE. 180 strani. Cena .80 Trda ve«. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena J53 PO STRANI KLOBUK. 159 strani. Cena ____ .50 POL LITRA VIPAVCA, spisal Feigel. 136 str. .60 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 strani. Cena .. -25 SANJSKA KNJIGA ...........................00 SANJSKA KNJIGA .......................... JH) SLOVENSKI ŠALJIVEC. 90 strani. Cena.......40 SPAKE IN SATKE. 150 strani. Cena........ J6 TIK ZA FRONTO. 150 stranL Cena .......... .70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOT LE. 67 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA (Knjiga vsebuje tudi šaluigro "Vse naše"). 189 strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......lJiO VESELE POVESTI. 79 strani. Cena .......... .85 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do Maj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan i a tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroSkov, Vas prosimo, da skužate naročnino pravočasne poravnati. PoSIjite naročnino naravnost nam aU Jo pa plačajte nagemu zastopniku v Vašem kraju aH pa kateremu izmed zastopikov, kojlb imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov naseljenih. KNJIGARNA "GLAS NARODA NEW YORK, N. V. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin ''(»l.OHADO: Pueblo. Peter Cull«, A. SaftlC Wa I sen burg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. ZupantlC. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanich Cicero, J. Fabian (Chicago, Cicero. In Illinois) Jollet, Mary Bamblch La Salle, J. Spellch Alascoutah, Frank August!« North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller, Fr. Vodoplrec MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chisbolm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Ilihbing, John PovSe » Virgina. Frank Hrvatlch MONTANA: Roundup, M. M. Panlau Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderiek NEW YORK: Gowanda, Karl Strnlsha Little Falls, Frank MaaW OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland. Anton Bobek, Chaa. Karl-linger. Jacob Resnik. John Slajmlk Girard, Anton Nagode Lorain, IxjuIs Balant, Johu Kumw Youngstown, Anton KlkelJ OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: B rough ton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brcwm Coverdalc in okolica, M. Rupnlk Export, Louis Farrel, Jerry Okorn Forest City, Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. Tauielj Luzerne, Frank BaUoch Midway, John Ž ust Pittsburgh, J. Pogatar, Philip Pro-gar Steel ton. A. Hren Turtle Creek, FT. Scfaifrcr West Newton. Joaepti Jovan VTSCONSIN: Milwaukee, West Allls, Fr. Skek ' Sheboygan, Joseph Kake« -VTOMING: ^ Rock Springs, Lonia____ Dlamondville, Joe RoUcb Vsak zastopnik tzda katera Jo prejel. UPRAVA "GLA& NARODA**