dekorativna
glasilo delovne organizacije dekorativna ljubljana	št. 11 /XIX november 1982
29. novembra 1943 je bil zgodovinski dan
Sredi vojne, 29. novembra 1943, so se v Jajcu zbrali predstavniki narodnoosvobodilnega gibanja Jugoslavije na II. zasedanju AVNOJ. Sklenili so:
da od tega datuma AVNOJ edini lahko predstavlja Jugoslavijo doma in v svetu;
da se begunski kraljevi vladi odvzame pravica kjerkoli predstavljati Jugoslavijo. Vse pogodbe, ki bi jih ta vlada sklenila s komerkoli, so neveljavne;
da bo nova Jugoslavija skupnost enakopravnih narodov Srbov, Hrvatov, Slovencev, Makedoncev in Črnogorcev in da bo torej zveza ljudskih republik;
da Istra s tistimi jadranskimi otoki, ki si jih je po I. svetovni vojni prilastila Italija, pripada bodoči Ljudski republiki Hrvatski in slovensko primorje Ljudski republiki Sloveniji;
da je narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije edina oborožena sila, ki brani koristi narodov Jugoslavije;
da se vrhovnemu poveljniku NOV Josipu Brozu Titu podeli naslov maršala.
Leto 1943 je bilo tisto leto, ki je protifašističnim silam vsega sveta prineslo tako velike in odločilne uspehe, da ni moglo biti nobenega dvoma več, katera stran bo zmagala.
Partizansko gibanje v Jugoslaviji, najpomembnejše protifašistično gibanje v zasedeni Evropi, je prav ta čas prestajalo svoje najtežje preizkušnje. Komaj se je končala strašna IV. ofenziva v prvih mesecih leta 1943, se je v maju začela naj silovitejša V. ofenziva. Proti Titovi vojski se niso zgrnile samo tuje okupatorske vojske, temveč tudi domače oborožene tolpe, ki jih morda partizansko gibanje ni motilo toliko, kolikor jih je motila sprememba družbene ureditve.
Po italijanski okupaciji, ko je postalo jasno, da čaka fašistične sile neizogiben poraz in da se bliža konec, ki je za seboj imelo večina ljudstva, moralo storiti nekaj, kar bi vsemu svetu povedalo, da narodi Jugoslavije ne marajo več starih oblastnikov. Zato je 29. novembra 1943 sklicalo predstavnike ljudstva, ki je hotelo novo Jugoslavijo.	Dušan Vidmar
Kako smo poslovali v devetih mesecih letošnjega leta?
Rezultati bi bili vsekakor lahko še boljši, zlasti na področju izvoza in večje proizvodnje, vendar so vzroki zaradi pomanjkanja surovin vsem dobro znani.
Tovarišice in tovariši sodelavci !
Pred nami sta samo še dva meseca v tem letu. Uspehi nas ne smejo uspavati niti za minuto. Bili bi slabi gospodarji, če bi mislili samo za ta dva meseca. Biti moramo daleko-vidni. Naša vizija imora tako kot doslej biti usmerjena na dolgoročno politiko, saj se samo na tak način lahko dosežejo kratkoročnejše poslovne odločitve. Torej se v tem kratkem času ne bo zgodilo nič posebnega. Še vedno bo primanjkovalo določenih materialov in še vedno se bomo marali tako organizirati, da bomo razpoložljive surovine kar najbolj racionalno uporabili. Še bomo morali izboljšati kvaliteto in še več naših izdelkov bomo morali plasirati na tujih trgih.
In kaj predvidevamo v naslednjem letu? Osebno sem mišljenja, da bodo imeli sklepi
Zveznega izvršnega sveta za našo delovno organizacijo kakor tudi za širšo družbeno skupnost pozitiven odraz.
Ukrepi bodo in že vnašajo več reda in discipline ter več poštenja v medsebojnem obnašanju. Po novem odloku se bodo medsebojni dohodkovni odnosi bolje urejevali, saj ne bo mogoče mešetariti z devizami in bo onemogočen obstoj takih delovnih organizacij, ki iz subjektivnih vzrokov iz leta v leto izkazujejo izgubo. Precejšen del našega vloženega dela nam je bilo na račun takih odvzeto. Če se borno v vsej Jugoslaviji enotno in enakopravno držali pravil igre, se naši delovni organizaciji ni potrebno bati za nadaljnji razvoj. Biti moramo tako kot doslej enotni in še naprej tako prizadevni in dekora-tivoem ne bo žal vloženega truda. Tako smo delavci v Ljubljani in Laškem lahko ponosni, da združujemo delo v 'takšni delovni organizaciji.
Zato naj nam bo geslo: POGUMNO NAPREJ!
Janez Nebec
Ob pregledu rezultatov poslovanja se že podzavestno obrnemo nazaj in analiziramo dogodke, ki so nas vseskozi spremljali. V tem težkem letu je toliko vloženih naporov terjalo vse moči, prizadevanja in manj a, da smo uspeli izogniti se vsaj najbolj nagrbanih čeri, katere so nam bile vseskozi napoti. Vsa ta prizadevanja so bila le kronana z doseženimi uspehi.
Ustvarili srno 52 starih milijard dohodka, 38 milijard čistega dohodka in za bruto poslovni sklad je bilo ustvarjenih 13 starih milijard dinarjev. Če odštejemo 5 milijard za združena in posojena sredstva, nam ostane prostih sredstev poslovnega sklada 8 starih milijard dinarjev.
Kaj naj rečemo k -tem podatkom? Hvala vam vsem sodelavcem za vloženo delo.
:-k->c-x*-><-k-*-x-9<*-x-k-K*-x-K-K-K-x-s<-x-k-k-k-k*-k-k*-*-k-x-fc-k-x*-k-x*-k-k-k-x-x-x-Kk*-k * ?		
★ ★	Vsem delavkam in delavcem	'K k *
★	DEKORATIVNE	* ★
★ ★	ČESTITAMO ob 29. novembru —	* ★
★ ★ k	prazniku republike	* ★
★ *	Samoupravni organi in	★ ★
k	družbenopolitične organizacije	k k
k	DO DEKORATIVNA ter	k
k	generalni direktor	k "k
★ ★	Janez NEBEC	k k
c*************************************************
(M. Orožen)
Zavedamo se položaja, toda vemo kje je izhod
Od 10. do 13. oktobra 1982 je v Ljubljani potekal 10. kongres Zveze sindikatov Slovenije, ki je v petih kongresnih komisijah obravnaval preteklo štiriletno obdobje v delu sindikata in začrtal smernice za bodoče delo. Večina razprav delegatov v posameznih komisijah je bila zelo kvalitetnih in so opozorile na napake, ki so se dogajale.
V delu komisije za uresničevanje politike gospodarske stabilizacije na socialističnih družbenoekonomskih temeljih so delegati posebej poudarili zahtevo, da se moramo še Mitreje in odločneje lotevati vseh pomembnih vprašanj, ki odločilno vplivajo na položaj delovnega človeka. -Nadalje so poudarili, da je nestvarno samoupravno družbeno planiranje posledica podjetniškega načrtovanja in tržne stihije. Prav tako je še premalo prizadevanj za večjo produktivnost na podlagi uveljavljanja kvalitetnih dejavnikov v združenem delu. Sprotno spremljanje gospodarjenja mora omogočiti delavcem v večji meri ustvarjalno sodelovati pri oblikovanju poslovne politike. V tej komisiji so govorili tudi o politiki cen, kjer se moramo postaviti po robu poskusom oblikovanja cen, ki ne temelje na uveljavljenih ekonomskih zakonitostih. »Na področju vzgoje in izobraževanja mora akcija sindikata veljati oblikovanju dolgoročnega razvojnega programa, in sicer po kadrovskih potrebah združenega dela in splošnih družbenih potrebah.
Delegati, ki s-o delali v komisiji, ki je obravnavala naloge Zveze sindikatov Slovenije v boju za odločilno vlogo delavcev v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja, so poudarili potrebo po oblikovanju in sprejemanju samoupravnih odločitev na vseh ravneh. Ob tem mora sindikat vztrajati, da so opredeljene pristojnosti poslovodnih organov. Nadalje so imeli delegati veliko pripomb na kolektivno in individualno odgovornost o delu delegacij, samoupravni delavski kontroli in o obveščanju. Razprave so tudi opozorile na zaščitno funkcijo sindikata v naši družbi. Služba pravne pomoči v sindikatih mora dajati ustrezne napotke osnovnim organizacijam sindikata, da bodo lahko zastopale strokovno in politično utemeljena stališča v
vseh postopkih, ko delavci uveljavljajo svoje pravice do odgovornosti z dela.
V komisiji ZSS pri uveljavljanju politike združevanja dela in sredstev na socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih temeljih, so delegati opozorili, da so ustvarjeni dobri temelji na področju svobodne menjave dela, kar pa še ne zagotavlja učinkovitega uveljavljanja načel vzajemnosti in solidarnosti. V razpravi so posebej poudarili pomen -organiziranja din združevanja dela, sredstev in znanja za skupne nastope v tujini, kakor tudi, da administrativni ukrepi na področju cen zavirajo združevanje dela in sredstev na osnovi skupnega prihodka, o-ziroma škupinega oblikovanja cen.
Delegati, ki so sodelovali v delu komisije ZSS za uresničevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih načel pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka ter delitev sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela, so opozarjali predvsem na težave pri načrtovanju, pridobivanju in razporejanju dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov, ki jim mora sindi-
kat posvetiti več pozornosti. Pri tem so opozarjali zlasti na vprašanja delitve sredstev za osebne dohodke. Del-egati so bili mnenja, da so neizkoriščene možnosti za ugotavljanje prispevka iz minulega dela in da še vedno niso ustrezno merjeni delovni dosežki delavcev v -administraciji, pa tudi osebni dohodki med delavci, ki opravljajo približno enaka dela, so preveč različni. Delegati so tudi poudarili, da delavci podpirajo solidarnost, če gre za objektivne težave, niso pa pripravljeni dajati potuhe za slabo in neodgovorno gospodarjenje z družbenimi sredstvi.
Komisija za politično, organizacijsko in kadrovsko krepitev ter statut ZSS je razpravljala o ustanavljanju in delovanju sindikalnih skupin, o povezovanju delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, o kadrovski politiki in o obveščanju, kjer bi morali dati večji poudarek prek samoupravnih delovnih skupin, še posebno takrat, kadar gre za javno razpravo, ki je osnova odločanja.
Naj na koncu dodam, da je pred sindikatom veliko nalog. Na kongresu je bil ponovno pomirjen odločilni pomen socialističnega samoupravljanja za premagovanje težav, razvoj socialistične zavesti, socialistične morale in odgovornosti. To pa je porok, da borno dovolj močni, odločni in pripravljeni soočiti se s težavami im problemi v naši sredini. Marko Bricelj
11. kongres socialistične mladine
v
Novem mestu
23. in 24. oktobra letos je v Novem mestu potekal 11. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije, ki so ga mladi v naši republiki pripravili na ■osnovi javnih razprav po občinah ob osnutku in predlogu kongresnih dokumentov. Na kongresu so živo spregovorili o vrsti družbenih problemov, ki pestijo mlade in o delovanju mladinske organizacije v zvezi s tem. Razpravljale! so ugotovili, da so sedanje zaostrene gospodarske razmere posebej vplivale na gmotni položaj mladih, vendar so jih mladi odločno povezali z delom -kot izključnim izvorom vrednot. Neposredno so poudarili, da bomo vsi skupaj in s tem tudi mladi premostili skupne probleme z doslednim uresničevanjem stabilizacijskih načrtov, poštenim delom iin s še večjo zavzetostjo pri uresničevanju družbenih ciljev.
Mladi so neposredno opozorili na nekatera neskladja, ki jih najbolj pestijo, in sicer kljub temu, da imamo zakonske osnove za reševanje teh težav. Gre za problematiko zaposlovanja, stanovanjske politike, vzgoje in izobraževanja ter nagrajevanja po delu in rezultatih dela. V protislovje med pro-klamiranimi cilji in dejanskim stanjem na teh in še nekaterih drugih področjih se mora aktivno in ustvarjalno ter skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami iin subjektivnimi silami v naši družbi vključiti tudi zveza socialistične mladine. Na kongresu so poudarili-, da morajo programske usmeritve zveze socialistične mladine tankočutno odražati revolucionarne potrebe in interese mladih, ki nikakor niso zunaj časa in prostora, marveč jih mladi vidijo v neposrednem izgrajevanju socialističnega samoupravljanja, v bitka za gospodarsko s-tabilizačijo na delovnih mestih, v šolah, na kmetih. V resoluciji kongresa so se mladi neposredno zavzeli za razreševanje problemov v zvezi z zaposlovanjem mladih, za izbolj-
Predstavljamo vam Marijo Murn
Član sveta Zveze sindikatov Jugoslavije je tudi naša sodelavka Marija Murn. Odločili smo se, da vam jo predstavimo, saj v zdajšnji mandatni dobi opravlja tudi funkcijo odgovornega urednika pri glasilu naše delovne organizacije.
O svojem delu v Dekorativni in odnosih med delavci v proizvodnji mi je povedala: »Zaposlila sem se leta 1956, in sicer v pripravljalnici. Delati smo morali na vseh strojih, od-
visno pač od trenutnih potreb. Kasneje sem delala na frotir-skih tkalskih strojih, sedaj pa delam v pliš tkalnici kot pred-delavka. Verjetno je vsem, ne le meni;, lažje delati takrat, ko je več dela, kot pa takrat, ko ga je malo. Ob pogledu na pokrite stroje mi je težko. Včasih smo vsi delali, pa ni bilo važno, kdo in kaj si, danes pa se vse preveč delo prelaga z enih pleč na druga. Morda je preveč ljudi odgovornih za neko delo,
sevanje in revolucioniranje izobraževalnega procesa, nadalje so se opredelili za odločno podporo mladim kmetovaloem, menili so, da bo zveza socialistične mladine le z intenzivnim delovanjem presegala pojave va-rtuštva.
Kot eno osrednjih nalog zveze socialistične mladine so prav tako opredelili vzgajanje in organiziranje mladih ljudi, da se bodo bojevali za revolucionarne cilje socialistične družbe in aktualne družbene naloge, torej za to, da bi mladi čimprej in čim širše prevzemali vsakodnevne odgovornosti, kakršne jih prevzema vsak delovni človek v sistemu socialističnega samoupravijianj a, kot je v svojem pozdravnem govoru na kongresu opozoril predsednik CK ZKS Andrej Mariine.
Pomembna kvaliteta zveze socialistične mladine, ki so jo mladi na kongresu izrecno poudarili, je frontniost mladinske organizacije, ki naj mladim omogoči zlasti to, da svoje specifične družbene interese zadovoljuje s samoorgianizirano aktivnostjo in jih poskušajo organizirano uveljaviti v političnem sistemu kot legitimen del skupnih družbenih potreb, interesov in akcije.
11. kongresa so ise udeležili tudi številni predstavniki našega družbenopolitičnega življenja, delegacije zvezne in republiških ter pokrajinskih konferenc zveze socialistične mladine in nekateri gostje iz tujine. Delegati so na kongresu izvolili tudi novo vodstvo Zveze socialistične mladine Slovenije.
Branika Tušar
.. ..
tako da tega včasih na koncu ne opravi nihče. Delavci, ki organizirajo delo, so odgovorni, da vsi delajo. Organizacija dela bi se morala vsekakor izboljšati. So dnevi, ko enostavno ni dela, so pa dnevi, ko preprosto ne vidiš konca temu. Naglica nikoli ni bila dobra in ko se ti nekaj pokvari, ti gre potem vse narobe in to gre na račun kakovosti blaga.
Tudi premestitve s stroja na stroj so težke, razumeti pa je treba, da so neizbežne v nujnih primerih. Pri delu nasploh pa moramo biti obvezno disciplinirani, saj neizpolnjevanje dolžnosti le enega posameznika kvari skupni delovni rezultat.
Dekorativna ima zunaj velik ugled in moramo skrbeti, da tega ne bi izgubila. O raznih problemih, ki nas tarejo predvsem v zadnjem času, bi se morali takoj pogovoriti in jih skušali reševati, ne pa da molčimo, se zapiramo vase in si mislimo svoje.«
Tov. Murnovo pa poznamo kot dobro delavko predvsem po družbenopolitičnem delu. Izmed mnogih družbenopolitičnih funkcij, za katere je bila izvoljena, je gotovo pomembna tudi sedanja, to je član Sveta ZSJ. Predlagana jie bila od mestnega sveta ZS. V tej družbenopolitični organizaciji deluje že dalj časa. »Težko je točno opredeljevati naloge sindikalne organizacije. Predvsem naj bi delovala povezano s samoupravnimi interesnimi skupnostmi in drugimi samoupravnimi organi. Aktivisti sindikata bi morali prenašati med ljudi sklepe in stališča, se odprto in preprosto pogovoriti o problemih ter se dogovoriti za reševanje teh po samoupravni poti. Sindikalna organizacija bi se morala predvsem zavzemati za pridne delavce in ne podpirati lenuhov. Ti potem pokvarijo še tako dobro delovno okolje.«
Tov. Murnova je aktivna tudi v zvezi komunistov, in sicer je sedaj članica Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Poleg tega pa je aktivna tudi pri SZDL v krajevni skupnosti, pa tudi na mestni ravni. »Zdi se, da je bolje delati na večjih področjih, pa tudi lažje je. Sicer se pojavi ozko gledanje z ene strani, cilji pa so vendarle isti. Ti so, boriti se, da bomo probleme reševali po samoupravni poti in uresničevanje delegatskega sistema. Vsem delavcem je dana možnost za izpolnjevanje tega, vendar iositaja neizkoriščena. Zavedamo se nalog, pa jih na žalost vedno ne uresničujemo. Moti me tudi to, da vsi le govorimo, kaj bi bilo potrebno storiti, nikogar pa ni, ki bi to res izpeljal. Sestanki niso le zaradi sestankov, kot sem že povedala, saj se je o problemih potrebno pogovoriti iin se dogovoriti za njihovo reševanje po samoupravni poti.«
»Kaj pa mladi, kaj mislite, kako bomo mi nadaljevali vaše delo?«
»Mladina, ki sedaj prihaja in nas zamenjuje, je precej strokovno in politično usposobljena. Pripravljeni so delati, so sposobni, toda večkrat ne pridejo do besede, ki bi se upoštevala tako pri delu kot pri političnem udejstvovanju. Mladi večkrat vidijo napake, ki jih delajo starejši, vendar jih ti nočejo priznati. Kako naj bodo mladi bolj vzgojeni in bolj pridni, ko niti nimajo pravega vzora. Sin se zgleduje po očetu, ne oče po sinu, kajne, čeprav bi se oče lahko naučil marsikaj od sina.
Človek težje dojame nekaj, česar še nikoli ni videl. Potrebno je vso stvar večkrat ponoviti ter spravilnim zgledom pokazati, kaj je prav in prenesti svoje izkušnje na tem področju. Na žalost pa pride večkrat tudi do krivic in s tem je izgubljena vsa volja do dela, naj bo to politično ali proizvodno.
Ni mi vseeno, kako bodo mladi nadaljevali in dograjevali naše delo. Če jim mi ne bomo dali priložnosti, da bi se vključili med nas, to vsekakor ne bo ravno najbolj uspešno.«
Tov. Murnovi sem se zahvalila za pogovor. Vsi skupaj želimo, da bi se te misli v praksi res uresničile in upamo, da to ne bo ostalo na papirju kot želja, ampak da bomo to izvajali v praksi.
Janja Hofer
Izobraževanje pripadnikov narodne zaščite
Novice iz Predilnice Laško
V TOZD Predilnica Laško in drugih TO oz. DO v Laškem se je po sklepu komiteja za LO pričel ciklus izobraževanj pripadnikov enot narodne zaščite.
Cilj izobraževanja je seznaniti -pripadnike z nevarnostmi, ki so evidentirane in zaznane na področju varstva družbenega in zasebnega premoženja, varstva družbene ureditve ter varstva javnega reda in miru. Istočasno pa se pripadniki enot narodne zaščite seznanjajo s svojimi pravicami, dolžnostmi in odgovornostjo ter razčiščujejo še nekatere nejasnosti v zvezi z NZ. V začetku formiranja -enot NZ je bilo tako izven naše države, -kot tudi v določenih krogih znotraj čutiti veliko propagandno delovanje v negativnem smislu, češ, »da je NZ podaljšana roka policije«. To nikakor ni res! Ves svet in sleherna družbena ureditev ima svoje varuhe. Razlike so samo v tem, ali so rti varuhi plačani
ati pa se varujejo sami. Mi smo se odločili, da bomo svoje in družbeno premoženje, družbeno ureditev, javni red in mir varovali sami. Znano je tudi dejstvo, da tisti, ki varuje, tudi ukazuje.
Izhajajoč iz teh ugotovitev se moramo varovati sami in se za to tudi usposabljati. Čedalje težja gospodarska situacija, v kateri se nahaja Jugoslavija, povzroča tudi niz špekulacij, gospodarskega kriminala, tatvin, javnih neredov itd. Da bi vse to obvladovali, je aparat organov notranjih zadev premajhen. Zaradi tega se :za odpravljanje vseh negativnih pojavov, ki rušijo našo družbenopolitično in ekonomsko ureditev, morajo vključiti vsi delovni ljudje in občani. Le tako bomo lahko zavarovali tisto, kar imamo. To pa so tudi cilji izobraževanja pripadnikov enot narodne zaščite.
Božo Sola
Predstavljamo vam oddelek kurilnice
Sele ko mrzlo zapiha okoli vogala, se navadno spomnimo na ta oddelek, čeprav nam je na očeh vsak dan njen znanilec —• dimnik in tudi sama kurilnica ni tako majhna. Delo v njej p-a poteka celo leto, ne le v »ogrevalnih« mesecih, saj nekatere faze brez nje ne bi mogle obratovati.
Ko stopiš v -glavni prostor, se ti oči ustavijo na dveh velikih parnih kotlih. Na njiju je spredaj -montiran gorilnik. Kot osnovno gorivo se uporablja zemeljski plin, mazut pa se uporablja kot rezervno gorivo. V poletnih mesecih je dnevna poraba plina ca. 8.000 m3, v zimskih mesecih pa se giblje med 12.000 in 14.000 m3. V spodnjem prostoru je ventilator, ki dovaja zrak (plin namreč ne gori brez zraka). Gorilnik deluje avtomatsko ; ko doseže toplotni akumulator zadostno temperaturo, se ustavi. V toplotnem akumulatorju (ta je zunaj) se torej zbira toplotna energija iz parnih kotlov in se segreva voda za oskrbo tehnologije ter za ogrevanje tovarniških prosto-
rov. Vodno paro uvajajo v toplotni akumulator razdelil d, sprejemajo nazaj segreto vodo in jo porazdeljujejo po tovarni.
Za obratovanje se potrebuje mehka voda, ki jo pripravijo v mehčalnih napravah. Pri tem uporabljajo mehčalno maso, ki jo prečistijo s soljo v solilniikih. Ker sedaj dobivajo sol, ki ni vakuumsko pakirana, se pri skladiščenju strdi in nastopijo težave pri polnjenju solnih kot-ličev. Potrebna bo manjša investicija, da se bo rešil ta problem. S tem bo odpadlo nepotrebno težaško delo pri polnjenju kotličev s soljo. Poleg tega so solilniki v manjšem, zelo mrzlem prostoru poleg vroče kotlarne in vsako daljše zadrževanje v njem ni najbolj priporočljivo. Mehkobo vode sproti kontrolirajo v mini laboratoriju.
Na dvorišču je vodnjak, iz katerega se črpa voda za potrebe tehnologije.
-S komandnimi ploščami na kotlih iin toplotnem akumula-
Večji fizikalni laboratorij
Fizikalni laboratorij ponovno deluje na svojem -starem mestu. Pred -dnevi se je preselil nazaj v svoje prostore, ki so sedaj po adaptaciji večji in bolj funkcionalni. Prostorsko povečanje je bilo možno izvesti na račun prostorov bivše parilnice. Ta prostor je bil po selitvi parilnega kotla v Laško v uporabi za rezervne dele pripravljalnice in brusilnice za apreturo. Ker sta oba oddelka dobila nove prostore za te potrebe, je bilo sklenjeno, da se prostor nameni delno za fizikalni in delno za kemijski laboratorij.
Glavne prednosti te razširitve so v tem, da so vsi aparati odslej na isti lokaciji. S pregraditvijo manjšega prostora je bil-o omogočeno aparate, ki oddajajo zdravju škodljive pline in smrad, ločiti od prostora, kjer se zadržujejo delavci laboratorija. V prostor bo postavljena tudi večja delovna miza, na kateri bo možno opravljati vsakršne dekompozicije in ostale preiskave na tkaninah in preji, kar prej zaradi majhnega prostora ni bilo možno. Tudi razporeditev omar, ki so sedaj vse na tleh, je bolj funkcionalna An bolj dosegljiva in bolj izkoriščena. Več je tudi prostora za materiale, ki so pripeljani v preizkušnje, kar bo omogočalo boljšo organizacijo dela.
Vsekakor je bila razširitev res -potrebna, saj šele sedaj vidimo, v kakšnih pogojih smo delali doslej. Boljše počutje delavcev, več prostora za delo, bolj-ša organizacija opravil in načrtnejše delo bo vsekakor porok, da bodo tudi rezultati dela boljši in kar je najvažnejše, hitrejši in. učinkovitejši.
Bogo Reisp
» »e* <*'

tor ju strojniki kotlovnih naprav skrbijo za pravilno in nemoteno delovanje naprav. Vodijo tudi evidenco dnevne po» ralb-e zemeljskega plina. Te podatke potem tedensko sporočajo v »Petrol«.
Delavci v tem oddelku imajo zahtevno in odgovorno delo. Njihove naloge so kurjenje parnega kotla, kontrola delovanja ogrevalnih naprav iin mehčanje vode za potrebe kotlarne in tehnologije. Ne morejo si pri-
Naši delavci odhajajo v pokoj
MINKA LOKAR
24. oktobra mineva točno 35 let odkar se je tov. Minka Lokar zaposlila v naše delovni organizaciji. Ker doma, na kmetiji ni bilo dovolj kruha za ■osem otrok, se je opogumila in odšla na delo.
»Prišla sem v meni poznano tovarno. Ko sem bila mlajša, sva z mamo namreč nosili mleko k Eiflerju. Sploh si pa nisem mislila, da se bom po
voščiti daljšega zastoja, saj si je nemogoče zamisliti obratovanje barvarne in apreture brez tega oddelka. Raje ne pomislimo, da bi do zastojev prišlo v zimskem času, saj vemo, da ni najbolj prijetno delati v mrazu.
Delovni pogoji v tem oddelku so slabi. Poleg že prej omenjenih težav je tu še stalen prepih. Ob obratovanju kotlov se v prostoru nabirajo plini, stalno je prisotna vročina, zato se mora prostor stalno prezračevati:.
Na tem delu so zaposleni trije delavci, od katerih dela vsak v eni izmeni. Če v nedeljo v tovarni ne delamo, mora v ponedeljek biti tu že ob 3. uri zjutraj, da pripravi vse potrebno za nemoten potek proizvodnje. Sicer pa poteka delo neprekinjeno, predvsem v zimskem času, da ne bi prišlo do zmrzovanja v oeveh.
V času, v katerem ži-vimo, primanjkuje energije v vseh oblikah in tudi nam ni priza-nešeno. Predvideva se. da bo v letošnji kurilni sezoni lahko prišlo do redukcij zemeljskega plina in katerim se bomo morali prilagoditi. Težava bo toliko večja, ker na zalogi ni nadomestnega goriva, t. j. mazuta. Ob normalnih pogojih je na zalogi za 20 dni mazuta za obratovanje. Ker pa smo v kurilni sezoni 1981/82 v januarju in februarju zaradi redukcije zemeljskega plina bili primora-
vojni zaposlila prav tam, le da je bil to sedaj obrat B Tovarne dekorativnih tkanin.
V prvih povojnih letih smo morali prijeti za vsako delo; od kidanja snega na Masarykovi, udarniškega dela na ekonomiji »Stare«, dela na strehi, nakladanja lesa, prevažanja kisikovih bomb s Tržaške, pa do pospravljanja premoga v tovarni. V proizvodnji so bili delovni pogoji slabi. Poleg slabega materiala je bil tu še mraz, ki nas je pestil v tkalnici. K edini peči smo si hodile gret premrzle prste, da smo lahko delale vozle. Delala sem najprej v eni izmeni, potem v dveh, treh, dve leti celo v štirih, pa spet v treh, na koncu pa v dveh izmenah, pa mi kljub temu ni bilo nikoli težko priti na -delo.
Ker sem morala pomagati na kmetiji, kasneje pa -smo začeli graditi hišo, mi je zmanjkalo časa, da bi sodelovala v kakšnih drugih dejavnostih. Nekaj časa pa sem sodelovala
ni uporabljati mazuit, so naše zdajšnje zaloge mnogo manjše. Dobavitelj Petrol nam ne more dobaviti tega nadomestnega goriva in lahko le upamo, da do omenjenih ukrepov ne bo prišlo.
V	ta namen je Izvršni svet Skupščine mesta Ljubljane sprejel odlok o ukrepih za zmanjšanje porabe toplotne energije v kurilni sezoni 1982/ 1983. Poslovne prostore, proizvodne in pomožne prostore je dovolj-eno ogrevati na 19 stopinj Celzija, odstopanja + 1 stopinja Celzija. Odtok predvideva ukrepe (denarne kazni) za odgovorne osebe. Ker naše naprave niso pril-ogojene za tako majhna tolerančna območja, bo potrebno sodelovanje posameznikov, in sicer tako, da bo z ročnim nastavljanjem ventilov na radiatorjih dosežena predpisana temperatura prostorov.
Trenutna cena za kub. meter zemeljskega plina je 11,75 dinarjev. Povišanje temperature v tovarniških prostorih le za 1 stopinjo Celzija pomeni povečanje stroškov mesečno za ca. 3,7 starih milijonov dinarjev, kar tudi ni malo.
V	glavnem smo vam torej prikazali delo v naši kurilnici. Potrudili se bomo tudi mi in s svojim prispevkom pomagali pri premagovanju s-kupnih težav.
Janja Hofer
v ekonomskih enotah v obratu B za Bežigradom.
Odnos med sodelavci pa je bil takrat neprimerno boljši. Bili smo (ka-kor ena družina, radi smo delali in se ves elili vseh našiih skupnih uspehov. Z zvišanjem standarda pa se je to spremenilo. Zdaj vsak dela zase in ne najde posluha za drobne težave sodelavcev. Danes je pomemben le denar, drugo pa se pušča ob strani. Pri delu moraš biti vedno pripravljen sodelovati. Le s skupnimi močmi lahko dosežemo res dobre rezultate in tako dograjujemo naše delo,« je razmišljala tov. Lo-karjevla.
V njeni dolgi delovni praksi so se nabrali mnogi veseli in bridki trenutki. »Na srečo pa se vsi spodrsljaji več ali manj Zbrišejo, tako da mi bodo ostali v spominu le prijetni dnevi. Vedno sem se počutila dobro tudi zato, ker sem imela dobre in mlade mojstre,« se je zasmejala. »Moram pa povedati, da
MARTIN FRANKO
Iz pliš tkalnice je odšel v pdkoj tov. Martin Franko, tekstilni mojster. Takole mi je pripovedoval :
»Zaposlil sem se 21. marca 1955, in sicer v barvarni preje. Kot v večini oddelkov, so bili tudi tu delovni pogoji izredno slabi. Prejo smo barvali ročno v velikih betonskih ali lesenih kadeh, nasajeno na palicah. Ventilacije ni bito in prezračevali smo tako) da smo imeli odprta vrata, na žalost tudi v naj hujšem mrazu. Sopara je bila tolikšna, da se včasih tudi na pol metra nismo videli in prav smešni smo bili, ko smo se včasih brezglavo zaletavali drug v drugega. Spredaj nam je torej hi pot v potokih, s hrbta pa je vel mrzel zrak in
so mi ta leta hitro minila. Ampak po petintridesetih letih ima vsaka delavka dovolj dela in zasluži počitek.
O,	da bi mi bilo dolgčas, se pa ne bo zgodilo. Pogrešala bom tovarno, preživeta leta ne bodo kmalu pozabljena. Sploh pa mi bodo manjkala jutra, ko smo se delavke zbrale ob pol šestilih v jedilnici ob kavi in smo malo poklepetale. Potožilo pa se mi bo verjetno po marsikaterem sodelavcu ah sodelavki. Zdaj, ko vas zapuščam, kar ne morem reči, češ, zdaj je pa vse za mano. Nasprotno, skrbi me, kako boste pa vi delali, ko pa ni surovin. Vsekakor vam žetim, da ne bi imeli težav na tem področju in da bi v naprej kar najuspešnejše poslovali.
Zdaj, ko bom imela več pro» stega časa, se bom lahko bolj posvetila možu, ki je invalid. Malo bova doma, malo pa na vikendu, pa nama bo čas kar hitro minil.«
Tov. Lokarjevi smo hvaležni za ves vloženi dolgoletni trud in ji žehmo še veliko zdravja in osebnega zadovoljstva v naslednjih letih.
to se je poznalo na zdravju mnogih delavcev.
Nekaj časa sem delal kot strugar v mehanični delavnici, kasneje, ko so potrebovali mojstre v pliš tkalnici v obratu B, san odšel in na tem delovnem mestu sem ostal vse do upokojitve.«
Mnogi delavci, Iti delajo že dalj časa v naši delovni organizaciji, se gotovo spominjajo njegovih solističnih nastopov ob raznih kulturnih prireditvah v naši delovni organizaciji. »Pel sem tudi v našem pevskem zboru. Takrart smo precej nastopali, ne le v tovarni, temveč tudi izven Dekorativne. Počasi pa smo se razšli, ljudem je začelo zmanjkovati časa za vaje in vedno bolj se je izgubljala volja do dela v zboru. Tudi v pevskem zboru »Svoboda« iz Šiške, kot tukaj. Nastopi pa mi bodo vedno ostali v spominu kot eden izmed najlepših trenutkov.«
»Se vam zdi, da so se odnosi med delavci spremenili od takrat, ko ste začeli vašo delovno pot, pa do danes?«
»Ker nas je bito takrat manj, srno se bolje poznali. Bili smo bolj dostopni drug do drugega in radi smo si pomagali. Sicer nisem imel nikoli kakš-
(Nadaljevanje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 5. strani) nih posebnih težav. Vedno sem se počutil primerno delu in delovnemu okolju. Najbolj pa smo bili zadovoljni, ko smo zamenjali strojni park v tkalnici. Prejšnje stare, zamaščene in težke stroje so zamenjali novi, modernejši. Ob tem uspehu smo vsi čutili veselje in kar večji zagon smo dobili do dela. Vedno pa sem bil zadovoljen z delom, če se je izkazalo kot uspešno.«
»O mladih, ki sedaj prihajamo na delovna mesta, so mnenja zelo različna. Kaj pravite, ali bomo uspešno dograjevali vaše delo?«
»To je odvisno od tega, kako boste spodbujeni, kako se jih bo na delo navajalo in kako se bodo potem mladi zavzeli za delo. Delovni pogoji so vsekakor boljši, tako bo manj težjih obolenj in tudi delo samo je lažje kot nekoč. Težav z mladimi, ki so prihajali v našo delovno organizacijo, nisem imel.
Rad sem prenašal svoje delovne izkušnje nanje. Nihče se še ni pameten rodil, zato jim je potrebno delo dati, ga razložiti. Z leti in prakso se potem vsi navadijo. Želim, da bi naše vloženo delo obrodilo sadove, ki jih bo izkazala mladina s svojimi uspehi pri delu.«
»In kakšni so vaši načrti v prihodnje, kaj boste počeli s toliko prostega časa?«
»Ja, po tovarni in sodelavcih mi bo sedaj, v začetku, dolgčas. Saj s tem nič ne pridobiš, če si stalno doma, celo izgubiš običajen stik z ljudmi. Kaj bom delal, še ne vem točno, verjetno se bom vključil v kakšen pevski zbor. Prostega časa pa vseeno nimam preveč, pravzaprav ga sploh nimam, ker sem vedno z nečim zaposlen.
V Dekorativni sem se dobro počutil, rad sem delal, vendar moje zdravje na žalost ni najbolj zadovoljivo. Trenutni problem so surovine in upam, da bo to kmalu odpravljeno. Ce ni teh, tudi dela ni, tega vam pa gotovo ne želim. Najboljše je stalno in ne pretirano delo. Se vnaprej vam vsem skupaj želim, da bi pridno delali, sploh pa, da bi bili bolj zdravi, saj potem že gre, kajne?«
Tov. Franko, tudi mi vam ob odhodu v pokoj želimo čim-več svetlih in prijetnih dni, predvsem pa zdravja ter zadovoljstva v osebnem življenju.
Janja Hofer
Seminar OOZS
V	letošnjem letu smo na občnih zborih izvolili nova vodstva v osnovnih organizacijah zveze sindikata. Da bi novo izvoljenim delavcem v OOZS omogočili boljše delovanje v tej družbenopolitični organizaciji, smo v delovni organizaciji organizirali seminar za člane izvršnih odborov osnovnih organizacij zveze sindikata.
Zia učinkovito delovanje pri nadaljnji preobrazbi in uresničevanju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov, je nujno nenehno usposabljanje sindikalnih aktivistov. C as in družbenoekonomske razmere zahtevajo, da se sindikati aktivneje kot doslej vključujejo v uresničevanje sklepov in stališč v zvezi z uresničevanjem saimoupnavlj an j a.
Po dogovoru z delavsko univerzo Boris Kidrič, so nam leti poslali program usposabljanja članov izvršnih odborov OOZS. Program je obsegal tri teme v 8 šolskih urah. V delovni organizaciji smo se odločili, da program skrajšamo. Izbrali smo dve temi, ki trajata skupaj 4 šolske ure.
Seminar smo organizirali v septembru v dveh skupinah, da smo omogočili vsem članom izvršnih odborov OOZS, da so se lahko seminarja udeležili izven delovnega časa, glede na njihovo izmeno oziroma prostega časa.
Seminar je obsegal dve temi, in sicer:
1.	vsebinska, organizacijska in kadrovska krepitev osnovne organizacije sindikatov — organiziranost in metode delovanja sindikatov
2.	uresničevanje stališč glede pridobivanja dohodka ter načel delitve po delu in rezultatih dela.
V	prvi temi, ki je trajala 2 šolski uri, je predavatelj obravnaval :
—	družbena vloga zveze sindikatov;
—	temeljna načela organiziranosti zveze sindikatov;
—	opredelitev posameznih nivojev organiziranosti sindikata.;
—	vloga, vsebina in metode uresničevanja nalog OOZS;
—	sindikalne skupine;
—• povezovanje in medsebojno sodelovanje OOZS v delovni organizaciji, konferenco OOZS in občinsko organizacijo zveze sindikatov;
—	kadrovska izgradnja zveze sindikatov;
—	obveščanje v zvezi sindikatov.
V drugi temi, ki je prav tako trajala 2 šolski uri, je predavatelj obravnaval:
—	nadaljnje izpopolnjevanje sistema oblikovanja delitve dohodka in osebnih dohodkov;
—	družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za dohodke in skupno porabo;
—■ stališče zveze sindikatov o pridobivanju in razporejanju dohodka in uveljavljanje načel delitve po delu;
—	samoupravno družbena merila in kriteriji za določanje osebnih dohodkov delavcev na podlagi živega in minulega dela;
■—■ gospodarjenje v TOZD;
—	odgovornost in nagrajevanje po delu.
Seminar je bil po vsebini zelo kvalitetno pripravljen. Udeležnci so bili z vsebino zadovoljni in izrazili mnenje, da bi bil ta seminar primeren in priporočljiv za večje število delavcev v naši delovni organizaciji.
Na žalost pa je bila udeležba zelo slaba. Od 56 članov izvršnih odborov v Dekorativni, se je seminarja v dveh skupi-
nah udeležilo le 16 delavcev (28 odstotkov).
Zdaj pa bi se lahko vprašali, ali se obnašamo odgovorno; ali smo upravičili zaupanje, ki so nam ga izrekli delavci ob izvolitvi? S takšnim odnosom gotovo ne. S tem, ko smo prevzeli funkcije, smo prevzeli nase tudi odgovornost. V 99. členu pravilnika o delovnih razmerjih piše: Delavec je dolžan, da stalno izpopolnjuje svoje strokovne in druge sposobnosti v skladu z delovnimi potrebami razvoja TOZD . . .
Ta člen je razumeti tako, da se je delavec dolžan izpopolnjevati tudi za delo v družbenopolitičnih organizacijah, samoupravnih organih in delegacijah.
Ce smo že namenili določena sredstva za izobraževanje članov izvršnih odborov sindikata z namenom, da bi jim omogočili boljše delovanje, bi pričakovali boljšo udeležbo na tem seminarju. Člani izvršnih odborov OOZS, ki so se udeležili seminarja, so pozitivno ocenili vsebino in organizacijo seminarja s pripombo, da bi se podobnih seminarjev še udele-žil|i.
Milan Kočar
Športno srečanje s starimi prijatelji
V soboto, 9. oktobra 1982 smo imeli že tradicionalno športno srečanje med SVILANITOM Kamnik, INDUPLATI Jarše in DEKORATIVNO.
Ker smo bili organizatorji mi, smo tekmovali v naših športnih prostorih, razen odbojke in kegljanja. Športna sreča je bila tokrat na naši strani, saj smo dosegli dokaj dobre rezultate, kar je razvidno dz spodaj objavljenih rezultatov.
Kegljanje:
1.	mesto: SVILANIT — 2185 kegljev
2.	mesto: Dekorativna — 2101 kegelj
3.	mesto: Induplati -—■ 1935 kegljev
Streljanje:
1.	mesto: DEKORATIVNA — 631 krogov
2.	mesto: Induplati — 608 krogov
3.	mesto: Svilanit •—- 593 krogov
Šah:
1.	mesto: DEKORATIVNA — 41 točk
2.	mesto: Svilanit — 35 točk
3.	mesto: Induplati — 20 točk
Mali nogomet:
Induplati :, Svilanit 2:1 Svilanit : Dekorativna 2:9 Induplati : Dekorativna 1:2
1.	mesto: DEKORATIVNA (2 zmagi)
2.	mesto: Induplati (1 zmaga)
3.	mesto: Svilanit (0 zmag)
Odbojka — ženske:
Svilanit : Dekorativna 2:1
1.	mesto: SVILANIT (1 zmaga)
2.	mesto: Dekorativna (0 zmag)
Odbojka — moški:
Svilanit : Dekorativna 2:1 Svilanit : Induplati 2:0 Induplati : Dekorativna 1:2
1.	mesto: SVILANIT (2 zmagi)
2.	mesto: Dekorativna (1 zmaga)
3.	mesto: Induplati (0 zmag)
Namizni tenis:
Svilanit : Dekorativna 3:2 Svilanit : Induplati 2:3 Induplati : Dekorativna 4:1
1.	mesto: INDUPLATI (2 zmagi)
2.	mesto: Svilanit (1 zmaga)
3.	mesto: Dekorativna (0 zmag)
SEŠTEVEK TOČK:
Panoge	Dekorativna	Svilanit	Induplati
Kegljanje	2	3	1
Streljanje	3	1	2
Šah	3	2	1
Mali. nogomet	3	1	2
Odbojka •— ženske	2	3	—•
Odbojka •— moški	2	3	1
Namizni tenis	1	21	3
SKUPAJ:	16 točk	15 točk	10 točk
Ekipna uvrstitev:
1.	mesto: DEKORATIVNA — 16 točk
2.	mesto: Svilanit — 15 točk
3.	mesto: Induplati — 10 točk
Srečanje je bilo športno in prijateljsko, prijetno, še lepše pa bi bilo, če bi imeli sončno vreme. Vseeno smo bili zadovoljni in upamo, da tudi gostje, ki bodo gostitelji naslednji dve leti.
Vsi vemo, kako lep je občutek, ko kje zmaguješ, še lepše pa je to, da se srečaš s starimi prijatelji in preživiš z njimi prijeten dan.
Bogo Modic
Letovali smo v naših prikolicah
Prijetnih poletnih počitniških dni je za letošnje leto konec. Lep oddih je lahko tudi jeseni, vendar pa nas je večina že izrabila letni dopust in so nam ostali na to samo še lepi spomini. Seveda smo si v tem času nabrali novih moči in elana, kar je nujno, saj je leto dni do naslednjih počitnic kar dolgo, sicer pa si znamo pri nas tudi med letom privoščiti kakšen krajši oddih, da si malo popestrimo življenje in naberemo zdravja za lažje prenašanje težav in problemov, ki jih pripravljamo oziroma nas še čakajo.
Precejšnje število delavcev je tudi letos letovalo v naših prikolicah na morju in v toplicah. Sezono smo začeli kar zgodaj, saj so bile prikolice praktično zasedene že v juniju in nato skozi celo poletje, skoraj do konca septembra. V predsezoni in po njej je letovalo tudi nekaj naših upokojencev, vendar pa bi jih lahko glede na proste zmogljivosti letovalo tudi nekaj več.
Večina delavcev je bila z dopus tom v Lan terni pri Poreču, kjer imamo postavljene prikolice zadovoljnih, saj je av-
tokamp odlično urejen in tudi trgovine so bile odlično založene. Težave so imeli samo tisti, ki nimajo lastnega prevoza, saj je od avtobusne postaje kar precej daleč peš, sicer pa je bilo največ .pripomb na nečisto morje.
Tudi prikolica, ki jo imamo v Čateških Toplicah, je bila zasedena od spomladi do jeseni. Vse kaže, glede na interes, da bi bilo lahko tam več prikolic, najmanj dve, ki bi bili vseskozi polno zasedeni. Sedaj smo razporejali v to prikolico predvsem naše invalide, je pa tudi pri ostalih interes za toplice zelo velik. Vsi, ki so letovali v Čatežu, so bili izredno zadovoljni.
Tudi naše prikolice imajo eno sezono več za seboj, kar se jim prav gotovo pozna. Precej stvari bo potrebno urediti in popraviti, čeprav imamo tukaj težave, saj se težko dobijo rezervni deli za prikolice, M jih je potrebno čakati tudi po leto dni. Drugače je z inventarjem, ki ga bomo nadomestili in dopolnili. Vsekakor je bilo v tej sezoni na prikolicah manj okvar in poškodb in upajmo, da bo tako tudi v bodoče, saj bo-
rno s tem precej podaljšali življenjsko dobo naših prikolic, ki so nam vsako leto bolj priljubljene. V tej sezoni so bile prikolice vzorno vzdrževane, predvsem po zaslugah tov. Toneta Krvine, ki je svoje delo opravil zelo dobro. Veliko zaslug, da nam bodo prikolice še dolgo služile imajo tudi naši fantje, ki jih v jeseni pripravijo za zi-movanje in spomladi za korih
šoenje, saj morajo opraviti dosti dela, ki ga morda uporabniki niti ne poznamo in ne vidimo. Največkrat vidimo samo tisto, kar niso opravili, ostalo pa se nam zdi samoumevno.
Upajmo, da bomo lahko še dolgo nabirali moči in zdravja v naših prikolicah, pa naj bo to na morju ali v toplicah.
Bogo Modic
NOVEMBER
14. do 20. Z lunino spremembo se bo vreme preoblikovalo s prodorom zračnih tokov iz Atlantika z nizkim tlakom. Vreme bo milo in vlažno, vendar brez večjih padavin. Na južnih predelih Evrope bo sončno.
20. do 30. Okrog 20. bo vreme poslabšalo in s prodorom hladnih severnih vetrov bo nastalo vetrovno in deževno obdobje z možnostjo snežnih padavin v vseh predelih.
DECEMBER
1. do 5. S polno luno se bo preoblikovalo vreme nad celotno Evropo. Padec zračnega tlaka z jugozahodnimi vetrovi, ki bodo ustvarili zmerno vreme.
6. do 8. Pojačan dotok toplih im vlažnih zračnih mas iz Atlantika bo povzročal krajevne padavine.
8. do 15. Vetrovno in vihamo z dotokom hladnega zraka s padavinami, najprej kot dež, nato sneg.
A. J.
Kronika
DELOVNO RAZMERJE SO PREKINILI:
DELOVNI JUBILEJI
30 let:
K uplenit Pavla
25 let:
Ferbežar Ana
TOZD SUROVA TKANINA:
Smrekar Vera — upokojitev Bivic Alojz — upokojitev Hadžič Katarina — izjava delavca Ramuta Slavica — izjava delavca Franko Martin — inv. upokojitev Lokar Minka — upokojitev
TOZD GOTOVA TKANINA:
Drk Angela — upokojitev Samardžič Jasmin — služenje JLA Maki vic Boro — izjava delavca
TOZD PREDILNICA LAŠKO:
Čuden Janez Samastur Jožica Žinko Marija Kramberger Marija Djordjič Jovanka Skočir Regina Grajfoner Milan
Aškerc Sonja — umrla Kneževič Magda — na željo delavca Bas tič Pavla — sporazumno Sotlar Anton — na željo delavca Kolar Alojz — hujša kršitev
Ninkovič Dragoljub Blaznik Vojko Bernik Silva por. Hrovat Kogoj Dragica por. Anžur
ROJSTVA
Rehorič Ljiljana — sin Pestotnik Franc — sin
Naslovi naših delavcev, ki služijo vojaški rok:	
Bojan Valjavec V. P. 9085/13 79002 MOSTAR	Danijel Arnik V. P. 5552/5 91300 KUMANOVO
Miran Čebašek V. P. 6109/2 71002 SARAJEVO	Velid HUZEJROVIČ V. P. 5920/11-b 25002 SOMBOR
Brane Vukič V. P. 3493 31210 U. POŽEGA	Marjan Vilfan V. P. 5912/50 91400 TITOV VELES
Janez Senčar V. P. 2917/13-A 75320 BIJELJINA	Marjan Ičosanec V. P. 8793/30 41270 DUGO SELO
Stane Skrbinšek V. P. 5952/1 97500 KIČEVO	Jože Hrastnik Garnizon ambulanta 66230 POSTOJNA PIŠITE JIM!
Novice iz Krajevne skupnosti Dolomitskega odreda
V krajevni skupnosti so bila v preteklem mesecu najpomembnejša dogajanja:
—	skupščina krajevne skupnosti je obravnavala finančno problematiko;
—	oživljiena sta bila potrošniški svet in poravnalni svet;
—	svet krajevne skupnosti je obravnaval komunalno ureditev, ki je bila potrebna zaradi novogradenj v krajevni skupnosti ;
—	oblikovana je bila krajevna konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva.
Vladimir Kočevar
Komemoracija ob dnevu mrtvih
V petek, 29. oktobra 1982 smo delavci Dekorativne po-častimi spomin mrtvim. Spomnili smo se vseh, ki so padli med revolucijo in nam kot dediščino zapustili zavest, da smo Jugoslovani svoboden narod, ki je danes pomemben v svetovnem življenju.
Pri komemoraciji so sodelovali učenci osnovne šole Milan Mravlje s krajšim kulturnim programom.
ZAHVALA
Ob prekinitvi delovnega razmerja v TOZD Surova tkanina na delovnem mestu snovalke se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v snoval-nici za lepo darilo, ki ste mi ga podarili ob mojem odhodu.
Želim vam še mnogo uspehov pri nadaljnjem delu.
Slavica Ramuta
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem za prečudovito darilo, ki me bo spominjalo na mnoge preživete dneve v Dekorativni. Zahvala velja tudi direktorici TOZD tov. Mariji Pirkmaier in vodji šivalnice tov. Otonu Jer-
manu za prijazne poslovilne besede.
Vsem delavcem Dekorativne pa želim še vnaprej mnogo delovnih uspehov, dobre poslovne rezultate in osebnega zadovoljstva.
Angela Drk
ZAHVALA
Ob nenadni smrti moje mame, se zahvaljujem vsem, ki ste mi izrekli sožalje in čustovali z menoj. Posebna hvala pa sindikalni organizaciji Dekorativne za podarjeni venec in vso požrtvovalnost, ki mi je bila naklonjena ob tem težkem trenutku.
Ivanka Tavčar
Izdaja v 1350 izvodih DO Dekorativna, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 280, tel. 554-241 — Uredniški odbor: Francka Rupar, Franc Pestotnik, Marjan Peklaj, Edvard Cepuš, Milan Kočar, Zoran Janič, Milka Klobučar, Branka Tušar, Marija Murn — odgovorni urednik — Tiska: Tiskarna Ljubljana, Tržaška 42, Ljubljana. — Po zakonu o javnem obveščanju (Ur. list SRS, št. 121-72) je glasilo oproščeno davka na promet.