POJASNILO PROFESORJU MERKUJU
Prof. Merkü je v JiS 1973/74, št. 8 na str. 311—313 objavil »Nekaj pripomb po objavi Starogorsliega roliopisa v JiS«, ki se tičejo tudi nekaterih stvari v mojem prispevku »Starogoislii rokopis iz konca ?5. stoletja«, JiS 1973/74, št. 6/7, str. 192—198, in želi nanje odgovor.
Kot sem že v omenjenem prispevku povedal, sem za svojo študijo imel na voljo samo objavo tega spomenika v KGMD, ne pa originalne fotokopije. Zato sem supo-niral, da se bo ob pregledu fotokopije kaka podrobnost v mojem prepisu morebiti pokazala drugačna, kot sem jo rešil jaz oziroma paleograf Božo Otorepec, ki mi je rokopis pomagal prebrati. In res je Pavle Merkü na osnovi fotokopije opozoril na nekaj takih, po vsej verjetnosti napačno transliteriranih mest (12,3; 112; ?4); ponekod pa je branje kljub fotokopiji še vedno negotovo (III4, 12, 14, 16). Vendar so vse to nebistvene malenkosti, ki v celoti ne spreminjajo mojega opisa pisave tega spomenika, še manj pa seveda opisa njegovega jezika.
Druga vrsta Merkujevih pripomb pa se tiče moje jezikovne interpretacije Starogor-skega rokopisa. Tu pa me noben od njego-
vih ugovorov ne prepričuje. Zavedam se sicer, da je redkokatera dialektična posebnost značilna za en sam dialekt, kljub temu pa sem še vedno prepričan, da je vrsta jezikovnih posebnosti v tem spomeniku dialektično gorenjska. Njihov gorenjski izvor je po mojem izpričan prav s tem, da vse beremo v enem samem spomeniku, čeprav sicer vsako posamezno od njih pozna še kako drugo slovensko narečje.
Ne strinjam se z Merkujem, da je vokalna redukcija v nadiškem narečju enako pogosta kot v gorenj ščini, čeprav vem, da tudi nadiščina pozna na primer popolno onemitev nenaglašenega izglasnega i. V celoti je nadiški dialekt glede vokalne redukcije vendarle silno arhaičen.
Kljub Merkujevim pomislekom asimilacijo s — š > š š še vedno pripisujem kraško-notranjski oziroma zahodni provenienci, ker je prav za to področje še posebej značilna.
" B. Pogorelec, Zgodovina slovenskega knjižnega jezika. Predavanja 1957/68. — B. Pogorelec, Slogovna rast slovenskega knjižnega jezika. Serija TV oddaj na RTV Ljubljana. Jesen 1967 (ponovljeno za Jugoslavijo na TV Sarajevo 1974). — Kasneje še šolske ure za višjo stopnjo.
74 i
Kar se tiče Merkujevih pripomb glede pisave krajevnih imen, je moja pomota samo St. Lenart, ki ga rad popravim v Sv. Lenart. Buje je zapisal Cracina in sem jaz to prevzel po njem, čedadski in Videm pa sem
zapisal, ker tako pisavo predpisuje veljavni Slovenski pravopis, čeprav vem, da je domače in etimološko ustrezneje čedajski in Viden.
Tine  Logar
Filozofska fakulteta v Ljubljani