Poitnina plačana v gotovini. ZSEIIENSKI m , VESTNIK RAFAEL GLASILO RAFAELOVE DQV2B.E V LIVBLIANI LETO VI. LJUBLJANA, NOVEMBER 1936 IZHAJA 15, VSAKEGA MESECA UREDNIŠTVO: LEONIŠCE UPRAVA :TYRSEVA C. 52 V LJUBLJANI NAROČNINA: ZA JUGOSLAVIJO LETNO DIN 12'-ZA INOZEMSTVO LETNO DIN 24- OGLASI PO DOGOVORU ŠTEV. 11 Domovina pozdravlja svoje drage izseljence Nadškof dr. Jeglič Knezoškof dr. Rožman V Stični na sv. Rafaela dan 24. oktobra 1936. »Starček, ki stoji ob robu groba in pri vratih večnosti, Vam kličem: Naj Vas ne zastrupi grozno brezverstvo in strašna razbrzdanost naših dni! Ohranite živo in globoko vero v osebnega Boga in v božjega Sina, edinega našega Odre-šenika! Spolnjujte krščanske dolžnosti: vsakdanjo molitev, sv. mašo ob nedeljah in praznikih, pogosto prejemanje sv. zakramentov. Vse za to potrebne milosti si izprosite iz presv. Srca Jezusovega po Mariji, ki je posrednica vseh milosti. Ako ljoste to uvaževali, morete trdno upati, da boste, ko Vas večni Sodnik pokliče na odgovor, mogli se preseliti iz solzne doline v nebeške višine. To Vam prosi od Boga Vaš prijatelj nadškof Jeglič.« naših požrtvovalnih duhovnikov ugotavljam, da deluje iz ljubljanske škofije s e cl e m duhovnikov mea izseljenci v tujini. Za učitelje mora skrbeti država. V tem oziru moramo zahtevati več pomoči in uvidevnosti za to prevažno zadevo, učiteljev je premalo, skoraj nič. Vi pa, dragi bratje in sestre v tujini, z vsemi močmi si ohranjujte vero in materino besedo, da se vezi z domovino ne pretrgajo. Posebno se obračam na mladino, rojeno in rastočo v t u j i n i. Vi ne poznate lepote naše zemlje, ne pesmi zvonov, ki plava čez naša polja in vinograde, ne morete ljubiti naše zemlje tako, kot jo ljubimo mi. Vas ne kliče v tihih zasanjanih urah gorak spomin nazaj na domačo grudo. Vas more vezati z nami samo še vera in jezik vaših staršev! Oklenite se obojega, varujte oboje kot dragocen zaklad, katerega vam ne more nič nadomestiti, ako ga zgubite. Gojite toplo versko življenje in z ljubeznijo in vztrajnostjo se vadite v materinem jeziku, da ostanete po Bogu in materi z nami v domovini en narod. Božji blagoslov z vami! t Gregorij Rožman, škof ljubljanski. Nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič na vrtu v Stični. Videl in pozdravil sem lansko leto tisoče in tisoče bratov in sestra naše krvi, ki so se izselili z domače grude in v tujem svetu našli vsakdanji kruh. Spoznal sem pri teh obiskih, da sta samo dve vezi, ki vežeta ta izkoreninjeni rod z rojstno zemljo, z domovino, vera in materina beseda. Oboje je dostikrat v resni nevarnosti. Če se te vezi potrgajo, je naša kri izginila v tujem morju in se nikdar več ne vrne. Zato je dolžnost domovine, da skuša z vsemi sredstvi med izseljenimi svojimi otroci ohraniti to dvoje: vero in materino besedo. Oboje je med seboj v tako tesni zvezi, da se ohrani materina beseda med tistimi izseljenci najbolje in najdalje, ki imajo duhovnika svojega jezika, kajti v molitvi i,e človek najdalje poslužuje svojega jezika, tudi ko v civilnih odnosih splošno rabi in mora rabiti tuj jezik. Da se obojna vez ohrani, je treba, da gredo z izseljenci duhovniki in učitelji. Duhovnike oskrbi cerkvena oblast. S hvaležnostjo do Boga in do Dr, Ivaa Tomažič, knezoškof lavantinski, Knezoškof dr. Tomažič Kratke nuj bodo letos k izseljenski nedelji moje besede do Vas. dragi rojaki v tujini. Kakor bi trenil, je zopet preteklo eno leto. Je li nam prineslo izboljšanja življenjskih in družabnih razmer? Ali ni postalo v zadnjem času marsikaj hujše, kakor je bilo pred letom? Pomnimo: Tisti, ki hočejo iztrebiti z zemlje Ime božje; ki obljubljajo mno-žicam svobodo, ako se odpovejo Bogu in Cerkvi, ki hočejo z nasiljem izpre-meniti dosedanji družabni red ter razdeliti zemeljske dobrine med vse ljudi enako; ki obetajo zlasti delavskim slojem raj na zemlji, ako se pridružijo njihovim prevratnim nameram... ti nas ne bodo rešili, n e o s r e č i 1 i. Oni so sami v veliki zmoti in vodijo druge v zmoto; njim ni mar za ljudstvo, ampak za lastni dobiček; oni niso apostoli resnice in pravice, ljubezni in sreče, ampak so odposlanci kneza laži in prevare, sovraštva in nesreče. Resnica, pravica, ljubezen, sreča je edino pri Njem, ki je dejal o sebi: Jaz sem luč sveta; jaz sem pot in resnica in življenje: jaz ljubim nje. ki ljubijo mene; na tem bodo ljudje spoznali, da ste moji učenci, ako se boste ljubili med seboj — to je pri Jezusu K r i -s t u s n. Le po Njegovih načelih, kakor nam jih oznanja sveta Cerkev, je mogoče priti do miru in prave svobode, do pravičnega razmerja med delom in plačilom, do medsebojne ljubezni in sloge, do resnične sreče že na tem svetu, kolikor se je da doseči tukaj. Zato Vas prosim, dragi slovenski izseljenci : Hodite dosledni kristjani, bodite — ne na pol ampak — celi katoličani! Neomah-1 ji vi v veri; zvesti v izpolnjevanju verskih dolžnosti, predvsem v molitvi, v udeležbi pri nedeljski službi božji, v prejemanju sv. zakramentov; vztrajni v dejavni ljubezni do Boga in do bližnjega; čisti in trezni, pošteni in miroljubni... tako, da nasprotniki ne bodo imeli ničesar hudega reči o Vas. Tako se boste ubranili časne in večne pogube, v katero Vas hočejo za seboj potegniti sovražniki božji; tako boste najbolj poskrbeli za lastni blagor in za boljše dneve; tako bo mogla domovina biti ponosna na Vas. Naj bo z Vami vsemi božje varstvo in božji blagoslov! V Mariboru, na praznik Kristusu Kralja, dne J5. oktobru 1936. t Ivan Jož. Tomažič, škof lavantinski. P. Kazimir Zakrajšek Ljubeča mati šteje dneve in ure v težkem pričakovanju ljubečega materinskega srca onega dneva, ko jo obišče sin iz tujine. Naprej se veseli in doživlja trenutek, ko ga bo zopet objela in pritisnila na svoje srce. Tedne preje zbira svoje misli, kaj in kako mu bo povedala, du bo začutil in občutil vso toplino in veličino materinske njene ljubezni. Kaj in kako mu bo vse povedala, da ga bo obvarovala zablod in nevarnosti tujine, mrzle mačehe, ki ga objema v svojem mrzlem, tujem, odurnem objemu brez ljubezni, sebično, z izkori-ščevalnimi nameni. Prav tako se veseli tudi Družba svetega Rafaela, mati slovenskih izseljencev, vsakoletne izseljenske nedelje, dneva obiska v duhu vseh njenih sinov in hčera iz tujine. Komaj je minila ena izseljenska nedelja, že misli na prihodnjo, že začne šteti v težkem pričakovanju ljubečega materinskega srca dneve in ure do prihodnje prve adventne nedelje, nove izseljenske nedelje. Zopet začne šteti dneve in ure, ko bo zopet objela in pritisnila na svoje materinsko srce stotisoče ljubljenih otrok, ki se ločeni od doma, razkropljeni kot večni Ahasveri potikajo po vseh kotih zemeljske oble in stikajo za skorjico grenkega izseljenskega kruha. Tedne, mesece že tako tudi letos zbiramo svoje misli, kaj in kako jim bomo povedali na letošnjo izseljensko nedeljo. da bodo vsi začutili vso toplino in veličino materinske ljubezni matere domovine. Kaj in kako jim bomo povedali, da bi jih obvarovali zablod in stranpoti in nesreč, katerih jim toliko preti v objemu grde sebične mačehe, izkorišče-valne tujine, da se ne bodo dali premotiti njenim nenaravnim in neodkrito-srčnim besedam, tudi ne njenemu belemu kruhu, še manj njenemu zlatu, temveč ohranili svoje slovensko srce čisto, neomadeževano v zvesti ljubezni do tiste, ki jim je edino prava mati — mati domovina. in tu v tej številki »Rafaela — skromni, kakor je skromna in revna mati — imate zbrano, kar in od kogar se je moglo dobiti lepih besedi, tolažilnih in boil rilnih opominov, lepili naukov, dokazov naše ljubezni, in sicer od vseh, ki po svoji službi predstavljajo ljubečo mater — domovino. O. bratje in sestre! Ostanite nam zve- sti! Ostanite zvesti svoii materi, ki Vas ljubi! Res je reva, »vdova tužna zapuščena«, jo imenuje pravilno pesnik, od vseh preži rana, od nikogar ljubljena. Kes se ne more primerjati z razkošno, bogato, nališpano mačeho, Vašo tujino. Toda pri tem pa je velika, zelo velika, da. nedosegljiva, — v ljubezni do Vas, veliko, veliko večja kot mačeha! Ne, ne! Ne pozabite: mater imate samo eno: — tu doma — slovensko zemljo! Vsaka druga Vam je lahko prijateljica, do-brotnica, morda tudi nevesta, morda mačeha — mati nikoli in nikdar! Ostanite zvesti njenim dragocenim svetinjam, katere Vam je dala na pot v tujino pri odhodu: sv. vero, slovensko narodnost in jugoslovansko državo. Dragocene so te tri svetinje. Oškropljene so z njeno srčno krvjo, odkupljene s pol tisočletnim strašnim trpljenjem in ogromnimi žrtvami. Bratje in sestre! Objemimo se danes, na letošnjo izseljensko nedeljo v zvestem objemu obnovljene bratske ljubezni in zvestobe! Mi zvesti Vam. Vi zvesti nam do zadnjega izdihljaja, do zadnje kaplje krvi! Bratje in sestre! Ne pozabite tudi Družbe sv. Rafaela, Vaše matice! Pridružite se ji kot njeni člani vse slovenske naselbine kot celote, Jednote (Zveze), organizacije, društva, pa tudi posamezniki! Družba sv. Rafaela naj bo organizacija naše svete ljubezni — Vaše do nas in naše do Vas, vez svete bratske narodne povezanosti v eno celoto, v eno dušo in eno srce — srce celokupnega naroda nas tu doma in Vas v tujini — vsi eno, samo eno slovensko srce! O, naj doseže letošnja izseljenska nedelja saj velik korak naprej v tej smeri, v tej zamisli: naši izseljenci — naša deseta banovina! V tem smislu pozdravljam v imenu Družbe sv. Rafaela vse slovenske izseljence po vseh krajih naše diaspore in po vseh kotih zemeljske oble. Bog Vas živi in blagoslovi! P. Kazimir Zakrajšek, predsednik Družbe sv. Rafaela. Jože Podslivniški: Kako skrbijo drugi narodi za svoje rojake v tujini Kdor danes pazno zasleduje svetovno časopisje, ki gre iz tiskarn v velikanskih nakladah v širni svet. bo zasledil v njem poleg drugega tudi to misel: Pomagajmo in rešujmo naše brate in sestre. da nam ne utonejo v mrzli tujini. Oni nam utirajo pot v svetu s svojim delom in nam leto za letom večajo naše politične, gospodarske in kulturne meje. Odveč bi bilo. da bi omenjal vse te velike narode, ki s tako paznim očesom in odprtim srcem omogočajo svoji krvi v tujini tako lep razvoj in obstoj v vseli področjih človeškega udejstvovania. Za danes naj omenim le dva naroda, ki bivata v naši bližini in ki s<> m> na prav poseben način zanimata za svoje izseljence v tujini. To so Nemci in Poljaki. Da so danes nemški izseljenci po vsem svetu tako dobro organizirani v kulturnem, političnem in verskem področju, se morajo zahvaliti svoji stari domovini — Nemčiji. Nemška država z veliko uvidevnostjo, skrbjo in ljubeznijo čuva svojo kri, ki je razkropljena po vsem svetu. Danes imajo Nemci nad 30 milijonov izseljencev, od teli je dobra polovica katolikov, ostali pa so v pretežni večini protestanti. Povsod, kjer se je naselil nemški živelj, mu je domovina takoj preskrbela organizacije, ki v prvi vrsti skrbe za to, da se ohrani nemški jezik in pristni nemški dull. Te organizacije so vedno v živili zvezah z domovino (>") milijonskega naroda in ta se dobro zaveda, da ima v svojih izseljen- cih močno oporo v svoji zunanji politiki. Da pa so ti stiki možni in realni, zato so si Nemci ustanovili v domovini razna društva, ki imajo samo to nalogo, da so v stalni zvezi z rodno krvjo v tujini. In vsa ta društva z ogromnimi d ena mimizneski podpira država. Danes ima Nemčija taka društva v vseh večjih nemških mestih, ki zelo uspešno delujejo. Dobro bo, da si od bliže ogledamo ta društva in njihovo delo. Nemci imajo v glavnem tri društva. toda vsa tri so med seboj v tako tesni zvezi, da se ločijo le po imenu, ne pa po namenu. In ta so: Družba sv. Bonifacija, Družba sv. Rafaela in Društvo za Nemce v inozemstvu. Poleg tega pa je tudi močno protestantovsko Gustav-Adolfovo društvo. Družba sv. Bonifacija skrbi predvsem za nemško diasporo, Rafaelova družba za izseljence preko morja, Društvo za Nemce v inozemstvu, glavno gibalo teh dveh društev, pa skrbi za nemške manjšine v inozemstvu, obenem pa vodi glavno evidenco za diasporo in inozemstvo. Poleg teli društev so še razni »Izseljenski instituti«, ki imajo to nalogo, da skrbe za izseljenske liste in revije, za propagando med narodom, obenem pa preiskujejo zgodovinski, politični in gospodarski razvoj izseljenstva s tem, da izdajajo številne liste in debele knjige. Tu so nastanjeni tudi bogati izseljenski muzeji. Poleg vseh teh društev in institutov so še druga društva in organizacije, ki so omenjenim glavnim društvom podrejene. To so številna prosvetna, politična in cerkvena društva, ki zbirajo denarne prispevke za rojake v tujini. Vsaka škofija in vsaka župnija je močna edinica, ki podpira glavna gibala izseljenskega udejstvovanja. Vsa ta društva po župnijah s podporo vzdržujejo revne dijake, ki so se odločili, da se posvetijo kot učitelji in dušni pastirji delovanju med svojimi rojaki v inozemstvu; ta društva pocfpira izdatno tudi država. Skrb za nemške izseljence goje zlasti no osnovnih, srednjih in visokih šolah. Neverjetno je, koliko že otroci v osnovni in srednji šoli zbero denarja za svoje brate in sestre v tujini. Da je mogoče to izseljensko misel tako širiti med nemškim narodom, gre zasluga oshovni šoli, v kateri se otroci seznanjajo s temi važnimi narodnimi vprašanji. Nemške univerze imajo tudi posebne stolice za izseljensko vprašanje. Omeniti moram tudi to, da imajo Nemci v rajhu lepo število lepih in prostornih kolegijev, kjer študirajo izseljenski dijaki in se seznanjajo podrobno z izseljenskim vprašanjem. — Lani so otvorili tudi posebno semenišče za du-liovski naraščaj, ki bo deloval pozneje med izseljenci. Zadnja leta pa poskušajo Nen®i vzdrževati močne vezi z izseljenci s pomočjo radia. Radijska postaja v Stuttgartu skoraj vsak teden prireja najrazličnejša predavanja za svoje rojake v tujini. In to sredstvo se jim je sijajno obneslo, ki že rodi bogate sadove. Glavna opora nemškemu izseljenstvu pa je brez dvoma duhovščina, Danes je ni po svetu nemške kolonije — vsaj katoliške ne — ki bi ne imela tudi svojega dušnega pastirja, ki je njen dušni, kulturni in politični vodnik. Vse te izseljenske duhovnike pa bogato podpira državna oblast. Nemškemu vzoru sledi tudi Poljska. Poljaki imajo danes nad deset milijonov Minister g. Dragiša Cvetkovic, pod čigar zaščito spadajo naši izseljcnci. ljudi v tujini. Glavni pogon in zamah za poljske izseljence je dala katoliška duhovščina, ki je že dolgo motrila velike nacionalne in moralne nevarnosti, ki prete vsakemu človeku v tujini, če je prepuščen samemu sebi. Pa tudi država ni držala križem rok, ampak je z velikim razumevanjem pomagala uresničiti veliko zamisel poljskih škofov z denarnimi prispevki. In tako so s skupnimi močmi zgradili ogromno semenišče za izseljenske bodoče duhovnike. Za to semenišče je država prispela n a d 15 milijonov dinarjev. Neka grofica ie podarila kardinalu dr. A. Hlondu velik in lep grad, kjer naj se vzgaja srednješolska mladina, ki se hoče vzgojiti in posvetiti delu za poljske izseljence. In na ta način raste lepo število duhovnikov in laikov, ki so pionirji poljskega duha in jezika s svojimi rojaki v inozemstvu. V šolskem področju zelo lepo delujejo redovnice-učiteljice, ki skrbe za zdravo duhovno in narodno hrano mladine, ki odrašča v tujini. Da pa ostanejo zveze med domovino in tujino še ožje in prisrčnejše, pošilja poljska država vsako leto visokošolce: teologe in laike med izseljence, ki prirejajo razna skioptična predavanja o njihovi domovini. In uspeh teh predavanj je velikanski, saj ob takih prilikah izseljenci živo občutijo vso ljubezen in toploto domače besede in pesmi in obenem spoznajo, da jih mati - domovina vedno z ljubeznijo spremlja v mrzli tujini. Poljaki in Nemci gredo z duhom časa naprej; znajo udariti po železu, ko je žareče. Nemški in poljski narod se zavedata, da je izseljensko vprašanje emi-nentne važnosti za državo v verskem, moralnem in narodnem oziru, zato pa se zares tudi brigajo za svojo kri, da jim ne utone v mrzli tujini. Mi se seveda ne moremo meriti s temi narodi in ne moremo storiti vsega tega za naše izseljence, kar ti store za svoje. Gotovo je pa tudi, da bi veliko več mogli in morali storiti, kakor smo do zda j storili. Tedaj, ko je bilo naše izseljevanje na vrhuncu, smo mi spali, drugi narodi so pa pridno delali. Zbudimo se vsaj zdaj in pojdimo na delo in rešimo, kar se še rešiti da. Družba sv. Rafaela sama ne zmore tega dela, treba je, da jo podpre ves narod z denarnimi žrtvami. Danes šteje omenjena družba par sto članov — naših ljudi pa je v tujini več stotisoč. Ne smelo bi biti pri nas hiše. ki ima v tujini svoje člane, pa da bi ne bila članica Družbe sv. Rafaela. Mislim, da bi prav lahko vsaka taka hiša prispevala kot članica letno po d e s e t dinarjev. Šele tedaj, ko bo ves naš narod podprl težko delo Družbe sv. Rafaela z denarnimi prispevki, bo šlo delo od rok. Koristi tega dela pa ne bodo občutili samo naši izseljenci, temveč tudi naša država. Ne pustimo, da bi naši bratje in sestre popolnoma pozabljeni od domovine utonili v tujini in da bi med njimi zamrla naša beseda in pesem! Izseljenska zbornica na vidika Po dolgoletnem prizadevanju Družbe sv. Rafaela za varstvo slovenskih izseljencev in njenega velezaslužnega predsednika gospoda p. Kazimirja Zakrajška je sklical g. dr. Marko Natlačen, ban dravske banovine, anketo o izseljenski zbornici, ki se je vršila na izseljenskem oddelku kr. banske uprave v Ljubljani. Ankete so se udeležili: g. podban dr. Stanko Majcen, načelnik dr. Mayer, šef dr. Karlin, dr. Mama je zastopal g. dr. Žižek, ravnatel j Zveze za tujski promet, odsotnega g. knezoškofa dr. G. Rozmana je zastopal g. kanonik Jos. Vole, odsotnega g. župana dr. J. Adlešiča je zasto-pabg. Heribert Svetel, g. p. Kazimir Zakraj-šek, predsednik Rafaelove družbe, podžupan g. dr. Ravnihar kot "predsednik sklada za podpiranje izseljencev, g. referent Fink in urednik »Rafaela« g. Josip Premrov. V daljšem in krepko zasnovanem referatu je predsednik Rafaelove družbe g. p. K a -zimir Zakrajšek pojasnjeval in utemeljeval nujno potrebo po ustanovitvi izseljenske zbornice, ki bi se lahko imenovala tudi izseljenski institut. Po zgledu drugih narodov, ki imajo sijajno urejeno skrbstvo za svoje izseljence, naj bi tudi srce Slovenije, Ljubljana, dobila prepo-trebni izseljenski institut, ki bi oskrboval v narodnem, verskem, kulturnem in pa v vseh mnogovrstnih ozirih naše rojake, ki so odrezani od našega narodnega telesa in sedaj žive in se potapljajo v ogromnih tujih morjih po vseh delih sveta. Naši izseljenci so nam poslali po poročilu Narodne banke iz Zagreba leta 1935. vsoto 192,000.000 Din, zato jc krvavo potrebno, da sc tudi naša država, zlasti slovenski narod, začne z večjim razumevanjem in ljubeznijo brigati in skrbeti za svoje rodne brate in sestre, katerih imamo danes nad pol milijona v inozemstvu. Po tem nadvse zanimivem poročilu je podal referat g. referent Fink, ki je tudi s svoje strani utemeljeval potrebo o ustanovitvi izseljenskega instituta. K besedi se je oglasil gospod podžupan dr. Ravnikar, ki je pozdravil grandi-jozno zasnovo g. p. Zakrajška o izseljenskem institutu in prosil, naj bi se k sodelovanju povabila vsa naša narodna društva, kakor Branibor, Klub koroških in primorskih Slovencev itd. Načelnik g. dr. Mayer, ki je tudi soglašal z ustanovitvijo instituta, je prosil, naj bi se delo v bodočem institutu uredilo tako, da ne bi trpelo delo banovinskih izseljenskih uradov. O raznih inozemskih institutih je poročal g. Josip Premrov, ki je s konkretnimi zgledi pojasnil, koliko skrbi in ljubezni polagajo za svoje izseljence naše sosedne države in prosil, naj bi se tudi v Ljubljani čimprej otvoril izseljenski institut, ki bo zasledoval iste cilje, kot jih imajo inozemski izseljenski instituti. (j. pomočnik bana dr. S t a 11 k o Majcen, kakor vsi ostali člani ankete so toplo pozdravili zamisel izseljenskega instituta v Ljubljani. Gospod pomočnik je prosil, naj bi Rafaelova družba predložil" vse potrebne predloge in prošnje merodajnim ministrstvom v Belgradu in kr. banski upravi v Ljubljani, da se ideja o izseljenskem institutu čimprej realizira, kar bo gotovo pozdravil ves slovenski narod, zlasti pa nad pol milijona naših izseljencev v inozemstvu. Da se je anketa o izseljenskem institutu vršila, gre zasluga g. banu dr. M. Natlačenu, ki je pokazal globoko razumevanje za naše izseljence po širnem svetu in njihove kričeče potrebe. obrobne pokrajine napraviti toliko, kakor bi hotela. Zato je prav ona z veseljem pozdravila misel, da se ustanovi za Slovensko krajino samostojna podružnica Družbe sv. Rafaela. In mislim, da bo to zamisel pozdravil vsak, kdor vsaj nekoliko pozna izseljensko vprašanje Slov. krajine! Potrebo in nujnost take podružnice utemeljuje: 1. Izredno veliko število prekmurskih izseljencev. Vseh je približno letno Prof. L. Stanek: hanSk«",: Čemu Rafaelovo podružnico za Slovensko krajino? Na občnem zboru Družbe sv. Rafaela, ki se je vršil 26. oktobra 1936 v Ljubljani, je liil sprejet predlog, da se ustanovi za Slovensko krajino samostojna podružnica Družbe sv.Rafaela. Komur niso znane izseljenske razmere prekmurskih Slovencev v tujini, se mu bo mogoče čudno zdelo — zakaj to. in bo to morda označil kot nek »separatizem f, podobno kot so nekateri označili ustanovitev »Prekmurskega muzejskega društva« lansko leto. Že stari Riml jani so poznali in se ravnali po načelu; Divide et impera. Tudi katoliška akcija pozna in priznava nekaj podobnega. Načela so ena in ista za vso Cerkev, a vendar »naobrnjena« 11a krajevne razmere, pokrajine itd. Tako je bilo pri vsakem delu in bo tudi moralo biti še naprej tako, če hočemo kaj napraviti. To velja za vsako delovanje, torej tudi za naše slovensko izseljensko! Pol milijona je vseh Slovencev \ tujini. Vsaka slovenska pokrajina ima svojce na tujem (Dolenjska, Gorenjska itd.). Izseljcnstvo vsake take pokrajine pa ima več ali manj nekaj svojskega, lastnega. To velja v posebni mci za izseljenstvo Slovenske krajine. ' vpr šanje spada med najbolj pereča vprašanja Slovenske krajine. A ažno je v verskem, narodnem in socialnem oziru ter je tudi to pokrajinsko vprašanje tako obširno in tudi težko, da je nu jno potrebno, da se nekaj oseb specijelno temu posveti in si za to delo ustanovi samostojno podružnico Rafaelove družbe. Potom nje se bo moglo to vprašanje lažje in uspešneje reševati. Čim več bo v Sloveniji takih pokrajinsko osnovanih »podružnic« Rafaela, ki bodo delale pod enotnim osrednjim vodstvom ljubljanskega Rafaela, tem lažje in več bomo mogli Slovenci na eni strani napraviti za pol milijona slovenskih izseljencev to kar je potrebno, na drugi strani tudi v domovini razgibati narod, da bo storil to, kar je storiti dolžan! Razumljivo je, da Rafaelova družba v Ljubljani ne more posebno za Smrt v tujini V tujini srečal sem težake naše — od dela šli domov so po obali. Pri stroju bili so v občestvu z domačini; sozvočja v dušah sicer niso našli, dovolj so ga v trpljenju in naporu mišic. Sedaj sirena jih je razpustila, bremena padla so z ramen ob uri, razšli so se kot ovce. Kam kdo? V pristan se vračajo že z morja čolni. Tršati mož tam v svojo kočo stopa, trdo ležišče bo kostem pretrudnim, a — domačinu sladek bo počitek: tu rojen, tu živi, želi umreti. Krog koče z muko zbral je revno zemljo, uredil si je vrt in lep vinograd. Kuj) kamenju ob njem za spomenik je — delu. Težak pa naš si tam miru ne najde, / oblaki bega pot mu po obali. Pred borno kočo tam otroka vidi: oči razprte, k nebu roke dviga, s seboj se pogovarja sani v večeru. Posluša tujec, a besed ne ume: molitev je to ali z materjo pogovor? Kdo bi otroška usta prav razumel! /ganila sta se v tujcu dom, detinstvo. Bolan \es, strt se /grudi pred otroka kot ptica, ki jc padla med razore. Začutil v grlu je krvi sladkobo... Krog grobu z muko zbrana prst je revna: sedaj je tudi on počitek našel: urejen mu je vrt in lep vinograd... kup kamenja ob njem za spomenik je — smrti, okrog trideset t i s o č. V Združenih državah jih je okrog 20.000 (z otroki). — V Franciji jih je letos bilo okrog 6.300. V Slavoniji in drugod v naši državi jih je bilo letos okoli 2.300. V Južni Ameriki in Kanadi jih je tudi okrog 500. K temu je treba prišteti veliko število deklet, ki služijo po naših mestih, predvsem v Srbiji in na Hrvaškem. Torej skoraj vsak četrti prebivalec Slovenske krajine je v tujini! 2. Svojevrstnost prekmurskega izseljen-stva. Sedanje izseljenstvo — že od prevrata sem — je večinoma sezonskega značaja. To sezonstvo daje prekmurskemu iz-seljenstvu svojevrsten značaj, ki ga najbolj razlikuje od ostalega slovenskega izseljen-stva. Letno ima Slovenska krajina najmanj okrog 8000 sezonskih izseljencev. Ti sezon-ci delajo v najrazličnejših krajih Francije in tudi v Bački ter Baranji. Če so že drugi — stalni izseljenci izpostavljeni izrabljanju, so temu izpostavljeni navadno najbolj sezonski delavci. Zato je potrebna neka ustanova, ki bo imela tu hvaležno, a težko polje, ko bo branila njih pravice in jih varovala pred izrabl janjem. Ravno v tem pogledu bo imela podružnica Družbe sv. Rafaela v Slovenski krajini vedno veliko dela. 3. Prebivalstvo Slovenske krajine je bilo že od nekdaj, je in bo tudi v naprej navezano na tujino. Na to moramo računati. Če se jim zapre pot v eno državo, jim bo treba poiskati dela in kruha drugje. Kdo j im bo pri tem svetovalec in kdo bo skrbel za to, da bodo vsaj odslej prekmurski izseljenci — kamorkoli bodo šli — z vsem potrebnim oskrbljeni: da bodo v duhovnem oziru oskrbljeni, pa da se jim ne bodo kratile njihove socijalne pravice. Tu mora biti neka ustanova, ki bi stalno bdela nad njimi in jih ščitila. 4. Ena izmed prvih nalog te podružnice bo morala biti ta, da bodo tudi prekmurski izseljenci — povsod, kjerkoli bodo — vedno oskrbljeni v dušnopastirskem oziru. Tudi po prevratu se za nje v tem oziru ni storilo to, kar bi se moralo. To velja tako za sezonce v Franciji kakor za se-zonce v Slavoniji. 5. Stiki med prekmurskimi izseljenci v Združ. državah in njih ožjo domovino postajajo vedno rahlejši. Čeprav bo to težko, bo vendarle morala podružnica skrbeti, da se ti stiki poživijo in obnovijo. Skrbeti bo treba, da narodno ne utonejo v morju tujine. 6. Mnogo dela bo pa čakalo to podružnico tudi doma v Slovenski krajini: gojiti med ljudstvom zanimanje za svojce v tujini, posredovati pri oblasteh v izseljenskih zadevah itd. To je le nekaj vzrokov, zakaj se je predlagalo na letošnjem občnem zboru Družbe sv. Rafaela, da naj se ustanovi za Slovensko krajino samostojna podružnica. Zato Slovanska krajina upa, da jo bodo vsi merodajm krogi v tem oziru podpirali, da se ta tako potrebna in nujna ustanova za Slovensko krajino čimprej ustanovi! Pristopajte k „Družbi sv. Rafaela"! Uspešno delo za naše izseljence Občni zbor Družbe sv. Rafaela je pokazal ogromno delo družbe za izseljence Naša prva organizacija za varstvo izseljencev Družba sv. Rafaela je 26. oktobra podala obračun čez 9. poslovno leto svojega obstoja in delovanja. Kakor vsak občni zbor Rafaelove družbe, je tudi letošnji pokazal, kako vestno in požrtvovalno opravlja ta organizacija svoje plemenito delo v prid slovenske krvi v tujini. Občnega zbora, ki je bil ob 4 popoldne v družbinem lokalu v župnišču pri Sv. Krištofu, se je udeležilo lepo število idealnih borcev in delavcev za slovensko izseljen-stvo. Škofijski ordinariat je zastopal na zborovanju kanonik g. Vole, bansko upravo pa izseljenski referent, ravnatelj g. Fink. Zborovanje je začel predsednik Rafaelove družbe, župnik p. Kazimir Zakrajšek, ki je toplo pozdravil vse navzoče in podal besedo tajniku, katehetu g. Premrovu. Tajniško poročilo Iz tajniškega poročila je razvidno vse ogromno clelo, ki ga je v preteklem poslovnem letu opravljala Rafaelova družba. Posnemamo le najvažnejše: pisarna družbe je poslala 1119 dopisov, prejela jih je pa 1118; na razna ministrstva je bilo odposlanih 73 dopisov, prišlo jih je 62. Članov, ki so v preteklem letu redno plačali članarino, ima družba 124, 614 pa je takih, ki niso plačali članarine. Vestnik Rafaelove družbe »Rafael« izhaja enkrat mesečno na 8 straneh in se tiska v 2000 izvodih. Od teh jih odhaja v inozemstvo okrog 1500 izvodov na 152 skupnih naslovov. »Rafaela« čita okrog 80.000 slovenskih izseljencev. Prezanimivo je delo v uredništvu. Na kopice dopisov prihaja vsak mesec iz najrazličnejših delov sveta, iz Severne in Južne Amerike, iz Kitajske, Avstralije itd. V teh dopisih, pisanih z okorno žuljavo roko, se zrcali vsa tragika našega izseljenstva. Dopisov, tehtnih in zanimivih po svoji vsebini, pride toliko, da bi lahko napolnili z njimi štiri »Rafaele«. Nujno prosijo izseljenci, da bi se list povečal in da bi izhajal večkrat na mesec. Zaradi tega predlaga tajnik, naj bi se »Rafael« razširil na 16 strani in naj bi izhajal dvakrat mesečno. S primerno javno podporo bi se to dalo izvesti. — V nadaljnjem poroča tajnik, da se pripravlja prva izdaja slovenskega izseljenskega koledarja, ki naj bi bil adresar vseh slovenskih izseljencev po vseh delih sveta. Naloga tega adresarja bo, da bo informiral našo javnost o slovenskem izseljenstvu in poživil stike med domom in tujino. V to svrho bi bilo potrebno, da bi Rafaelova družba izdala serijo skiop-tičnih slik, s katerimi bi zainteresirala naše ljudi za izseljenstvo. Te slike naj bi vsebovale prizore iz zasebnega in javnega življenja naših izseljencev, kar bi bila krasna propaganda za ideje Rafaelove družbe. — Letos je prišlo v domovino na obisk pet skupin izseljencev, med temi dve iz Amerike, ena pa iz Francije pod vodstvom izseljenskih duhovnikov švelca in Grimsa. Ta zadnja skupina je pustila doma 200.000 Din denarja. — Izčrpno je g. tajnik obdelal v svojem poročilu zamisel slovenskega Izseljenskega instituta, o katerem je upati, da bo v doglednem času že stal. O potrebi takega instituta je odveč razpravljati, saj je že leta in leta kričeča. Vsi drugi narodi imajo take institute za svoje izseljence, le Slovenci si ga še nismo mogli ustvariti. Ta institut naj bi zasledoval in branil vse pravice in interese izseljencev, zlasti jim pošiljal duhovnike, učitelje, knjige, brošure, časopise in pa obenem domačo javnost opozarjal na vso težo te strašne rane na slovenskem narodnem telesu. — Skrajni čas je, da se zavzamemo za to, da bo čim prej v naši Ljubljani stal in deloval Izseljenski institut, je zaključil g. tajnik svoje izčrpno poročilo. Blagajniško poročilo je podal kanonik g. Vole, ki je poudaril, da potrebujejo izseljenci dvojnega, namreč varstva in denarja. V preteklem poslovnem letu je imela Rafaelova družba 9. septembra 1'/% je bil pokopan v Frev-mingii Slovenec Fgidij Deželak, rojen 6. septembru 1890 v Trbovljah, Naj počiva v miru! Njegovi družini iu sorodnikom pa naše iskreno sožulje! Prav tako izražamo iskreno sožalje družini Urbanč iz L'llopitala za mater, ki je umrla 29. oktobra 1936 v bolnici v Creutzvvaidu. Z veseljem smo zvedeli, da je naš g. generalni konzul v Melzu dobil od naše vlade odlikovanje. Iz srca mu čestitamo in želimo, da bi ne-pristranost, ki jo je g. generalni konzul kazal do vseh Jugoslovanov, ohranil tudi še dulje. Lcns-Lievin. — Društvo sv. Barbare je priredilo dne II. oktobra vinsko trgatev. Naš vinograd je obrodil precej bogato to leto. častni grozd je nosil napis cene 60 frankov, licitacija mu jc povzdignila ceno na 90 franakov. Le žal, da naši rodni bratje nimajo denarja za katoliška delavska podporna društva. Čeprav je tu največja slovenska naselbina, jo bil obisk zelo majhen. V prijateljstvu pelje naša pot do pravega skupnega cilja! Na dan sv. Barbare 4. decembra praznujemo naš rudarski, društveni in obenem narodni praznik v dvorani poleg cerkve Fosse II. Dramatični odsek« se pridno pripravlja, da uprizori na ta dan Redcnškovo narodno igro s petjem \ štirih dejanjih »Črna žena«, To dejanje se je godilo pred več sto loti v kmečki vasi na Gorenjskem, Z ozirom na izredno lepo vsebino te igre so vsi Jugoslovani vljudno vabljeni! Začetek ob 3. uri popoldne. Našemu društvenemu tajniku in pevski članici Navršnik so je pomnožila družina z malo Tereziko. čestitamo! Poročevalec. Aumetz. — Bliža se praznik zodinjonja in izseljenska nedelja. Oba bo proslavila zveza Jugoslovanska Vzajemnost dne 6. deeembra. Proslava Ivo ob 3 popoldne v župni dvorani v Aumetzu. Program bo izbran in zanimiv, zato naj prilike nihče ne zamudi, ker potom zopet ne bo tako hitro kaj. Predsedniki včlanjenih društev imajo vstop zastonj, zato naj dosti drugih s seboj pripel jejo. Pričakujemo tudi visoke obiske iz Pariza. — Predsednik Hren Franc. Piennes. — Da ne boste mislili, da mi Slovenci tu v Pionnu spimo, vam bom danes bolj na široko popisala naše življenje. Nas je tu bolj mulo Slovencev, u še ti živijo bolj sami /ase, zatopljeni v svoje misli. Seveda je res našo življenje tu v tujini žalostno. Naši možje se morajo dan za dnem mučiti po teh črnili jamah, boreč se za teh par frankov, da s tem preživljajo svojo številno družino. Nikdar si ni svest svojega življenja; dokler biva v jami. je v vedni smrtni nevarnosti. A najbolj mučna misel je pa ta. ker nima upanja, da bo kdaj tega trpljenja konec, ker dokler bo imel le količkaj moči v sebi. bo moral razbijati to trdo mino in ko ga bodo moči zapustilo, kaj pu tedaj? — Na to si ne znamo odgovoriti. Ko bi imeli domovino, ki bi se brigala za nas izseljence. bi vsaj imeli malo upanja. A ona nas je pozabila in izmučenih trp.inov ne bo hotelu sprejeti v svoje okrilje. To je črv. ki ruzjeda naša srca in povečuje nušo skrb. In me žene moramo biti tudi trdna opora svojim možem iu jim pomagati kolikor jo v naših močeh. Delamo po njivah cele dneve, da si preskrbimo nekaj živežu za zimo, ker otroci hočejo jesti. Du pa ne bom opisovala samo žalosti in trpljenju. moram tudi nekaj veselega poročuti. Da nam ni preveč dolgčas, za to poskrbi naš izse- ljenski učitelj g. Jankovič in nas obišče s svojimi igralci. Tako je napravil dno 27. septembra prireditev, katera je bila vsled slabega vremena prav dobro obiskuna. G. Jankovič je hodil v času počitnic poučevat dvakrat na teden — in to cele tri mesece — naše otroke, za kar smo iti ti mi starši zelo hvaležni. In ob koncu Je rekel, da so po vsakem delu pije likof — in tudi on gu jc napravil v veselje vseli tukajšnjih Slovencev. Na tej prireditvi smo ga pa tudi zalili. Mlado in staro jc bilo veselo. Igri »Tra-kulja« smo se od srca nasmejali, vendar pa me je groza, da bi tudi jaz ne imela kdaj take bolezni, ker pač ne bi prestala take operacije. Tudi »Marelarca« je prav dobro odigrala svojo vlogo. Kada. bomo zopet tako srečni, da se nam bo pokazala na odru v Piennu, pu naj nam pokaže malce boljšo marelo, ne pa tako strgano, da ne obdrži dežja. In sploh z vsemi igrami smo bili zelo zadovoljni. Največje našo veselje je pa bil prihod našega g. konzula. Ob pol šesti uri smo ga že imeli v naši slavnostni dvorani. Prišel je v spremstvu svoje soproge. To je bilo zopet veselje posebno za naše otroke, ker jo tako dobro poznajo. Saj jih tudi ona ne pozabi. \sakokrat jih obdari z bonbončki, za kar se ji v imenu otrok najlepše zahvaljujemo. Ko so bilo slaščice razdeljene in se je po dvorani šum polegel, je stopila pred gospo konzulovo mala deklica, jo lepo pozdravila in ji v znak ljubezni podurila lep šopek, katerega je z veseljem sprejela. In tako se je naša prireditev nadaljevala do osme ure. Ne smemo pozabiti zahvaliti se pevskemu društvu iz Marine, katero nam jc zapelo nekaj krasnih pesmi. Tako so nas razveselili, da so se tudi nam grla odprla in smo za nekaj časa pozabili, da smo v tujini. Prišla je osma ura, morali smo se ločiti, a le s pogojem, da nas g, Jankovič s svojimi igralci še obišče, kar je tudi obljubil. Saj le njemu gre zahvala za vso prireditev. Poslovili smo se od g. konzula in njegove gospo, (i. konzul je izjavil, da odnaša lepe spomine od nas Piennčanov -- enako tudi mi od njega. Tako so je naša nad vse vesela prireditev končala in šele drugi dan smo občutili, da nas trebuh boli od samega smeha. Obenem pa pošiljamo tudi pozdrave vsem Slovencem tu in v domovini in želimo vesel Božič starim in mladim. Gospodu uredniku pa veliko novih naročnikov: Alojz in Julija Centa, Frane in Marija Kogoj, Andrej in Jožefa Je-senik, Franc in Marija Vezovišek. Slovenka iz Pienna. Holandija Heerlerheide. — Nu narodni praznik dne 30. avgusta, ki je rojstni dun holandskc kraljice Vilhelmine, ki je pri svojem narodu zelo priljubljena, smo tudi Slovenci na lep način sodelovali, kar je vzbudilo mnogo simpatij pri domačinih. Na trgu v mestu lleerlen je bil postavljen velik oder za mednarodni nastop petja in plesov, na katerem so nastopili poleg Slovencev tudi še Čehi in Poljaki v narodnih nošah pod vodstvom g. Woutersa. Nastopila jc tudi mala ogrska plesalka liunyudi Agi, učenka baletne šole v Centu (Belgija), ki je vzbudila s svojimi plesi simpatije in ovacije pri gledalcih, katerih je bil poln trg. Od Slovencev so nastopili: Skupina našega pevskega zbora iz Heerlerheide, violist Rudolf Ravnikar iz Bleijerheide, harmonikar Franc Markon in Franc Selič iz Ifoensbroeka s kitaro. Najprej smo zapeli našo državno »Bože pravde«, potem tri pesmi (mešani zbor) in izvajali dva slovenska narodna plesa. Nastop tujih narodnosti, ki so zaposleno v rudarskem revirju v Limburgu, jc s svojimi lepimi pesmami in plesi žel pri tisočih gledalcih splošno pohvalo. Tudi nastop g. Franca Se-liča iz lloensbroeka s svojimi lepimi slovenskimi pesmicami (spremljal se je sam s kitaro), je žel buren uplavz. Sličen uspeh smo doživeli tudi z našim nastopom dne 12. septembra v patronatu v Heer-lenti ob priliki zaroko prestolonaslednicc Ju-lijane s princem Bernhnrdom v. Lippe-Biester-fold. Ta dan je pokazal, kako ves nizozemski narod živi s svojo vladarsko hišo. Z veseljem in navdušenjem so obhajali po vsej Holandiji ta duu z raznimi proslavami, obhodi, baklja-dami itd. Takisto tudi rudarji v Limburgu. Po-vabilu Holnndcev so se kuj radi odzvali tudi drugi narodi, ki živijo tukaj. Zbrali smo sc. najprej k bakljadi blizu kolodvora, odkoder smo šli v sprevodu z godbo in petjem v patro-natno dvorano, kjer jc bila slavnostna akademija. Nastop se je nam Slovencem še bolj ob-nesel, ker je nastopila v dvorani tudi naša godba z venčkom slovenskih narodnih. Seveda tudi z našim lepim petjem in tremi plesi smo želi zopet mnogo aplavza. Našim slovenskim prirediteljem in sodcloval-cetn teh lepih nastopov pa moramo biti v resnici hvaležni, ker s temi nastopi koristijo ugledu nam izseljencem. Saj pravijo sedaj mnogi odlični llolandci, da so kar presenečeni o kulturni izobrazbi našega slovenskega naroda. Vemo, da je treba pri takih nastopih žrtvovati čas in denar, kar je za delavca-rudarja v današnjih časih tem težje, zato bomo pa tudi vsi narodno zavedni izseljenci znali vedno spoštovati naše kulturne delavce. Kdor pa misli, da so naše prireditve kakšna neumnost, ta pa spada v starinski muzej, ker s tem dokaže, da nima pojma o kulturni izobrazbi. Omenjene proslave je organiziralo društvo sv. Vincencija v Heerlenu in so bili dohodki teh proslav namenjeni za preskrbo siromašnih ljudi za zimo. »iPa ne samo Holandci, ampak tudi marsikateri Slovenec je že bil deležen podpore tega društva,« tako je dejal naš konzul g. Dupont v Heerlenu, ki je tudi odbornik tega društva, zato se je tudi še sam udeležil naših proslav v Heerlenu, da bi slišal slovenske petje in videl naše plese. Vodja prireditev g. Wouters je našega konzula pred množico pozdravil in omenil, da je prišel naš konzul pogledat, kaj Slovenci znajo. Heerlerheide. — Slovenski rojak se priporoča Slovencem v Holandiji. Prodaja radijske aparate, Viktoria pralne stroje, šivalne stroje in razne električne predmete. J. Kurnig, Eschen-dervveg 6, pri tunelu — lleerlen. Belgija Slovenci v Belgiji so dobili novo cerkev. To se pravi, ne samo Slovenci, ampak v naselbini Waterschei, kjer je precej Slovencev rudarjev, je bila dokončana cerkev in v nedeljo II. oktobra slovesno posvečena v čast Kristusu Kralju. Dosedaj so se naši izseljenci, kakov tudi domačini, zbirali v skromni dvorani, ki je bila urejena v zasilno cerkev. Lani pa so položili temelje za novo cerkev in letos je končana. Ogromna množica se je zbrala k slavnostnemu dnevu posvetitve. Izvršil je pomembno obrede g. škof iz l.iiticha. Popoldne so prenesli Najsvetejše i/ stare v novo cerkev. Tudi naše jugoslovansko društvo se je z zastavo udeležilo sprevoda. V nedeljo 18. oktobra smo imeli prvič slovensko službo božjo v novi hiši božji. Le velika je. velika. Čeravno so prišli v izredno velikem številu, vendar so se skoraj izgubili v ogromnem prostoru. Da je res velika, dokazuje to. da je v njej nameščenih osem zvočnikov in pridigar si mikrofon pripne na prsa. Nekaj pa ima ta nova cerkev, kar smo mi, ki smo navajeni lepega zvonenja, do sedaj zelo pogrešali. Prave, pristne zvonove. — Marsikateremu so stopile solze v oči, ko so se oglasili iz visokega zvonika. Popolnoma naše, prav slovensko pa le ni. Pritrkavanja nam še manjka. Upamo, da nam bodo tudi to kdaj dovolili in da bo glas zvonov privabljal vse naše rojake pred prestol Najvišjega. — Da, ponosni in veseli smo mi iz Waterscheija, da imamo novo cerkev. Zdi se nam pa, da nas bodo Eysden-čani še prekosili. Tudi tam se namreč zida nova cerkev in bo v doglednem času dokončana. Takrat se zopet oglasim, Slovenski izseljenci iz Bruava v Franciji so pred kratkim nastopili z igro »Koroški tihotapci«. Kitajska Čitateljem »Rafaela«, vsem prijateljem in dobrotnikom v domovini pošilja ob priliki izseljenske nedelje iskrene pozdrave in se priporoča v molitev v Kristusu vdani Jožef Keree, sal. misijonar. Turčija Carigrad. — Moje misli se tako često mudijo v Sloveniji, kjer mi je tekla zibelka, da bi o tem že lahko napisal debelo knjigo. Ob misli na domovino in na naše nepozabne gore se mi srce razjoče in sem podoben otroku, ki mu je umrla mati. Posebno pa bom mislil na dom, sorodnike in prijatelje, zlasti pa na dobro Rafaelovo družbo, ki jo vsem priporočam ob letošnji izseljenski nedelji. Mojim dragim staršem, sorodnikom, Rafaelovi družbi in vsem znancem v domovini pošilja prisrčne pozdrave Jožef Kapar. Afrika Aleksandria. — Več tisoč Slovencev nas živi zdaj v Afriki. Nekaterim se prav dobro godi. drugim pa spet zelo slabo, ker ne morejo dobiti službe. Naše misli in želje so skoro vsak dan v domovini, <5d katere pričakujemo pomoči v kulturnem in verskem oziru. Na izseljensko nedeljo se spomnite v molitvi tudi nas! Vsem znancem in prijateljem v domovini pošiljamo tople pozdrave. Švica Zurich. — Za letošnjo izseljensko nedeljo pošiljam Rafaelovi družbi in vsem prijateljem v domovini prisrčne pozdrave. Franc Gornik. Severna Amerika Cleveland. — Slovence v Clevelandu je zadela izredna čast s tem, da je sv. Oče imenoval našega g. župnika Ponikvarja za svojega hišnega prelata. Novemu g. prelatu naše prisrčne čestitke! V kulturnem oziru se prav lepo gibljemo, za kar gre zahvala našemu g. kaplanu M. Jagru. Vsem prijateljem v domovini pošiljamo prisrčne pozdrave. Kanada Ontario. — Slovenci vedno mislimo na staro domovino, kjer nam je tekla zibelka, zlasti se je bomo pa spominjali na izseljensko nedeljo. Prisrčno pozdravljamo vse v domovini, zlasti pa našo Rafaelovo družbo. Slovenci v Ontario. Avstralija Po čudnih potih me je usoda zanesla daleč od drage domovine. Zdrav sem in tudi delo imam, za kar sem hvaležen Bogu, Dve leti že živim v tej bajni deželi. Na svojih potih sem naletel na marsikaterega Slovenca. Ko se nas je že precej nabralo, smo začeli prepevati naše lepe narodne pesmi. Ob petju so se nam oro-sile oči in želeli smo si, da bi bili v domovini, pa je najbrž ne bomo kmalu videli. Pozdravljam vse znance v domovini. Janez Malnar. Južna Amerika Anglija London. — čitateljem »Rafaela« in skrbni Rafaelovi družbi, ki ima vedno odprto srce za svoje lojake v inozemstvu, pošiljam za izseljensko nedeljo vdane pozdrave. Adolf Kovač. Avstrija Gradec. — Nad trideset tisoč Slovencev nas biva zdaj v Gradcu in bližnji okolici. Tik ob meji živimo, pa se nam zdi, da smo od domovine čisto pozabl jeni. Ob letošnji izseljenski nedelji se spomnite tudi nas, ker drugače bomo utonili v tujem morju. Vsem v domovini pošiljamo tople pozdrave! Bolgarija Sofija. — Precej Slovencev nas biva raztresenih po Bolgariji. V gmotnem oziru se nam še precej dobro godi, le naše duše so v veliki nevarnosti. Vse naše delo in misli so posvečene domovini, na katero stalno mislimo in hrepenimo po njej. Na izseljensko nedeljo bomo v duhu doma in bomo mislili na svoje sorodnike in znance in tudi na našo Rafaelovo družbo, ki jo vsem dobrim srcem toplo priporočamo. Sprejmite naše iskrene pozdrave! Marica Oblak. Čehoslovaška Praga. — Ob priliki letošnje izseljenske nedelje ppšiljamo Rafaelovi družbi, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem v domovini prisrčne pozdrave! Slovenski akademiki v Pragi. Grčija Atene. — Bralcem »Rafaela«, Rafaelovi družbi in vsem znancem v domovini pošilja za izseljensko nedeljo vdane pozdrave Anton Mišic. Italija Rim. — Rafaelovi družbi in vsem čitateljem izseljenskega vestnika »Rafaela« pošiljamo za izseljensko nedeljo vdane pozdrave! Slovenci v Rimu. Madžarska Budimpešta. — Za izredno skrb, ki jo ima Hafaelova družba do vseli Slovencev v inozemstvu ji pošiljam za izseljensko nedeljo svojo hvaležnost in tople pozdrave! Janez Turšič. Poljska Varšava. — Rafaelovi družbi, čitateljem »Rafaela« in vsem znancem v domovini pošiljamo za izseljensko nedeljo tople domovinske pozdrave. Slovenci v Varšavi. Romunija Cluj. — že dolgo se veselim letošnje izseljenske nedelje, ko bo vsa naša draga domovina mislila na svoje brate in sestre, ki so si morali poiskati dela in kruha v tujini. Kljub temu, da je dala tujina nekaterim precej denarja, duhovne tolažbe jim ne more nuditi. Moje edino veselje je. ki mi ga domovina nudi, da prejemam od Rafaelove družbe priljubljenega mi ^Rafaela«, ki mi prinaša pozdrave z rodne grude. Slovenci v domovini, mislite na nas! Mi domovine ne bomo pozabili nikoli! Vsem rojakom v tujini in domovini pošiljam iskrene pozdrave! Slovenka v Cluju. Palestina Betlehem. — Misli na dom se ne moreni ubraniti. Vedno in vedno mi je pred očmi moja rojstna vas. Ob misli na njo se razjokam kot otrok, ki plaka ob grobu svoie drage mamice. Mojim dragim znancem in dobri Rafaelovi družbi pošilja prisrčne pozdrave za izseljensko nedeljo Slovenec v Betlehemu. Buenos Aires. Že delj časa ni bilo glasu o kulturnem gibanju naše kolonije v Buenos Ai-resu, zato si ga oglejmo danes bolj od blizu. Nihče ne more trditi, da naša društva ne delujejo živahno. V javnih nastopih kar tekmujejo med seboj in skoro je ni nedelje, da ne bi to ali ono društvo priredilo večje ali manjše prireditve, tako da prijatelji poštene zabave vedno najdejo razvedrila. Dne 6. septembra so naša društva, izvzem.ši enega, prvič skupno nastopila na obletnico slovenskih fantov, ustreljenih na Bazovici. Ta dan nas je veselo presenetil ter se z odra poklonil številnemu občinstvu zastopnik slovenskih književnikov g. Pavel Golija, ki je prav tedaj bil na mednarodni konferenci PEN klubov v Buenos Airesu, za kar je bil deležen navdušenih ovacij. Žal, da je g. Goliji preosta-jalo le malo časa. da bi razgledal naše zanimivosti v tujini. Nekatera naša društva so napravila že tudi nekaj gospodarskih poskusov, ki pa radi nesloge in našega nerazumevanja žal niso uspeli. Tudi sedaj kroži med nami glas, da se snuje neka zadruga. Ali bo pa tudi uspela? Mnogi si stavljajo vprašanje, kako da se vsa tukajšnja društva ne združijo vsaj glede gospodarskih strani, za kar se vsi prizadevajo in dokazujejo potrebo. Kljub temu pa do tega ni prišlo in tudi ni izgleda za to. Stvar je za nepristranskega gledalca, ki že delj časa z zanimanjem spremlja tukajšnje društveno delovanje. zelo enostavna. Menda ne bo odveč, če trdim, da se skriva v ozadju vsega kulturnega delovanja neko politično prepričanje, ki je velika ovira za prekoristno združitev. To je pokazala zadnja skupna prireditev naših društev, kateri ni prisostvovalo, kakor sem že prej rekel, le eno. Opažam, da mnogi naši izseljenci opa- zlijejo delovanji! naših organizacij, (oda prav radi tega nesoglasja se ne pridružijo ne enim ne drugim. Kdo je temu kriv, da mnogi, ki imajo dobro voljo, da bi pomagali, ostanejo nevtralni. in prav ti, od katerih bi pričakovali zaradi njihovega nepristranskega delovanja za skupni dobrobit največ uspehu, ne morejo do dela! Krivdo z v racajo eden na drugega, gotovo pa je, da krivda ni samo na eni strani, kajti če bi pametnejši popustil, bi bila stvar rešena. Najbrž pa igrajo glavno vlogo osebni interesi nekaterih. Dejstvo, s katerim se hočeš nočeš moraš sprijazniti. Da pa ne bi delal komu krivice, moram še omeniti, da tisti, ki i i in je politika postranska stvar, kot je G. I'. D. Slovencev v Villa Devoto, ki jim je mar le gospodarski in kulturni dvig društva in njenih članov, kar lepo napredujejo, kar je bilo tudi že svoj čas jav-Ijeno. Žal. da je ta del mesta za mnoge izmed nas preveč oddaljen. V društvu »Tabor«; se že dal j časa vrši jo razna predavanja o izseljenskih problemih, ki so za nas največje važnosti. Zadnje nedelje, ko se je uizpravljalo o izseljencih in politiki, je prišlo do koristne debate med predavatelji in poslušalci in mogoče ne bo ostalo brez sadu. Vendar pa je težko kaj pozitivnega doseči, kar smo se prepričali že večkrat. Seme je padlo na rodovitno zemljo, ali preden je dozorelo, je padla slana in ga pomorila; hočem reči: preden se je doseglo kaj aktivnega, se je zrušilo vse. Dne 22. septembra se je vrnil med nas izseljenski duhovnik g, Josip Kastelic, ki je pred letom odšel v domovino. Nekaj dni prej pa je prispel g. David Doktorič. Dobrodošli! Sedaj imamo v Argentini tri slovenske duhovnike. Kaj pa učitelji? Ali naj pustimo, da se naša mladina, naš ponos, zgublja in zgubi v morju tujine? Nekateri so mnenja, da je med nami tudi sposobnih in požrtvovalnih ljudi, ki bi druge volje poučevali naš naraščaj v učilnicah in tečajih našega materinega jezika. To je vse res. dovolj pa ne. Kdo naj pa vzdržuje to? Prosvetne organizacije, ki jih tvori le zavedno delavstvo, v teli težkih časih komaj premagujejo svoje ovire in morejo šolskim zahtevam nuditi le skromno pomoč, ki nikukor ne odgovarja potrebam. Nekateri so že celo govorili, da bodo društva, oziroma društvo, ki je doslej vzdrževalo tečaje za šolo, to opustilo, kar pa menda ni utemeljeno. Ker so vsi oni, ki so se žrtvovali za dobrobit naše mladine, samo gospodarsko nemočni ljudje in so mogli za to žrtvovati le čas, ki jim je preostajal od dela, s katerim si služijo vsakdanji kruh, so vsega priznanja vredni. Zato je nad vse potrebno, da dobimo osebo, ki je zmožna ter požrtvovalna in nepristranska in ki bi imela sredstev za potreben razvoj. Tega pa nihče ne zmore, če v domovini ne bodo poskrbeli za to. Mnogi so bili doslej gluhi za našo šolo, ker so videli, da domovina nima razumevanja za io. Treba bi bilo stvar osnovati tako, da bi imela privlačnost tako za starše kot za mladino, in šele tedaj bi mogli pričakovati pravega uspeha. Anton Podlogar. Poravnajte naročnino t Največja in čisto naša domača zavarovalnica je Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Poleg vseh vrst elementarnega zavarovanja vodi predvsem življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah, kakor: za slučaj smrti, smrti in doživetja, za doto, za starostno preskrbo i. t. d. V posebnem „K A RIT AS" oddelku goli pod Izredno usodnimi pogoji lludska življenjska zavarovanja, za sluiaj smrti, za starostno preskrbo In za doto. Preden sklenete življenjsko zavarovanje, se obrnite po pojasnila in ponudbe na Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani, Miklošičeva c. 19 (v lastni palači). Podružnice v Splitu, Saraievu, Beogradu, Zagrebu in Celju; zastopstva v vseh krajih Jugoslavije. mmm tiskarna REG. ZADRUGA Z 0. Z. V LJUBLJANI TYRSEVA (DUNAJSKA) C. 17 TELEFON 30-67 Izvršuje lepo in po nizki ceni: reklamne letake, lepake, vabila za prosvetne gledališke odre in koncerte; vizitke, kuverte, tiskovine za urade, hranilnice, posojilnice, trgovine ter vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela l/cg novice iz domačih krajev izveste naj-IIWWIVV« prej in najb0|j zanesljivo iz splošno razširjenega tednika DOMOLJUBA Izhaja vsako sredo in velja za vse kraje inozemstva polletno 30 Din I Naroča se v upravi DOMOL3UBA v Ljubljani Prijatelj MMkVhH izseljencev je presv. Srca Jezusovega ki obiskuje vsak mesec v velikem številu naše izseljence sirom po svetu. — Kjer ga še ne poznate, ga takoj naročite. Ne bo Vam žal! Stane doma 16 Din, za inozemstvo protivrednost 25 Din (v tuji valuti) Vsak naročnik dobi brezplačno v dar koledar, lepe slike in mesečno prilogo Bengalski Misijonar Pišite takoj na naslov: (Jprava »GLASNIKA«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9 (Jugoslavija, Slovenija) Odgovorni urednik: Josip Prerarov, Ljubljana, Leonišče. Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.